Sv. Križ nad Mariborom. Na dan sv. Treh kraljev je priredila tukajšnja obmejna narodna čola lepo uapelo božičnico, ob priliki katere je bilo obdarovanih 60 otrok s potrebno obleko in deloma tudi z obutvijo. G. šolski upravitelj je mladini uvodoma obrazložil pomen in važnost obmejnih božičnic. Nato je šolska deca nastopila v nadvse ganfjivi M. Skrbinškovi božični tgri »Pod božičnim drevesom«. Sledile so razne priložnostne deklamacije in nastopi pred jaslicami in božičnim drevesom, nakar ie angelj razdelil bogp.te darove. Sv. Lovrenc na Pohorju. Lanski poziv v >/SIov. gcspodarju«, da se moramo Lovrenčani, kar se tiče porok, nekoliko bolj razgibati, ni ostal brez uspeha. Nc samo pri porokah, tudi pri rojstnih Jn smrtnih slučajih smo proti letu 1934 znatno rapredovali. živih se je narodilo 71 otrok: 38 dečkov in 33 deklic. Pri dečkih prevladuje ime Franc (4), pri deklicah Marija (10). Umrlo jih je 45, moških 17 in 28 žensk, domačinov 29 in 16 iz drugih župnij. Skupna starost moških zna8a 759 let, ženskih 1441 let. Povprek pride na 1 moškega 44 in na 1 žensko 48 let. Iz tega se da sklepati, da ženakam preljubi kafejček na zdravju ne škoduje v loliki meri, kakor moškim alkohol in tobak. Večno Ijubezen in zvestobo si je priseglo 15 parov; da jih je več kakor leta 1934, je v največji meri zaaluga v predpustnem čaau v Društvcnem domu izvrstno vprizorjene igre: s-Dva para sc ženita«. Vsi poročenci so pod 40 let stari, samo »ledil: in aveže« blago, Gornja Ratlgona. Napredujemo! Evo: rojencev 153, umrlih 92, porok 50, najstarejša umrla oseba 93 let, nad 80 let starih je bilo 10, nezakonskih 18, naroCnikov »Slovenskega gospodarja« do 300, Mohorja 316. Da se amrti z uspehom branimo, je gotovo nemala zasluga naše Protituberkulozne lige, ki je tekom zadnjega časa potom zanimivih strokovnih predavanj (dr. Cremošnik, dr. Breznik, dr. Sedlaček, dr. Sokclov) znala zdramiti narod za boj proti nehigijenskim razmeram. Gotovo bode marsikoga razveselila vcst, da se vrši občni zbor Frotituberkulozne ligc v gornjeradgonski Posojilnici v nedeljo dne 19. januarja ob osmili, po rani sv. maši. Poleg običajnega poročila odbornikov se vrši volitev novega odbora, ki naj vodi še z večjim uapehom započeto delo. — Tudi naše prosvetno delo ne poCiva, Uprizorila ao v mesecu oktobru dekleta »Pastorko«, dne 8. decembra pa »Izvoljeno devico«. Po novem letu smo videli velešpasno Mlakarjevo »Neve3to ia Amerikc«, in v kratkem pridejo na oder tako šaljivi in navihani igralci, da bode njih nastop v črno senco postavil vae druge predpustne prireditve! Razumljivo je, da se za ta nastop zanima ne aamo domača fara, ampak^tudi daljna okolica. — Se mnogo zanimivosti bi bilo pri nas, pa prcveč naenkrat ni dobro. Sv. Trojica v Haiozaii. Darovanje za uboge je dalo za Božič 158 Din. In zdaj prihajajo po darove, oziroma bodo prišli pozneje, ko bo lepo vrerne in ne bo več zeblo: Martin, ki je slcp celo življenje, a dela vedno, žrmlje vrti uro za uro, zjutraj ob štirih; pa je vedno dobre volje, samo da ima za tobak. Pa kako lepo zna igrati na piščal, ob poletnih večerih dolgo v noč, da se razlega po podlehniških gričih, kot bi klical avoje sestre in brate k sebi, domu, ki ao mu mrli v tujini, v zavodih za slepce. Priče! bodc Jakac iz Gruškovja, 1 m visok, 50 let star, 4 urc potrebuje do Sv. Trojice, dn pride po peneze, katere so mu dolžni gospod župnik. Eno >:jezerc« mi uajte, bos sem; voziček sem napravil, pa ga ne morem prodati, tako pravi in slovesno prešteje »jezero« forintov. Oni sirotki, ki leži na revmatizmu bolana že 8 let, ponese božični dar sestra Barba, da ai tako služi nebesa in dela pokoro. Tereska iz Si&nošine pride navadno sama. Težko spravi iz ust besedo »proaim«. Služila je let dolgo vrpto; ko je obnemogla, naprej naj pove Cankarjev hlapec Jernej. Moj Bog! Kaj bi jih našteval. Izmed 4000 jih je potrebnih pcnJpore 3000! L.jntonier. že več let nismo imeli tako malo mrličev v naši fari, ko lanako leto, samo 50 se jili je namreč ločilo s lega sveta, pa še med tcmi so trije priplavali po Muri, trije so cigani, mnogo pa je otrok. Ne bomo še izumrli, aaj je bilo v preteklem letu rojenih 126 in 80 paroV poročenih, med temi 48 tujih, večinoma iz so- aedne štrigove. Svetih obhajil se je tekom leto razdelilo okoli 40.000. : Prihcva. Na Prihovi je bilo v letu 1935 rojenih 13 dečkov in 18 deklic, skupaj 31 otrok. Oklicanih je bilo 17, poročcnih 10 parov, unirlo je 10 moških in 14 žensk, skupaj 24. Najstarejša dva sta bila oba po 89 let stara. Umrla sta oba 30. decembra in bila oba pokopana na Novejja leta dan. Bila sta si še neltaj v Eorodu. Obhajanih je bilo 6210, bolnikov previdenih pa 27. Sr. Jernej pri Ločah. V noči na 24. december je ob pol cni začela iz dosedaj neznanega vzroka goreti župnikova drvarnica, v kateri jc bilo do 12 klafter lepih, suliih bukovih drv in precej lepih smrekovih desk in lat. Ker je pihal močen veter, je iistih par Ijudi, ki je na glas zvona prišlo skupaj, branilo samo zraven stoječe svinjake. S tem so ubranili tudi župnišče in cerkev, ki bi drugače gotov.o tudi postala žrtev plamenov. — Na Novo leto je bil pri nas g. Tome Alojzij, katehet gluhonemih iz Ljubljane, da je pripravil za prvo sv. obhajilo 44 letno Prisiavnik Marijo, ki ni obiskovaia šole gluhoncmih, G. katehet je na Novo leib tudi v spovcdnici vrlo pomagal in pri poznem opravilu pridigal. Bog plačaj! — Okoli polnoči od zadnje sobote na nedeljo so najbrž tuji zlikovci vlomili v prazno trgovino g. Bruderraana. So se enkrat »našmirali«, ker trgovina že dolgo več ne cbraluie. Škoda pa jc na polomljenih vratih. Gotovlje v Savinjski doliiii. Kdor bi mislil, da. v Gotovljah spimo, bi ae jako motil; saj imamo v naši fari kar tri društva. Pred vaem močno gasilsko četo, ki šteje nad 50 članov. Društvo si je nabavilo pred šestimi leti izvrst.no motorno brizgalno; pred tremi leti je postavila, krassn spomenik v vojni padlim faranom, lani pa je kupila gasilski avtomobil. Drugo društvo je »Kmetovalec«, ki ima tudi lastno skladišče in hekaj strojev. Dne 15. decembra, je imelo občni zbor v prostorih g. Kača. Ob tej priliki je imel predavanje o zboljšanju naših travnikov in o iivinoreji sreski kmetijski referent g. Verdnig ic Celja. Med drugim je tudi povdarjal, kako važno bi bilo za nas, da si zgradimo silose za kisanje krme in jame za gnojnico; za oboje tudi banovina nekaj prispeva. Potem nara je g. Grah iz Celja, ki je bil pred 87 leti v Gotovljah rojen, razložil, kako je bilo pred desetletji tu. Pred 60 jeti «o Se bile same lesene koče s slamo krite; takšne ni danes niti ene. Tam pa, kjer so danes rodovitne njive tn travniki, je bila gmajna in grmovje Tretje naše društvo se imenuje *Borut«, ki ima: olepševalni, pevski in dramatični odsek. Da živimo v slogi, je najboljši dokaz to, Ker že imamo nad 30 let istega župana g. Andreja Antloga, ki je tudi predsednik gasilskc čete. Pri zadnjih volitvah je nekaj fantov volilo jisto dr. Mačeka; tem bo moral Peter Rešetar povedati, da še nikdar ni noben Hrvat delal za glovenske interese, najmanj pa, da bi se pobrigal za naš hmelj, ki je naš najboljši vir dohodKov. Trncvlje pri Celju, V nedeljo, 29. decembra je imcla JRZ pri nas shod. Govorili so gg. Mihelčič, ceijski župan, Fazarinc Anton iz Celja in naš župnik Lasbaher. Shod je bil nadvse dobro obiskan. Zelo dobro je povcdal g. Mihelčič: »Kakršne so ccste, takšna je občina.« Naše ceslc so take, da dvomimo, ali so v vsem celjskem okraju kje šc ilabšc, Pa kaj ceste! Glavno je pripadništvo k JNSl Ponikva. Bivši Marušičev kandidat na Jevtifevi listi in vpokojeni učitelj g. Ludovik Komar, rojen v Kobaridu na Primorskem, je dne '0. decembra 1935 izstopil iz rimsko-katoliške Cerkve. Sv. Florijan |>ri Rogatcu. Na novega leta dan 6o se zbrali nckateri fantje iz Spodnjega Svina in so S!i mirne posestnike strašit; nekemu posestniku so potolkli vse šipe in pokvarili okvirc na stanovanjski hiši. Naši fantje bi ne bili slabi, le neki človek se je pritepel v našo faro iz Bosedne župnije in bo pokvaril marsikaterega poštenega fanta. Pišece. Te dni povsod sklepaio račune. Se ve.eele dobička in so žalostni izgube. Pa smo tudi mi sklenili bilanco o življenju v naši fari v pretekieni letii. Rezultat je sledeei: rojenih 84 in to mcških 39, ženskih 45. Mrtvorojen je bil 1, pozneje jih je še umrlo 8. Tudi takih, o katerih sc mcd nami niti govoriti ne bi smelo, smo imeli celi kup, kar 9. Menda smo enkrat dosegli rekord, toda žalosten rekord. Mrličev smo imeli 64. Ob grobu smo vsi enaki, tega se zaveda najbolje menda smrt. Zato je pokosii^ med nami 27 moških in 27 žensk. Najstarejši rerlič Travnikar Franc je bil star 90 let. Poročenih je bilo 22 parov. — Veseljc je vladalo v hiši g. Vimpolšek Franca in goape Rozc, rojene Slovencc v Pišecah št. 77, odkar se jima je 23. 7. 1935 rodil sin Franc. Dolgo hiša ni imela srefie Pri otrokih. Kot bila bi zakleta, aa mora vedno Ppj'eminjati svoje ime. Pa je bil Franček poln Mneha in življenja. Ali nemila smrt je seg!a s nvojo rnrzlo koščeno roko v srečno družino. Dne 2. 1. 1936 je sinko Franček po kratki bolezni izdihnil svojo čisto dušico in se preselili med angelCke v nebesa, da sam postane angelček in b nebes čtiva nad atekom in mamico. In to naj v globoki žalosti tolaži žalujoče starše, da vidi•too zopet se nad zvezdami! Velika Polana. Pokojni g. kanonik Fr. Casl J* pred leti rad prihajal k nam na razne cerkv«ne slovesnosti. S svojo nepriailjeno prijaznostjo in ljubeznivostjo si je namah osvojil srca TOeh. Pomešal se je rad pred cerkvijo mcd mo** in jim kaj povedal o svojih potovanjih: kako *o bili sveti oče navdušeni nad petjcm sloven«Wh romarjev Itd. Velikokrat so Ijudje povprakvali, kdaj pa zopet pridejo g. kanonik, Zato se je vseh Polančanov polastila globoka žalost, ko se je v cerkvi oznanilo, da je dobri gospod kanonik odSel po plačilo k Bogu. že v nedeljo in na sv. Treh kraljev dan so premnogi darovali sv. obhajilo in molili za njegov dušni mir. Dne 7. t. m. pa je bila sv. maša za pokojnega, med katero je 111 ljudi, odraslih in šolarjev (52) prejelo v isti namen av. obhajilo. Preblagega g. kanonika v avojih molitvah ne bomo pozabili nikoli! CdinslĄcn slncal. V mestu Kolumbus v severnoameriški državi Ohio so avgusta lani obsodili na smrt dvojnega morilca Franka Stallings, ki je bil znan pod imenom »Žvižgajoči zločinec«. Omenjeni je natnreč žvižga! plesne šlagerie med krvavim dejanjem in pozneje v sodni dvorani. Izvršitev smrtne kazni je bila določena te dni za deveto uro predpoldne. Stallings je zapustil celico med žvižganjem. Z zavezanimi očmi so ga peljali v prostor, kjer je električni stol. Tamkaj je orosil jetniškega uradnika, naj mu razveže oči, kar so mu ugodili. Stallings se je obnašal čisto mirno med čitanjem smrtne obsodbe m med obvestilom, da je bila sodba potrjena od guvernerja. Nato ga je prijel nadzornik Hermann za roko in ga je hotel odpeljati proti električnemu stolu. In ravno na ta trenutek je na smrt obsojeni čakal. Z bliskovico je segel pod svojo bluzo in je potegnil dolgo britev, s katero je hotel zamahniti proti pazniku. Napadeni je pravočasno odskočil, a Stallings je življenjsko nevarno obklal zdravnika dr. Irvinsa. Medtem so si opomogli od iznenadenia navzoči pazniki toliko, da so se vrgli nad besnečega obsojenca in so ga prisihii na tla. Stallings se je branil kot zbesnol. Pet mož ga je komaj ukrotilo in posadilo na električni stol in izvršilo smrtno kazen. Naknadna preiskava je dognala, da je utihotapila Stallingsu britev neka prijateljica, ki ga je obiskala zjutraj pred usmrtitvijo. Opisani slučaj je edinstven v kroniki zločinov, da se je na smrt obsojeni tik pred smrtjo branil na živlienie in smrt. Oblčaj gledc jetnikov v Abesiniji. že iz dobe cesarjj Menelika velja obiCaj, da obdrži vsak abesiiv ski poglavar ali raa ujetnike zase. Po bitld pri Adui 1. 1896, ko 80 bili Italijani čisto poraženi, so pripeljali ita. lijanske ujetnike v Ad« dis Abebo, kjer so jih uporabljali pri gradnji cest. Mnogo iz med njih je pozneje prostovoljno ostalo v Abesiniji. 3Iala deževna doba. Iz Addls Abebe poročajo, da je tamkaj 7 dni neprestano deževalo po abesinskem visokem gorovju, kar se ni zgodilo ob tem času že od leta 1907. Ceste, ki so jih gradili Italijani » tolikimi žrtvami ia stroški, so se spremenile v hudournike in bodo tudi pozneje bre: temeljite poprave rii uporabne za prom."f" Takozvana mala dež; na doba nastopa v besiniji navadno š marca, a letos se je pojavila toliko prej. Deževjc je povzročilo : severu splošno poplavo, katere so veseli Abesinj ci, pač pa lahko pon:-^ni za Italiians poras.