ZGODOVINSKI V ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ i ZČ, Ljubljana, 44, 1990, številka 4, strani 487-660 in XV-XX ZGODOVINSKI ČASOPIS*\, HISTORICAL REVIEW - :ТОРИЧССКИИ ЖУРНАЛ U§K 949.712(05) YU ISSN 0350-5774 GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE UredniSld odbor: dr. Bogo Grafenauer dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) Janez Stergar (namestnik glavnega urednika) Nataša Stergar (tehnični urednik) dr. Miro Stiplovšek Peter Stih Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 20. 11. 1990. Izdajateljski svet: Prevodi : Zunanja oprema: Upravnica revije: Dr. Milica Kacin-Wohinz, Zdravko Klanjšček, dr. Jože Koropec, Samo Krlsten, dr. Vasilij Melik, dr. Darja Mihelič, dr. Janko Ple- terski, Janez Stergar, Prvenka Turk Madita Šetinc (nemščina), Jožica Pire (francoščina), Lidija Ber- den (angleščina), Niko Hudelja (nemščina) Neta Zwitter Majda Čuden Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (061) 332-611, int 210 Letna naročnina: Tekoči račun: Sofinancirajo: Tisk: Naklada: za nečlane in ustanove 120 din, za društvene člane 80 din, za društvene člane-upokojence 60 din, za društvene člane-študente 40 din Cena tega zvezka v prosti prodaji je 60 din Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 50101-678-48040 Republiški sekretariat za raziskovalno dejavnost in tehnologijo Republiški sekretariat za kulturo Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kul­ turo Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani Znanstveno-raziskovalni center SAZU Tiskarna Slovenija, Ljubljana, december 1990 1850 izvodov ZGODOVINSKI ČASOPIS — LETNIK 44, LETO 1990, ŠTEVILKA 4 KAZALO — CONTENTS RAZPRAVE — STUDIES Rajko B r a t o ž , Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja (2. del) 489—520 Influence of the Aquileian Church on the East and Pre-Alpine Terri­ tory from the 4 t h till 8 t h Century (Part 2) Mladen A n č i ć , Ljetopis kraljeva Hrvatske i Dalmacije (Vrijeme na­ stanka i autorstvo hrvatske redakcije Ljetopisa popa Dukljanina) . . . 521—546 The Chronicle of the kings of Croatia and Dalmatia (On the origins and the authorship of Croatian redaction of the Chronicle of presbiter of Dioclea) Jože S m e j , Pregled srednjeveške zgodovine Murske Sobote : Predstavi- - tev novega mestnega grba 547—551 Survey of the Medieval History of Murska Sobota : Presentation of a New Town Coat-of-Arms ' Janez C v i r n , Celjski Nemci in jugoslovansko vprašanje pred prvo sve­ tovno vojno , . 553—564 The Germans in Celje (Cilli) and the Yugoslav Question before the First World War Taras K e r m a u n e r , Mrakova dramatika o — francoski — revoluciji 565—580 Mrak's Dramatics Dealing with — French — Revolution Neda P a g o n , Dolg sociologije francoski revoluciji 581—588 Debt of Sociology to t h e French Revolution Ludvik 0 1 a s , Izseljevanje iz Prekmurja 589—594 Emigration from Prekmurje (Trans-Muraland) ZAPISI — NOTES France K r e s a 1, Jugoslovansko in slovensko gospodarstvo v poročilih Ljubljanske borze 1935—1941 . 595—597 Yugoslav and Slovene Economy in Reporsts of the Ljubljana Stock- Exchange 1935—1941 Janez S t e r g a r , Protifašistični in narodnoosvobodilni boj koroških Slo­ vencev 598—602 Antifascist and National-Liberation Struggle of the Carinthian Slovenes INSTITUCIJE — INSTITUTES Ob sedemdesetletnici oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani (Ignacij V o j e ) 603—611 Seventieth Anniversary of the History Department at the Faculty of Arts and Sciences KONGRESI, SIMPOZIJI, DRUŠTVENO ŽIVLJENJE — CONGRESSES, SYMPOSIA, SOCIETY EVENTS Poročilo o XXV. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Murski Soboti od 1. do 3. oktobra 1990 (Marjan D r n o v š e k ) . . . 612—614 Report on 25 t h Meeting of Slovene Historians in Murska Sobota, 1 s t to 3 r d of October 1990 Občni zbor Zveze zgodovinskih društev Slovenije, Murska Sobota, 1. okto­ bra 1990 (Darja M i h e l i č , Vasilij M e l i k , Marjan D r n o v š e k , Janez M a r o It) 614—618 Annual Meeting of Historical Societies' Association of Slovenia, Mur­ ska Sobota on October the 1 s t 1990 Pogovor o glavnih odprtih vprašanjih slovenske gospodarske zgodovine (Olga J a n š a - Z o r n ) 618—622 Round-table on Main Open Questions in the Slovene Economic History 15. jugoslovanski simpozij o pouku zgodovine, Gornji Milanovac od 28. do 30. 8. 1990 (Prvenka T u r k ) 622—623 15 t h Yugoslav Symposium on History Lecturing, Gornji Milanovac from 28 t h to 30 th of August 1990 24. zasedanje jugoslovansko-češko-slovaške zgodovinske komisije (Eva H o l z ) 624—628 24 t h Meeting of the Yugoslav-Czech-Slovakian Historical Commission RAZSTAVE — EXHIBITIONS Tempora fuere barbar ica . . . Razstava o Langobardih (Tomaž N a b e r g o j ) 629—634 Tempora fuere barbar ica . . . Exhibition on the Langobards JUBILEJI — ANNIVERSARIES Tone Knez — šestdesetletnik (Stane G r a n d a) 635—636 Tone Knez — Sexagenarian Magister Drago Novak — šestdesetletnik (Tomaž W e b e r ) 637 M. A. Drago Novak — Sexagenarian Ana Benedetič — šestdesetletnica (Vasilij M e 1 i k) 637—638 Ana Benedetič — Sexagenarian OCENE IN POROČILA — REVIEWS AND REPORTS Đuro Tosić, Trg Drijeva u srednjem vijeku (Ignacij V o j e) 639—641 Ob dvestoti obletnici francoske revolucije (Dopolnilo) (Neda P a g o n) . . 641—642 Gertraud Marinelli-König, Russland in der Wiener Zeitschriften und Alma­ nachen des Vormärz (1805—1848). Ein Beitrag zur Geschichte der öster­ reichisch-russischen Kultur- und Literâturbeziehungen (Stane G r a n - d a ) 642—643 Questioni di guerra (Marta V e r g i n e l l a ) 643—644 Antonio Sema, Caporetto. Il mondo capovolto (Petra S v o l j ä a k ) . . . . 644—647 Drago Zerjal, Spomini in razlage o protifašističnem boju primorske mla­ dine med vojnama (Metka G o m b a č ) 647—648 Ludvik Tončič, Tiskarstvo na Dolenjskem (Anja D u l a r ) 648—649 Ivan Grobelnik, Ignacij Voje, Zgodovina 2 (Drago N o v a k ) 649 Razprava o nacionalnem vprašanju v KPJ 1923. Dokumenti o oblikovanju federativnega nacionalnega programa KPJ (Miroslav S t i p l o v š e k ) 650—651 Milica Kacin-Wohinz, Prvi antifašizem v Evropi. Primorska 1925—1935 (Miroslav S t ' i p l o v š e k ) 651—652 Thomas M. Barker, Social Revolutionaries and Secret Agents: the Carin- thian Slovene Partisans and Britain's Special Operations Executive. — Marjan Linasi, Antifašistično in narodnoosvobodilno gibanje mladine na Koroškem 1938—1945 (Janez S t e r g a r ) 652—654 IZVLEČKI — ABSTRACTS Izvlečki razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 44, 1990, 3 in 4 . . XV—XX Abstracts from Papers and Articles in Historical Review 44, 1990, 3 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • 1990 • 4 • 489—520 489 R a j k o B r a t o ž VPLIV OGLEJSKE CERKVE NA VZHODNOALPSKI IN PREDALPSKI PROSTOR OD 4. DO 8. STOLETJA (2. del) 9. Zaton oglejskega vpliva v 7. stoletju in v prvi polovici 8. stoletja a) Čas najhujših slovanskih vpadov Odnos oglejskega patriarhata (oziroma po letu 607 obeh patriarhatov) do sosednjega poganskega slovanskega sveta na vzhodu in severovzhodu je sko­ rajda nepoznan. Stiki Slovanov z oglejsko cerkvijo so bili v času slovanskega naseljevanja predvsem sovražni. Iz dobe papeža Gregorija Velikega imamo ne­ kaj poročil, ki bi jih mogli razlagati kot stik med oglejsko cerkvijo in Slovani. Pismo papeža Gregorija ravenskemu škofu Janezu iz leta 592 omenja »požgano mesto shizmatika Severa«, ki po papeževem mnenju ne zasluži pomoči v obliki milodarov. Omemba požganega Ogleja (Gradeža?) se nanaša skoraj gotovo na langobardsko pustošenje in ne na prodiranje Slovanov, ki tedaj gotovo še niso prišli tako daleč na zahod.189 V pismu ravenskemu eksarhu Kaliniku iz leta 599 izraža papež Gregorij veselje ob bizantinskih zmagah nad Slovani, očitno nekje v zaledju Kopra,190 v pismu salonitanskemu škofu Maksimu iz leta 600 pa go­ vori o tem, da so začeli Slovani »per Histriae aditum« vdirati v Italijo.191 Oglej­ ska cerkev je bila ob slovanski nevarnosti povsem brez moči, saj so jo ogro­ žali tudi papež, Bizanc in občasno še Langobardi. V 7. stoletju, ko so na lango- bardskem delu meje s slovanskim svetom potekali boji s Slovani in Avari,192 na istrskem (bizantinskem) delu meje pa je ob občasnih spopadih in plenitvah potekala kolonizacija slovanskega prebivalstva vedno globje v Istro v zaledje istrskih mest,193 na cerkvenem področju v odnosu do slovanskega sveta ni bilo pomembnih dogodkov. Gradeška cerkev, kamor so spadale istrske škofije, je bila skozi vse 7. sto­ letje razdvojena in notranje šibka, v svojem razvoju se je vse bolj odmikala od Ogleja. Leta 628 je gradeški patriarh Fortunat prestopil na stran shizmati- kov in se je po škandaloznem obnašanju (ropu cerkva in drugega cerkvenega premoženja) zatekel na langobardsko ozemlje v Krmin.194 Tedaj je posegel pa­ pež Honorij I. (625—638) in njegova intervencija pomeni dokončno odpravo razkola v Istri in v priobalni Benečiji, na celotnem bizantinskem ozemlju na severnem Jadranu, ki se v virih iz 7. stoletja večkrat omenja s skupnim ime­ nom »Istra«.195 Papež je z gradeškega škofovskega prestola odstranil kompro- »« GREGOM US, Kegistrum epist. 2, 38 (ed. D. Norberg, CCSL 140, 1982, 124, v. SI ss.) ; F. KOS, Gradivo I, 105 (130 s.) ; slov. prevod odlomka posreduje F. K. LUKMAN, Gregorij Veliki, 215. Da je Gradež prizadel napad slovanskih piratov čez morje je domneval P. PASCHINI, Sto­ ria del Friuli I, Udine 19532, 102, upravičeno ga je zavrnil L. MARGETIC, Histrica et Adriatica, 158 op. 14, ki je dogodek postavil v kontekst langobardsko-bizantinskih odnosov v tem času. i» GREGORIUS, Registrimi epist. 9, 155 (ed. D. Norberg, CCSL, 140 A, 1982, 710; F. KOS, Gra­ divo I, 128 (167)). Prim. L. MARGETIC, Histrica et Adriatica, 145; kratko o tem tudi R. BRA- T02 — J. PERSIC, Koprska cerkev skozi stoletja (kot v op. 181), 57 s.; B. GRAFENAUER v delu: PAVEL DIAKON, Zgodovina Langobardov, 335. "i GREGORIUS, Registrimi epist. 10, 15 (ed. D. Norberg, CCSL. 140 A, 842; F. KOS, Gradivo i, 131 (171)). O vprašanju, kaj pomeni »Histriae adltus«, ki v zadnjem času ponovno vznemirja zgodovinarje, gl. L. MARGETIC, O nekim pitanjima naše ranosrednjovjekovne povijesti, ZC 44, 1990, 121 in naš diskusijski prispevek: Nekatera nerešena in nerešljiva (?) vprašanja iz zgodom vine severno jadranskih dežel v 6. in 7. stoletju, ZC 44, 1990 (v tisku). 192 M. KOS, K postanku slovenske zapadne meje, Srednjeveška kulturna, družbena in po­ litična zgodovina Slovencev. Izbrane razprave, Ljubljana 1985, 170—181; B. GRAFENAUER, Slo- vensko-romanska meja (kot v op. 150), 7 s.; IDEM, v knjigi: PAVEL DIAKON, Zgodovina Lango­ bardov, 333 ss. 13S B. GRAFENAUER, Proces doseljavanja (kot v op. 150), 40 ss.; ШЕМ, Slovensko-roman- ska mèja, 8 s. ; ШЕМ, v delu : PAVEL DIAKON, Zgodovina Langobardov, 336 ss. ; nekoliko dru­ gačne poglede zastopa L. MARGETIC, Histrica et Adriatica, 146 ss., zlasti 152. 184 Cronica de singulis patriarchis Nove Aquileie (G. MONTICOLO, Cronache Veneziane antichissime I, 10; F.KOS, Gradivo I, 158 (197 s.)). Prim. S. TA VANO, Cormons nell'alto medio­ evo, studi Goriziani 40, 1966, 51—68, zlasti 59 s. l"> Prim. L. MARGETIC, Neka pitanja u vezi s Istrom a—VII stoljeće), Živa antika 32, 1982, 53—82, zlasti 75 s. 490 **• B R A T 0 2 : VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . . mitiranega razkolnika in je postavil na njegovo mesto katolika Primogenija, rimskega klerika.196 To dejanje slavita dva metrična napisa v čast omenjenemu papežu. Na enem izrecno piše, da je Honorij I. Istro, ki je bila >»annis septies et decies« v pogubnem razkolu, privedel v naročje katoliške cerkve.197 Od leta 628 dalje so bili odnosi med istrskimi škofi gradeškega patriarhata in papeško stolico urejeni, katolicizem je v Istri dokončno zmagal. V kritičnih časih kato­ liške obnove je gradeško cerkev poleg papeža podprl tudi bizantinski cesar Heraklej. Ker je bila spričo izjemno težkih razmer drugod v državi izključena izdatnejša vojaška pomoč proti sovražnikom, ki so ogrožali bizantinsko posest na severnem Jadranu in gradeško cerkev (Langobardi, Slovani, nasprotovanja s shizmatično oglejsko cerkvijo na langobardskem ozemlju), je cesar gradeško cerkev podprl duhovno in materialno. Cerkvi, ki je bila tedaj steber ostankov bizantinske oblasti na severnem Jadranu, je leta 630 poklonil zlato in srebro (kot nadomestilo izgub spričo kraje patriarha Fortunata leta 628) ter vrsto pre- dragocenih relikvij, med njimi ostanke sv. Križa s tako imenovanim Marko­ vim prestolom in tako imenovani Mohorjev prestol, eno največjih umetnin ti­ ste dobe. Te relikvije naj bi obvarovale mesto pred vsemi številnimi nevar­ nostmi, ki so mu grozile.198 Spor materialne narave zaradi posesti neke hiše v Gradežu, ki je nastal v štiridesetih letih 7. stoletja (642—648) med patriarhom Primogenijem in bizantinskim funkcionarjem, čigar prizadevanja je podprl pa­ pež Teodor L, ni resno načel urejenih odnosov med Gradežem in rimsko stolico ter bizantinsko državo.199 Prizadevanja papežev, da bi štrli moč shizmatikov na langobardskem ozemlju, pa očitno niso bila uspešna.290 Najpomembnejši dogodek te dobe, ki se deloma nanaša na gradeško cer­ kveno območje v Istri in osvetljuje odnos zahodne cerkve do sosednjega slo­ vanskega sveta, je akcija papeža Janeza IV. (Dalmatinca) leta 641 ali 642, s ka­ tero je hotel odkupiti ujetnike od poganov (Slovanov) in rešiti relikvije mu- »»* Epistolae Langobardicae collectae 3 (ed. W. Gundlach, MGH Epist. Ш, Berlin 19572, 694— 696 = R. CESSI, Documenti, n. 13 (23 s.), v povzetku tudi F.KOS, Gradivo I, 157 (198 s.)). V pi­ smu "universis episcopis per Venetiam et Istriani constitutis« je papež sporočil, da je obsodil Fortunata (>-... qmbus paenis interdictionis canonice aculeis Fortunatum ol im sacerdotio exu- endum u e c i e v i m u s . . . et nunc iterato paginalis auctoritatis decreto e ius perl idiam innodantes, damnamus.«) in da je na njegovo mesto posvetil rimskega klerika Primogenija (»Primogenium subdiaconum et regionarium nostrae sedia Gradensi ecclesiae episcopali ordine cum palli! bene­ d i z i o n e direximus consecrandum«). Papež v nadaljevanju poroča, da je prek poslanstva posre­ doval pri langobardskem kralju, da bi m u izročil odpadnika Fortunata in da bi se povrnile stva­ ri, ki j ih je le-ta na begu vzel s seboj. Papeževo prizadevanje je bilo očitno zaman, prav tako prizadevanje patriarha Primogenija, ki pa se je zatem obrnil po pomoč na cesarja Herakleja (F. KOS, Gradivo I, 158 (199—201)). Gl. tudi P. PASCHINI, Le vicende politiche, 259 ss . ; P. F. K E H R , Italia pontificia VH/2, 33 s.; L. MARGETIC, »Histria« u dvije vijesti iz prve polovice VII stoljeća, Živa antika 32, 2, 1982, 171—176, zlasti 173 ss. l a ' Epigrama objavljata v celoti L. DUCHESNE (Liber pontificalis LXXU (Honorius), ed. L. Duchesne, Paris 19552, 325—327) in G. C USCITO, Testimonianze epigrafiche sullo sc isma tricapito- lino, Rivista di archeologia cristiana 53, 1977, 231—256, zlasti 246—251 (oba s komentarjem), le naj­ bolj značilne verze je priobčil F. KOS, Gradivo I, 160 (202). Ključnega pomena za razumevanje napisov je distih v prvem napisu, ki se g las i : »Histria testatur possessa hostUibus annis / sep­ ties et decies scismate pestifero«; manj zapleteno je razumevanje distiha v drugem epigramu: »Histria n a m dudum saevo sub scismate fessa / ad statuta patrum teque munente redit.« P o večinskem mnenju naj bi prvi napis označeval obdobje sedemdesetih let (B. M. D E RUBEIS, De schismate ecclesiae Aquileiensis dissertatio historica, Venetiis 1732, 160; L. DUCHESNE, o .e . , 325; F.KOS, Gradivo I, 202 op. 1; O. BERTOLINI, Riflessi politici (kot v op. 177), 753; G. CUSCITO, o. c , 248; IDEM, Cristianesimo antico, 308). L. MARGETIC, Histrica et Adriatica, 155—166, je na pod­ lagi novo predložene kronologije gradeskih patriarhov v prvi tretjini 7. stoletja skušal dokazati, da časovna oznaka pomeni sedemnajst let in da se nanaša na dolžino pontif icata shlzmatika Fortunata, kl ga datira v leta 611—627; gl. tudi njegov diskusijski prispevek: O nekim pitanjima naše ranosrednjovjekovne povijesti, ZC 44, 1990, 119 s. Pridružujemo se mnenju, da se kronološka oznaka nanaša na sedemdesetletno razdobje od 557 (ko se začne oglejska sluzma, gl. op. 47 in 152) do 627. Svoje razloge za to pojasnjujemo v dlskusijskem prispevku: Nekatera nerešena in nerešljiva (?) vprašanja iz zgodovine severnojadranskin dežel v 6. in 7. stoletju, ZC 44, 1990 (v t isku). i« cronica de singulis patriarchis Nove Aquileie (G. MONTICOLO, Cronache Veneziane antichissime I, 11, v. 3—11) ; IOHANNES DIACONUS, Chronicon Venetum (ibidem, 62, v. 18—64, v. 4) • DANDULUS, Chronica, A. 630 (ed. E. Pastorello, Rerum Ital. script. ХП/l, Bologna 1938, 93, v. 29 ss . ; prim, tudi F.KOS, Gradivo I, 158 (200 s.)). GÌ. S. TA VANO, Le cattedre di Grado e le culture artistiche del mediterraneo orientale, AAAd 12, 1977, 445—489; vol. IL Fig. 1—17; IDEM, Aquileia e Grado, 278 s s . ; 358 ss . ; 367 ss . i » Epistolae Langobardicae collectae 6 (ed. W. Gundlach, MGH Epist. Ш, Berlin 19571, 697— 698 = R. CESSI, Documenti, n. 15 (25), v povzetku F. KOS, Gradivo I, 171 (214)). Iz dokumenta po­ vzema jedro spora DANDULUS, Chronica, A. 642 (cit. izd., 96 v. 18—23). Gl. tudi P. F. KEHR, Ita­ lia pontificia vn/2, Berolini 1925, 34 (9). m Prim. G. P. BOGNETTI, L'età longobarda П, Milano 1966, 300 ss. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 491 čencev iz vzhodnojadranskih pokrajin. Papež je poslal v Dalmacijo in Istro opata Martina z veliko denarja, ki je nalogo dobro opravil. Iz Istre so bile te­ daj odnesene v Rim relikvije mučenca Mavra iz Poreča, vsekakor le njihov manjši del.201 Poročilo o reševanju relikvij kaže na to, da so bile vzhodnoja- dranske dežele, med njimi tudi znaten del Istre, za cerkev skoraj v celoti iz­ gubljene. Odnašanje relikvij v Italijo spominja na dramatične dogodke v prvem desetletju 5. stoletja v Panoniji in leta 488 v Obrežnem Noriku, ki po­ menijo konec normalnih razmer za življenje cerkve v teh deželah.208 Po teh dogodkih viri za nekaj desetletij presahnejo. Ce ne upoštevamo do­ kumentov v zvezi z monoteletskim sporom je prvi vir šele pismo papeža Be­ nedikta II. gradeškemu patriarhu Agatonu iz dobe 683—685, ki obravnava zanimivo vprašanje s področja rodbinskega (ženitnega) prava.*0* To pismo ne osvetljuje cerkvenopolitičnih razmer v Gradežu. V celoti gledano ob koncu 6. stoletja in v večjem delu 7. stoletja ni prišlo do pomembnejšega vplivanja oglejske ali gradeške cerkve na sosednji slovan­ ski svet. V odnosu do tega sta bili obe cerkvi v izraziti obrambi. Razlike v ci­ vilizacijski stopnji med Romani in Slovani, pa tudi objektivna šibkost bizan­ tinske države na severnem Jadranu ter furlanskega vojvodstva kot dela lango- bardske države, ki sta se izčrpavali v pogostih vojnah,204 vse to je izključevalo kakršnekoli omembe vredne vplive obeh zahodnih cerkva na slovanski svet vzhodnih Alp in predalpskega prostora. b) Monoteletski spor in konec oglejske shizme Najpomembnejši cerkvenopolitični dogodek 7. stoletja, ki se je odvijal de­ loma v neposrednem sosedstvu slovanskega sveta, je monoenergetski oziroma monoteletski spor (638—681), ki je izbruhnil in se končal še v času trajanja oglejske shizme na severnem Jadranu. V ozadju spora je bilo prizadevanje bizantinskih cesarjev, da bi s spravljivo versko formulo dosegli enotnost med katolicizmom, ki je prevladoval na Zahodu in v osrednjih delih države, in vzhodnimi deželami, ki so-bile pod močnim vplivom monofizitizma.205 Kot re­ akcijo katoliškega Zahoda na edikt cesarja Herakleja iz leta 638 oziroma ne- 2 0 1 liber pontificane LXXIin (Iohannes ini) (ed. L. Duchesne, 330 = F. KOS, Gradivo I, 169 (212 s.)). Gl. tudi R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleja, 250; L. WALDMULLER, Die ersten Begegnun­ gen, 312 s. (oba z navedbo ostalih virov In lit.). O relikvijah prim. M. PELOZA, Rekognidja re­ likvija dalmatinskih in istarskih mučenika u oratoriju svetog Venancija kod baptlsterija lute­ ranske bazilike u Rimu 1962—1964. godine, Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku 63—64, 1961—1962 (Split 1969), 163—180. Vsekakor je večji del relikvij poreäkega mučenca Mavra ostal v Poreču (prim. G. CUSCITO, I santi Mauro ed Eleuterio di Parenzo. L'identità, il culto, le reli-» quie, Atti (Centro di ricerche storiche — Rovigno) 16, 1985—1986, 33—59; C. CORRAIN, Ricogni- zione dei resti attribuiti ai ss. Mauro ed Eleuterio di Parenzo. Istria (26, 27 dicembre 1982), ibi- dem, 63—69). - "" R. EGGER, Der heilige Hermagoras. Eine' kritische Untersuchung, Klagenfurt 1948, 51 ss. ; R. PILLINGER, Preganjanje kristjanov in uničevanje templjev na ozemlju Avstrije v rimski dobi, zC 39, 1985, 173—183, zlasti 178; o prenosu Severinovih posmrtnih ostankov v Italijo gl. op. и з R. CESSI, Documenti, n. 16 (25—26). Ker je vir malo poznan in težko dostopen, posredu- jemo njegovo vsebino. Papež Benedikt П. sporoča gradeškemu patriarhu Agatonu svoje mnenje glede naslednjega problema: Neki Janez spraäuje, ali se lahko njegova hči poroči z nekim Šte­ fanom, ki je bil »simplicibus verbis« zaročen z njeno sestro (torej drugo Janezovo hčerjo), ki pa je pred poroko umrla. Papeževo mnenje: ker sta bila Stefan in pokojna Janezova hči samo zaročena in med njima ni prišlo do zakonske zveze, temveč je njuna zveza temeljila le na be­ sedni obljubi, je poroka med ženinom in sestro pokojne zaročenke po cerkvenih šegah možna, ce sta le obe strani soglasni (»censura apostolici magistrates mandamus hoc absque ulllus cri- minis vitio posse fieri, si utriusque partis rederit voluntatis). 204 O vojnah med Bizantinci in Longobardi ob koncu в. in v 7. stoletju poroča predvsem PAULUS DIACONUS. Historia Langobardorum 4, 8; 23—25; 28; 32; 45—46; 5, 6—17; 27—28. (slov. izd., 148 ss.); Prim. G. P. BOGNETTI, L'età longobarda П, Milano 1966, 272 ss.; posebej o spopa­ dih furlanskega vojvodstva z Bizantinci M. BROZZI, П ducato longobardo del Friuli*, Udine 19812, 31 ss. M 5 Kratko o monoteletskem sporu S. JANEZIC, Ekumenski leksikon, Celje 1981. 145 s.; iz­ črpen prikaz monoteletskega vprašanja posredujeta Ch. J. HEFELE — H. LECLERCQ. Histoire des Conciles Ш, Paris 1910. 317—538. vire pa nazadnje F. WINKELMANN. Die Quellen zur Erfor­ schung des monenergetisch-monotneletischen Streites, Kilo 69, 1987, 515—559. Od splošnozgođovin- skih prikazov gl. tuđi G. OSTROGORSKI, Zgodovina Bizanca, Ljubljana 1961, 119 ss., od cerkve­ nih zgodovin zlasti L. BREHIER — R. AIGRAIN, Storia della Chiesa V (edd. A. Fliehe — V. Mar­ tin), Torino 19712. 169 ss. (102 ss.) : H. JEDIN. Storia della Chiesa III. Milano 1978. 44 ss. O poteku monoteletskega spora v Italiji gì. O. BERTOLINI. Riflessi politici (kot v op. 177), 754—786: G. P. BOGNETTI, L'età longobarda П, 303 ss. 492 R. BRATOZ: VPLIV OGLEJSKE CERKVE . posredno na verski dekret »Typos« cesarja Konstansa II. iz leta 648 moremo označiti verski zbor, ki ga je leta 649 sklical papež Martin I. v Lateranu. Ude­ ležilo se ga je 105 škofov z vsega Zahoda, večinoma iz Italije in Afrike. Med udeleženci lateranske sinode leta 649 najdemo gradeškega patriarha Maksima, ki je očitno igral na njej zelo važno vlogo kot zagovornik katolicizma in pa­ pežev privrženec. Večkrat je posegel v delo sinode z daljšimi govori, med pod­ pisniki pa se pojavlja na častnem drugem mestu takoj za papežem. V se­ znamu udeležencev najdemo s severno jadranskega področja še škofa Potentija iz Pulja.207 Očitno se je gradeška cerkev tedaj odkrito postavila na papeževo stran proti bizantinskemu cesarju in carigrajski teologiji. Ker so se cerkvenega zbora udeležili tudi škofje z langobardskega ozemlja (enajst škofov, nobeden z oglejskega področja, pač pa iz Lombardije in srednje Italije),108 moremo so­ diti, da so v tem sporu tudi oglejski shizmatiki zastopali podobno (prorimsko oziroma protibizantinsko) stališče, če so se spričo drugih problemov sploh opre­ deljevali. Od teh naj omenimo pritisk arijanskega langobardskega kralja Ro- tarija (636—652), ki je pri obstoječih škofijskih sedežih podpiral ustanavljanje vzporednih arijanskih škofij.208 Lateranski sinodi 649 so sledili ukrepi bizantinske posvetne oblasti. Ra­ venski eksarh je dobil ukaz, da aretira papeža in prisili italske škofe k podpisu cesarjevega verskega dekreta, vendar se je ta cesarju uprl in je ostal gospodar v Italiji vse do smrti leta 652. Sledil je cesarjev obračun s papežem Martinom in z vodilnim opozicijskim teologom Maksimom Spoznavalcem. Oba sta umrla mučeniške smrti, prvi leta 655, drugi sedem let kasneje.210 Ko je cesar Kon- stans II. hotel prenesti prestolnico iz Carigrada na Sicilijo, je padel v Siraku- zah pod roko atentatorja (668). Njegova smrt je sprožila uzurpacijo v Italiji (669), ki jo je pomagala zatreti tudi bizantinska vojska iz Istre.2 1 1 Konec monoteletskega spora pomeni šesti ekumenski koncil v Carigradu 680/681, ki je ponovno vzpostavil versko spravo.212 Pred koncilom je prišlo do nekaj lokalnih sinod na Zahodu, nato pa je papež Agaton marca 680 sklical si­ nodo v Rimu. Na njej so zavrnili monoteletski nauk, potrdili pravilnost skle­ pov sinode leta 649 in pisali cesarju dolgo pismo, ki je po svoji vsebini zapisnik sinode.213 Zanimiv je zlasti tisti del pisma, ki se nanaša na organizacijsko pri­ pravo za cerkveni zbor. Papež se s škofi opravičuje zaradi zamude, do katere naj bi prišlo predvsem zaradi velike oddaljenosti mnogih škofov, ki so morali priti iz dežel ob oceanu in iz Britanije. V nadaljevanju zatrjuje, da se «-številni naši soslužabniki« (»plurimi confamulorum nostrorum« v kasnejšem latinskem prevodu grškega originala) nahajajo »in medio gentium, tam Langobardorum, quamque Sclavorum, nec non Francorum, Gallorum et Gothorum atque Bri- *» Gl. op. 18 In F. KOS, Gradivo I, 173 (215). «" Concilium Lateranense a. 649 celebratimi (ed. R. Rledlnger, Acta condì, oecumen. П/1, Berlin 1984, 6—7 (n. 100: »Potentio Polense episcopo«); 35 (n. 100); 115 (n. 100) ; 181 (n.100); 251 (n. 100)- 400/401. Prim, tudi J. D. MANSI, Amplissima collectio conciliorum 10, Paris—Leipzig 1901^ 867 s • 1167 s. Ta škof na sinodi ni igral kake važnejše vloge. V seznamu udeležencev se pojavlja nekaj mest pred koncem (stoti med stošestimi udeleženci, če štejemo še papeža). 2 0 8 Prim. Ch. J. HEFELE — H. LECLERCQ, Histoire des Conciles III, Paris 1909, 436 (napač­ no) in O.BERTOLINI, Riflessi poUtici (kot v op. 177), 789 op. 116. 2°» PAULUS DIACONUS, Historia Langobardorum 4, 42 (slov. izd., 174—175) ; prim. P. PA­ SCHINI Le vicende politiche, 257 ss.; G. P. BOGNETTI, L'età longobarda П, Milano 1966, 303 ss. HO o papežu Martinu I. gl. kratko M. BENEDIK, Papeži od Petra do Janeza Pavla П., Ce­ lje 1989, 66. o Maksimu Spoznavalcu M. MIKLAVCIC - J.DOLENC, Leto svetaikoy III, Ljubljana 1972 338-342; o dogodkih v cerkvi v tem času gl. L. BRÉHIER — R. AIGRAIN, Storia della Chi­ esa V (edd. A. Fliehe — V. Martin), Torino 1971*. 239—247 (193—203). 2 1 1 PAULUS DIACONUS, Historia Langobardorum 5, 11—12 (slov. izd., 212—213; gl. tudi F. KOS Gradivo I, 180 (220)). Gl. G. OSTROGORSKI, Zgodovina Bizanca, Ljubljana 1961, 130 s.; A. TAGLIAFERRI, П Friuli e Mstria nell'altomedioevo, AAAd 2, 1972, 273-294, zlasti 284; G. P. BOG­ NETTI. L'età longobarda IV, Milano 1968, 275-294, zlasti 287 ss. „ - _ _ . . T „„.j™™ „ 212 Ch. J. HEFELE — H. LECLERCQ, Histoire des Conciles Ш, 472—515; L. BREHIER — K. AIGRAIN, Storia della Chiesa V, 256-265 (214-227); H. JEDIN, Storia della Chiesa Ш, 4 9 s ; od domačih del gl. I. POJAVNIK, Pomen kalcedonskega m 3. carigrajskega koncila za krščansko življenje. Bogoslovni vestnik 43, 1983. 229—248. zlasti 233; vire za šesti ekumenski koncil navaja F. WINKELMANN, Die Quellen (kot v op. 205). 547 ss. „ » „ „ . _ ,•„„!„„ _-ц.. "» AGATHO Papa, Epistola Ш- (PL 87, 1215-1248; gl. tudi J. D. MANSI, Amplissima collec­ tio conciL 11, 286—315; F. WINKELMANN, Die Quellen, 548 n. 158). ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 493 tannorum«, kar je vse vplivalo na počasen potek priprav.*" Kako naj si razlo­ žimo omembo »soslužabnikov« «-in m e d i o . . . Sclavorum«? Omemba bi se teo­ retično mogla nanašati na karantenske Slovane v sosedstvu Langobardov, ki so bili tretjeimenovanim Frankom od Slovanov najbližji. Z ozirom na soraz- meroma številno udeležbo istrskih škofov na sinodi je vsekakor možno, da so s Slovani mišljeni slovanski naseljenci v Istri in na današnjem slovenskem ozemlju, v neposredni bližini bizantinskega sveta,"5 morda pa tudi Slovani v Dalmaciji (od koder ni prišel na sinodo noben škof).*1* Katerikoli drugi Slovani gotovo ne pridejo v poštev. Sinode se je udeležilo 125 škofov, ki so z nekaj iz­ jemami (en škof iz Britanije in dva iz Galije) izhajali z italskega območja ozi­ roma njegovega neposrednega sosedstva. Okrog petdeset škofov je izhajalo z langobardskega območja. Med udeleženci srečamo precej škofov iz gradeškega patriarhata. To so bili gradeški (»oglejski«) patriarh Agatho, škofje Cyriacus iz Pulja, Aurelianus iz Poreča, Ursinus iz Cise, Andreas iz Celeje, Gaudentius iz Trsta, Benenatus iz Opitergija, Ursinus (Ursinianus) iz Padove, Paulus iz Al­ tina, vsi z oznako »provinciae Histriae«.217 Med navzočimi škofi sta bila dva, opitergijski in padovanski, z langobardskega območja oglejskega patriarhata, ki je bil še vedno v shizmi.*1* Seznam udeležencev sinode postavlja za oglejsko območje izredno zapleteno vprašanje škofije v Cisi219 in nič manj zapleteno vprašanje obstoja »celejanske« škofije v tem času.**0 Omemba celejanskega škofa leta 680 ni povsem presenetljiva, če jo obrav­ navamo v širšem soočenju slovanskega in antičnega sveta od konca 6. stoletja dalje. Očitno so nekateri antični škofijski sedeži še vedno obstajali, verjetno le fiktivno, vendar z zavestno naslonitvijo na antično cerkveno organizacijo. V velikem južnoslovanskem svetu od Vzhodnih Alp do zaledja Carigrada je po­ znan poleg celejanskega vsaj še en primer. Leta 681 in 692 se na šestem eku- menskem koncilu v Carigradu in na trulanski sinodi omenjata dva škofa iz Stobov.221 Tako v primeru Stobov kot Celeje gre za škofijska sedeža, ki sta bila precej globoko znotraj slovanskega sveta, sorazmeroma precej oddaljena od bizantinske obale v Istri oziroma Makedoniji. Vprašanje zase je škofijski sedež z " PL 87, 1224—1226; prim. Ch. J. HEFELE — H. LECLERCQ, Histoire des Conçues ш , 475 ss. J l s To možnost dopušča A. P. VLASTO (gl. op. 216). ш Da se omemba nanaša na Slovane v Dalmaciji, domnevajo L. WALDMÜLLER, Die ersten Begegnungen, 392; G. CUSCITO, Aquileia e la cristianizzazione (kot v op.1), 66 s.; A. P. VLA- STO, The Entry of the Slavs into Christendom, Cambridge 1970, 188; 376 op. 122 ( » . . . the sequ- ence of peoples suggests the more accessible Slavs near the Adriatic«) ; prim, tudi V. KOSCA K, Dolazak Hrvata, Historijski zbornik 40, 1987, 339—383. zlasti 377. *" J. D. MANSI, Amplissima collectio concil. ц 311—312; PL 87, 1241—1244; F.KOS, Gradivo I, 186 (230—231). 2 U Padova je prišla v oblast Langobardov leta 601 (PAULUS DIACONUS, Historia Lango- bardorum 4, 23; slov. izd., 158—159), Opitergij leta 643 (?) ; prim. op. 163. -, ... Vprašanje lege škofijskega sedeža v Cisi je Izredno zapleteno. Po našem mnenju gre za škofijski sedež na jugozahodni istrski obali med Puljem in Porečem (prim. R. BRATOZ, Nasta­ nek, razvoj in zaton, 21 s., op. 43; IDEM, ZC 41, Ì987, 362, z navedbami starejše literature; M. У 2 ? ' . c , s s a pollarla — bapbium Cissense — episcopus Cessensis, Jugoslavenska akademija zna­ nosti 1 umjetnosti. Razred za društvene znanosti, Arheološki radovi 1 rasprave, 10, Zagreb 1987, 185—219, na podlagi topografske analize locira škofijski sedež na Brione; v luči najdbe zgodnje- krščanske bazilike v Betiki, ki Je zelo podobna škofijski cerkvi v Teurniji v drugI razvojni fazi iz 6. stoletja, se zdi upravičeno povezovanje omenjenega škofijskega sedeža s to najdbo). Po drugačnem mnenju, ki ga zastopa L. MARGETIC, Histrica et Adriatica, 126—130; IDEM, o nekim pitanjima..., zC 44, 1990, 119, naj bi se omemba nanašala na Cenedo na Beneškem. t>voje poglede na to vprašanje pojasnjujemo v diskusijskem prispevku: Nekatera nerešena in nerešljiva (?) vprašanja iz zgodovine severnojadranskih dežel v 6. In 7. stoletju (ZC 44, 1990, y 220 J. D. MANSI, Amplissima collectio concil. II, 312 B (=» PL 87, 1243 A = P. KOS, Gradivo I, 186 (231)) ; v grškem izvirniku se omemba glasi: Andréas elâchlstos eplskopos tes haglas ekkle- sias Kelalânes eparchfas Istrfas. Ta omemba se nedvomno nanaša na Celejo. saj noben drug «raj na obravnavanem področju nima take oblike imena (k obliki imena prim. J. SASEL. O na- f?asanju naših antičnih krajevnih imen, Situla 8, 1965, 9 s.; IDEM, Celeia, RE Suppl. ХП, 1970. i « ss.). Oznaka v kasnejšem latinskem prevodu pisma (»Andreas episcopns sanctae ecclesia« vejentanae provinciae Istriae«) Je vsekakor nesmiselna (prlm. Carlo De FRANCESCHI, Saggi e considerazioni sull'Istria nell'alto medioevo П. Cessensis eplscopus, AMSI n. s., 18. 1970, 78; L. MARGETIC, Histrica et Adriatica, 126 ss.; R. BRATOZ, ZC 41, 1987. 362). Omenjeni škofijski se- aež bi mogli z ozirom na zaporedje omemb, kl v glavnem sledi geografski legi. iskati na za- T 2S,n l o b a U I s t r e m e đ Porečem in Ciso na eni strani in Trstom na drugi. Prim. L. WALDMÜL- LER, Die ersten Begegnungen. 359 s. (z mnenjem, da gre za titularnega škofa, ki je živel na ayoru gradeškega patriarha); W.POHL, Die Awaren, 148s. (z lociranjem škofijskega sedeža v g™ad' z a k a r v ^ 1" 1" n l podlage). = — **• BRATOZ, ZgodnjekrScanefca cerkev v Makedoniji in njen odnos do Rima, ZC 44. 1990. 5—29, zlasti 26 s. 494 R. BRAT02: VPLIV OGLEJSKE CERKVE... v Serdiki, ki je kot enklava sredi slovanskega sveta vzdržal do leta 809 in v skromnem obsegu' celo dočakal ponovno širjenje bizantinske oblasti v konti­ nentalne dele Balkanskega polotoka v 9. stoletju.222 Na trulanski sinodi leta 692 so ponovno morali reševati vprašanje ubežnih klerikov, posebej škofov; sprejeli so določbe, ki so bile v bistvu zelo podobne priporočilom papeža Gre- gorija Velikega škofom v Iliriku iz leta 591.223 V luči teh omemb, ki kažejo na obstoj sicer zelo skromnih reliktov antične cerkvene organizacije v deželah, ki so jih preplavili Slovani, in v luči enigmatične omembe »soslužabnikov« »in medio Sclavorum« leta 680 bi si eksistenco celejanskega škofa Andreja lahko predstavljali nekje v bizantinski Istri, v bližini slovanskega sveta, ob morebit­ nem obstoju vsaj rahlih zvez s področjem antične Celeje, ki je tedaj ležala že okrog eno stoletje zapuščena in v ruševinah.224 Ce bi v to sosledje razmišljanj uvedli še vprašanje začetkov češčenja celejanskega mučenca sv. Maksimilijana v Istri,225 bi vsekakor daleč prekoračili tisto mejo kombinacij, ki nam jo sicer zèlo skromni viri za ta čas'postavljajo. Mónoteletski spor z ozirom na potek in vsebino ni pustil nobenih vidnih sledi v krščanski kulturi Romanov in Slovanov v naslednjih stoletjih.228 Manj kakor dve desetletji kasneje'je prišlo do formalnega zaključka oglej­ ske ali istrske shizme. K temu je pripomogla po eni strani verska politika lan- gobardskega dvora — kralj Kuninkpert je želel versko enotnost227 — po drugi strani pa sam potek monoteletskega spora, v katerem sta obe strani, gradeška (bizantinska) in oglejska (langobardska) zastopali enaka stališča. Shizma je bila odpravljena 698 na sinodi v Paviji, ki so jo sklicali na pobudo langobardskega kralja Kuninkperta. Shizmatiki so priznali svojo zmoto in so s prisego potrdili zedinjenje s katoliško cerkvijo. Nato so poslali k papežu poslance, med kate­ rimi so bili tudi predstavniki oglejske, dotlej shizmatične cerkve. Papež Ser­ gij I. je pohvalil kralja in je dal sežgati spise, ob katerih so se navdihovali raz- kolniki.228 Tako je prenehal skoraj stoletje in pol trajajoči spor, ki je bil z ozi­ rom na teološko vsebino že ob koncu 6. stoletja »scissura pro nulla re facta«,229 ob koncu 7. stoletja pa spričo zelo spremenjenih cerkvenopolitičnih razmer tudi v formalnem oziru povsem odvečen. Konec oglejske shizme je dal poleta misijonski akciji, usmerjeni očitno na nekdanje shizmatično ozemlje pod oblastjo Langobardov. Vnet organizator mi­ sijonske akcije je bil pavijski škof Damijan, glavni izvajalec pa njegov diakon Tomaž. Ta akcija, če se po poročilu nejasnega vira sploh nanaša na misijonsko prizadevanje in na gorata območja oglejskega patriarhata,2 3 0 gotovo ni posegla 2 2 2 Prim. L. WALDMÜLLER, Die ersten Begegnungen, 387; 474 s.; 483. ш R. BRAT02, Razvoj organizacije zgodnjekrščanske cerkve (kot v op. 42), 380 s., op. 87; IDEM, Zgodnjekrščanska cerkev v Makedoniji, 28. ^24 Da so bile ruševine antične Celeje lepo vidne še v iS. stoletju, dokazujeta dva vira: Kronika grofov Celjskih (prev. M. Golia, Maribor 1972), izpred srede 15. stoletja in potopisni dnevnik Pavla Santonina iz leta 1487; prim. J. SASEL, Celeia, RE Suppl. ХП, 1970, 147 s. 2 2 5 Prim. R. BRAT02, Krščanstvo v Ogleju, 187—189. 2 2 6 Edina možna reminiscence na ta čas je ime prezbiterja Martina v tržaški legendi o mu- čencu Apolinariju (gl. R. BRAT02, Krščanstvo v Ogleju, 112; 119), M spominja na papeža Mar­ tina I. (gl. op. 210). Navzočnost grških imen preganjalcev kristjanov v mučeniakih spisih s se- vernojadranskega področja (prim. op. 250), bi mogla biti izraz antipatij do Bizanca v dobi mo­ noteletskega spora, vendar je bilo nasprotovanje bizantinski politiki v cerkvenih krogih ver­ jetno še bolj izrazito v dobi ikonoklazma in v desetletju pred frankovsko zasedbo Istre 788. 227 P. PASCHINI, Le vicende politiche, 265 ss. ; G. P. BOGNETTI, L'età longobarda II, Milano 1966, 458 ss.; O. BERTOLINI, Riflessi politici, 788 s.; kratko tudi L. BREHIER — R. AIGRAIN, Sto- ria della Chiesa V (edd. A. Pliche — V.Martin), Torino 1971», 541 ss. (475). 228 F. KOS, Gradivo I, 191—192 (235—238) ; k poročilu Pavla Diakona o koncu shizme gl. B. GRAFENAUER, v delu: PAVEL DIAKON, Zgodovina Langobardov, 287 op. 27. O koncu oglejske shizme gl. B. M. DE RUBEIS, De schismate ecclesiae Aquilelensls (kot v op. 197), 170 ss.; G. P. BOGNETTI, L'età longobarda П, 470 ss.; G. CUSCITO, Testimonianze epigrafiche (kot v op. 197), 252 ss. ; IDEM, cristianesimo antico, 311 s. *» Kot tako označuje shizmo Treh poglavij v pismu milanskemu škofu Konstanciju leta 593 GREGORIUS, Registrimi epist. 4, 2 (ed. D. Norberg, CCSL 140, 1982, 218 v. 12). 2 3 0 Na prizadevanje pavijskega diakona Tomaža se nanašajo verzi: »Errore veteri din Aqui­ legia caeca / diffusant caelitus rectam dum renueret fiđem, / aspera vtarmn, ninguidosque mon­ tiran calles / calcans indefessus. glutlnasti prndens scissos.« (G. CUSCITO, Testimonianze, 253). Medtem ko so nekateri Tomaževo premagovanje težkih poti in zasneženih gorskih steza razla­ gali kot njegovo pot iz Pavije čez zasnežene Apenlne v Rim (npr. P. PASCHINI, Le vicende po­ litiche, 267). so ga drugi razlagali kot misijonsko potovanje na območju Alp (G. MARCUZZI, Si­ nodi Aquileiesi, Udine 1910, 33). Prim. G. CUSCITO, Testimonianze epigrafiche, 252 s., op. 45. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 • 4 495 v poganski slovanski svet, temveč je le pomagala odstraniti staro nasprotje med Oglejem in Gradežem in je pripomogla k enotnejši verski podobi Italije. Vsekakor je zanimivo dejstvo, da se je ob koncu shizme gradeäki patri- arhat (tedaj je bil patriarh Kristofor), kljub temu, da je bil dalj časa (od 628) v spravi z Rimom in v dobi monoteletskih sporov njegov zanesljiv zaveznik, slabše odrezal kakor do nedavna shizmatičiii Oglej (patriarh Peter s sedežem v Čedadu).231 Slednji je kot varovanec Langobardov ne le obdržal naslov patri- arhata, temveč je imel tudi neprimerno večje' ozemlje (celotno Furlanijo' in kontinentalni del* Benečije) in ozemeljske aspiracije v odnosu do Gradeža, ki so se ujemale z ozemeljskimi ambicijami langobardske države v odnosu do bi­ zantinskih posesti na severnem Jadranu in v Italiji sploh.83* Se leta 723 je moral papež Gregorij II. opozoriti oglejskega patriarha Serena, naj si ne skuša pri­ lastiti ozemlja gradeškega patriarhata in naj se drži v mejah langobardske države, Gradežu pa je dal v tem smislu zagotovilo.233 Se papež Gregorij III. naj bi na rimski sinodi leta 731 reševal ozemeljski spor med Oglejem in Gradežem v tem duhu, da se namreč Oglej omeji na langobardsko ozemlje in ne krni obsega' gradeškega patriarhata. Avtentičnost vira, ki poroča o reševanju tega spora, pa je zelo nezanesljiva.2*4 Napetosti med Oglejem, ki so ga ščitili longo­ bardi, in Gradežem, ki ga je skušal v času vse bolj šibkega Bizanca varovati papež, so trajale dalje vse do karolinške dobe in v naslednja stoletja.238 Oglejska shizma je pustila vidne sledi v krščanski kulturi Romanov, pa tudi Slovencev in Hrvatov na oglejskem in gradeškem področju. Kot najbolj viden znak moremo omeniti češčenje sv. Evfemije, halkedonske mučenke, ki je postala simbol shizmatikov zaradi kraja svojega mučeništva, ki je identičen s krajem 4. ekumenskega koncila, na sklepe katerega so prisegali shizmatiki.238 Zdi se, da se je češčenje' sv. Evfemije bolje ohranilo na gradeškem področju kakor na Furlanskem oziroma Beneškem, v deželah, ki so bile sedem desetletij dlje v shizmi. Kot kraje, kjer je bilo češčenje sv. Evfemije posebej pomembno, naj navedemo mesta: Rovinj, Poreč, Trst, Gradež, Aitino,'Villanuova pri Tre- M 1 O gradeškem patriarhu Krištofom gl. F. KOS, Gradivo I, 188 (232), o oglejskem patri­ arhu Petru F. KOS, Gradivo I, 193 (238 s.). Prim. P. PASCHINI. Le vicende politiche, 268. m P. PASCHINI, Le vicende politiche, 268; prim, kratko B. GRAFENAUER, v delu: PAVEL, DIAKON, Zgodovina Langobardov, 319 s. *" Epistolae Langobardicae collectae 8 (ed. W. Gundlach, MGH Epist. Ш, 19572, 698—699 = R. CESSI, Documenti, n. 17 (27), v povzetku tudi F.KOS, Gradivo I, 201 (245 s.) ; papež na koncu opozarja patriarha Serena: »... nec amplius quam in finibus procul dubio gentis Langobardo- rum existentibus gressum tendere présumas, nt non iniuste et suscepisse gratiam collatam pal­ ili ex presumptione ostendas et inde apostolici vigore condili, si inobediens fueris, comproba- tus, indignus iudlceris.«). v pismu gradeSkemu patriarhu Donatu, vojaäkemu poveljniku Mar­ celu, škofom in ljudstvu v Istri In na Beneškem (Epistolae Langobardicae collectae 9; cit. izd.. 699—700; R. CESSI. Documenti, n. 18 (28—29); v povzetku F.KOS, Gradivo I, 202 (247)) Je papež vsem dal zagotovilo »contra Foroiulensem antistitem agentes, quod capiat invadere đltionem Građensis patriarch ae« ; Ce ta svojih namer ne bo opustil, bo proti njemu ukrepal disciplinsko. Prim. P. F. KEHR, Italia pontificia vn/2, 35; P. PASCHINI, Le vicende politiche, 270 s.: nazadnje B. GRAFENAUER v delu : PAVEL DIAKON, Zgodovina Langobardov, 289 op. 51. zM Epistolae Langobardicae collectae 14 (cit. Izd.. 703—707 = R. CESSI. Documenti, n. 22 (32— 38'» : v oovzetku F. KOS, Gradivo I. 209 (253—255) : P. F. KEHR, Italia pontificia vn/2. 37 (18>). Po­ glavitni sklep sinode naj bi se glasil : »... Praeterea nos ecclesie Dei utilitati previdentes et, né ultra talis eanđem vexaret đisceptatio, conseđentium fratrom definirtene episcoporum liti finem imponentes stabillmus, ut Nove Aquilegie id est Građensis civitatis Antonlnns patriarchi suique successores tocius Venetie et Istrie, que nostra sunt confinia, remota omnium insolentia ac ter­ giversatone, primates perpetuo habeantur, Foroiulensem antistitem Serenum suosque successo­ res Cormonensi castro, in quo ad presens cernitur sedere in finibus Longobardorum, solummodo semper esse contentos... Qui autem buius nostre definitionis violator extiterit, nostro anathe- mate sic pereat, ut in adventum domini cum his qui a sinistris damnati erunt, eterna mulcten- tur pena.« 250 Prim. Enìstolae Langobardicae collectae 15; 17; 19: 20; 21 (cit. izd.. 707 ss. = R. CESSI.. Documenti, n. 24: 25; 30: 31: 32 (38 ss.) : v povzetkih F. KOS. Gradivo I, 211 (255 s.) ; 241 (276 s.): 242 Г277): ->43 Г578 s.l ; P. F. KEHR, Italia pontificia VD72, 37 ss.). O sporu med Oglejem in Grade­ žem gl. w. MEYER. Die Spaltung des Patriarchats Aauileia, Abhandlungen der Akademie der wiss. in Göttinnen, Pnil.-hist. Klasse. N. F.. Bd. 2. Nr. 6, Göttingen 1898, 10 ss.; O. LENEL, Vene- zianlsch-istrische Studien, Schriften der Wissenschaftlichen Gesellschaft in Strasshurg 9. Strass- nuT-c 1911. 7 ss.: E.STEIN, Eine gefälschte Urkunde aus i4 Epistola«; Langobardicae collectae 14 (cit. izd., 706 v. 9—17) ; R. CESSI, Documenti, n. 23 (37). *» Prim. F. KOS, Gradivo I, str. 254, op. 3; R. CESSI, Documenti, 34. 498 B- ВВАТ02 : VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . sanimi dogodki se izčrpajo poročila o vpletenosti gradeškega in oglejskega pod­ ročja v ikonoklastične spore.254 Ikonoklastični spori so pustili nekaj sledi, večinoma le posrednih, tudi na istrskem in deloma oglejskem področju. Te sledi se kažejo v krščanski kulturi naslednjega obdobja. V času razcveta hagiografske književnosti v karolinški dobi se odraža ponekod slab spomin na bizantinsko dobo na ta način, da so dajali preganjalcem kristjanov dostikrat grška imena. Na grška imena lokalnih preganjalcev naletimo v legendah, za katere se upravičeno domneva, da so sta­ rejšega nastanka: v legendi o sv. Mohorju in Fortunatu (prezes Sevast), v le­ gendi o sv. Hilariju in Tacijanu (lokalna preganjalca Beronij in Monofant) ter v tržaški legendi o Primožu in Marku (prezes Artazij).255 Vprašanje je spričo nezanesljive kronologije nastanka legend zelo zapleteno in bi zaslužilo posebno obravnavo. Posreden, literarno zanimiv je tudi odsev ikonoklastičnih sporov v rovinjski legendi ò sv. Evfemiji. Avtor tega spisa se je očitno navdihoval pri bizantinskem spisu o usodi relikvij sv. Evfemije iz Hakledona, ki so bile oskru­ njene v dobi ikonoklazma.258 Če povzamemo razvoj oglejske in gradeške cerkve v obravnavanem ob­ dobju z ozirom na morebitne stike s slovanskim svetom v sosedstvu, moremo priti do nekaterih precej jasnih zaključkov. Oglejska cerkev je bila od zadnje četrtine 6. stoletja, ko je prišla v stik s Slovani, pa skoraj do sredine 8. stoletja vpletena v tri velike cerkvenopolitične krize, spor zaradi obsodbe Treh pogla­ vij, monoteletski spor in borbo proti ikonoklazmu, od katerih je bila za njen . razvoj najbolj pomembna prva kriza, ki je vodila v dolgotrajen razkol z Ri­ mom. Ker so bila središča posvetne in cerkvene oblasti zunaj tega območja, je bila oglejska cerkev politično in ozemeljsko kmalu neenotna ali celo razklana, izpostavljena hudim pritiskom zunanjih sil, v prvi vrsti Bizanca (večkrat prek posredovanja Ravene kot neposredno prestolnice oziroma cesarskega dvora), Langobardov in papeža, da ne omenjamo pritiska Slovanov, ki so še v 7. sto­ letju postopno zmanjševali njen obseg tako v Istri kot v Benečiji.25' V sporu zaradi obsodbe Treh poglavij je oglejska cerkev pred pritiskom papeža in Bi­ zanca našla oporo pri Langobardih, v monoteletskem in ikonoklastičnem sporu se je zaradi pritiska Bizanca povezala s papežem, Langobardi pa niso igrali pomembnejše vloge. Že. ta dejstva kažejo, da je bila oglejska cerkev (od za­ četka 7. stoletja ločena v oglejsko in gradeško cerkev) neprekinjeno v krizi, v obrambi, včasih celo v boju za obstoj, notranje šibka in nesposobna, da bi prešla v ekspanzijo. V takih razmerah ni bila sposobna misijonske akcije v sosednji slovanski svet, na svoje nekdanje ozemlje, četudi bi bile za to že zrele razmere na drugi strani. Zato nas ne sme čuditi popolna odsotnost omemb poskusov misijonske akcije v poznejši slovenski svet iz Ogleja (Furlanije) in Gradeža (Istre).257a Tudi poskusi od drugod so bili maloštevilni in neuspešni.258 Kot vzrok za nemoč 2 M Ikonoklastični pritisk na Zahodu je precej upadel z nastopom samostojne vlade Kon­ stantina IV. leta 740. Ohranjenih je nekaj dokumentov Iz dobe papeža Gregorija Ш., ki se na­ našajo na razmere v oglejski in gradešM cerkvi, vendar, gre v glavnem za reševanje ozemelj- skih sporov med obema patriarhatoma In vprašanje Ikonoklazma se niti ne omenja; tako v pi- smu papeža Gregorija Ш. oglejskemu patriarhu Kallstu (731—733; Epistolae Langobardicae col- lectae 15; cit. Izd. 707—708; R. CESSI, Documenti, 24 (38—39), v povzetku F. KOS, Gradivo I, 211, (255—256)) ter v dveh pismih gradeškemu patriarhu Antonlnu iz leta 739/741 (Epistolae Lango- bardicae collectae 12; 17; cit. izd. 702—703; 708—709; R. CESSI, Documenti, 25—26 (39—41); v po­ vzetku F. KOS, Gradivo i, 212 (257); 216 (260—261)). Očitno je bil ikonoklastični spor na grade- škem In oglejskem področju povsem v senci drugih problemov, zlasti ozemeljskih sporov med Oglejem In Gradežem, pa tudi langobardske agresivnosti. "™ R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 46; 109; 118; 152; 158. •" R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 75 s., op. 160. 2 K Prlm. B. GRAFENAUER, Slovensko-romanska meja — ločnica in povezava, ZC 41, 1987, 5—18, zlasti 7 ss.; IDEM, v delu: PAVEL DIAKON, Zgodovina Langobardov, 334 ss. ^ * Edini poznani možni misijonar je bil sv. Florij, M naj bi po pripovedi dokaj nezanes­ ljivih virov širil krščanstvo med Slovani v južni Istri; prim. D. NEZIC, Sveti Flor, biskup ro­ manskog Opitergiuma, vjerovjesnik istarskih Hrvata?, Croatica Christiana Periodica 16, 1985, 94— 106; 18, 1986, 57—65; 19, 1987, 17—25. 258 Prim. op. 238—243. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 - 1990 . 4 499 oglejske in gradeške cerkve v odnosu do sosednjega slovanskega sveta v tej dobi moremo navesti še dve dejstvi: na langobardskem ozemlju (v Furlaniji) so kraljevi zakoni (na primer zakon kralja Rathisa iz leta 746) prepovedovali misijonsko akcijo zunaj območja države;259 bizantinska Istra, zmanjšana na obalna mesta in obalni pas, pa je bila materialno šibka in večkrat v sporu s centralno oblastjo, v času langobardske okupacije (ca. 753—772/4) in v zad­ nji dobi bizantinske oblasti (ca. 774—788) notranje šibka in razklana.280 Slovan­ ski svet v zaledju istrskih mest, ki so spadala v okvir gradeškega patriarhata, je bil še v začetku 9. stoletja poganski.261 V času slovansko-langobardskih bojev od konca 6. do srede 8. stoletja z večjimi spopadi v letih 610, po letu 623, v letih 664, 705, 720 in 738282 se ome­ njajo prav redki dogodki, ki bi mogli osvetliti stike Slovanov z oglejsko cer­ kvijo. Pavel Diakon poroča za leto 664, da so Slovani pripravljali napad na Čedad. Nasproti jim je šel furlanski vojvoda Vektari s samo petindvajsetimi možmi. Ko so Slovani zagledali maloštevilnega nasprotnika, so, se smejali, rekoč, da prihaja proti njim patriarh s svojimi duhovniki.263 Epizoda, ki se konča s fantastično furlansko zmago, le kaže na to, da so Slovani vedeli za družbeno oziroma cerkveno ureditev v furlanskem vojvodstvu. Morda se skri­ va v ozadju celo spomin na kakšen resničen prihod patriarha v slovansko bli­ žino. Znano je, da so arijanski furlanski vojvode (in gotovo ne le oni) obvladali jezik slovanskih sosedov. Na to nam ne kaže le omenjeni dogodek, temveč tudi epizoda iz leta 642.264 Ti stiki med Langobardi in Slovani pa sami na sebi očitno niso vplivali na širjenje krščanstva med slednjimi. Misijonska akcija patriarha Kalista (731—751), ki je prišel v spor z vojvodo Pemom in je prestavil sedež patriarhata iz Krmina v Čedad,265 usmerjena proti Slovanom v dolini Nadiže 2 5 8 Prim. B. GRAFENAUER, Slovensko-romanska meja, 14; gl. tuđi G. BARIMI, La conquête de l'Italie par les Lombards, Paris 1975, 264. Zakon navala B. GRAFENAUER, Ustoličevanje (kot v op. 150), 518. aio zgodovina bizantinske Istre v 7. stoletju in v prvi polovici 8. stoletja je sorazmeroma slabo poznana. Dobi cvetočega gospodarskega življenja v prvi polovici 6. stoletja (prim, nazad­ nje R. MATIJASIC, Kasiodorova pisma kao izvor za poznavanje kasnoantičke povijesti Istre (Cass. var. XU, 22, 23, 24), ZC 42, 1988, 363—371) je sledila doba verskih razprtij, ki je sorazme­ roma najbolje poznana (prim, bibliografske podatke v prispevku: R. BRATOZ, Razvoj zgodnje- krscanskih raziskav v Sloveniji in Istri v letih 1976—1986, ZC 41, 1987, 687 ss., nekoliko dopolnjeno: IDEM, The development of the early Christian research in Slovenia and Istria between 1976 and 1986, Actes du XIe Congrès international d'archéologie chrétienne (Lyon . . . 1986), Collection de l'Ecole française de Rome 123 — Studi di antichità cristiana 41, Roma 1989, 2363 ss.), tej doba hu- dih slovanskih vpadov na prehodu iz 6. v 7. stoletje, nato konsolidacija razmer v 7. stoletju z reorganizacijo bizantinske civilne in vojaške uprave. Za ta čas gl. nazadnje J. FERLUGA, Über­ legungen zur Geschichte der byzantinischen Provinz Istrien, Jahrbücher für Geschichte Osteuro­ pas 35, 1987, 164—173 (z. izčrpno bibliografijo na koncu). Arheološko sliko tega časa posreduje B. MARUSIC, Istrien im Frühmittelalter, Pula 1969, 15 ss. Sintetično sliko (z novejäo literaturo) po­ sreduje B. GRAFENAUER v delu: PAVEL DIAKON, Zgodovina Langobardov, 339 ss. Za razvoj Istre od dobe langobardske okupacije dalje gl. op. 283. 2 6 1 Kot »pagani Sciavi-« se omenjajo v tako Imenovanem rižanskem placitu iz leta 804 (F. KOS, Gradivo II, Ljubljana 1906, 23 (19—27, zlasti 26) ; A. PETRANOVIC — A. MARGETIC — R. BRATOZ, Rižanski zbor, Koper med Rimom in Benetkami. Prispevki k zgodovini Kopra, Ljub­ ljana 1989, 81—88, zlasti 85 (10) ; 87. 2 8 2 PAULUS DIACONUS, Historia Langobardorum 4, 37—38; 5, 23; 6, 24; 6« 45; 6, 52 (cit. izd. 164 ss. in 189 s. (komentar); 170 in 192 (komentar); 218 in 236 s.; 260 ss. in 288 s.; 272 ss. in 290; 278 in 292). Gl. tudi M.KOS, K poročilom Pavla Diakona o Slovencih, Srednjeveška kulturna, druž­ bena in politična zgodovina Slovencev. Izbrane razprave, Ljubljana 1985, 157—189; IDEM, K po­ stanku slovenske zapadne meje, Ibidem, 170—181. 263 PAULUS DIACONUS, Historia Langobardorum 5, 23 (dt. izd. 218 in 236 s.) ; prim. F. KOS, Prvi nastop Slovencev v zgodovini, Izbrano delo, Ljubljana 1982, 103—136, zlasti 128 s.; P. STIH — J. PERSIC, Problem langobardske vzhodne meje, ZC 35, 1981, 333—341, zlasti 337 s. 2 M Kot poroča PAULUS DIACONUS, Historia Langobardorum 4, 44 (dt. izd., 174 ss.; 194 (op. 85); v povzetku F.KOS, Gradivo I, 170 (213—214)) je ob napadu Slovanov čez Jadran v Sepont v beneventanskem vojvodstvu leta 642 po smrti beneventanskega vojvoda Ajona nastopil sin fur­ lanskega vojvoda Gisulfa Radoald kot pogajalec s Slovani, ki Je spregovoril »eisdem Sclavis propria illorum lingua«. Očitno so furlanski velikaši že v prvi polovici 7. stoletja obvladali je­ zik sosednjih Slovanov, ki je moral biti jeziku Slovanov z vzhodne jadranske obale precej po­ doben. Slabo stoletje kasneje kaže na obstoj zvez s sosednjim slovanskim svetom namera fur­ lanskega vojvoda Pemona, ki je okrog leta 737 prišel v spor s kraljem Liutprandom, da bi pred dosegom kraljeve jeze zbežal »in Sclavorum patriam«. (PAULUS DIACONUS, Historia Lango­ bardorum 6, 51, cit. izd. 278, v povzetku F. KOS, Gradivo I, 213 (257 ss.)). 2 8 4 PAULUS DIACONUS, Historia Langobardorum 6, 51 (cit. izd., 276 ss. in 292) ; vsebinsko enako poročilo posredujeta tudi Chronicon Patriarcbarum Aquileienslum (B. M. De RUBEIS, Mo­ numenta Ecclesiae Aquileiensis, Appendix II (8), Argentinae 1740) in Chronicon alterum (ibidem, Appendix m, 9) ; vsa poročila je ponatisnil F. KOS, Gradivo I, 213 (257—259). Prim. P. PASCHINI, Le vicende politiche, 271—274; IDEM, San Paolino patriarca, 11—12. 500 """""" "" """" R. BRA TOZ : VPLIV CK3LEJSKE CERKVE . . . in v zgornje Posočje,266 je sicer možna, vendar je objektivno nedokazljiva. Prav tako se ne da dokazati, da bi bil znameniti Kalistov bàptisterij v Čedadu na­ menjen pokristjanjevanju Slovanov.267 Prihod škofa Fidencija iz Julija Kar- nika v Čedad enkrat na prehodu iz 7. v 8. stoletje kaže na to, da je bilo slo­ vansko sosedstvo za oglejsko cerkev še vedno nadležno in nevarno.288 Nobe­ nega izhodišča nimamo za mnenje, da bi se razmere do srede 8. stoletja v tem oziru spremenile. Za področje gradeškega patriarhata v bizantinski Istri za ta čas nimamo poročil o slovanskih stikih z gradeško cerkvijo ali sploh s krščanstvom. Do teh stikov je nedvomno prihajalo tako pri slovanskih kolonistih v severnem, vzhod­ nem in osrednjem delu polotoka, kakor tudi pri slovanskih najemnikih v bi­ zantinski vojski v osrednji in severni Istri. Ob popolni odsotnosti pisanih vi­ rov nam te stike dokumentirajo arheološke najdbe.*69 10. Doba ponovne delne obnovitve oglejskega vpliva od srede 8. stoletja do leta 811 V času pokristjanjevanja Karantanije iz Salzburga pod škofom Virgilijem (746/7—784) v letih 752—784, ko se je v presledkih zvrstilo deset misijonov, pri katerih je bilo udeleženih približno petnajst misijonarjev,2'1' je bila oglej- M Obstoj misijonske akcije patriarha Kalista proti slovanskemu svetu »-vzdolž rimske ce­ ste, ki je iz iunanije prek Čedada vodila v Panoniju«, je ocenjeval kot verjeten P. PASCHINI, San Paolino patriarca, 64. G. C. MENIŠ, Documenti mediti dell'Archivio Patriarcale di Udine in­ teressanti la storia religiosa degli Slavi occidentali, Geschiente der Ost- und Westkirche in ihren wechselseitigen Beziehungen. Acta Congressus historiae Slavicae Salisburgensis in memonam öS Cyrilli et Methodii anno 1963 celebrati, Wiesbaden 1967, 105 je na podlagi eerkvenoupravmli meja iz kasnejšega casa (po dokumentu iz leta 1637 naj bi Bovec in Tolmin od nekdaj spadala pod Čedad) ocenil kot verjetno misijonsko akcijo patriarha Kalista med najbližje Slovane v do­ lini Nadlže In v Posočju. Prim, tudi G. CUSCITO, Aquileia e la cristianizzazione, 42. Po falzifi- cirani listini iz 11. stoletja naj bi papež zaharija (741—752), Kalistov sodobnik, ob asistenci oglejskega škofa Janeza (tedaj neznan, Janez IL je bil oglejski patriarh v letih ca. 673/683, Ja­ nez Ш. ca. 683—692) posvetil uapelo v čast sv. Petra (Sv. Peter v Lesu na zgornjem Koroškem: " . . . capeilam iuris nostri . . . quam Zacharias papa ob hereses quasdam Ulis in partibus obor- tas necandas ilio adveniens Johanne Aquilegiense presule assistente in honorem saneti Petri consecraverat, Pippini regis ob amorem«). Prim. H. D. KAHL, Zwischen Aquileia und Salzburg, v zoornlku: Die Volker an der mittleren und unteren Donau im fünften und sechsten Jahrhun­ dert (Hrsg. H. Wolfram — F. Dalm), Wien 1980, 55; drugače H.DOPSCH, Zur Missionstätigkeit cies Patriarchats Aquileia in Kärnten, Symposium zur Geschichte von Millstatt und Kärnten -"' Domnevo je postavil J. GRUDEN, Akvilejska cerkev med Slovenci v dobi njihovega po- krščevanja, Dom in svet 15, 1902, 21, ki je prav tako domneval, da je bil Čedad v tem času »važ­ no misijonsko središče«, od koder se je širilo krščanstvo v Posočje, prvi misijonarji pa naj bi prišli tudi na Kranjsko (str. 22). Viri, na podlagi katerih je prišel Gruden do teh sklepov, so ne­ zanesljivi: ustno izročilo je kronološko težko opredeliti, toponimi v ustanovni listini samostana Sesto iz leta 762 so problematični (proti Grudnovemu predlogu prim, že P. PASCHINI,* San Pao­ lino patriarca, 64 op. 2). Gruden Je v nadaljevanju (str. 23) postavil bolj zadržan in v bistvu spre­ jemljiv sklep, da so bili »prvi vplivi krščanstva na Slovence... omejeni na podložnike lango- bardskega kraljestva in njega bližnje sosede«. — O Kalistovem baptisteriju gl. kratko G. BER­ GAMINI, Cividale del Friuli. L'arte, Udine 1977, 26—31. ш PAULUS DIACONUS, Historia Langobardorum 6, 51 (cit. izd., 276) ; Podobne primere bega škofov pred Slovani na balkanskem področju navaja H. BRATOZ, Zgodnjekrščanska cerkev v Makedoniji in njen odnos do Bima, ZC 44, 1990, 27 (z Ut. za obravnavani primer). 2 6 9 Za proučevanje stika Slovanov s krščanskim romanskim prebivalstvom v Istri so temelj­ nega pomena arheološke študije, ki jih je objavil B.MARUSIC: Istrien im Frühmittelalter, Pula 1969 15—24; Ranosrednjovjekovna nekropola na Vrhu kod Brkata, Histria Archaeologica 10/2, Pula 1979 111—142; Prilog poznavanju ranosrednjovjekovne nekropole na Mejici kod Buzeta, Ja­ dranski zbornik 11, 1979—1981, 173-196, itaL verzija v Atti (Centro di ricerche storiche — Ro- vigno) 10, 1979—1980, 113—139; Varia archaeologica prima, Histria Archaeologica 11—12, 1980—1981, 31—57; povodom nalaza staroslavenske keramike u Istri, Starohrvatska prosvjeta Ш/14, 1984, 41— 76- Il tramnoto del periodo antico ai confini orientali dell'agro polese, Atti (Centro di ricerche storiche — Rovigno) 14, 1983—1984, 25—53; Miscellanea archaeologica Parentina mediae aetatis (kritički osvrt na neka ranosrednjovjekovna nalazišta Poreštine), Zbornik Poreštine 2, Poreč 1987, 81—97 (ital. verzija: Atti (Centro di ricerche storiche — Rovigno) 16, 1985—1986, 71—93)); Materijalna kultura Istre od 5. do 9. stoljeća, Arheološka istraživanja u Istri i Hrvatskom pri­ morju. Izdanja Hrvatskog arheološkog društva ll/l, 1986 (Pula 1987), 81—105, zlasti 91. „,„„, ?"> M. KOS, Conversio Bagoartorum et Carantanorum, Ljubljana 1936, zlasti 39 ss. ; IDEM, Krščanstvo med alpskimi Slovani, Srednjeveška . . . zgodovina Slovencev, Ljubljana 1985, 192—199; H.WOLFRAM, Conversio Bagoariorum et Carantanorum, Wien—Köln—Graz 1979; IDEM, Die Ge­ burt Mitteleuropas, 143 ss. ; S. VILFAN, La cristianizzazione delle campagne presso gli Slavi del sud occidentali: organizzazione, resistenze, fondo sociale, Settimane di studio del Centro italiano di studi sull'alto medioevo 28, Spoleto 1982, 889—923, zlasti 895 ss.; B. GRAFENAUER, Spreobrne- nje Bavarcev in Karantancev — Conversio Bagoariorum et Carantanorum, v publikaciji: Sveta brata Ciril in Metod v zgodovinskih virih, Acta Ecclesiastica Sloveniae 7, Ljubljana 1985, J—«; H. D. KAHL, Die Anfänge der Slawenmission im Ostalpenraum unter besonderer Berücksichti­ gung Oberkärntens, Symposium zur Geschichte von Millstatt und Kärnten 1986, 20—51 (z nekate­ rimi novimi, mestoma spornimi interpretacijami vira) ; F. GLASER, Da« Münster von Molzbichl, ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 501 ska cerkev v odnosu do slovanskega sveta na vzhodu pasivna. O kakršnikoli misijonski akciji-Virgilijevega sodobnika patriarha Sigvalda (756—786) ni zna­ nega nič zanesljivega.271 Očitno je, da ta patriarh, ki je izhajal iz langobardske kraljevske družine in o katerem je malo ohranjenih virov,2'2 ni mogel organi­ zirati misijonske akcije v slovanski svet. Njegova vlada pade v kritičen čas zadnjega obdobja langobardske države (do 774) oziroma furlanskega vojvod­ stva (do 776) 3 in v prvo obdobje karolinške oblasti. V Sigvaldovi dobi je pri­ šlo do notranje krepitve oglejske cerkve, ki se je odražalo po eni strani v usta­ navljanju novih samostanov (Sesto al Réghena, Salt),274 po drugi strani pa v razcvetu kulturnega življenja v samem Čedadu. Tukaj je obstajala šola s skrip- torijem, tu sta preživljala mladost in »študijska* leta Pavel Diakon in kasnejši patriarh Pavlin.275 Vloga samostanov na langobardskem ozemlju (poleg prej omenjenih še Monastero in Beligna pri Ogleju, Skocjan ob Soči, S. Maria in Valle ter S Pan­ t a l o n e v Čedadu)"" kot morebitnih žarišč krščanstva v sosednji slovanski svet m poznana. Samostan v Stivanu prav na robu slovanskega sveta, znamenit ro­ marski kraj, je zelo verjetno odigral neko vlogo kot žarišče krščanstva v naj­ bližji slovanski svet, vendar očitno ni sprožil večjih premikov.277 Neznana je vloga benediktinskih samostanov v bizantinskih lagunah (S. Andrea Apostolo pri Maranu, S. Giuliano, S. Pietro, Barbana pri Gradežu),2'8 prav tako benedik­ tinskih samostanov v bizantinski (oziroma od srede 8. stoletja za dve desetletji langobardski) Istri (samostan pri cerkvi Marije Formoze v Pulju, Sv Andrija na otoku pri Pulju, sv. Mihovil na Vrhu pri Pulju, Sv. Andrija na otoku južno od Rovinja, sv. Andrija v Betiki, sv. Marija na Brionih, sv. Marija v Balah Sv Mihovil na Limu).279 ' ' Vsekakor se zdi upravičena trditev, da je krščanstvo v predfrankovski dobi zajelo tako z langobardske (Oglej oziroma Čedad) kot z bizantinske strani (Gradez in istrske škofije) le tiste Slovane, ki so prebivali znotraj omenjenih drzavmh tvorb.,Gre za verjetno prav maloštevilne Slovane, ki so prebivali na vzhodnem robu langobardske države,280 in za verjetno nekoliko številnejše v Istri, ki so prebivali na območju pod neposredno bizantinsko vojaško in civilno das älteste Kloster Kärntens, Carinthia I 178, 1989, 99—124 (s predstavitvijo enesa naistareiäih mi S S Ä ^ntrov iz dobe po 772). Precizno sliko з а ^ и А к е д Г п ^ ј о п а podeduje n t z a d n Ä DüPSCH. Die Salzburger Slawenmission im 8./». Jahrhundert und der AnteU d S Iren v zbor- niku:^ Irland und die Christenheit - Ireland and Christeudom (Hrs° p m Chatnâin VIJ ш?£ ter;, Stuttgart 1987, 421—444, zlasti 428 ss. «uuum уап,0. f. m unatnain — M. Bich- hn„,.JT P.UČd?ieć 4 < % š e l J s v ? J l n s k l e P m J- GHUDEN, Akvilejska cerkev med Slovenci v dobi nii- ztonef«! ^ 0 O m *" S V e t 1S* 1 8°2 ' * S S , i p r l m - G - SUSCITO, Aquileia . h r t S S S . « Poleg zelo sumarne oznake v obeh kronikah oglejskih patriarhov (Cnronicon Patriarchi, rum Aquileiensium; Cnronicon alteram; в. M. De KUBEIS, Monumenti Appena^Tu m • ш tón Šk*£ u < 1 l n l e g ? v 0 omembo v ustanovni listini samostanov Sesto in Salt iz leta 762*(gl OD И4) in ^ а ^ ° Ј £ а 8 Ш е т а Г п . ° o h r a ? i e n o pismo kralju Karlu (774-787; F. KOS,^Gradivo I, 26*8 (297)>" »lì P 3 Ì 8 P Ì ? S t u ^ 0 G c a J M ™ T ^ ÌS . P l S i n a I K a V i S Ì? V e m »aptisteriju (G. BEHG?Mmi, o! e ( o p ! zlasti 21 f f S g . Ï. MENIS, Cultura in Friuli durante l'età carolingia, AAAd 32, 1988, 15-42, TOWA'T™ BAß^1' L a c°n«uête de l'Italie par les Lombards, Paris 1975, 190—211- kratko в GHA f f ^ f J 1 v dei": PAVEL DIAKON, Zgodovina Langobardov, M ; ^ м Ц о ш P Р А ! С Н Ш L e ^ А е ? £ £ £ £ ? • *Г£ ° Ч Ш . Ш F- ? O S - G r a đ l v o «• ш (281-282) ; 1 M - « 4 < » 2 J & » . P A S C H I N I ' „ „ ^ , . 1 " ; SBOZZI II ducato longobardo del Friuli, Udine 1981», 76 ss.; 139-142 (ponatis usta- S°Altìno m T i n T l ^ l ï o S e S t U ) : P - Z O V A T T O - » monachesimo Vnedétt inodei FrtauToZrfo r^^o^tù,8^^^^^,^^^3^G-a м ш п 8 - c u , t u r a » M U U *•- ducatoJl^oba^doT?! ss. m 0 n a c h e « t o » » 3 8 8 8 - = " ^ s s . ; 118 s.; 136 ss.; 141SS.; 153 s.; M.BROZZI, Il «A 1 ' ?• ZOVATTO, U monachesimo, 35; 103—105; prim, tuđi op. 80 In 112 fz Ut za no™«»™ nlu 0 „â° a b ta i h O ,^»T a , n ? k l i 1 « i m e n i h v teko toenovanêmPCedadsk^Pévahgenju,«** x-ngobardov, i9oss%zs2 a 502 к - BRAT02 : VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . . upravo (zaledje obalnih mest od Trsta do Pula, nekatere bizantinske posto­ janke v notranjosti kot na primer Buzet in Motovun).281 V odnosu do teh Slo­ vanov je misijonsko prizadevanje iz cerkvenih središč, bodisi sedežev patri- arhatov, škofij ali iz samostanov, možno ali celo verjetno. Ob popolnem po­ manjkanju virov je težko reči, v kolikšni meri so se ti Slovani oprijemali krščanstva.282 Razširjenje langobardske oblasti nad Istro okrog leta 753 za okroglo dve desetletji, do propada langobardske države 774 (ali morda le do pred 772), ko so Istro ponovno zavzeli Bizantinci,283 je v deželi povzročilo velike spremembe. V začetni dobi gradeškega patriarha Vitalijana (755—767) je bila obnovljena škofija v Kopru.284 2e v začetni dobi gradeškega patriarha Janeza (767—803)285 je prišlo v letih 768—772 v Istri do hude krize. Longobardi so vladali v Istri približno dve desetletji s trdo roko. Izzvali so razcep v cerkveni organizaciji, saj so istrski škofje stopili na njihovo stran in so skušali izrabiti priložnost za to, da bi se ločili od gradeškega patriarha, ki je vladal na bizantinskem ozem­ lju v priobalni Benečiji. Cerkvenopolitične razmere naj bi se uredile do leta 772."üb Razvoj dogodkov nas navaja na sklepanje, da so Longobardi kot izrazito kopenska sila za obvladovanje Istre imeli nadzor nad precej večjim ozemljem kot je ozko in ranljivo mostišče med Furlanijo in Istro ob ustju Timava. Lan- 281 B. GRAFENAUER v delu: PAVEL DIAKON, Zgodovina Langobarüov, 334—341; L.MA8- GETIC, Histrica et Adriatica, 145—154 (z nekoliko drugačnimi zaključki) ; za arheološke študije (B. MARUSIC) gl. op. 269 in kratko A. TAGLIAFERRI, Il Friuli e l'Istria nell'alto medioevo, AAAd 2, 1972, 273—294, zlasti 288 ss. Izčrpno bibliografijo o slovanski naselitvi v Istri prinaša tudi J. FERLUGA, Überlegungen (kot v op. 260), 171 s. '-* '•"" Arheološke raziskave zgodnjeslovanskih nekropol v Istri kažejo na prevlado poganstva ob sporadičnih najdbah s krščanskimi simboli, ki so morda element močno barbariziranega ro­ manskega elementa, morda tudi odraz rahlega stika Slovanov z romanskim krščanstvom. Prim. B. MARUSIC, istrien im Frühmittelalter, 20 ss.; IDEM, Breve contributo alla conoscenza della ne­ cropoli altomedioevale di Mejica presso Pinguente, Atti (Centro di ricerche storiche — Rovigno) 10, 1979—1980, 113—139; IDEM, Prilog poznavanju ranosrednjovjekovne nekropole na Mejicl kod Buzeta, Jadranski zbornik 11, 1979—1981, 173—196; IDEM, Skeletni grobovi т Bujah in Buzetu. Pri­ spevek k raziskovanju zgodnjega srednjega veka v Istri, AV 36, 1987, 331—362; prim, tudi A. TA­ GLIAFERRI, 11 Friuli e l'Istria, 291. 283 O langobardski okupaciji bizantinske Istre v času kralja Aistuifa (749—756) po zavzetju Ravene 751 poroča samo »Chronicon Salernitanum«, ki ni zanesljiv vir (gl. F. KOS, Gradivo I, 229 (269—270) ; prim. R. CESSI, L'occupazione longobarda e Iranća dell'Istria nei s e c Vili e IX, Atti del R. Istituto veneto di scienze, lettere ed arti. Classe di scienze morali e lettere 100, 1941, 289—313; z novejšo ital. literaturo tudi A. TAGLIAFERRI, Il Friuli e l'Istria, 285 in M. BROZZI, Il ducato longobardo, 56 s. J. FERLUGA, Überlegungen, 169, označuje to okupacijo kot »domnev­ no, le kratkotrajno«. Brez ozira na dolžino te okupacije je skoraj gotovo, da se v Istri ni raz­ vilo posebno istrsko vojvodstvo, kot bi mogli sklepati iz Dandulove kronike (»Desiderius... dux Istriae...«; F.KOS, Gradivo I, 229 (270)). Prim, nazadnje S. 2ITKO, Politični in upravni razvoj Kopra od pozne antike do konca 13. stoletja, Koper med Rimom in Benetkami. Prispevki k zgo­ dovini Kopra, Ljubljana 1989, 29—56, zlasti 32. Langobardske najdbe Iz Istre (Brežac pri Buzetu) izhajajo iz časa okrog leta 600 (B. MARUSIC, Istrien im Frühmittelalter, 8 s., T. VI; M. BROZZI, o.e.,. 58 s.; A. TAGLIAFERRI, Il Friuli e l'Istria, 286 ss.) in ne osvetljujejo langobardske okupa­ cije dežele v tretji četrtini 8. stoletja. Prim, tudi R. UDINA, U placito del Risano, Archeografo Triestino П1, 17 (45), 1932, 1—84, zlasti 10 s.; A. KOLLAUTZ, Awaren, Langobarden und Slawen in Noricum und Istrien, Carinthia I 155, 1965, 619—645, zlasti 625 ss. 284 F.KOS, Gradivo I, 228 (269); 230 (270); prim, nazadnje J. SASEL, Koper, Koper med Ri­ mom in Benetkami. Prispevki k zgodovini Kopra, Ljubljana 1989, 8 (25); l i s . ; R. BRATOZ — J. PERSIC, Koprska cerkev skozi stoletja, ibidem, 59. 285 F. KOS, Gradivo I, 237 (273). 285 V pismu papežu Štefanu Ш. (768—772) je gradeški patriarh Janez poročal o izredno tež­ kih razmerah v istrski cerkvi pod langobardsko oblastjo (Epistolae Langobardicae collectae 19; ed. W. Gundlach, MGH Epist. Ili, 19572, 711—713; ponatis v: R. CESSI, Documenti, 30 (46—49); v povzetku F. KOS, Gradivo I, 241 (276—277)). Langobardska oblast je povzročila v istrski cerkvi razcep ( » . . . de tam crudeli et importabili ingerente malitia, quod gens perfida Langobardorum sanctae nostrae ecclesiae lnvaserunt hereditatem, insuper et fidem pastoralem rectltudinis in ipsa Histriensi provincia abdicarunt...«). »Ipsi saevissimi longobardi« na ukaz svojega kralja ne dovolijo, da bi gradeški patriarh v Istri pobiral davke in mu nagajajo na vse mogoče načine. Z Langobardi sodelujejo nekateri istrski škofje (»ipsi protervi praevaricatores episcopi magis magisque contumaces consistunt et contraria gérant.«). Zaradi tega je Istrska cerkev rakropljena (»dispersa grex innocens istriensis provincia^«). Patriarh prosi za to, da bi bila Istra osvobo­ jena Langobardov (»ab ipsls perfidie Langobardis«) in ne bi trpela več pod njihovim jarmom (»horribile iugum«), temveč bi pod papeško oblastjo svobodno zadihala, tako kot Ravena in njeno področje. Tako bo konec neznosnega davčnega pritiska, ki ga nad obubožanim prebival­ stvom izvajajo Langobardi. Papež je zatem pisal istrskim škofom (Epistolae Langobardicae col­ lectae 20, cit. izd., 713—714; ponatis: R. CESSI, Documenti, 31 (50—51)* v povzetku F. KOS, Gradivo i, 242 (277)). Strogo jim je zapovedal (»sub anathematis interpositionibus«), naj se odpovedo svo­ jemu početju, da se namreč s pomočjo posvetne sile (t. j . Langobardov) skušajo Izločiti iz gra­ deškega patriarhata in da se posvečajo med seboj. Z grožnjo izobčenja jim je zapovedal, da se ponižno vrnejo pod oblast patriarha. Nato je papež pisal še gradeškemu patriarhu Janezu (Epistolae Langobardicae collectae 21; cit. izd., 715; ponatis v: R. CESSI, Documenti, 32 (51—52); v povzetku F. KOS, Gradivo I, 243 (278)). Sporočil mu je, da so se razmere uredile na podlagi sporazuma med Bizantinci, Franki in Langobardi («.. • quoriiam in nostro pacto generali, quod inter Bomanos, Francos et Langobardos dignosciter provenisse, et Ipsa vestra Istriarum provincia ZGODOVINSKI ČASOPIS 14 . 1990 . i 503 gobardi so od srede 8. stoletja dalje verjetno obvladovali tudi tržaško-komen- ski Kras in vsaj deloma Vipavsko doiino."' V prostorskem okviru take lango- oardske države, ki se je na jugovzhodu precej povečala čez langobardski li­ mes/"'" so Slovani mogli priti v stik s Krščanstvom. Vendar pa v tem obdobju, ko se je z bavarske stram iz Salzburga že začela intenzivna misijonska akcija proti karantanskim Slovanom, do česa podobnega iz langobardskega furlan­ skega vojvodstva na zahodu ni moglo priti, saj razmere v langobardski državi in posebej v furlanskem vojvodstvu tega niso dovoljevale.21* Zadnje obdobje bizantinske oblasti v Istri od 772/4 do 788 je prineslo nove napetosti v istrski cerkvi. Bizantinci naj bi skupaj z nekaterimi Istrani oslepili »•istrskega škofa« Mavricija, po vsej verjetnosti škofa v Novigradu, češ da dela za frankovsko stran.2"8 Poročilo o tem dogodku v času, ko so po 776 postali ü'ranki namesto Langobardov bizantinski sosed na severnem Jadranu, je zad­ nje, ki ga imamo za čas bizantinske oblasti v Istri. Poročilo kaže na obstoj profrankovske »-stranke« v istrski cerkvi. Ta je ob prihodu Frankov v Istro očitno postala opora nove ooiasti, ki ni urejala življenja v deželi po meri ve­ činskih interesov istrskega prebivalstva. Poslanci istrskih mest so še na rižan­ skem zboru leta 804 ob sldicevanju na «-dobre stare čase« pod Bizantinci zgr­ nili vrsto obtožb na račun novih oDlastnikov. Za frankovskim vojvodom Jane­ zom kot glavnim predstavnikom nove oblasti je bilo največ pritožb čez rav­ nanje cerkve: in sicer ne toliko cez ravnanje gradesisega patriarha kot čez početje istrskih škofov, ki so omejevali osebno svobodo, zlasti pa hromili go­ spodarsko življenje istrskega prebivalstva.2™ i'rankovska osvojitev langobardske države 774 in nazadnje še furlanskega vojvodstva 776 ter bizantinske Istre 788 ter senzacionalne zmage proti Avarom v letih 788—796 so vzpostavili povsem nove politične razmere,"1 ki so bile dosti Dolj ugodne za misijonsko akcijo Ogleja (ter znatno manj Gradeža) proti svo- constat esse contornata atque annexa simulque et Venetiariun provincia.«). Glede upornih istr­ skih Škotov mu je sporočil, da jim je pisal ostro pismo, s katerim je razveljavil njihovo početje, ki je bilo v nasprotju s kanoni. Prim. P. PASCHINI, Le vicende politične, 277—280. Na tó dobó neurejenih razmer v istrski cerkvi se nanaša poročilo v zapisniku sinode v Mentovi 827, da so iz Puie, glavnega mesta Istre, poslali prošnjo k oglejskemu patriarhu Sigvaldu, da bi ta posve­ tu škofa, ki so ga bili izvolili (Concilium Mantuanum. ed. A. Werminghoff. MGH Leses ш Con­ çu, u , Hannoverae 19Q6, 586 v. 33—36). " , ш' Prim. p. STIH — J. PERSIC, Problem langobardske vzhodne meje, 336 s. in arheološko dokumentacijo, ki jo navajata T. KNIFIC, Carniola in the early middle ages, Balcanoslavlca S 1976, Ш—121, zlasti 116 s.; D. SVOLJSAK —т. KNIFIC, Vipavska dolina, Ljubljana — Nova Gori­ ca 1976, 80 s; X. KNIFIC — D . SVOLJSAK, Grobovi langobardskih vojscakov iz Solkana (Nove Gorice), AV 35,. 1984, 277—292; T. KNIFIC, Carniola Sclavorum patria, XXIV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 1988, 201—207, zlasti 202 s. ""a Prim. v. SRIBAR, Existierte der langobardische Limes und sein Verhältnis zum slowe­ nischen ethnischen Baum?, Balcanoslavlca 11—12, 1984—1985, 45—59; IDEM, ZC 41, 1987, 309—311. a» Prav v času po zatretju tretjega upora proti pokristjanjevanju In prihodu kneza Val- tunka na oblast se je v letih 772—784 zvrstilo šest misijonov Iz Salzburgs (H. WOLFRAM, Die Geburt Mitteleuropas, 145); v tem času je doživelo svoj konec najprej langobardsko kraljestvo (774) in dve leti kasneje furlansko vojvodstvo (F. KOS, Gradivo I, 248 (281 s.) ; 253—254 (284—288) Prim. G. C. MENIŠ, Storia del Friuli, 155—158. V dobi razkroja države je neaktivnost na misijon­ skem področju razumljiva. Kralj Karel je ob prihodu v Rim spomladi 774 obljubil, da bo podaril papežu veliko mest in dežel v Italiji, med njimi tudi »universum exarchatum Bavennantium, sicut antiquitus erat, atque provincias Venetiarum et Istria« (Liber pontificalia XCVIL (Hadria- nus), XLn, ed. L. Duchesne, Paris 19552, 498 v. 20—21; prim. F. KOS, Gradivo I, 217 (281)). Do praktične uresničitve te obljube, kl bi povsem spremenila cerkvene razmere v obeh deželah ni nikdar prišlo. O razmerah v oglejskem patriarhatu v tej dobi, ki so malo poznane. Drim. tudi P. PASCHINI, San Paolino patriarca, 25—29. M» papež Hadrijan je v letih 776—780 pisal Karlu o primeru škofa Mavricija (»de episcopo Mauricio Histriense«), ki naj bi v Istri uveljavljal pravice papeža glede dajatev (prim. op. 288). Za to njegovo poslanstvo so zvedeli »nefandissimi Greci«; zatem so »zelo ducti tam predict! Greci quamque de ipsis Hiitriensibus eius oculos eruerunt, proponente« ei, ut quasi ipsum terri- torium Histriense vestrae (se. Caroli) sublimi excellentiae trauere debuisset«. (MGH Epist. III. ed. w. Gundlach, 590; v povzetku F. KOS, Gradivo i, 259 (292 s.). Ta škof je skoraj gotovo iden­ tičen s škofom Mavricijem, ki se omenja na napisu clborija krstilnice v Novigradu (G. CUSCI- TO, Il ciborio e l'epigrafe del vescovo Maurizio a Cittanova d'Istria, Ricerche religiose del Friuli e dell'Istria 3, 1984, 111—134; IDEM, Antiche testimonianze cristiane a Cittanova d'Istria, Atti (Centro di ricerche storiche — Rovigno) 19, 1988—1989, 57—73, zlasti 63 ss.). 2 8 0 A. PETRANOVIC — A. MARGETIC — R. BRATOZ, Rižanski zbor, Koper med Rimom in Benetkami. Prispevki k zgodovini Kopra, LJubljana 1989, 82; 86 s.; prim. R. UDINA, Il placito del Risano, Archeografo Triestino Ш, 17 (45), 1932, 1—84, zlasti 33 s.; J. FERLUGA, Überlegungen. 169. Gl. tudi zlasti A. GENTILE, Le Chiese istriane e 11 placito del Risano, La porta orientale 25 1855, 94—99; A. GUILLOU, La presenza bizantina nell'arco adriatico, AAAd 28, 1886, 407—421. ' ш H. WOLFRAM, Die Geburt Mitteleuropas, 233 ss.; W. POHL, Die A waren, 312 ss. 504 K- BRAT02 : VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . . jemu nekdanjemu ozemlju na vzhodu, ki je bilo prvič po dveh stoletjih po­ novno združeno v okviru ene državne tvorbe. Začetek sistematičnega pokristjanjevanja iz Ogleja pade šele v dobo pa­ triarha Pavlina II. (787—802), ki je bil ne le eden vodilnih teologov, pesnikov in sploh intelektualcev svoje dobe, temveč tudi eden vodilnih organizatorjev cerkvenega življenja v frankovski državi, tesen sodelavec in osebni prijatelj tedanjih vodilnih posvetnih in cerkvenih dostojanstvenikov.292 2e pred odločilno zmago nad Avari leta 796 kažejo viri na začetne premike v smeri širjenja krščanstva iz frankovske Italije na vzhod. Pohoda frankov- skega furlanskega vojvoda Erika proti Avarom tega leta se je udeležil tudi »Wonomyrus Sclavus«, slovanski knez v zgornjem Posavju, za katerega mo­ remo po pravici reči, da je bil tedaj kristjan, sicer si njegovega sodelovanja na strani frankovske krščanske vojske v versko utemeljevani vojni proti po­ ganskim Avarom ne bi mogli predstavljati.293 To je vsekakor odraz širjenja krščanstva na vzhod prek nekdanje langobardske meje na področje Kranjske. Ta proces se je lahko začel najkasneje poleti 791, ko so Franki po neuspelem avarskem vdoru v Italijo (tam so bili »premagani od kristjanov«),294 prvič pro­ drli na področje Kranjske in tam premagali Avare. Zmagovitega pohoda pod vodstvom Karlovega sina se je udeležil tudi neki škof/"5 Z ozirom na to, da so bile slovanske politične tvorbe na obrobju avarske države proti koncu obstoja ie-te praktično neodvisne in ob upoštevanju dejstva, da je salzburška misijon­ ska akcija že intenzivno zajela Karantanijo, kjer je bil že v letih 769—772 strt zadnji odpor poganov, je možnost poskusov oglejskega misij ona v osemdesetih letih 8. stoletja realna. Vendar pa se ni ohranilo o tem nobeno pričevanje, arheološke najdbe pa se ne dajo datirati na nekaj let natančno.296 Iz časa velike frankovske zmage nad Avari leta 796 je ohranjenih več Aikuinovih pisem, ki odražajo verskopolitieni koncept tega vodilnega misleca 2 8 2 O Pavlinu IX. gl. P. PASCHINI, San Paolino patriarca (kljub starosti še vedno pregled temeljnega pomena) in zbornik: Atti del convegno internazionale di studio lu Paolino d'Aquileia nel XII centenario dell'episcopato (a cura di G. Fornasir), Udine 1088. O Pavlinovih odnosih s Karlom Velikim, vojvodom Erikom, Alkuinom in drugimi pomembnimi osebnostmi tiste dobe gl.: C. G. MOB, S. Paolino e Carlo Magno, Atti del convegno . . . , 17—34; ponatis v AAAd 32, 1988, tì5—81; Y. M. DUVAL, Paulin d'Aquilée et le due Eric, AAAd 32, 1988, 113—147; A. de NICOLA, La seconda lettera di Alcuino a Eanbaldo II nella elaborazione di Paolino di Aquileia, AAAd 32, 1888, 173—201; o Pavlinu П. kot teologu in pesniku gl. G. FORNASARL Teologia e politica in Paolino d'Aquileia. Atti del convegno . . . , 119—134; G. CUSCITO, Il patriarca Paolino e la liturgia di Aquileia, AAAd 32, 1988, 149—172; A. de NICOLA, La dottrina spirituale del Liber exhorta - tlonis di S. Paolino di Aquileia, Atti del convegno... 33—118; P. TREMOLI, Stratigrafia e fusione culturale nel linguaggio poetico di Paolino d'Aquileia, AAAd 32, 1988, 203—234; G. PRESSACCO, Paolino d'Aquileia musicus (vel musicis?) connivens, AAAd 32, 1988, 233—254. O Ogleju v dobi Pavlina II. gl. G. C. MENIŠ, Cultura in Friuli durante l'età carolingia, AAAd 32, 1988, 15—42; S. TA VANO, San Paolino e la sede patriarcale, AAAd 32, 1988, 255—279. O Pavlinovi verski politiki in organizacijskem delu gl. G. FEDALTO, U patriarca Paolina tra religione e regno franco, AAAd 32, 1988, 83—105; G. CUSCITO, Paolino di Aquileia nelle sinodi di Francoforte e di Cividale, Atti del convegno. . . 145—160. Od slovenskih avtorjev so pisali o Pavlinu П. J. GRUDEN, Akvilejska cerkev med Slovenci v dobi njihovega pokrščevanja, Dom in svet 15, 1902, 98—101 in 148—154; F. KOS, Gradivo I, 269 ss. (297 ss.) ; Gradivo H, 1 ss. (3 ss.) ; M. MIKLAVClC — J. DOLENC, Leto svetnikov I, Ljubljana 1968, 148—153; J. POGAČNIK, Il patriarcato di Aquileia e gli Sloveni, Qua­ derni di cultura anno ni, n. 10, serie П, Udine 1963—1966, 3—21, zlasti 8 ss.; F. M. D O L I N A R , Paolino e gli Sloveni, Atti del convegno . . ., 135—143 (moderen prikaz, kritičen do starejših tez v slov. zgodovinopisju). 2SS Annales regni Francorum A. 796 (post edit. G. H. Pertzii recogn. F. Kurze, Hannoverae 1895, 98; F.KOS, Gradivo I, 293 (325—327)). Mnenje, da gre za pokristjanjenega kneza, so izrazili J. GRUDEN, Akvilejska cerkev, 149; S. VILFAN, La cristianizzazione (kot v op. 270), 902 (z rezer­ vo) ; F. M. DOLINAR, Paolino e gli Sloveni, 136. O Vojnomiru prim, tudi B. GRAFENAUER, Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev, Ljubljana 1952, 538 in nazadnje W. POHL, Die Awaren, 319 (z domnevo, da je bil Vojnomir kot dober poznavalec Avarov celo vodja po'ioda). a» f. KOS, Gradivo I, 277 (304—305) ; prim. W. POHL, Die Awaren, 314. И 5 F. KOS, Gradivo I, 281 (313—315). Prim. B. GRAFENAUER, Ustolicevanje, 537 s.; nazadnje W. POHL, Die Awaren, 316. Zal vir ne navaja poimensko, kdo je bil v spremstvu mladega Pipina; »dux de Histria« je bil verjetno z rižanskega zbora poznani Janez, »lile epiicopus« pa patriarh Pavlin ali kateri drugi škof iz oglejskega patriarhata (F. KOS, Gradivo I, str. 314 op. 1). Vse­ kakor kaže udeležba škofa na pohodu iz Italije (Furlanije) na današnje slovensko ozemlje na to, da so razmišljali tudi o bodoči cerkveni ureditvi osvojenih pokrajin. *•* Edino poročilo, ki bi se moglo nanašati na obstoj krščanstva med Slovani na področju današnje zahodne Slovenije že v tem času, je poročilo v omenjenem viru (op. 295), da so Franki državno mejo (Italije proti avarski državi) pred pohodom v zgornje Posavje poleti 791 očistili sovražnikov (»de salvatione confinium nostrorum Ulis partibus positi»«), kar bi kazalo na to, da je bila med Slovani na področju današnje zahodne Slovenije poganska stran praktično brez moči. O krščanskih arheoloških najdbah prim. op. 325. ZGODOVINSKI ČASOPIS a • mo . 4 505 tiste dobe in Karlovega svetovalca v odnosu do pokristjanjevanja Avarov in z njimi tudi tistih Slovanov, ki so bili dotlej vključeni v avarsko državo. V pi­ smu Pavlinu II. je oglejskega patriarha spodbujal k misijonski akciji, sklice- vaje se na bližino misijonskega področja, na patriarhovo modrost in osebni ugled. Vsi potrebni pogoji za misijon so že izpolnjeni. Podvig sam bo resda težak, vendar uresničljiv za tistega, ki ima vero.297 V pismu salzburškemu škofu Arnonu je dal konkretne nasvete o poteku misijonar krst naj bo prosto­ voljen in hoten, pred krstom je treba vcepiti vero v srce, z desetino naj se prizanaša; vera se namreč poraja iz človekove volje, ne pa iz prisile, človeka je mogoče prisiliti h krstu, ne da pa se ga prisiliti, da bo veroval. Samega kra­ lja Karla, državnega komornika Megenfrida in salzburškega škofa Amona je opozarjal, naj se od pravkar pokorjenih ljudstev ne pobira desetina. Misijo­ narji naj bodo razglaševalci božje milosti in ne plenilci.288 Po odločilni zmagi nad Avari leta 796 je bila poleti (pred 10. avgustom) še istega leta sinoda »ad ripas Danubii« v taboru frankovske vojske nekje v sre­ dišču nekdanje avarske države.289 Sinode sta se udeležila poleg kralja Pipina tudi oglejski patriarh Pavlin (kot predsedujoči) in salzburški škof Arno, njegov prijatelj, skupaj z nekaterimi, po imenu in številu neznanimi škofi (»quorun- dam episcoporum reverendo collegio«). Zapisnik te sinode, ki ga je sestavil Pavlin, dokaj jasno slika cerkvene razmere v Panoniji v tej dobi. Osrednja tema sestanka je bilo vprašanje krsta tega »divjega, nerazumnega in povsem neukega ljudstva, ki je nepismeno in kasno ter stežka spoznava svete skriv­ nosti«, kot je Avare in Slovane, prebivalce nekdanje avarske države, slikovito označil oglejski patriarh ob primerjavi z Judi in pogani v antiki. Pred krstom je potrebna daljša kateheza, ki naj ne traja več kakor štirideset dni (da vnema ne opeša), pa tudi ne manj kot sedem dni. Pri tej naj ne bi grozili z nasiljem države, temveč le opozarjali na plačilo nebeškega življenja in na kazen pekla. Krst naj bo prostovoljen in ne nasilen, izvaja pa naj se izjemoma ne le na Ve­ liko noč in na Binkošti, kot je v navadi, temveč vsako nedeljo, v primeru smrt­ ne nevarnosti pa tudi na kak drug dan. Sedem dni pred krstom naj se kate- humeni postijo. Pravilen postopek je trojna potopitev v vodo (»in nomine san- ctae trinitatis trina mersio«), ki je bila blagoslovljena na sobotni večer pred krstom (»in vespere, sicut diximus, sabbati sanctificetur aqua«), ob tem da je katehumen izpovedal »credo« in se odpovedal hudiču (»se professus fuerit cre­ dere in Deum patrem omnipotentem et in Iesum Christum filium eius unicum, dominum nostrum, et in Spiritum sanctum et abrenuntiare se confiteatur dia- bolum et pompis eius«), duhovnik pa je izrekel krstno formulo (»Et ego te baptizo in nomine patris et filai et Spiritus sancti«). Zapisnik omenja tudi krščevanje v deželi, ki so ga opravljali že pred tem sestankom, nekateri na sprejemljiv oziroma še dopusten način (»a sacerdotibus terrae istius«, ki so krščevali v imenu Sv. Trojice — v teh primerih se krst ne ponovi), drugi na pogojno sprejemljiv način (»a clericis« v imenu Sv. Trojice, v vodi, ki jo je blagoslovil duhovnik — v tem primeru se krst ne ponovi, pač pa se s polaganjem rok, »per šolam manus inpositionem« podari duhovne da­ rove). Poleg tega so opravljali krst tudi na nedopusten način (»ab inlitteratis clericis«) tako, da so po pripovedi enega od njih (»cuiusdam horum idiotàrum professione«) krščenca samo potopili v vodo, ne da bi ta izpovedal »vero« in 2 8 1 F. KOS, Gradivo I, 299 (331—332) ; prim, kratko J. GRUDEN, Akvilejska cerkev, 150; G. CUSCITO, Aquilela e la cristianizzazione, 45 s.. ш F. KOS, Gradivo I, 300 (332—333) ; 304—307 (342—345) ; prim. J GRUDEN, Akvilejska cerkev, 150; G. CUSCITO, Aquilela e la cristianizzazione, 46 s. "• Conventus episcoporum ad ripas Danubii (796 aestate) (éd. A. Wermlnghoff, MGH Leges Ш, Concil. П, Hannoverae-Lipsiae 1906, 172—176; v povzetku F. KOS, Gradivo I, 303 (340—342)). Prim. J. GRUDEN, Akvilejska cerkev, 151; P. PASCHINI, San Paolino patriarca, 69—73; J. PO­ GAČNIK, Aquilela e gli Sloveni, 9 s.; G. FEDALTO, Il patriarca Paolino, 89; G. CUSCITO, Aqui­ lela e la cristianizzazione, 47 s. ; F. M. DOLINAR, Paolino, 137 s. ; IDEM, Misijonske metode Salz- burga In Ogleja in njihove posledice za delo svetib bratov Cirila in Metoda, Bogoslovni vestnik 45, 1985, 139—153, zlasti 146 s. 506 K. BRATOZ: VPLIV OGLEJSKE CERKVE . ne da bi krstitelj izgovoril pravilno formulo (»nee ille, qui baptizabat, dixit: .Baptizo te in nomine patris et filii et Spiritus sancti' nee ,in nomine lesu Chri­ sti'-«). V tem primeru je treba krst ponoviti, saj sama potopitev v vodo brez navzočnosti Sv. Duha nima nobene veljave. Zapisnik sinode jasno kaže, da ta sestanek škofov ne pomeni prvega stika dežele s krščanstvom. Kdo so bili »sacerdotes«, »clerici-« in »clerici inlitterati« oziroma »idiotae«, ne vemo. Domneve zgodovinarjev se gibljejo v trikotniku: misijonarji iz Salzburga -i- misijonarji iz Ogleja — duhovniki staroselskega prebivalstva iz antike, ki je po pričevanju arheoloških najdb in etnografskega gradiva preživelo dve stoletji avarske in slovanske oblasti. Zlasti zadnja sku­ pina (»clerici inlitterati«, »idiotae«) skoraj gotovo pripada slednjim, saj si za salzburške in oglejske misijonarje ob koncu 8. stoletja ne bi mogli predstav­ ljati, da bi bili »inlitterati« do tolikšne mere, da ne bi poznali v bistvu eno­ stavnih krstnih obrazcev.300 Vsekakor je presenetljivo dejstvo, da na naslednjem cerkvenem zboru v Čedadu, ki mu je predsedoval patriarh Pavlin II., vprašanja misijona med Slo­ vani in Avari niso. niti načenjali, temveč so se posvetili predvsem vprašanjem krščanske dogme (z določitvijo formule veroizpovedi), krščanske morale (zlasti v zvezi s sklenitvijo in ločitvijo zakonske zveze) ter cerkvene discipline (samo­ stanski red, sobotni cerkveni obredi, cerkvena desetina).301 Sklepi sinode izha­ jajo iz prakse in potreb povsem pokristjanjene družbe, kakršna je bila v ro­ manskem delu patriarhata. Njihovega izvajanja bi si ne mogli predstavljati v razmerah, kakršne so vladale v vzhodnih predelih, kjer so krščanstvo šele spo­ znavali.302 Od dogodkov, ki so soustvarjali pogoje za utrditev krščanstva med Slovani na današnjem slovenskem ozemlju in v njegovem sosedstvu, naj omenimo po­ hod furlanskega vojvode Erika leta 799, ki se je končal z njegovo smrtjo v bitki pri Trsatu. Žalna pesem, ki jo je napisal njegov prijatelj patriarh Pa­ vlin II., kaže sicer v pretirani obliki na prostorski okvir vojaških podvigov tega frankovskega vojskovodja — omenjajo se reke Timav, Sava, Tisa, Donava, Drava, Kolpa, Mura, Nadiža, Krka in Soča — podvigov, ki so ustvarili temelje bodočega oglejskega misijona;*03 Zanimivo je vsekakor, da se tudi v tej pesmi, ob vsej geografski razgledanosti in vsestranski učenosti, ob evidentnem vplivu antične poezije, Slovani in Avari nikjer izrecno ne omenjajo.304 Tudi sicer v *• P. PASCHINI, san Paolino patriarca, 73 op. 2 (z mnenjem, da gre poleg salzburških misijo­ narjev tudi za misijonarje iz Ogleja, ki naj bi prišli v Panonijo po zmagan nad Avari 791 in 785; enako stališče zagovarja G. CUSCITO, Aquileia e la cristianizzazione, 48). Da gre za relikte cer­ kvenih struktur iz antike, menijo E. TOTH, La survivance de la population romaine en Panno- nie, Alba regia (Annales Musei Stephani regis Székesfehérvar 1977) 107—120, zlasti l i l ; Ш; IDEM, Bemerkungen zur Kontinuität der romischen Provinzialbevölkerung in Transdanubien (Nord- pannonien), Südosteuropa Jahrbuch 17, 1987, 251—264, zlasti 262 ss.; B. BRATOZ, Kratek oris zgodovine krščanstva na Slovenskem v pozni antiki, ZC 35, 1881, 220 op. 108; F. M.'DOLINAR, Paolino, 140; W. POHL, Die Awaren, 204; prim, tudi L. WALDMÜLLER, Die ersten Begegnungen; 324 (z dvomi, da bi Slo za ostanke krščanskega prebivalstva iz antike). m Concilium Foroiuliense (786 vel 797) (ed. A. Werminghofi, MGH Leges Ш, Concil. n, 1906 177—195; v povzetku F. KOS Gradivo I, 308 (345—347)). Prim. P. PASCHINI, San Paolino patriarca, 96—113; G. CUSCITO, Paolino di Aquileia nelle sinodi di Francoforte e di Cividale, Atti del con­ vegno..., 145—160; F. M. DOLINAR, Paolino, 138 s.; G. FEDALTO, Il patriarca Paolino, 92 ss. 301 Nekoliko drugače F. M. DOLINAR, Paolino, 138 s. Ce primerjamo sklepe čedadske sinode s sklepi sinode »ad ripas Danubii«, ki je bila največ eno leto pred tem, bije v oči očitna razlika. Medtem ko je bil na sinodi ob Donavi izpostavljen problem poznavanja enostavne krstne for­ mule celo pri duhovnikih, pa je čedadska sinoda zahtevala od vseh kristjanov poznavanje vero­ izpovedi (»Symbolum vero et orationem dominicain omnis Christianus memoriter sciat, omnia aetas, omnis sezus omnisque conditio, masculin!, feminae, iuvenes, «enes, servi, liberi, pueri, coniugati innuptaeque puellac, quia sine nac benedictione nullus poterit in caelorum regno per- cipere Portionen*»), ki je bila predložena v zelo izpopolnjeni obliki (Concilium Foroiuliense, cit. 3 0 3 F. KOS, Gradivo I, 329 (361—364) ; prim. J. S A S E L , L'organizzazione del confine orientale d'Italia nell'alto medioevo. AAAd 32, 1988, 107—114, zlasti 113; Y. M. DUVAL, Paulin d'Aauilée et le duc Eric, AAAd 32, 1888, 115—147. 3 0 4 Na pohode proti Slovanom in Avarom se nanaäajo verzi: »Barbaras gentes domuit sevissimas, cingit quas Drauva, recludit Danubius,... Dalmatiarum quibus obstat terminus. (F. KOS, Gradivo I, str. 363 (VI.). 'Ostale oznake v pesmi (Azovsko morje, Kaspijska vrata itd.) so izraz očitnega pretiravanja. O Pavlinovi pesni­ ški tehniki gl. P. TREMOLI, Stratigrafia e fusione culturale (kot v op. 292), zlasti 212 (na str 210—214 tekstnokrltična izdaja pesmi). Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 44 . 1990 • 4 557 Pavlinovem opusu najdemo le malo takih mest, ki bi se mogla nanašati na po­ novno pokristjanjevanje nekdanjih vzhodnih pokrajin patriarhata. Očitno so bili interesi oglejskega patriarha usmerjeni bolj na druga področja (zlasti teo­ logijo) kot v težko, tvegano in organizacijsko zahtevno misijonsko delo.*05 V tem oziru je dosti zaostajal za bolj praktičnimi salzburškimi škofi. Medtem ko je za čas salzburškega škofa Virgilija (746/7—784, torej še pred nastopom Pa­ vlina II. v Ogleju), poznanih kar deset misijonov iz Salzburga na karantansko področje, pod Amonom (785—821) pa se je ta aktivnost nadaljevala še v več­ jem obsegu,30* poznamo iz Ogleja v Pavlinovi dobi le enega samega misijonarja, pa še ta pri svojem delu ni bil dosti uspešen. Po letu 801 je misijonar Blandicius, ki je zelo verjetno prišel iz oglejskega patriarhata, eden Alkuinovih učencev, pisal iz svojega misijonskega področja ob Donavi in v gorati deželi, ki so jo poselj evali Slovani (»citra Dannubii flu- enta latitans, in Sclavorum montibus et abietum densitudine cubans-«) prija­ teljem v Italiji (»Alpinis Ausonicisque partibus degentibus . . . Noricus (!) Ita- licis«) obsežno pismo, ki kaže ob vsej retorski zamegljenosti na to, da se je težko privadil na misijonsko delo.307 Ni poznal jezika slovanskega prebivalstva (»idiomate carens«), kar kaže na to, da ni izhajal iz Čedada ali kakega kraja v bližini slovanskega sveta, temveč bolj z zahoda. 2e v tem oziru se je bistveno razlikoval od salzburških misijonarjev irske misijonske »šole«, ki so se slovan­ skega jezika naučili.308 Dežela, v kateri se je nahajal Blandicius, je delovala nanj odbijajoče, v njej se je počutil kot tujec. Kot prileten človek je moral pre­ našati mraz, gore, močvirja, pustote . . . , počutil se je kot »regljajoča žaba v" močvirju« (»ranicula locis umentibus garriens«), kot »čivkajoči slavec« (»lusci- nia pippans«), ki svojih misli ne more dvigniti v duhovne višine. Pismo slika težave starejšega, kultiviranega okolja navajenega človeka, ki je bil premalo pripravljen postavljen v okolje, v katerem se ni znašel in svojemu poslanstvu ni bil kos. Objektivno pa odraža ta vir počasno, z mnogimi nepredvidenimi težavami povezano napredovanje oglejskega misijona v slovanski svet. Podobne razmere so z ozirom na odnos lokalne cerkve do poganskega slo­ vanskega sveta vladale na področju gradeškega patriarhata v Istri. Gradeška cerkev je v frankovski dobi živela v znamenju problemov, podedovanih iz bi­ zantinske dobe, katerim so se pridružile.nove težave. Patriarh Janež (767—803), ki je bil povsem v senci svojega velikega oglejskega sodobnika Pavlina II., je leta 803 umrl nasilne smrti. Ubili so ga Benečani, ki so se vse bolj obračali proti Bizancu in so patriarhu.zamerili njegovo profrankovsko politiko.300 Na­ sledil ga je patriarh Fortunat (803—824), tako kot njegov predhodnik Tržačan po rodu, ki je v dveh desetletjih svoje vlade zgradil nekaj cerkva v Gradežu.310 Kmalu po nastopu vlade ga je papež Leon III. spodbudil, naj s svojim zgledom pridobiva nevernike, s u cesar Karel pa mu je zaradi zaslug in zvestobe potrdil njegove škofije, gostišča in krstne cerkve in zmanjšal tista davčna bremena, ki so šla v državno blagajno.312 Noben vir ne poroča o pokristjanjevanju Slova­ nov na ozemlju Istre, ki so bili očitno v pretežni meri pogani. Na rižanskem zboru leta 804 so se zastopniki istrskih mest pritoževali, češ da vojvoda Janez, frankovski upravnik dežele, naseljuje na njihovem ozemlju »poganske Slo­ vane«, za katere so morali celo dajati skozi tri leta desetino, namenjeno gra- "" Prim. F. M. DOLINAB, Paolino, 138. **> Prim. op. 270 In H. WOLFRAM. Die Gebart Mitteleuropas, 20в as. . т F. KOS, Gradivo П, 2 (4) ; A. KOLLAUTZ, Awaren, Franken und Slawen ta Karantanlen und Nleđerpannonien und die fränkische und byzantinische Mission, Carinthla I 158, 1966, 232— 275, zlasti 233; L. WALDMÜLLER, Die ersten Begegnungen, 546 s.; H.WOLFRAM. Die Gebart Mit­ teleuropas, 262; G. CUSCITO, Aqullela e la cristianizzazione, 50 ss. 8 0 8 F. M. DOLINAR, Misijonske metode Salzburga In Ogleja (kot v op. 299), 148; IDEM, Po­ sebnosti delovanja Cirila in Metoda na področju anglosaškega misijona salzburSke cerkve, Slavi­ stična revija 34, 1986, 25—33, zlasti 27 (z Izčrpnimi navedbami literature v obeh razpravah). "» Gl. op. 285—286; F. KOS, Gradivo II, 13 (10—12). "» F.KOS, Gradivo П, 13 (10—12); 15 (13—14). Prim. S. TA VANO, Aqullela e Građo, Trieste 1986, 284 ss.; G. C. MENIŠ, Cultura In Friuli..., AAAd 32. 1988. 27. ss. m F. KOS, Gradivo П, 14 02—13) ; P. F. KEHR, Italia pontificia VII/2, Berolinl 1925, 40 s. ' " F. KOS, Gradivo П, 17—18 (18—16). 508 R - BRATOZ: VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . . deški cerkvi.313 Razmere v istrski cerkvi so bile v začetku 9. stoletja kritične, gradeški patriarh, bolj ali manj žrtev napetosti med Franki in Bizancem na severnem Jadranu,3 1 4 pa je bil ogrožen in se ni mogel posvečati vprašanjem misij ona med Slovani v Istri. Morda je prav skromen uspeh Ogleja v primerjavi s Salzburgom poleg sa­ mega poteka vojn proti Avarom, ki so izpostavile strateški pomen Vzhodne marke (v primerjavi s Furlansko), eden od vzrokov za delitev misijonskega in s tem v perspektivi cerkvenoupravnega ozemlja med Salzburg in Oglej z mejo po Dravi. To delitev je najprej uveljavil Pipin po zmagi nad Avari na pod­ ročju Panonije,315 nato jo je potrdil cesar Karel »v navzočnosti mnogih zanes­ ljivih prič« oktobra 803 v Salzburgu.318 Dokončno veljavo in sicer vzdolž celot­ nega toka Drave pa je dobila ta delitev po sporu med salzburškim nadškofom Arnonom in novim oglejskim patriarhom Ursom oziroma njegovim nasledni­ kom Maksencijem z odlokom cesarja Karla 14. junija 811 v Aachnu.317 Ta meja je potekala po reki, ki teče »po sredi tiste dežele« (namreč Karantanije), kot izrecno pravi vir, vendar je že ob prvem pogledu na historično karto tiste dobe jasno, da je Salzburg dobil dosti več kakor Oglej. V zaostrenih odnosih med salzburškim nadškofom Arnonom in oglejskim patriarhom Ursom (802—811) in njegovim naslednikom Maksencijem (811—837) slednjima ni prav nič kori­ stilo sklicevanje na nekdanji obseg patriarhata, ki je v antiki segal vse do Do­ nave.318 Večji uspehi Salzburga pri misijonskem delu in cesarjeva ter papeževa večja naklonjenost novi cerkveni metropoli (od 798 nadškofiji)'1* so odločilno vplivali na cerkveno ureditev vzhodnoalpskega in predalpskega prostora v na­ slednjih stoletjih. Morda je šele neuspeh v cerkvenopolitičnem spopadu s Salzburgom spod­ budil bolj energično misijonsko delo Ogleja na ozemlju, ki mu je bilo dode­ ljeno, s težnjo, da se popravi »krivica« iz leta 811. Viri različnega izvora odra­ žajo težnjo Ogleja, da bi se uveljavil tudi severno od Drave. Za vzhodno Ti­ rolsko in zgornjo Koroško odražajo to prizadevanje predvsem toponimi in patrociniji, ki so oglejskega izvora, kot na primer Patriasdorf pri Lienzu (Villa patriarche s cerkvijo sv. Andreja), Irschen (krajevno ime po patriarhu Ursu, s cerkvijo Dionizija Areopagita) in Berg (s cerkvijo sv. Mohorja).320 Liturgični viri in jezikovni ostanki pa zaenkrat ne dajejo trdnega izhodišča za proučeva­ nje oglejskega vpliva severno od Drave.8*1 Drobni predmeti (broše, luničasti •» A. PETRANOVIC —A. MARGETIC — R. BRATOZ, Rižanski zbor, Koper med Rimom In Benetkami, Prispevki k zgodovini Kopra, LJubljana 1989. 81—88, zlasti 85; 87; v povzetku F. KOS, Gradivo n, 23 (19—27, zlasti 26). Prim, tudi R. UDINA, Il placito del Risano (kot v op. 283), 38 s. n 4 F. KOS, Gradivo П, 27—31 (30—31); 33—34 (34—35); prim. A. CARILE —G. FEDALTO, Le origini di Venezia, Bologna 1978, 344 ss. ш Conversio Bagoariorum et Carantanorran 6 (H. WOLFRAM, Convertie, 48—47; 105 ss.; Sveta brata Ciril in Metod v zgodovinskih virih, Acta Ecclesiastica Slovenlae 7, 1985, 21; 34). S to ureditvijo je dobila salzburška cerkev ozemlje v Panoniji med Rabo, Donavo In Dravo. Gl. tudi F. KOS, Gradivo I, 301 (334—338, zlasti 336) in M. KOS. Conversio Bagoariorum et Carantanorum, Ljubljana 1936, 53 s. '" conversio Bagoariorum et Carantanorum S (Iste navedbe kot v op. 315, poleg tega Se F. KOS, Gradivo П, 21 07—18)). •" Diplomata Karoltnorum I, 211 (ed E. Mühlbacher, Hannoverae 1906, (282—283) : »Nos autem audita atque discussa eorum contenetene, ut in unam eoa earitatem et concordlam revo- caremus et ut in futurum tam inter ipsos quam et successore! eorum omnia controversia atquo disceptatio fuisset penitus ablata, predictam provinciam Karantenam ita Inter (se) dividere iussimus, ut Dravus fluvlus, qui per mediam illam provinciam currlt, terminus ambarum dyo- ceseon esset et a ripa australi ad Aquilegiensis ecclesie rectorem, ab aqullonall vero ripa ad iuvavensis ecclesie presulem pars lpsius provinole pertineret; ecclesie vero, que In ntraque ripa: fuissent constructe, ubicumque possessione* suas luste sibi collatas habere noscerentur, absque contradictione et contenclone ambarum parclum haberent, quia compertum habemus, quod quedam ecclesie In una ripa fluminls predirti sunt constructe, quarmn possessione« In altera eiusdem fluminls ripa sunt constitute.« Prim. F. KOS, Gradivo П, 37 (36—39) ; G. CUSCITO, Aquilela e la cristianizzazione, 48; H. DOPSCH, Zur Missionstätigkeit (kot v op. 46), 57 s.; IDEM, Die Salzburger Slawenmission (kot v op. 270), 430 s. "* Prim. op. 46. n * F. KOS, Gradivo I, 314 (350—351) : 318 (353) : Conversio Bagoariorum et Carantanorum * (H. WOLFRAM. Conversio, 48—49; 107 ss.: Sveta brata Ciril In Metod, 22; 35 s.). •» H. DOPSCH. Zur Missionstätigkeit, 63 ss. m Prim. K. GAMBER, Das Patriarchat Aquilela und die bairische Kirche, Studia patristica et liturgica quae edldlt Instltutum Liturglcum Ratisbonense 17, Regensburg 1987, zlasti 56 ss.; 76 ss.; H. DOPSCH, Zur MissionstStigkeit, 68 s. (upravičeno kritičen do nekaterih preveč daljno­ sežnih Gamberjevih tez). ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 509 -.»^««•^^çjajaïTs; Y i ТК 1 ! $ > • >£»--а ...̂ Slika 9 a-b : Reliefna plošča iz Hodiš (levo) in zgodnjekrSčanski nagrobnik iz Ogleja (desno) (po E. Cevcu, gl. op. 324) uhani) s krščansko simboliko kot na primer drevo življenja, križ, jagnje, golob, ter ostanki sakralne arhitekture v vrsti najdišč karantansko-kotlaške kulture severno od Drave kažejo na vpliv Ogleja na sever, na »kulturno ekspanzijo« na Koroško in deloma na Štajersko severno od Drave v 9. in 10. stoletju. Kul­ turni vpliv Ogleja naj bi bil v tem času na to področje močnejši od salzbur- škega, na vzhodu naj bi segel prek Drave na področje Spodnje Panonije.30 Pri­ zadevanje Ogleja, da bi se uveljavil severno od Drave, dokazuje posredno tudi navzočnost oglejskih misijonarjev na Velikomoravskem pred 862; kneza Ra- stislava najdemo med podpisniki v Čedadskem evangeliju, tlorisi cerkva na Moravskem kažejo na italske vplive, viri o Cirilu in Metodu omenjajo misijo­ narje iz Italije na Velikomoravskem, ki so lahko prišli le iz Ogleja.323 Okvirno v tem času, v dobi patriarhov Pavlina, Ursa in Maksencija, je po­ tekalo pokristjanjenje iz Ogleja na ozemlju južno od Drave. Ta proces nepo­ sredno ne dokumentira noben sodoben pisan vir, kakršnega imamo s Konver­ zijo za salzburško misijonsko področje, pač pa več drugih zvrsti virov, ki so *? V. SRIBAB — V. STARE, Drava — meja med oglejskim patrtarhatom in lalzburSko nad­ škof Цо v luči arheoloških najdb, Slovensko morje in zaledje П/3, Koper 1979, 7—40; V. SKIBAR, Der karantanisch-köttlacher Kulturkreis, Aquileia und Salzburg, AN 94, 1983, 269—319; 55, 1984, 189—200; prim, tudi V. SKIBAR —V. STARE, Od kod ketlaSke najdbe v Furlaniji?, AV 25, 1974, 462—482. m Zitje Metoda 5 (Sveta brata Ciril in Metod. . . , 201 ; 220) ; prim. L. WALDMÜLLKR, Die ersten Begegnungen, 557 ss.; H. DOPSCH, Zur Missionstätigkeit, 61s.; Ch. HANNICK, Die byzan- tinischen Missionen, v zborniku: Kirchengeschichte als Mlssionsgeichichte II (Die Kirche des frühen Mittelalters, Hrsg. K. Schaferdlek), München 1978, 279—359, zlasti 287 ss. STO R- BRATOZ: VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . kronološko, pa tudi vsebinsko težie m-iredeliivi. Pole? maloštevilnih oisanih vi­ rov, ki odražajo ta proces na boli ali mani posreden način, r a i omenimo tuđi materialne ostanke, ki nostajaio z arheološkimi raziskavami vse StevilneiSi in vse bolie proučeni. Kot najstare.iši spomenik zasluži nosebno pozornost relief iz Hodiš na Koroškem (severno od Drave), ki nai bi nastal PO 772 ali po 785 z izrazitimi paralelami v oglejskem krščanstvu, kar pa seveda Se ne dokazuie nuino njegovesa izvora na odeiskem področin. пч* na kaže na duhovne in stil­ ne vplive v naizgodneišem obdobiu širjenia krščanstva.**4 Omeniti velia cerkev na bleiskem Otoku, ki z naistareišo fazo nad? morda že na konec 8. stoletia in ie s tem verjetno naistareiSi sakralni objekt na ogleiskem misijonskem pod­ ročju."8 Proces Sirjenia krščanstva južno od Drave odražaio tudi ostanki sakralne arhitekture drugod (nepoiasnien obiekt v Kram'u. Slivnica nri Mariboru. Svete gore na Bizeliskem. Otok pri Dobravi. Sv. Primo? nad Kamnikom. Batnie v Vi­ pavski dolini. Padna nri Piranu), ki padeio v čas okvirno od konca 8. do 11. stoletja."8 Z morebitno izjemo kapele sv: Martina in kanele sv. Jurija na Sve­ tih gorah na Bizeliskem ni bila karolinSka cerkev nikjer zgrajena na temeljih cerkve iz pozne antike, kar jasno dokumentira dvestoletno cezuro v navzoč­ nosti krSčanstva na obravnavanem področju.*" V tem oziru se razvoj v vzhod- noalpskem in predalpskem svetu bistveno razlikuie od razvoia v romanskem svetu severnega Jadrana, kjer pride v karolinški dobi do številnih preureditev cerkva, ki so bile zgrajene v pozni antiki.** Na širjenje krščanstva iz Ogleja kažejo ne nazadnje tudi značilnosti v duhovni in materialni kulturi Slovencev, ki so oglejskega izvora (na primer nekateri elementi ženitnega prava).*19 Kljub masovnemu pokristjanjenju pokrajin južno od Drave iz Opleja poganstvo ni bilo v celoti izkoreninjeno, saj ga zasledimo še v visokem srednjem veku na Dolenjskem (1228) in v zgornjem Posočju (1331).**° Ce končno postavimo vprašanje, kdaj so bili pokristianjeni karantanski Slovani na oglejskem področju, moremo dati le približen odgovor. Za čas pred zmago nad Avari leta 796 se omenjajo le posamični kristjani iz vrhov slovan­ ske družbe, kot je bil na primer knez Vojnomir, frankovski zaveznik v vojni proti Avarom; samo za časovno predstavo velja omeniti, da ta omemba pade v obdobje približno štirih desetletij po pokristjanjenju karantenske knežje •» E. CEVC, Predromanskl relief v HodlSah na KoroSkem, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za zgodovinske In družbene vede, Razprave 15, Ljubljana 1986. 3—23 fz naved­ bami ostale literature), zlasti 19 (datiranje). v a cu . v ™,У- SR1BAR, Blejski otok, oris zgodovine, Bled (1971). 12: 16. Prlm. tudi V. SRTBAR ArheoIoäM pregled 4. 1962, 240—245; Varstvo spomenikov tO. 1965. 154—159: IDEM. K dataclji z»od- njesrednleveSke cerkvene arhitekture na Slovenskem. AV 23. 1972. 384-396. zlasti 388 ss (»konec 8. aH za«. 9. stol .«) : P. KOROŠEC. ZgođnjesređnjeveSka arheološka slika karantenskih Slovanov. Slov. akad. znanosti In umetnosti. Razred za zgod. In družbene vede. Dela 22. LJubljana 1979 164 ss. : 277 s (z datiranjem v 9. stol.) ; prlm. tudi T. KNTFIC. Bled v zgodnjem srednjem veku! LJubljana 1983 (tlokoplsna disertacija Filozofske fakultete). 59 ss . : A. PLETERSKT. «upa Bled. Nastanek, razvoj In prežltkl. SAZU, Razred za zgod. In družbene vede. Dela 30, Ljubljana 1986 128 s. : 152 Г7 datirnjem v 9. stol.). ™ Y- S R I B A B . K datacijl zgodnjesrednjeveSke cerkvene arhitekture: P. KOROŠEC Zirod- nlesrednjeveSka arheološka slika. 163—171 (ostanki zeodnie=Tectnleve*kih cerkva) : 172—180 (оПчпИ kamnite cerkvene opreme: za Koro§ko prlm. K. CZERWУКГКA - P 4РЛ DOPOTTLOS. Die Entwick­ lung der vorromanischen Architektur und Bauplastik In Kärnten. Svmnoslum zur Geschichte von Mlllstatt und KSrnten 1987, 22—48. 7!a Kranj orim. R. ARATO?. Razvoj i^odnjekrSc^nsklh raziskav (kot v op. S4), 884 on. 22. Stanle z s e "njesrednieveäki* arheoloških raziskav na Koro­ škem posreduje nazadnje Archäologischer Atli^j von KSrnten (Hrsg. G. Plccottlnl unter Mltar- v 5 " E - W a o D , s V Klagenfurt 1989 (zlasti karta 9 (Frünmlttelalter)). E* K O R ° S E C , ZgođnlesređnjeveSka arheološka slika. 276 s. (z mnenjem, da so ponekod poznoantlcne cerkve kot desakrallzlrane stavbe aH kot grobne kapele preživele Bas do ponovne ffradnje cerkva) : nrlm. S. CIGLENECKT. HBhenbefestlgunsren. 14« ss . ; 175 s s . ; IDEM, D a s Weiter­ leben der SnStantlke b is zum Auftauchen der Slawen in Slowenien, SOdosteuropa — Jahrbuch 1 7 - ЈЈГ 1 1 " I 9 8 7 , 2 B S — 2 8 B ; z a Koroäko prim. F. GLASER, Die frUhchrlstllehe Bischofskirche (kot v O D . 5 7 V 2 . i i um-Hiy—i "• Za Oslej orlm. nazadnje S. TAVANO. San Paol ino e la sede patriarcale. AAAd 32 1988 255—279: za Istro nrlm. A. SONJE. Crkvena arhitektura zapadne Istre, Zagreb — Pazin 1982 M ss' in passim. Ol. tudi S. TAVANO, L'alto medioevo fra Clvlđale e Pola, AMSI n. s., SI 1983 197— 216. ' "» S. VILFAN. Le tradizioni locali e le Inflnenze ecclesiastiche nel matrimonio In Slovenia e n e l l e r e g l o n l vicine. Settimane di studio del Centro Italiano di studi sull'alto medioevo H Spo­ leto 1977. zlasti 372; S89. "• S. VTLFAN. Le tradizioni locali, 8TS (z navedbo virov In starejSe literature). ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 • 4 511 Slika 10: Tloris cerkve sv. Marije na Blejskem Otoku z najstarejšo fazo (šrafirano) s konca 8. ali začetka 9. stoletja (po V. Sribarju, prim. op. 325) družine in po začetkih misijona iz Salzburga. V Pavlinoverri času, v zadnjem desetletju 8. stoletja, se je pričelo sistematično pokristjanjevanje, ki pa ni dalo takoj dobrih rezultatov, saj še ni zajelo mas prebivalstva, oziroma je bil ta pro­ ces šele na začetku. V kolikšni meri so pri tem procesu sodelovali ostanki Ro­ manov iz antike, je težko oceniti, in mnenja o tem so precej deljena. Vsekakor njihove vloge ne smemo zanemariti, zlasti če upoštevamo njihovo vlogo v salz- burškem misij onu, kot nam kažejo raziskave pisanih virov in nedavna arhe­ ološka odkritja v Molzbichlu na zgornjem Koroškem.331 Če bi si težko predstavljali, da bi bili že sklepi čedadske sinode 796/7 ve­ ljavni tudi za sveže pokristjanjeni slovanski svet,332 pa se zdi, da je bilo že mogoče izvajanje Karlove cerkvene zakonodaje iz zadnjih let njegove vlade, okroglo petnajst let kasneje.333 Zdi se namreč, da pade glavnina pokristjanje­ vanja iz Ogleja v čas po Pavlinu, v prva desetletja 9. stoletja, v dobo patriar­ hov Ursa in Maksencija. Kakor so v času salzburškega misijona trije upori proti pokristjanjevanju slabi dve desetletji po začetku procesa začasno zavrli ш F. GLASER, Die frühchristliche Bischofskirche in Teurnla und die Kirchengründung des Modestus »in Liburnia clvitate«, Symposium zur Geschichte von Mlllstatt und Kärnten 1986, 1—19, zlasti il ss.; K. KARPF, Molzbichl im Frûhmittelalter, Symposium zur Geschichte von Mlll- statt und Kärnten 1987, 47—69; F.GLASER — K. KARPF, Ein karolingisches Kloster. B airisches Missionszentrum in Kärnten, Wien 1989, zlasti 4 s.: F. GLASER, Das Münster in Molzbichl, das älteste Kloster Kärntens, Carinthia I, 179, 1989, 99—124, zlasti 117. 331 Prim. op. 302. 331 I. GRAFENAUER, Karolinška katebeza ter Izvor Brižinskib spomenikov (kot v op. 76), 137 SS. 512 н - BRATOZ: VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . . misijonsko delo, tako sta na oglejskem ozemlju dobri dve desetletji po začetku ta proces začasno zaustavila najprej upor Ljudevita Posavskega proti Frankom (819—823), ki je zajel tudi današnji slovenski prostor, nato bolgarska invazija leta 827, ki pa ni segla tako daleč na zahod.884 Po teh začetnih zastojih je oglejska cerkev očitno brez večjih ovir nada­ ljevala s pokristjanjevanjem ozemlja južno od Drave s sporadičnimi poskusi poseganja na sever, tako da je bilo njeno ozemlje v času prihoda Cirila in Me­ toda vsaj v grobem pokristjanjeno.838 Le nekaj desetletij po izgubi ozemlja na severu z delitvijo misijonskega območja leta 811 pa so se Ogleju odprle nove perspektive v zvezi s pokristjanjenjem Hrvatov, pri katerem je odigral veliko vlogo — vlogo, ki bi jo mogli primerjati s pomenom Salzburga za pokristjanje- nje karantenskih Slovanov.88* 11. Preživeli ostanki krščanstva iz antike in vprašanje kontinuitete Ostanki krščanstva iz antike so na vzhodnoalpskem in predalpskem pro­ storu sorazmeroma skromni, kažejo pa se na različnih področjih. Te ostanke bomo na tem mestu le grobo skicirali; vprašanje kontinuitete krščanstva, ki je bilo doslej že večkrat načeto za vzhodnoalpski, manj pa za predalpski pro­ stor,831 bi namreč zaslužilo posebno obravnavo. V cerkveni arhitekturi je, kot je bilo že nakazano, kontinuiteta minimalna. Srednjeveške cerkve praviloma niso bile zgrajene na temelju antičnih, ki so propadle na prehodu iz 6. v 7. stoletje.838 Le prav redki izrazi v slovenščini kažejo na dediščino krščanstva iz antike. Omenimo naj izraz »krščenica« za deklo, ki ga nekateri razlagajo s tem, da so krščanski Romani prihajali v suženjsko razmerje do Slovanov, omenimo naj dalje toponim »Kršna vas« (ob vznožju Sv. Heme na Koroškem), ki naj bi kazal na ostanke romanskega krščanskega prebivalstva. s se V slovenskem izrazoslovju, ki se nanaša na krščanstvo in cerkveno življenje, prevladujejo izposojenke iz latinščine. Vendar pa se na podlagi dosedanjih raziskav840 ne da ugotoviti, kdaj so ti izrazi prišli v slovenski jezik, ali iz Ogleja po letu 800, ali morda tudi od ostankov staroselskega krščanskega prebivalstva, ali pa tudi iz Salzburga, pri čigar misijonski dejavnosti so bili udeleženi številni Romani.841 0 4 B. GRAFENAUER, Zgodovina slovenskega naroda I, LJubljana 1978s, 451 ss.; П, LJubljana 1985*, 5 ss. O Ljudevitovem uporu prim, nazadnje A. PLETERSK1, Sebenjskl zaklad, A V 38, 198T, 237—330, zlasti 290 s. Da se je oglejsko misijonsko delo med Slovani začelo »Sele po 795, da vse­ kakor postane bolj živahno po 802«, je upravičeno sodil B. GRAFENAUER, Ustollčevanje, 517. Na tak razvoj kažejo tudi analize zgodnjeslovanskin groblač južno od Drave (prim. M. SAGA- DIN, Kranj — križlS6e Iskra (nekropola iz časa preseljevanja ljudstev in staroslovanskega ob­ dobja), Katalogi In monografije 24, Ljubljana 1987, zlasti 66—69; 134—138, z ostalo relevantno li­ teraturo) In retrogradne analize nastajanja pražupnljske organizacije (prim. J. HÖFLER, o prvih cerkvah in pražupnijah na Slovenskem. Prolegomena k historični topografiji predjozefiniklh župnij, LJubljana 1988, 9 ss.; 48 SS.). *" F. M. DOLINAH, Misijonske metode Salzburga in Ogleja (kot V op. 299), 140 ss. o Prim. s. VILFAN, La cristianizzazione delle campagne (kot v op. 270), 90S ss.; G. CUSCI- TO, Aquileia e la cristianizzazione, 54 ss. "" O različnih vlđlldh kontinuitete v vzhodnoalpskem prostoru gl. Alpes Orientales V (Acta conventus de ethnographie Alpium Orlentallum tractantls), red. N. Kuret, Ljubljana 1969; H. D. KAHL, Zwischen Aqulleia und Salzburg. Beobachtungen und Thesen zur Frage romanischen Restchristentums im nachvBlkerwanderzeltiichen Binnen-Norlcum, Die Völker an der mittleren und unteren Donau Im fünften und sechsten Jahrhundert (Hrsg. H. Wolfram —F. Daim), Wien 1980, 33—81; H. WOLFRAM, Die Geburt Mitteleuropas, 333—340; za danaSnjl slovenski prostor prim. S. VILFAN, Le tradizioni locali e le Influenze ecclesiastiche nel matrimonio in Slovenia e nelle regioni vicine, Settimane di studio del Centro italiano di studi sull'alto medioevo 24, Spoleto 1977. 347—396; IDEM. La cristianizzazione (kot v op. 270); B. GRAFENAUER v delu: PA­ VEL DIAKON, Zgodovina Langobarđov, 357 ss.; za ozemlje Panonije prim. E. ТОТН, La sur­ vivance se la population romaine; IDEM, Bemerkungen zur Kontinuität (obe razpravi kot v op. 300) ; W. POHL, Die Awaren, 232 ss. CT Gl. op. 327. "• S. VILFAN, Le tradizioni locali, 364; IDEM, La cristianizzazione, 893, F. M. DOLINAR, Paolino e gli Sloveni, 140. **• Prim. F. FERLUGA-PETRONIO, La chiesa in Slovenia. Analisi fllologico-etimologica della gerarchia ecclestiastlca con particolare riguardo ai testi del Cinquecento, Centro studi storico-religiosi Friuli-Venezia Giulia 14, Trieste 1984; EADEM, Sui calchi dal greco e dal latino nella denominazione della Settimana Santa nelle lingue slave, Živa antika 33, 1983, 83—94; prim, tudi R. GUSMANI, I più antichi contatti linguistici tra l'Italia nord-orientale e il mondo slavo. Atti dell'Accademia di scienze lettere e arti di Udine 74. 1981, 1S1—139; IDEM, Rapporti linguistici tra Aaulleia e gli Slavi, AAAd 26, 1985, 545—547. •» H. WOLFRAM, Conversio, 94 s. ; IDEM. Die Geburt Mitteleuropas, 144 s. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 513 Nekateri elementi srednjeveške religioznosti na današnjem slovenskem ozemlju so po vsej verjetnosti antičnega izvora. Predstava, da se sv. Trije kra­ lji človeku z globoko vero prikažejo tri dni pred smrtjo in mu napovedo dan smrti, da se lahko nanjo pripravi, ima paralelo pri Evgipiju: Severin je napo­ vedal dan svoje smrti na dan Razglašenja Gospodovega, tri dni pred svojo smrtjo."* Edini rokopis Kromacijeve pridige o Epifaniji se je ohranil na Ba­ varskem (tako imenovani Ps. Beda), nastal pa je na začetku 9. stoletja.*4* Motiv slovenske ljudske pesmi o spokorjenem grešniku odraža zgodnje- krščanski pridižni zgled. Grešnikom je bila za najhujše grehe naložena naj- ostrejša pokora s ponovnim sprejemom v cerkveno občestvo šele v smrtni uri. Medtem ko je bila zgodnjekrščanska praksa dosmrtne pokore drugod že v 4. stoletju omiljena, se je ohranila do konca 8. stoletja v oglejskem patriarhatu. S tem pridižnim zgledom so se seznanili Slovani zelo verjetno po izročilu krščanskih Romanov.**4 Predstava o Kristusovem odhodu v podzemlje se ni ohranila samo v naj­ starejših slovenskih besedilih veroizpovedi, ki so se izoblikovala na podlagi ka­ rolinške kateheze, temveč tudi v stari slovenski velikonočni pesmi, očitno prek posredovanja krščanskih staroselcev.*45 V ljudskih pesmih naletimo celo na mo­ tive, ki so odraz predkrščanske antične kulture (npr. Orestov motiv, Ojdipov motiv, dekle-vojak itd.).*1* Prav tako vsebujejo elemente predkrščanske antične kulture nekatere etnološke posebnosti, kot na primer zoomorfna maska košute na Štajerskem.*47 Različne lokalne tradicije v ženitnem pravu kažejo na vplive oglejskega izvora, ki so se razširili morda tudi s posredovanjem krščanskega romanskega prebivalstva, na primer pravica do ponovne poroke šele sedem let po smrti moža, sedem let pokore za »-fornicatio« s sužnjo.*48 Vprašanje preživetja ostankov krščanstva iz antike na jugovzhodnem predalpskem prostoru je bilo doslej načeto v celi vrsti historično usmerjenih znanosti (poleg zgodovine v ožjem smislu tudi v pravni zgodovini, umetnostni zgodovini, literarni zgodovini, arheologiji, etnologiji, lingvistiki), ki doslej še niso predložile splošno sprejemljive rešitve.349 To vprašanje, vsekakor eno naj­ težjih v proučevanju krščanstva v dobi prehoda iz antike v srednji vek, bo rešljivo samo v interdisciplinarno zasnovani raziskavi. . *» EUGIPPITJS, Vita sancti Severlnl 41 (izđ. B.BRAT02, LJubljana 1982, 280 s.: 398 s.). *» J. LEMARIE v: SC 184, 1971, 181 ss.; CCSL 9 A, 1974, XVI; 155 ss. *" I. GRAFENAUER, Spokorjenl grešnik, Studija o Izvoru, razvoju in razkroju alovensko- hrvaSko-vzbodnoalpske ljudske pesmi. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filoloSke in literarne vede 19, Ljubljana 1965, 117 ss. in 165—168. "» Z, GRAFENAUER, »Ta stara velikonočna pejsen« in Se kaj, Literarnozgodovinskl spisi, Ljubljana 1980, 235—314, zlasti 242; 252. *** S. VILFAN, Le tradizioni locali, 387 s. •*' N. KURET, KoSuta — cervula, AV 29, 1978, 495—504; prim, tudi R. BRAT02, ZC 43, 1989, 451—453. "• S. VILFAN, Le tradizioni locali, 369—372; 389. "» Stanje raziskav do 1980 posreduje S. VILFAN, La cristianizzazione; za stanje raziskav v arheologiji prim. op. 327. 514 B. BRAT02: VPLIV OGLEJSKE CERKVE . Viri in literatura a) Izbrani viri in literatura CESSI, Roberto, Documenti relativi alla storia di Venezia anteriori al Mille I, Secoli V—IX, Padova 1940. CHROMACE d'Aquilée, Sermons I—II, Introduction, texte critique, notes par J. Lema- rié, traduction par H. Tardif, Sources Chrétiennes 154; 164, Paris 1969; 1971. CHROMATIUS Aquileiensis, Opera, cura et studio R. Êtaix— J. Lemarié, Corpus Chri- stianorum. Series Latina IX A, Turnholti 1974. Concilium Foroiuliense 796. vei 797., Monumenta Germaniae historica, Legum sectio III. Concilia II. (Concilia aevi Karolini I.), ree. A. Werminghoff, Hannoverae-Llp- siae 1906, 177—195. Conventus episcoporum ad ripas Danubii 796. aestate. Monumenta Germaniae histo- nca, Legum sectio III. Concilia II. (Concilia aevi Karolini I.), ree. A. Werming- hoff, Hannoverae-Lipsiae 1906, 172—176. Cronache Veneziane antichissime, pubblicate a cura di G. Monticelo, voi. 1, Fonti per la storia d'Italia, Scrittori — Secoli X—XI, Roma 1890. DANDULUS Andreas dux Venetiarum, Chronica per extensnm descripta aa. 46—1280 d. C, a cura di E. Pastorello, Rerum Italicarum scriptores XII/1, Bologna 1938 ss. Epìstolae Langobardlcae collectae. Monumenta Germaniae historica, Epistolae III (Epi- stolae Merowingici et Karolini aevi I), ed. W. Gundlach, Berolini 1957', 691—715. EVGIPIJ (EUGIPPIUS), Življenje svetega Severina (Vita sane« Severinl), Uvod, pre- vod in komentar napisal R. Bratož, Ljubljana 1982. Gesta episcoporum Aqulleiae ad ver sum haereticos arrianos, ree. M. Zelzer, Corpus seriptorum ecclestiasticorum Latinorum 82/3, Vindobonae 1982, 315—368. GREGORIUS I Papa, Registrom eplstolarum I—П, edd. P. Ewald et L. M. Hartmann, Monumenta Germaniae historica, Epistuale I—II, Berolini 1957». — ed. D. Norberg, Corpus Christianorum. Series Latina 140—140 A, Turnholti 1982. JAFFÊ, Philippus, Regesta pontificum Romanorum ab condita ecclesia ad annum post Christum natum MCXCVIII, Tomus primus (a s. Petro ad a. MCXLIII), editi- onem secundam correctam et auctam auspiciis G. Wattenbach curaverunt S. Lo- ewenfeld, F. Kaltenbrunner, P. Ewald, Lipsiae 1885.3 KEHR, Paulus Fridolinus, Italia Pontificia, voi. VII (Venetiae et Histria), I—П, Bero­ lini 1923—1925. •; KOS, Frane, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Prva knjiga (1. 501— 800); Druga knjiga (1. 801—1000), Ljubljana 1902; 1906. KOS, Milko. Conversio Bagoarlorum et Carantanorum, Razprave znanstvenega dru­ štva v Ljubljani 11, historični odsek 3, Ljubljana 1936. Liber pontificalis, Tome premier, Texte, introduction et commentaire par L. Duchesne, Paris 1955* MONTICOLO:'gI. Cronache. Origo civitatum Italie seu Venetiarum (Chronicon Alfinate et Cbronlcon Grad ens e), a cura di R. Cessi, Roma 1933. PAVEL DIAKON (PAULUS DI ACONUS), Zgodovina Langobardov (Historia Lango- bardorum), prevedli F. Bradač, B. Grafenauer, K. Gantar, opombe napisala B. Gra- fenauer in K. Gantar, spremna besedila B. Grafenauer, Maribor 1988. PELAGIUS I Papa, Epistulae quae supersunt (556—561), edd. P. M. Gassò —C. M. Batlle, In abbatia Montiserrati 1956. PETRANOVIC, Anamari — MARGETIC, Anneliese — BRAT02, Rajko, Il Placito del Risano — Rižanski zbor, Koper med Rimom in Benetkami. Prispevki k zgodovini Kopra, Ljubljana 1989, 81—88. Sveta brata Ciril in Metod v zgodovinskih virih. Ob 1100-letnici Metodove smrti, Acta Ecclesiastica Sloveniae 7, Ljubljana 1985. WOLFRAM, Herwig, Conversio (gl. v seznamu literature). ' b) Izbrana literatura BARNI, Gianluigi, La conquête de l'Italie par les Lombards, Paris 1975. BARTON, Peter F., Die Frfihzeit des Christentums in Österreich und Südostmittel- europa bis 788, Wien-Köln-Graz 1975. BERG, Heinrich, Bischöfe und Bischofssitze im Ostalpen- nnd Donauraum vom 4. bis zum 8. Jahrhundert, Die Bayern und ihre Nachbarn I (Hrsg. H. Wolfram —A. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . isso • 4 515 y Schwarcz), östeix. Akad. d. Wiss., Phil.-hist. Klasse, Denkschriften Bd. 179, Wien vi' 1985, 61-108. ' •' > • 1 . t - 'j : BERTOLINI, Ottorino, Riflessi politici delle controversie religiose con Bisanzio nelle vicende del sec. VU in Italia, Settimane di studio del Centro italiano di studi sull'alto medioevo 5, Spoleto 1958, 733—789. BOGNETTI, Gian Piero, L'età longobarda I—IV, Milano 1966—1968. BOVINI, Giuseppe, Antichità cristiane di S. Canzian d'Isonzo, S. Giovanni al Timavo e Trieste, Bologna 1973. — Le antichità.cristiane.della fascia costiera istriana da Parenzo a Pola, Bologna 1974. BRAT02, Rajko,'Kratek oris zgodovine krščanstva na Slovenskem v pozni antiki. ZČ 35, 1981, 205—221. 1 —'. Severinus von Noricum und seine Zeit. Geschichtliche Anmerkungen, österr Akad. d. Wiss., Phil.-hist. Klasse, Denkschriften Bd. 165, Wien 1983. — Cerkvenopolitični in kulturnozgodovinski odnosi med Sirmijem in Akvilejo. ZC 37, 1983, 259—272. — Krščanstvo v Ogleju in na vzhodnem vplivnem območju oglejske cerkve od začet­ kov do nastopa verske svobode, Acta Ecclesiastica Sloveniae 8, Ljubljana 1986. — Razvoj organizacije žgodnjekrščanske cerkve na ozemlju Jugoslavije od 3. do 6. stoletja, ZC 40,4986, 363—395. ' — Razvoj zgodnjekrščanskih raziskav v Sloveniji in Istri v letih 1976—1986. ZC 41. 1987, 681—697. ' • - ' • — Nastanek, razvoj in zaton organizacije .žgodnjekrščanske cerkve v Istri (4.-6. stoletje). Antični temelji naše sodobnosti, Ljubljana 1987, 13—26. — Oglejska shizma in vpliv cerkvenozgodovinskih dogodkov na zgodovino alpskih Slovanov do začetka 8. stoletja, 23. seminar' slovenskega jezika, literature in kul­ ture, Ljubljana 1987, 105—120. ,..' — The Development of the Early Christian Research in Slovenia and Istria between 1976 and 1986, Actes du X I e Congrès international d'archéologie chrétienne (Lyon . . . 1986), Collection de l'École française de Rome 123, Roma 1989, 2345—2388 BROZZI, Mario, Il ducato longobardo del Friuli, Udine 19812. CARILE, Antonio, La presenza bizantina nell'alto Adriatico fra VII e IX secolo. AAAd 27, 1985, 107—129. t , CATTANEO, Enrico, Il governo ecclesiastico nel IV secolo nell'Italia settentrionale, AAAd 22, 1982, 175—187.' . . . CESSI, Roberto, Le origini dei ducato veneziano, Collana storica IV, Napoli 1951. , ÇEVC, Emilijan, Predromànski relief v Hodišah na Koroškem, Slov. akad. znanosti in umetnosti, Razred za zgod. in družbene vede, Razprave 15, Ljubljana 1986, 3—23. CHEVALIER, Pascale, Les baptistères paléochrétiens de la province romaine de Dal- 'matie, Diadôra 10, 1986, 111—163. ' C I G L E N E C K I , Slavko, Höhenbefestigungen aus der Zeit vom 3. bis 6. Jh. im Ostalpen- raum. Slov. akad. znanosti in umetnosti, Razred za zgod. in družbene vede, Dela 31, Ljubljana 1987. — Das Weiterleben der Spätantike bis zum Auftauchen der Slawen in Slowenien, Die Völker Südosteuropas im 6. bis 8. Jahrhundert, Hrsg. B. Hansel, Südosteuro- pa-Jahrbuch 17, Berlin 1987, 265—286. '• ' • CUSCITO, Giuseppe, La diffusione del cristianesimo nelle regioni alpine orientali, r AAAd, 9, 1976, 299—345. — Aquileia e Bisanzio nella controversia dei Tre capitoli, AAAd 12, 1977, 231—262. — Cristianesimo antico ad Aquileia e in Istria, Fonti e studi per la storia della Ve- nezia Giulia I I /3 , Trieste 1977. — La fede calcedonese e i concili di Grado e di Marano, AAAd 17, 1980, 207—230. — Il primo cristianesimo nella »Venetia et Histria«. Indagini e ipotesi. AAAd 28 1986, 259—309. — Fede e politica ad Aquileia. Dibattito teologico e centri di potere (secoli IV—VI) Udine 1987. — Aquileia e la cristianizzazione degli Slavi nei secoli Vili—IX. Un problema sto- riografico, AMSI 36 n. s. (88), 1988, 37—75. DOLINAR, France M., Misijonske metode Salzburga in Ogleja in njihove posledice za delo svetih bratov Cirila in Metoda, Bogoslovni vestnik 45, 1985, 139—153. — Paolino e gli Sloveni, Atti del convegno internazionale di studio su Paolino d'Aquileia nel XII centenario dell'episcopato, Udine 1988, 135—143 DOPSCH, Heinz, Zur Missionstätigkeit des Patriarchats Aquileia in Kärnten, Sympo- sium zur Geschichte von Millstatt und Kärnten 1986, 52 76. — Die Salzburger Slawenmission im 8./9. Jahrhundert 'und der Anteil der Iren, v zborniku: Irland und die Christenheit — Ireland and Christeudom (Hrsg P Ni Chathain — M. Richter), Stuttgart 1987, 421—444. * 516 R. B R A T 0 2 : VPLIV OGLEJSKE CERKVE. . . DUVAL, Noël, Quelques remarques sur les »églises-halles«, AAAd 22, 1082, 399—412. DUVAL, Yves-Marie, Aquilée et Sirmium durant la crise arienne (325—400), AAAd 26, 1985, 331—379. — Paulin d'Aquilée et le duc Eric, AAAd 32, 1988, 115—147. EGGER, Rudolf, Frühchristliche Kirchenbauten im südlichen Noricum, Sonderschrif­ ten des Ostern archäol. Institutes in Wien, Bd. 9, Wien 1916. — Der heilige Hermagoras. Eine kritische Untersuchung, Klagenfurt 1948. — Römische Antike und frühes Christentum I—II, Klagenfurt 1962. FEDALTO, Giorgio, Ambrogio e la chiesa metropolitana di Aquileia, Paradoxos poli­ tela Studi patristici in onore di Giuseppe Lazzati, Milano 1979, 389—405. FERLUGA, Jadran, Überlegungen zur Geschichte der byzantinischen Provinz Istrien, Jahrbücher für Geschichte Osteuropas 35/2, 1987, 164—173. FERLUGA-PETRONIO, Fedora, La Chiesa in Slovenia. Analisi fllologico-etimologica della gerarchia ecclesiastica con particolare riguardo ai testi del Cinquecento. Centro studi storico-religiosi Friuli-Venezia Giulia 14, Trieste 1984. FRIEDRICH J., Die ecclesia Augustana in dem Schreiben der istrischen Bischöfe an Kaiser Mauritius vom Jahre 591 und die Synode von Gradus zwischen 572 und 577, Sitzungsber. d. philosophisch-philologischen und der hist. Kl. d. K. B. Aka­ demie d. Wiss. zu München 1906, 327—356. GALLISTL, Erich, Der Brief von 591 an Kaiser Mauricius und die Bistümer Binnen- Noricums, Mitteilungen der Osterreichischen Arbeitsgemeinschafst für Ur- und Frühgeschichte 32, 1982, 117—124. GAMBER, Klaus, Das Patriarchat Aquileia und die bairische Kirche. Gesammelte Studien, Studia patristica et liturgica quae edidit Insütutum Liturgicum Ratis- bonense Fase. 17, Regensburg 1987. GLASER, Franz, Die frühchristliche Bischofskirche in Teurnia und die Kirchengrün­ dung des Modestus »in Liburnia civitate«, Symposium zur Geschichte von Millstatt und Kärnten 1986, 1—19. — Die Erforschung der frühchristlichen Bischofskirche in Teurnia, Carinthia I 177, 1987, 63—86. — Rimska naselbina Juena in zgodnjekrščanske cerkve na Sv. Hemi, Celovec 1989. — Das Münster in Molzbichl, das älteste Kloster Kärntens, Carinthia I 179, 1989, 99—124. GRAFENAUER, Bogo, Ustoličevanje koroških vojvod in država karantenskih Sloven­ cev, Slov. akad. znanosti in umetnosti, Razred za zgod. in družbene vede, Dela 7, Ljubljana 1952. — Naselitev Slovanov v Vzhodnih Alpah in vprašanje kontinuitete, AV 21—22,1970— 1971, 17—32. — Zgodovina slovenskega naroda. L zvezek. Od naselitve do uveljavljenja frankov* skega reda, Ljubljana 19783. — Slovensko-romanska meja — ločnica in povezava, ZC 41, 1987, 5—18. GRAFENAUER, Ivan, Karolinška kateheza ter izvor Brižinskih spomenikov in čina nad ispovedajaštiim se, Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani 13, Filol. lingv. odsek 2, Ljubljana 1936. — Literarnozgodovinski spisi, Ljubljana 1980. GRUDEN, Jožef, Akvilejska cerkev med Slovenci v dobi njihovega pokrščevanja, Dom in svet 15, 1902, 19—23; 96—101; 148—154; 218—222; 289—294. HAGENEDER, Othmar, Die kirchliche Organisation im Zentralalpenraum vom 6. bis 10. Jahrhundert, Frühmittelalterliche Ethnogenese im Alpenraum, Nationes 5, 1985, 201—235. HOFLER, Janez, O prvih cerkvah in pražupnijah na Slovenskem. Prolegomena k hi­ storični topografiji predjožefinskih župnij, Ljubljana 1986. KAHL, Hans-Dietrich, Zwischen Aquileia und Salzburg. Beobachtungen und Thesen zur Frage romanischen Restchristentums im nachvölkerwanderzeitlichen Binnen- Noricum, Die Völker an der mittleren und unteren Donau im fünften und sechs­ ten Jahrhundert, Hrsg. H. Wolfram —F. Daim, Wien 1980, 33—81. KARWIESE, Stefan, Die Franken und die Suffragane Aquileias, Jahreshefte des österr. archäol. Institutes in Wien 51, 1976—77, 173—191. KELLY, John Norman Davidson, Altchristliche Glaubensbekenntnisse. Geschichte und Theologie, Berlin 1971. KNIFIC, Timotej, Carniola in the early middle ages, Balcanoslavica 5, 1976, 111—121. — Carniola Sclavorum patria, 24. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 1988, 201-207. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 44 . 1990 . 4 517 KOLLAUTZ, Amulf, Awaren, Langobarden nnđ Slawen in Noricum und Istrien, Ca- rinthia I 155, 1965, 619—645. KOROŠEC, Paola, Zgođnjesređnjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov, Slov. akad. znanosti in umetnosti, Razred za zgod. in družbene vede, Dela 22, Ljubljana 1979. KOS, Franc, Izbrano delo, Izbral in uredil B. Grafenauer, Ljubljana 1882. KOS, Milko, Sredjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev. Izbrane razprave, Izbral, uredil in opombe napisal B. Grafenauer, Ljubljana 1985. LIPPOLD, Adolf, Romanisierung und Christianisierung des Ostalpenraumes um 400 n. Chr., Kulturhistorische und archäologische Probleme des Südostalpenraumes in der Spätantike (Hrsg. H. Graßl), Wien-Graz-Köln 1985, 80—92. MARGETIC, Lujo, Neka pitanja u vezi s Istrom (I—VII stoljeće), 2iva antika 32, 1982, 53—82. — »Histria« u dvije vijesti iz prve polovine VII stoljeća, 2iva antika 32, 2, 1982, 171 —176. — Hlstrica et Adriatica. Raccolta di saggi storico-giuridici e storici, Centro di ricer­ che storiche — Rovigno, Collana degli atti n. 6, Trieste 1983. MARUSIC, Branko, Kasnoantička i bizantinska Pula, Kulturno-poviesni spomenici Istre VI, Pula 1967. — Istrien im Frühmittelalter, Pula 1969. — Kršćanstvo i poganstvo na tlu Istre u IV i V stoljeću, AV 29,1978, 549—572. — Materijalna kultura Istre od 5. do 9. stoljeća, ArheoloSka istraživanja u Istri i Hrvatskom primorju, Izdanja Hrvatskog arheološkog društva 11/1, 1986 (Pula 1987), 81—105. MARUSIC, Branko — S A S E L , Jaroslav, De la cella trichera au complexe monastique de St. André à Betika entre Pula et Rovinj, AV 37, 1986, 307—342. MENIS, Gian Carlo, I confini del patriarcato d'Aquileia, Società filologica Friulana, 41° Congresso, Trieste 1964 (separat: 12 strani in 3 historične karte). — Le giurisdizioni metropolitiche di Aquileia e di Milano nell'antichità, AAAd 4, 1973, 271—294. — La basilica paleocristiana nelle regioni delle Alpi Orientali, AAAd 9, 1976, 375— 420. — Rapporti ecclesiastici tra Aquileia e la Slovenia in età paleocristiana, AV 29, 1978, 368—178. — Cultura in Friuli durante l'età carolingia, AAAd 32, 1988, 15—42. MIRABELLA ROBERTI, Mario, Scritti di archeologica (1943—1979), AMSI n. s., 27—28, 1979—1980. MOR, Carlo Guido, Bizantini e Longobardi sul limite della laguna, AAAd 17, 1980, 231—264. NEZIC, Dragutin, Sveti Fior, biskup romanskog Opltergiuma, vjerovjesnik istarskih Hrvata?, Croaüca Christiana periodica 16, 1985, 94—106; 18, 1986, 57—65; 19, 1987, 17—25. NOLL, Rudolf, Frühes Christentum in Osterreich. Von den Anfängen bis um 600 nach Chr., Wien 1954. — Neuere Funde und Forschungen zum frühen Christentum in Österreich (1954— 1974), Mitteilungen der österr. Arbeitsgemeinschaft für Ur- und Frühgeschichte 25, 1974—1975, 195—216. PASCHINI, Pio, San Paolino patriarca (t 802) e la chiesa Aquileiese alla fine del seco- lo VIII, Udine 1906. — Le vicende politiche e religiose del territorio friulano da Costantino a Carlo Magno (secc. IV—VHI), MSF 7, 1911, 177—225; 8, 1912, 49—64; 152—186; 233—280; 9, 1913, 1—13. — Storia del Friuli I. Dalle origini alla metà del duecento. Udine 19532. PETRU, Peter — ULBERT, Thilo, Vranje pri Sevnici. Starokršćanske cerkve na Ajdov­ skem gradcu, Katalogi in monografije Narodnega muzeja v Ljubljani 12, Ljublja­ na 1975. PILLINGER, Renate, Preganjanje kristjanov in uničevanje templjev na ozemlju Avstrije v rimski dobi, ZC 39, 1985, 173—183. — Zur Interpretation der Symbolik des Bodenmosaiks von Teurnia, Carinthia I 179, 1989, 81—97. — Neue Ausgrabungen und Befunde frühchristlicher Denkmäler in Österreich (1974 —1986), Actes du XI e Congrès international d'archéologie chrétienne (Lyon.. . 1986), Collection de l'École française de Rome 123, Roma 1989, 2089—2124. 518 В- B R A T 0 2 : VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . . PLESNICAR-GEC, Ljudmila, in sodelavci, Starokršćanski center v Emoni, Katalogi in monografije Narodnega muzeja v Ljubljani 21, Ljubljana 1983. POGAČNIK, Josef, Il Patriarcato di Aquileia e gli Sloveni, Quaderni di cultura anno III, n. 10, ser. II, Scuola cattolica di cultura, Udine 1965—1966 (separat 21 strani). POHL, Walter, Die Awaren. Ein Steppenvolk in Mitteleuropa 567—822 n. Chr., Mün­ chen 1988. REINDEL, Kurt, Die Bistumsorganisation im Alpen-Donau-Raum in der Spätantike und im Frühmittelalter, MIÖG 72, 1964, 277—310. ROSSI, Ada Vilotta, Considerazioni intorno alla formazione dei diritti metropolitici ed all'attribuzione del titolo patriarcale della chiesa di Aquileia (sec. IV—VI), MSF 43, 1958—1959, 61—143. SAGADIN, Milan, Kranj — križišče Iskra (nekropola iz časa preseljevanja ljudstev in staroslovanskega obdobja). Katalogi in monografije Narodnega muzeja v Ljub- 1 ljani 24, Ljubljana 1987. SCHREINER, Peter, Ikonoklazem: njegov pomen za Bizanc in njegove posledice na Zahodu, ZC 41, 1987, 399—407. SORRIES, Reiner, Frühes Christentum in Tirol. Eine Bestandaufnahme. Der Schiern 63, 1989, 243—260. SPINELLI, Giovanni, Ascetismo, monachesimo e cenobitismo ad Aquileia nel sec. IV, AAAd 22, 1982, 273—300. STOCKMEIER, Peter, Die spätantike Kirchen-Organisation des Alpen-Donauraumes im Licht der literarischen und archäologischen Zeugnisse, Jahrbuch 1963 für alt­ bayerische Kirchengeschichte, 40—76. SUIC, Mate, Hijeronim Stridonjanin — građanin Tarsatike, Had Jugoslavenske aka­ demije znanosti i umjetnosti 426, Knjiga 24 Razreda za društvene znanosti, Za­ greb 1986, 213—278. SVOLJSAK, Drago —KNIFIC, Timotej, Vipavska dolina. Zgođnjesrednjeveška najdi­ šča, Situla 17, Ljubljana-Nova Gorica 1976. S A S E L , Jaroslav, Der Ostalpenbcreich zwischen 550 und 650 n. Chr., Rheinisch-West­ fälische Akademie der Wissenschaften. Abhandlung 78. Studien zur Ethnogenese Bd. 2, 1988, 97—106. SONJE, Ante, Crkvena arhitektura zapadne Istre. Područje porečke biskupije od IV. do XVI. stoljeća, Analecta Croatica Christiana 13, Zagreb-Pazin 1982. SRIBAR, Vinko, K đataciji zgodnjesrednjeveške cerkvene arhitekture na Slovenskem, AV 23, 1972, 384—396. SRIBAR, Vinko — STARE, Vida, Drava — meja med oglejskim patriarhatom in salz- burško nadškofijo v luči arheoloških najdb. Slovensko morje in zaledje II/3, Ko­ per 1979, 7—39. STIH, Peter — PERŠlC, Janez, Problem langobardske vzhodne meje, ZC 35, 1981, 333 —341. TAGLIAFERRI, Amelio, Il Friuli e l'Istria nell'altomedioevo, AAAd 2, 1972, 273—294. TA VANO, Sergio, Aquileia, Reallexikon für Antike und Christentum, Supplement- Band 1, 1986, 522—553. — Aquileia e Grado, Storia — arte — cultura, Trieste 1986. — San Paolino e la sede patriarcale, AAAd 32, 1988, 255—279. TÛTH, Endre, La survivance de la population romaine en Pannonie, Alba regia Anna- les Musei Stephani regis Székesfehérvâr 1977, 107—120. — Bemerkungen zur Kontinuität der römischen Provinzialbevölkerung in Trans- danubien (Nordpannonien), Die Völker Südosteuropas im 6. bis 8. Jahrhundert (Hrsg. B. Hansel), Südosteuropa-Jahrbuch 17, 1987, 251—264. UBL, Hansjörg, Frühchristliches Osterreich, Severin zwischen Römerzeit und Völker- wanderung, Linz 1982, 295—336. UDINA, Ramiro, Il Placito del Risano. Istituzioni giuridiche e sociali dell'Istria du- rante il dominio bizantino, Archeografo Triestino III, 17 (45), 1932,1—84. VIKlC-BELANClC, Branka, Elementi ranog kršćanstva u sjevernoj Hrvatskoj. AV 29 1978, 588—606. VILFAN, Sergij, La cristianizzazione delle campagne presso gli Slavi del sud occiden­ tali: organizzazione, resistenze, fondo sociale. Settimane di studio del Centro ita­ liano di studi sull'alto medioevo 28, Spoleto 1982, 889—918. — Le tradizioni locali e le influenze ecclesiastiche nel matrimonio in Slovenia e nelle regioni vicine, Settimane di studio del Centro italiano di studi sull'alto medioevo 24, Spoleto 1977, 347—393. ZGODOVINSKI ČASOPIS a • шо . 4 519 WALDMÜLLER, Lothar, Die ersten Begegnungen der Slawen mit dem Christentum •_- und den christliehen Völkern vom VI. bis VIII. Jahrhundert. Die Slawen zwi- schen Byzanz und Abendland. Enzyklopädie der Byzantinistik Bd. 51, Amsterdam 1976. 1 WOLFF, Hartmut, Die Anfänge des Christentums in Osträtien, Ufernoricum und Nord- westpannonien: Bemerkungen zum Regenwunder und zum hl. Florian, Ostbairi- sche Grenzmarken 31, 1989, 27—45. WOLFRAM, Herwig, Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Das Weissbuch der Salzburger Kirche über die erfolgreiche Mission in Karantanien und Pannonien, Wien—Köln—Graz 1979. — Die Geburt Mitteleuropas, Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378—907, Wien 1987. ZIBERMAYR, Ignaz, Noricum, Baiern und Österreich, Horn 19582. ZOV ATTO, Pietro, Il monachesimo benedettino del Friuli (Introduzione e repertorio), Quarto d'Aitino 1977. Z u s a m m e n f a s s u n g EINFLÜSSE DER AQUILEISCHEN KIRCHE AUF DEN OSTALPEN- UND VORALPENRAUM IN DER ZEIT VOM 4. BIS ZUM 8. JAHRHUNDERT (2. Teil) Raj ko Bratož „ Vom Höhepunkt des aquileischen Schismas zur Zeit der Synode zu Grado bis zum Tod Papst Gregors des Grossen 604 erfuhr die schismatische Bewegung schwere Schläge im Kampf mit der byzantinischen Macht und mit dem Papst und überlebte praktisch nur auf dem langobardischen Gebiet. Als wesentliche Begrenzungen mar- kieren diesen Kampf folgende Ereignisse: das Vorgehen der byzantinischen welt- lichen Macht gegen die schismatischen Bischöfe in den achtziger Jahren des 6. Jahr- hunderts, ferner die Synode von Marano von 590 und die Bittschriften der betroffenen Bischöfe an Kaiser Mauricius. Die an den Kaiser gerichtete Bittschrift der venetischen und rätischen Bischöfe, die als einzige erhalten ist (591), bildet die zentrale Quelle für die Kenntnis der kirchenpolitischen Verhältnisse auf dem Gebiet der Nordadria und der Ostalpen beim Ausgang der Antike. Das Verhältnis der aquileischen Kirche, seit 607 in zwei Patriarchate geteilt (das von Grado auf byzantinischem Gebiet, seit 628 ständig katholisch, und das aqui- leische schismatische auf langobardischem Gebiet) zur angrenzenden heidnischen Sla- wenwelt ist nicht bekannt. In den aus Grado und Aquileia stammenden Quellen vom 7. Jahrhundert werden die Slawen fast gar nicht erwähnt, dagegen treten sie mehrfach in Quellen päpstlicher Herkunft auf. Bis um das Jahr 680 können die Be- ziehungen zwischen der slawischen Welt und der Kirche von Grado bzw. Aquileia nur feindlich gewesen sein. In dem Brief der Lateran-Synode (680) an den byzanti- nischen Kaiser zur Zeit der Vorbereitungen auf das 6. ökumenische Konzil im Zu- sammenhang mit der Lösung des monotheletischen Streits werden die päpstlichen Gesandten »in med io . . . Sclavorum« erwähnt, doch die Bezeichnung ist so allgemein, dass man nicht weiss, auf welche Slawen sie sich bezieht (an der östlichen Adria- küste, in Histria oder vielleicht sogar im Voralpenraum). Die Erwähnung des Bischofs Andreas von Celeia unter den Unterzeichnern der Synode ist der letzte Beweis eines (mehr oder weniger fiktiven) Bestehens einer antiken Kirchenorganisation im Ost- alpengebiet. Der monotheletische Streit hintereliess keine dauernden Spuren in der christ- lichen Kultur der Romanen und Slawen der folgenden Jahrhunderte, erheblich mehr Spuren hinterliess dagegen das aquileische Schisma, das mit der Synode von Pavia 698 endete. Die sofort darauf folgende Missionsarbeit in den gebirgigen Gebieten Norditaliens hat die Slawen sicher nicht berührt. Längerwährende Spuren hinterliess auch der ikonoklastische Streit; der Widerstand gegen den Druck des ikonoklastischen Kaisers äusserte sich in der Tatsache, dass die Schöpfer der Legenden über die aquileischen Märtyrer den Christenverfolgern griechische Namen gaben. Die Synode von Rom 731 ist mit Hinblick auf den umstrittenen Charakter des erhatlenen Doku- ments, das eher die Beilegung des Streits zwischen Aquileia und Grado widerspiegelt als die Verurteilung des Ikonoklasmus, eigentlich ein weniger bekanntes zentrales Ereignis der ikonoklastischen Zeit an der Nordadria. Im 7. Jahrhundert und in der ersten Hafte des 8. Jahrhunderts war der Einfluss der Kirche von Aquileia und Grado auf die slawische Welt nicht nennenswert Die 520 R- BHAT02: VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . . Slawen waren zu dieser Zeit noch -rohe Heiden«, unempfänglich für das Christentum, dessen äussere Attribute, vor allem das Bestehen der Kirchenorganisation, ihnen mindestens in groben Zügen bekannt waren (wie eine Episode von Paulus Diaconus, Historia Langobardorum 5,23 beweist). Zu näheren Kontakten zwischen den heidni­ schen Slawen und den christlichen Romanen kam es laut archäologischen Funden nur in Istrien, auf byzantinischem Gebiet, wo die Slawen als Kolonisten oder als by­ zantinische Söldner lebten. Als nach der Mitte des 8. Jahrhunderts die Missionierungsaktion Salzburgs gegen die karantanischen Slawen begann, blieb die aquileische Kirche in ihren Beziehungen zu der angrenzenden slawischen Welt inaktiv. Über die Mission des Patriarchen Si- guald (756—786) liegt keine verlässliche Quelle vor, ebenso unbekannt bleibt die Rolle einer Reihe von Benediktinerklöstern in der Nähe der Slawenwelt, sowohl im lango- bardischen Friaul als auch in Istrien. Das Christentum erfasste, von Westen sich ausbreitend, von der Mitte des achten Jahrhunderts an teilweise nur die Slawen innerhalb des byzantinischen und des langobardischen Staates, der für etwa zwei Jahrzehnte (ca. 753—772/4) auch Histria einschloss. Der Beginn einer systematischen Christianisierung von Aquileia aus fällt in die Zeit des Patriarchen Paulinus II. (787—802), jedoch mit anfangs ziemlich bescheidenen Ergebnissen. In dieser Zeit nahmen die ersten slawischen Stammesführer das Christen­ tum an (etwa 4 Jahrzehnte später als die karantanische Fürstenfamilie unter dem Einfluss Salzburgs). Nach den Siegen über die Awaren (an der Operation aus Friaul im Jahre 791 nahm auch ein Bischof teil, an dem entscheidenden Feldzug von 796 beteiligte sich als fränkischer Verbündeter der offenkundig christianisierte Fürst Vojnomir aus dem oberen Savagebiet) wurden organisatorische Vorbereitungen auf die Christianisierung eines grossen Gebiets eingeleitet. Auf dem Treffen der Bischöfe »ad ripas Danubii« im Sommer 796 traten die schweren Bedingungen der Missionie- rungsarbeit klar zutage. Der offensichtliche Misserfolg und die zu geringe Bereitschaft der aquileischen Kirche für das schwierige Werk gehen aus dem Brief des Missionars Blandicus nach 801 hervor. Ähnlich lagen die Verhältnisse im Gebiet des Patriarchats von Grado in Histria. Versuche, das Christentum unter der slawischen Bevölkerung zu verbreiten, sind nicht bekannt, im Gegenteil, auf der Versammlung von Risano (804) brachten die Vertreter der istrischen Städte eine ganze Reihe von Beschwerden über die -heidnischen Sla­ wen« vor. Der geringe Erfolg Aquileias war einer der Gründe für die Aufteilung des Mis­ sions- (und künftig auch Kirchenverwaltungs-) gebiete zwichen Salzburg und Aqui­ leia mit der Grenze an der Drau im Jahr 811, was (vor allem im Hinblick auf den Zustand in der Antike) einen ausgesprochenen Misserfolg der aquileischen Kirche bedeutet. Spätere Versuche, den Einflussbereich über die Drau hinweg nach Norden auszudehnen, waren zwar in einem gewissen Zeitraum erfolgreich, doch der durch die Grenze von 811 geschaffene Zustand konnte nich mehr geändert werden. Im ganzen betrachtet blieb die Mission aus Aquileia in die Slawenwelt sowohl mit ihrem Einsetzen als auch durch ihre Intensität um eine ganze Generation hinter der Mission aus Salzburg zurück. Eine weitere Entfaltung erlebt die aquileische Mis­ sion erst in der Zeit der Patriarchen Ursus und Maxentius im ersten Drittel des 9. Jahrhunderts. Die Frage des Fortbestands des Christentums von der Antike bis zur Epoche der zweiten Christianisierung ist noch immer wenig erforscht. Gesichert ist nur, dass die Kontinuität auf dem Gebiet des Kirchenbauwesens minimal war, wurden doch die karolingischen Kirchen (bis auf eine mögliche Ausnahme) nicht auf den Fundamenten der spätantiken erbaut. Die Überreste des Christentums aus der Antike sind in einigen Vorstellungen und Bräuchen im Volke erkennbar, ausserordentlich schwer sind sie aber auf dem Gebiet der kirchlichen Terminologie festzustellen. (prevedla Madita Šetinc) • Razprava dr. Hajka Bratoža Je Izšla kot posebna publikacija v 8. zvezku Zbirke Zgodo­ vinskega časopisa. • Die Abhandlung von dr. Rajko Bratož 1st als Sonderdruck Nr. 8 In der Reihe zbirka Zgo­ dovinskega časopisa erschienen. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 44 . 1990 . 4 . S2i—54e 521 M l a d e n A n č i ć LJETOPIS KRALJEVA HRVATSKE I DALMACIJE (Vrijeme nastanka i autorstvo Hrvatske redakcije Ljetopisa popa Dukljanina) Tko je i kada, odnosno kako i zašto," prevodeći jedan dio onoga Sto se danas naziva Ljetopis popa Dukljanina, zapravo načinio posve novo djelo, što će ga Marko Marulić s punim pravom nazvati Ljetopis kraljeva Hrvatske i Dalmacije, jedna je od onih zagonetki što ih se s mnogo razloga može nazvati »intelektual­ nom nasladom« profesionalnog historičara. Naime, ovo se djelce po prvi put spo­ minje 1510, u vrijeme kada su ga patriciji splitskog kulturnog kruga pronašli, prepisali i preveli, tražeći, pored ostalog, i u njemu odgovore ha pitanja o svo­ jim korjenima i identitetu. No, nedvojbeno ranijeg postanka, taj sastavak izra­ nja iz tame »jedne knjige stare«, pronađene u kući knezova Kačića-Markovića u makarskom primorju, bez ikakvih bližih naznaka o vremenu nastanka i autor­ stvu, stavljajući današnjeg historičara pred složen zadatak. Jedini način koji preostaje u pokušaju da se odgovori na postavljena pitanja jeste da se kroz pomnu analizu i više ili manje vjerojatne konjekture preciznije odrede pro­ storne, duhovne i vremenske koordinate u kojima je živio autor, pri čemu se na tom klizavom terenu usporednih analiza i nesigurnih oslonaca u sačuvanim iz­ vorima kao najveća opasnost pokazuje apodiktičnost i isključivost stavova i za­ ključaka, kako se to jasno zrcali u literaturi posvećenoj ovom problemu. Pokušaj da se načini iscrpan osvrt na literaturu nastalu oko pitanja postav­ ljenih na početku ovog teksta pokazao bi dosta čudne rezultate. Naime, osim Crnčićeva »Pripomenka«, opsegom nešto manje ali i nekritičnije rasprave D. Mandića i par stranica, u dva navrata, iz pera N. Klaić,1 nitko se, zapravo, nije sustavno bavio Hrvatskom redakcijom Ljetopisa popa Dukljanina ili Ljetopisom kraljeva Hrvatske i Dalmacije, što mi se čini prikladnijim naslovom za ovo dje­ lo, kao cijelinom. Nasuprot tomu, u mnoštvu rasprava posvećenih načinu smrti kralja Zvonimira,2 izrečeno je onako uzgred dosta različitih sudova o autorstvu Ljetopisa kraljeva, odnosno onoga njegova dijela u kojem je riječ o Zvonimi­ rovu ubojstvu, a da se pri tomu autori nisu potrudili da svoje hipoteze bar pro­ vjere, makar i površnom analizom ci j eline djela. Rezultat svega toga je upravo nevjerojatno šarenilo stavova i zaključaka, koji se šire u lepezu na čijem jed­ nom kraju stoje Jelić i Mandić, s teorijom o prvobitnom postanku Ljetopisa kra­ ljeva, koji bi onda pop Dukljanin preveo na latinski i nastavio od XXIV glave dalje,3 a na drugom Jagić i Crnčić, koji su držali, na temelju jezičke analize, da je tekst nastao istom u drugoj polovici XV ili na samom početku XVI st.,4 od­ nosno N. Klaić, koja je u jednom trenutku ustvrdila kako je »sva prilika« da je autor »živio daleko od Hrvatske«.5 Ostavljajući, međutim, po strani ekstremne stavove, najšire prihvaćenim čini se ono shvaćanje po kojem je Ljetopis kra­ ljeva, ili Hrvatska redakcija Ljetopisa popa Dukljanina, djelo anonimnog sve- 1 Crnčlćev »Pripomenak« pretiskao je F. Siale, Letopis popa Dukljanina, SKA, Beograd 1928, 259—285. Mandićev tekst tiskan je u: Rasprave 1 prilozi iz stare hrvatske povijesti, Rim 1963, 443—469. Konačno stavovi N. Klaić izloženi su u radu : O legendarnoj smrti kralja Zvonimira, Istori j skl zapisi, knj. ХХ/2, god. XVI/1963, 241—249, te u djelu Povijest Hrvata u ranom srednjem vijeku, Zagreb 19752, 17—22. * Relevantne bibliografske preglede, u sklopu rasprave o tom pitanju, daju Klaić, O legen­ darnoj smrti..., a potom 1 S. Gunjaca, ispravci 1 dopune starijoj Hrvatskoj Historiji 3, Zagreb 1975, 171 i d. Najnoviji rad o tom problemu predstavlja 1. Goldstein, Kako, kada 1 zašto Je na­ stala legenda o nasilnoj smrti kralja Zvonimira ?, Radovi, Institut za hrvatsku povijest, 17/1984. 3 L. Jelić, Duvanjski sabor, Vjesnik hrvatskog arheološkog druStva, n. s. Х/1908—1909; Man­ dić, o. c. 4 V. Jagić, Historija književnosti naroda hrvatskoga i srbskoga, Zagreb 1867; Crnčić, Pripo- menak. • Klaić, Povijest Hrvata, 22. 522 M. ANCIC: LJETOPIS KRALJEVA HRVATSKE I DALMACIJE ćenika, koji je živio u drugoj polovici XIV, odnosno u prvoj polovici XV st., negdje u okolici Splita.6 Zbog svega ovog čini se uputnim krenuti od samog početka i konstatacije da je Ljetopis kraljeva nedvojbeno nastao tako što su prevedene i prerađene prve 23 glave teksta koji se danas nalazi u Ljetopisu popa Dukljanina, i potom dopunjene pričom o nasilnoj smrti posljednjeg hrvatskog kralja, Zvonimira. Da se u prvom dijelu doista radi o prijevodu s latinskog na hrvatski, i to teksta koji se nalazi u djelu barskog svećenika, a ne obrnuto, kako su držali Jelić, Man- dić„ te djelomično i Mošin,' može se dokazati relativno lako. Primjerice, »pro­ vincia Praevalitana« Dukljaninova teksta u II glavi, kod prevodioca postaje »Prilivit«, koji je »u Bosanske strane«; Raška (Srbija), u kojoj kralj Kranimir sakuplja vojsku za gušenje pobune u Bijeloj Hrvatskoj, postaje u prijevodu »istrijanska zemlja«; ugarski »princeps Kys« originala preveden je kao »ovi her­ ceg«, pri čemu je ono »Kys« čitano najvjerojatnije kao »hic«,8 itd. No, ništa manje važnim od konstatacije da se radi o prijevodu s latinskog, ne čini se ni pitanje provenijencije tog latinskog teksta. Ono što je u tom po­ gledu nedvojbeno, i što je dokazao već Sišić,8 jeste to da je još u XIII st. Dal­ macijom kolao tekst bar jednog dijela onoga što danas predstavlja Ljetopis popa Dukljanina, te da je taj tekst dospio i do Venecije, gdje ga je ekscerpirao, upra­ vo u doba mletačke vlasti nad dalmatinskim gradovima, kroničar Andrija Dan­ dolo. No, ono što na istom mjestu nije dokazao Sišić, a ni bilo tko poslije njega, jeste to da je u uporabi bio cjelovit tekst što se pripisuje barskom svećeniku. Dapače, postoje dobri razlozi da se pretpostavi kako je samo jedan dio teksta bio poznat kako u Dalmaciji tako i mletačkom kroničaru, što se prije svega od­ nosi na način na koji splitski kroničar, Toma arcidjakon, koji je posve sigurno čitao Dukljanina, donosi legendu o postanku Dubrovnika. Naime, u Dukljanino- voj verziji legende, nastanak Dubrovnika je rezultat integracije rimskih prati­ laca povratnika, kralja Bela/Pavlimira, i izbjeglog stanovništva Epidaura, koji je razoren od strane Saracena, dok kod Tome sami Rimljani, prispjevši na istoč- nojadransku obalu, razaraju Epidaur, da bi se'potom tamošnje stanovništvo po­ miješalo s njima u novopodignutom gradu Dubrovniku.10 Tomu valja sada dodati i to da Ljetopis kraljeva Hrvatske i Dalmacije prati Dukljanina upravo do trenutka kada ovaj prelazi na legendu o osnutku Du­ brovnika, no u njemu te legende nema, kao što nema, začudo, ni dijelova XXVIII, XXIX i XXXI glave, u kojima su vijesti o Hrvatskoj mnogo pouzda­ nije i koherentnije od onih što ih u nastavku donosi Ljetopis kraljeva. Naprosto je nevjerojatno da naš Anonim, koji prazninu od smrti Seislava/Ćaslava do kra­ ljeva Krešimira i Zvonimira popunjava domišljanjem o povratku kralja Rado- slava i njegovu sinu Kolomanu (sic!), preskačući tako najmanje stoljeće, a mo­ žda i dva, u odnosu na kronologiju svog izvornika, ne bi donio podatke o hrvat­ skim vladarima iz spomenutih glava, da mu je taj tekst stajao na raspolaganju. Nije zgoreg ovdje dometnuti još i to da je Ljetopis kraljeva najvjerojatnije na­ stao na temelju istog onog teksta što su ga koristih Toma arcidjakon i Andrija Dandolo, pa da se čitav ovaj ekskurs završi prilično pouzdanim zaključkom kako su Dalmacijom kolale samo prve 23 glave onoga što se danas naziva Lje~ Glas S^ni/Ä^mstSnÄ010, L e g e n d a ° ^*" *™Мак0* taa«a MOW Zvonimira, m J У*?Ј,,МЦ- 3- v - Mošln,' Ljetopis popa Dukljanina. MH. Zagreb 1950, 33-4, ne određuje se £2Г?oPn £Л1°+«,2 P 7 e n s ^ l a . t t n s k e »U nrvatske redakcije, ali iznosi vrlo vjerojatnu hipotezu J?Na£SSÎÎ ^ kronici sacuvana prvobitna redakcija prvoga sastavnog dijela Dukljanina«. edi р г е ^ Г м о ^ п ^ ^ Д ^ М А 1 ^ . ^ 4 " 3 * t e k s t u k o J 1 « №"** b a r s k o m "vecenäu uspo-redi prema Mošin, Ljetopis, 42—3; 59; 64 s Sišić, o. c. 49 i d čki T 1 ? I S I P V M » ^ S Ï 4™?рћ' Z?T7Ì> * Thomas archidlaconus : Historie Salonitana, priredio F. Ra- znaVa*?ovaTäroanukZ4AlnVSa läicC;C- 5°' ШаГо6 0 v a l r o "Jelodanoj razlici, drži da je Toma po-znavao i ovaj dio Dukljaninova teksta. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 44 . 1990 . 4 523 topis popa Dukljanina. No, time se, za neku drugu prigodu, opet otvara rasprava o tomu na koji je način i kada ovo izvanredno djelo doista nastalo, budući da je takav stav u koliziji s dosadašnjim rezultatima analize Dukljaninova teksta." S druge strane, dopisana priča o Zvonimirovu ubojstvu također nije, kako se čini, originalna tvorevina autora Ljetopisa kraljeva. Crnčić je odavno, ali skoro bez ikakva odjeka, upozorio na to da se i u ovom dijelu teksta dadu de­ tektirati tragovi prevodilačkog posla, ali isto tako i samostalne gramatičke kon­ strukcije." Opstojanje priče, pak, neovisno o Ljetopisu kraljeva dosta solidno zasvjedočuje kako pojava tog motiva u Ugarsko-poljskoj kronici, o kojoj će ne­ što niže biti više riječi, tako i čitav niz domaćih izvora što se koriste istim ključ­ nim točkama/događajima kod organizacije izlaganja povijesti srednje Dalmacije i 2ijena zaleđa, i koje čitav niz elemenata povezuje u koherentnu cijelinu. No, kako bi raspravi o vremenu i okolnostima postanka te skupine izvora /Qualiter, Anonimna splitska kronika, Historia Salonitana maior, pa i Pripisi sumpetar- skog kartulara/, moglo još štošta da se doda, a to bi od ovog rada načinilo nešto što on u početku nije ni trebalo da bude, cijeli ću taj kompleks ostaviti, zasad, po strani. Različite verzije što ih u dva od ovih sastavaka dobija epizoda o Zvo­ nimirovoj smrti čini se da, ipak, daju solidan temelj za pretpostavku da niti jedno od tih djela nije matica iz koje su onda drugi preuzimali priču, a to ja za raspravu o autorstvu i vremenu postanka Ljetopisa kraljeva ujedno i najvaž­ nije. Da je ta matica bila nešto starija, zaključak je koji se može izvući iz indi­ cija što ih pruža činjenica da se motiv ubojstva hrvatskog kralja pojavljuje i u Ugarsko-poljskoj kronici, djelu za koje se može reći sve prije no da je jedno­ stavno za dešifrirati.13 Ono što je, pak, za ovu prigodu o njemu osobito intere­ santno naglasiti, jeste uvjerenje da je autor, ili je možda riječ o više njih, imao uvid u neke naše kroničarske sastavke, što se može zaključiti iz sljedećih eleme­ nata: a) prikaz sukoba ugarskog kralja Aquile sa Slavenima i Hrvatima u toj kronici strahovito podsjeća na ono što se čita kod Dukljanina u II glavi o su­ kobu Ostroila i kršćanskih starosjedilaca na čelu s dalmatinskim i istarskim kraljevima;14 b) Ugarsko-poljska kronika proglašava Kolomana Ladislavljevim sinom, na isti način kako to čini Qualiter, sastavak naknadno umetnut u Kro­ niku Tome arcidjakona;15 c) kronika smješta hrvatskog kralja u Sipleth (Split), ne razdvajajući ovaj od stare Salone; d) kronika koristi motiv ubojstva hrvat­ skog kralja, kojemu, međutim, daje poljsko ime ; e) konačno, tu se rabe neobični oblici Chrwacia, Chrwati, Sipleth, ža koje je teško povjerovati da su posredo­ vani tekstom sastavljenim u kojem od dalmatinskih gradova, gdje se pisalo Chroacia, Chroati, Spaletum. Sve ovo pokreće neka krupna pitanja, na koja odgovore može dati tek da­ lje istraživanje, no, u čitavoj ovoj šumi nejasnoća, koja započinje već na pitanju predloška iz kojeg je preveden Ljetopis kraljeva, kao da se dade naslutiti posto­ janje nekih fantomskih tekstova, što nisu sačuvani do naših dana. Ma kako fan­ tastično zvučala takva pretpostavka, kojom dosta nekritično barata čitava jedna historičarska škola, valja ovdje upozoriti na to da čak i arhivski spisi znaju uputiti na postojanje danas zagubljenih tekstova, pa stoga nije zgoreg citirati primjer što ga pruža jedan spor vođen pred zadarskom Curia maior civilium, 16. 3. 1360. Naime, na tom je sudu stanovita »gospođa Ana, udovica gospodina kneza Budislava« tražila od »Radovana iz Modruše, pisara (profesionalnog pre- pisivaća)«, da joj vrati »librum unum vocatum Pribe«, što ga je Radovan od 11 Za mišljenje slično gornjem usp. Mošinov navod u bili. 7. 1 2 Crnčić, o. c. 280—1. 13 Izdanje J. Deér, Cronlcon Hungarlco-Polonicum, u Scrlptores rerum Hungaricarum П ur. E. Szentpetery, Budapestini MCMXXXVUI, 289—320. Pregledan komentar daje C. A. Macart­ ney, The medieval Hungarian historians, Cambridge 1953, 173—182. 14 Macartney, o. c. 178. l s Macartney, o. c. 178, ne zamjećujući razliku Između Tomlna teksta 1 onoga Sto donosi Qualiter, pripisuje ovu filijadju samom Tomi. 524 M. ANCIC : LJETOPIS KRALJEVA HRVATSKE I DALMACIJE kneginje preuzeo »pro scribendo seu exemplando ab eo librum alium materie eiusdem«. Radovan, sa svoje strane, nije osporio tvrdnju kneginjina advokata, ali je zatražio rok od 15 dana, unutar kojeg će vratiti knjigu, koju, inače, »Se- gniam destinasse«.16 Sto je taj »liber Prïba« uistinu bio, teško je pretpostaviti, no činjenica je da ga je profesionalni prepisivao uputio u Senj, ne poduhvaća- jući se toga da sam prepisuje tekst, što bi upućivalo na njegovu izvanrednu atraktivnost. Suhoparni sudbeni zapisnik ostaje tako tek odskočna daska, s koje se, međutim, može krenuti u različitim pravcima, no, kao posve izvjesno stoji to da je kulturna baština našeg srednjovjekovlja, u kasnijem vremenu devastirana iz raznih razloga, bila znatno bogatija od onoga što nam se danas nudi. Bilo kako bilo, vraćajući se Ljetopisu kraljeva Hrvatske i Dalmacije može se s velikom dozom sigurnosti ustvrditi kako on predstavlja kompilaciju naj­ manje dva, provenijencijom različita teksta, od kojih je jedan nedvojbeno, a drugi posve vjerojatno, i ranije postojao u pisanom obliku. No, unatoč tomu, on još uvijek funkcionira kao zasebna cjelina, koju je netko zamislio i ostvario upravo takvom, sumirajući svoja znanja i predstave o određenom problemu. Utvrditi, pak, koji je to problem u centru pažnje autora Ljetopisa kraljeva, nije tako lako, premda se već naslovom koji za djelo koristim relativno jasno odre­ đuje njegov sadržaj. Cijeli taj posao oko lociranja problema koji postavlja za­ sad anonimni autor, mogao bi dati valjanih plodova i pomoći u ocrtavanju nje­ gova duhovnog profila, što će uvelike olakšati i konačno identificiranje, a pri tomu je najbolje poći od analize prevodilačkog postupka, odnosno od jednostav­ nog upita koji se može formulirati po prilici ovako: na čemu počiva dosljedno kroatiziranje Dukljaninova teksta," i u kojoj mjeri ono mijenja njegov smisao. Na to se pitanje odgovor čini dosta teškim, te ne čudi što je, primjerice, Radojčić svojedobno, mada samo pitanje nije postavio, na njega pokušao odgo­ voriti tvrdnjom kako je naš autor znao »vrlo malo« činjenica »i iz hrvatske i iz opšte istorije«.18 No, kako bi dalje elaboriranje takvih postavki imalo slabih iz­ gleda da nas odvede bilo kuda, red bi bio obrnuti poredak stvari, i kao prvo postaviti pitanje, što su to «-činjenice hrvatske i opće povijesti« za ljude s kraja srednjeg vijeka na onom prostoru koji se određuje kao zavičaj našeg autora. Prvi i zacijelo najrašireniji priručnik tih »činjenica« u srednjoj Dalmaciji je Kronika splitskog arcidjakona Tome, kojega se u XIV i XV st. naveliko čita i prepisuje u kulturnim središtima što gravitiraju Splitu, kao duhovnom i gospo­ darskom centru. Tornino se djelo, tako, u XV st. može naći u knjižnici trogirske biskupije,19 a njegov duhovni utjecaj se dade raspoznati, kako će domalo biti pokazano, i kod šibenskog humaniste Jurja Sižgorića. Među »historijskim činje­ nicama« Tomina djela, ona koja je ovdje za dalje razglabanje najvažnija, i koja je bitno utjecala na shvaćanja o ranijoj povijesti ovog prostora tijekom kasnog Srednjeg vijeka, jeste postavka po kojoj su Hrvati starosjedioci na ovom pro­ storu, starosjedioci koje napadaju Goti /Slaveni, da bi u dugačkom procesu sim­ bioze na kraju ti Goti/Slaveni bili integrirani u hrvatsku masu, što u XIII st. okružuje Tomin Split.20 Recepciju te »činjenice« iz Tomina djela, pri čemu se time ne prejudicira rasprava o njenoj globalnoj distribuciji neovisno od split­ skog kroničara, može se ogledati na primjeru što ga nudi gotovo doslovno re­ produciranje kod već spominjanog Jurja Sižgorića, čije djelce O smještaju Ili­ rije i o gradu Šibeniku, inače, obiluje citatima antičkih pisaca i ocrtava huma­ nistički obrazovana autora, a kako će se usvajanje te »činjenice« u daljem izla- ganju pokazati dosta važnim, nije zgoreg to potkrijepiti usporednim citatom: " Historijski arhiv Zadar, Curla malor ciuilium Jađrensls, kut. П, fase. 5, fol. 27*°. " Kroatiziranje, kao bitnu značajku, naglašava Klaić. o. c. 21. 18 Radojčić, o. c. 56. " HAZd, Trogirski arhiv, kut. 2, sveS. 15, fol. 3, 11. 12. 1452. " Thomas, o. c. 25—e. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 525 Toma arcidjakon" Chroatia est regio montuosa, a septen- trlone adheret Dalmatie. Hec regio an­ tiquitus uocabatur Curetta, et populi, qui nune dicuntur Chroate, dicebantur Curetés uel Coribantes. Juraj Sižgorić22 Haec provincia Dalmatia a septentri- one habet Curetiam, quae hodie dicitur Crovatia, a qua Curetés dicuntur po­ puli. . . qui vulgo dicuntur Crovatini. Cini se da je upravo ovakvo shvaćanje daleke prošlosti ključno za razumi­ jevanje načina na koji prevodilac/autor Ljetopisa kraljeva iščitava i prevodi la­ tinski tekst što je stajao pred njim, a što se bjelodano zrcali na mjestima koja se otkrivaju tek pažljivim čitanjem, kao u priči o pobjedi Gota nad udruženim kršćanima/starosjediocima. Razlika između latinskog izvornika i hrvatskog pri­ jevoda, koja se pri letimičnom čitanju čini tek nijansom, zapravo ocrtava raz­ liku u temeljnim kategorijama kojima operiraju dva autora, i zato zaslužuje da se istakne usporednim tekstom :к Ljetopis popa Dukljanlna ceciditque pars christianorum et inter- fectus est rex Istriae et multa milia hominum christianorum in ore gladil mortua sunt et plurima captiva dueta sunt. Ljetopis kraljeva Hrvatske i Dalmacije i prez izma bi pobijena strana krstjan- ska i ubijen bi kralj istri/ja/nski i mnogo tisuć krstjani po dobitju bi pod mač obraćeno i vele Hrvat bi pobijeno. Usvajanje ove ključne »historijske činjenice«, odnosno onoga što se provi­ zorno može nazvati Tominom verzijom »etnogeneze« Hrvata, navelo je autora Ljetopisa kraljeva da geografiju latinskog izvornika prispodobi takvoj koncep­ ciji i dobije slijed koji bi vodio do slike hrvatskih zemalja, kako ju je on shva­ ćao. Samo se na taj način mogu objasniti promjene koje su dovele do toga da »provincia Praevalitana« latinskog izvornika u prijevodu postane »Prilivit«, koji je u »Bosanske strane«,24 odnosno da se promijeni put kojim su Goti prispjeli u svoja nova staništa, gdje će se stopiti s »Hrvatima/starosjediocima«. Razlike koje nastaju ovakvim intervencijama prevodioca/autora jasnima se ukazuju tek ako se i jedan i drugi tekst razlože na faze i tako usporede, pri čemu se dobija sljedeća slika:25 Ljetopis popa Dukljanlna 1) Goti, napavši Panoniju, 2) prelaze u Templanu. 3) Dalmatinski i istarski kraljevi, iza­ šavši u susret Gotima, gube odlučni boj. 4) Pobjednici Goti se dijele, nakon čega Ostroil osvaja Iliriju, 5) potom Dalmaciju, 6) da bi se zaustavio u Praevalitani. 7) Nakon Ostroilove smrti, na kraljev­ ski se tron uspinje Svevlad, koji vlada zemljom od »Vinodola do Poljske«. Ljetopis kraljeva Hrvatske i Dalmacije Goti, napavši Ugarsku, prelaze u Trnovimi. Dalmatinski i istarski kraljevi, s ko­ jima su i Hrvati, izašavši u susret Gotima, gube odlučni boj. Pobjednici Goti se dijele, nakon čega Stroil osvaja Iliriju, potom Prilivit/Bosnn, i, konačno, Dalmaciju, s gradovima od Narone do Skradina. Nakon Stroilove smrti, na kraljevski se tron uspinje Sviolad, čije su kra­ ljevstvo »Bosna i Valdemin (oči­ gledno ne kao greška za Vinodol — op. aut)« do Poljske. Ono što se postiže ovakvim prevodilačkim intervencijama usmjereno je na to da se »novu domovinu Gota« smjesti na prostor što ga ocrtava zamišljena linija povučena od Neretve ka sjeveru, pri čemu se u zemlje što su ih Goti za- n Thomas, o. e. 25. и Juraj Sižgorić Sibenčanin, O smještaju mrlje 1 o gradu Šibeniku (priredio v. Oortan), Šibenik 1981, 24. м Tekst donesen prema MoSln, o. c. 41—2. Kurziv autorov. и MoSln, o. c. 43. 2 5 Latinski tekst П 1 Ш glave u : MoSln, o. c. 41—3. Hrvatski tekst Ljetopisa kraljeva na Istom mjestu, 40—3. 526 M. ANCIC: LJETOPIS KRALJEVA HRVATSKE I DALMACIJE posjeli uključuje i Prilivit/Bosna. Takva zamisao, na koju se onda nastavlja ideja o stapanju »Cureta/Hrvata« i »Gota/Slavena«, međutim, u punoj je su­ protnosti s temeljnim postavkama latinskog izvornika, koji, mada ih oboje izri­ jekom ne spominje, Hrvate i Srbe raspoređuje horizontalno u odnosu na jadran­ sku obalu. Pri tome ostaje ne baš posve jasno da li tu intenciju latinskog teksta prevodilac/ autor Ljetopisa kraljeva shvaća u cijelosti, no, on je u preradbi do kraja dosljedan, kako se to vidi na primjeru izlaganja o saboru kod razrušene Dalme, gdje je kralj Budimir podijelio svoju zemlju na oblasti. Naime, našavši se na tom mjestu pred nekim, u najmanju ruku za njega nejasnim pojedino­ stima, što su kolidirale i sa »historičarskim« autoritetima i sa suvremnim sta­ njem stvari, Drevodilac/autor, koji inače bez izuzetka kroatizira čitav tekst, na­ jednom u prijevodu izbacuje Crvenu Hrvatsku, od Dalmacie superioris pravi Donju Dalmaciju,2* a Srbiju izjednačuje s »velikom rikom Dunaj«, te njegova podjela Budimirova kraljevstva dobija nešto drugačiji izgled u odnosu na iz­ vornik :27 Ljetopis popa Duldjanina Primorje Bijela Hrvatska/donja Dalmacija (od Omiša do Vinodola) Crvena Hrvatska/gornja Dalmacija (od Omiša do Valone) Zagorje/Srbija Bosna (od Drine do Borove planine) Raša (od Drine do Laba) Ljetopis kraljeva Hrvatske i Dalmacije Primorje Hrvati Bili/Dalmatini Nižnji (od Dalme do Valdemina) Donja Dalmacija (od Dalme do Drača) Zagorje/Surbija/velika rika Dunaj Bosna (od Drine do gore Borave) Raša (od Drine do Lipa) Cijeli ovaj sklop različitih shvaćanja postaje mnogo jasnijim uzme li se u obzir vremenska razlika što dijeli latinski izvornik od hrvatskog prijevoda. Naj­ veći se dio historičara, naime, slaže u konstataciji da je Ljetopis popa Duklja- пгпа nastao najkasnije u drugoj polovici XII st.,28 pri čemu se onda postanak prve 23 glave može pomjeriti još dublje u starinu, ukoliko se pokaže da je taj dio teksta, za koji je dokazano da je kolao po Dalmaciji, nastao zasebno, kao prvobitno jezgro Dukljaninova spisa. S druge strane, Ljetopis je kraljeva, kako je već rečeno, nastao najranije duboko u drugoj polovici XIV ili prvoj XV st., što prijevod udaljuje od izvornika za oko dva i pol stoljeća. Ta se vremenska razlika, međutim, u pravom svjetlu ukazuje tek onda kada se uzme u obzir da upravo to vrijeme ispunjava dugotrajni proces usijecanja kulturne/civilizacijske granice na južnoslavenskom prostoru, proces koji će svijetu kasnog Srednjeg vijeka na tom prostoru nametnuti novi okvir za smještanje slike o samom sebi i svojoj povijesti. Ukratko, ono što je, osobito u prvim glavama Dukljanina, svodljivo na svijest o tomu da su »jezik« i »narod« sinonimi, i iz čega je izrasla ideja o »Kraljevstvu Slavena« (koje, čak, ne mora neminovno biti samo plod nečije mašte), vremenom, odnosno taloženjem povijesnog iskustva, nadopunjeno je u novo shvaćanje. Suština je tog novog shvaćanja da su »jezik« i »narod« do­ ista sinonimi, ali sada već samo unutar više-manje čvrsto određenih kulturnih/ civilizacijskih granica. Dakako, ovim se u dobroj mjeri zabacuje relevantnost Ljetopisa kraljeva kao izvora za vrijeme o kojem on govori, da bi se istodobno to djelo ukazalo kao tim interesantniji izvor za vrijeme u kojem je nastalo. Nije, stoga, zgoreg ovdje napraviti jedan ekskurs, s ciljem da se pokaže kako prevodilac/autor Ljetopisa kraljeva nije u svom dobu bio usamljen u na- r,«, ™™?£'-° - c - 39X9,' a p o I , J e m u ! Moäln, o.e. 54, ispravljaju Izvornik, smatrajući da Je »Do- Sìfetii, iSf^1 л 8 г е а к а Preplsivača, i da Je tu trebalo da stoji »Gornja Dalmacija-«, Sto se u svjetlu svega rečenog, ne čini baš posve izvjesnim. • " Odnosni tekstovi u:Mošin, o. c. 53—5. и Usp. Mošin, o. c. 23 i d. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 • 4 527 činu na koji je čitao i shvaćao prve 23 slave Dukljaninova teksta. Na gotovo je istovetan način, gledajući u njemu nekakav Ljetopis kraljeva Hrvatske, taj tekst čitao i anonimni autor Pripisa mmvetarskom kartularu, s tim đa su njegova shvaćania poviiesne geografije bila tek unekoliko različita. Namjera je. naime. autora Pripisa bila đa unese stanovita povnesno-zemljopisna obiašnienja, koja su. no njegovim nazorima, scadala u doba nastanka kartulara. u kojem se, to ^alja osobito naglasiti u kontekstu raspre o priči o nasilnoj smrti, spominje kralj Zvonimir. Danas se. pak, dosta precizno dadu rekonstruirati izvori autorova znanja, pri čemu je važno istaknuti da se on. između ostalog, oslanjao na latin­ ski tekst bar one prve 23 glave Dukljanina. na što je upozorila N. Klaić, teme­ ljeći opravdano svoj zakliučak na obliku imena, kralja Svetopelega. kako ga rabi autor Pripisa.2 91 baš ta' činjenica da on kralia Svetopelega smješta u niz vladara »kralievstva Hrvata« bjelodano svjedoči da ie i njegovo tumačenje latinskog predloška počivalo na istim temeljima kao i ono prevodioca/autora Ljetopisa kraljeva. Štoviše, i spisak banova koji su. po autoru Pripisa, birali kralja u tom »kraljevstvu« pokazuje slično odstupanje u odnosu na Dukljaninov izvornik, iskazujući već uočeni dvojni princip istovetnosti »jezika« i »naroda« s jedne, i dobrano usječene kulturne/civilizacijske granice s druge strane (po Pripisu, kra­ lja su birali ovim redom: ban Hrvatske, bosanski ban, te banovi Slavonije, Po­ žege, Podravine, Albanije i Srijema).80 Činjenica, pak. đa se'na popisu našao i »ban Albanije«, unoseći osjetan ele- menat prostornog điskontinuiteta, zanimljiva je utoliko ukoliko pokazuje ka­ kvim su se dovijanjima i ko'nstrukcijama u »historijskim« razglabanjima služili obrazovani ljudi potkraj Srednjeg vijeka. Naime, uspostavljanjem »banovine Albanije« razrješuje se kontradikcija između onog što se čita kod popa Duklja­ nina, na jednoj, i Tome arcidjakona, na drugoj strani. Riječ je, zapravo, o tomu da su Duklianinove Bijela i Crvena Hrvatska, od Vinodola do Valone, neprispo­ dobive s Tominim izričajem đa je Dioklecijan utemeljio grad Dokleju »u zemlji Geta/Gota koja se sada zove Srbija ili Raša«.31 U nastojanju đa premoste takve diskrepancije što su se znale javljati u »literaturi« kojom su se koristili, našim je »historicima« ostajalo, u nedostatku drugih i drugačijih obavještenja i bez osjećaja za historijsku dimenziju svekolikih promjena kroz koje je prolazio svi­ jet što ih okružuje, samo đa se, poput skolastičara, dovijaju različitim kombina­ cijama, od kojih je ova s »banovinom Albaniiom« jedna od duhovitijih. Njenim uvođenjem u raspru otpada potreba da se posve zabaci Crvena Hrvatska na račun Tomina autoriteta, kako je to uradio prevodilac/autor Ljetopisa kraljeva, budući da se time ona samo pomjera iza »zemlje Geta/Gota koja se sada zove Srbija ili Raša«. Vraćajući se sada na postavljeno pitanje o kroatiziranju prijevoda i tim po­ stupkom uvjetovanim promjenama, ostaje nakon svega rečenog đa se zaključi kako ovdje ipak imamo posla prvenstveno s preradbom latinskog teksta, i to s takvom preradbom koja izvornik mijenja sukladno shvaćanjima obrazovanog svijeta hrvatskog kasnog srednjovjekovlja. Preradba je bila utemeljena na kor­ pusu »činjenica« kojima je raspolagao, to još jednom treba naglasiti, obrazovan čovjek naših krajeva u XIV i XV st., pri čemu valja voditi računa o tomu da je ono što je historiografija označila kao »kroatiziranje« izvučeno kao prirodna konsekvenca razglabanja takvog korpusa »činjenica«. To »kroatiziranje« sam prevodilac/autor Ljetopisa kraljeva, kao ni njegovi suvremenici, nije shvaćao kao preradbu, no, s druge je strane on očigledno svjesno prerađivao ona mjesta koja su stajala u kontradikciji sa slikom hrvatskih zemalja, onako kako ju je obuhvaćao pogled kroz njegove »naočale«. -•!ЏТ, 2 9 Klale, O legendarno! smrti, 244. 3 0 Najbolje Izdanje Pripisa priredio je V. Novak, SupetarsM kartular, JAZU, Zagreb МСМТЛ1. 230—1, nr. 100 i 101. 3 1 Thomas, o. c. 10—1. Slšlć, o.e. 50, daje ubjedljlvo objaSnjenle za ovaj Tomln Izričaj, no, valja naglasiti da »historicima« XIV 1 XV st. stvari nisu bile ni Izdaleka tako jasne 528 M. ANCIC: LJETOPIS KRALJEVA HRVATSKE I DALMACIJE Analiza se, međutim, prevodilačkog postupka ne bi trebala zaustaviti na ovim rezultatima, budući da je iz nje moguće izvući neke nedvojbene zaključke i o pitanju odnosa prevodioca/autora spram tradicije svijeta u zaleđu dalmatin­ skog grada. Naime, u svom poslu, zasad anonimni pisac, ne preza ni od svjesnog izvrtanja smisla teksta izvornika, kada nastoji priskrbiti povijesne argumente za pravovjernost slavenskog bogoslužja. Jasni izričaj izvornika o tomu da je Konstantin uredio misu na slavenskom jeziku »po načinu Grka«, prijevod po­ sve izvrće pripisujući papinski autoritet Konstantinovu prevodilačkom poslu i ispuštajući misao o grčkom uzoru, a rezultat se takve preradbe jasno zrcali u usporednom tekstu : м Ljetopis popa Dukljanina commutavit evangelium Christi atque Psalterium et omnes divinos libros ve- teris et novi testamenti de graeca litera in sclavonicam, nec non et missam eis ordinane more Graecorum, confirmavit eos in fide Christi. Ljetopis kraljeva Hrvatske I Dalmacije istumači evanjelja i sve pistule crikve- ne, i tako staroga kako novoga zakona, i učini knjige s papinim dopušćenjem, i naredi misu i utvrdi zemlju u viru Isukrstovu. Stav, pak, prevodioca/autora spram stanovništva zaleđa na još jednom mje­ stu također bitno utječe na njegov prevodilački postupak, no, tu su promjene koje on unosi u odnosu na izvornik mnogo suptilnije, i dadu se iščitati tek paž­ ljivom analizom, stalno vodeći računa o onomu što je već rekonstruirano kao vladajuće shvaćanje obrazovana svijeta XIV i XV st. o etnogenezi« Hrvata. Naime, iz teksta VII i IX glave Dukljanina ljetopisa može se izlučiti zaokružena priča o stradanju kršćana (Latina-starosjedilaca) pod »gotskim« kraljevima pri­ je uspona na prijestol kralja Svetopelega, u kojoj je naglasak na patnjama grad­ skog stanovništva, dakako, shodno provenijenciji samog autora, prvenstveno onog iz obalnih naselja. U hrvatskom Ljetopisu kraljeva, međutim, naglasak se, unutar priče koja se i ovdje može izlučiti kao zaokružena cjelina, pomjera na stanovništvo planina i utvrđenih mjesta, koje je spremno patiti u čvrstoći svoje vjere, dok se drugim »kršćanima«, bez izričitog lociranja, u stanovitoj mjeri i spočitava što javno zabacuju svoju vjeru i pristaju uz pogane. Ključ za shva­ ćanje poimanja i Dukljanina i anonimnog prevodioca/autora nalazi se u po­ sljednjoj rečenici izlučene priče gdje je izvorni izričaj »kršćanima, koji su rabili latinski jezik« preveden kao »svim, koji latinski govorahu«. Iz toga jasno proiz­ lazi da prevodilac/autor ne shvaća, ili jednostavno ne prihvaća Dukljaninovu identifikaciju »starokršćani — Latini«, i zapravo ju dopunjuje svojim »starosje- diocima/kršćanima/Curetima/Hrvatima«, preuzetim od Tome arcidjakona ili iz nekog drugog zasad nepoznatog izvora, da bi onda u prijevodu simpatije prenio na ove druge, kako to pokazuje usporedni tekst:3 3 Ljetopis popa Dukljanina cop. VII Attamen diebus eorum (sc. »gotskih« kraljeva — op. aut) multi christiano- rum ex maritimis et transmontanis re- gionibus, nollentes se inquinare eorum pollutìs moribus fugiebant quotidie un- dique iungebant se illis, qui in monta- nts et in lods fortioribus manebant, eligentes magis cum eis sustinere per- secutiones et penuriam et salvare ani- mas suas, quam gaudere ad tempus cum gentilibus et in eorum (societate — dodaje SiSić) perdere animas. Ljetopis kraljeva Hrvatske I Dalmacije cap. VU I tako mnogi krstjane ne mogahu trpiti i množi stisnuti od nevolje k poganom se pričinjahu i k njih zakonom prista­ vami. A U n vrsih i tvrjavah obraše i voliše trpiti onu tugu i nevolju priji- mati i njih progonjenje, ko jest vrime- nje nego li u vike dušu izgubiti. cop. IX [Koštane, na putu za Rim, potvrđuje kralja Budimira u vjeri, i krsti još ne- krštene podanike] " Tekst donesen prema Moäin, o. e. 49. Kurziv autorov. 33 Tekst vn glave prema Moäln, o. e. 47, a DC glave na 1. ra. ». Kurziv autorov. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 • 4 529 cap. IX [Konstantin, na putu za Rim, pokršta­ va kralja Svetopelega i njegov puk] Tempore isto facta est laetitia magna et christian! descendentes de montants et locis abditis, quo dispersi erant, cae- perunt nomen domini laudare et bene- dicere, qui salvos fecit sperantes in se. Post haec Svetopelek rex iussit christi- anis, qui latina utebantur lingua, ut reverterentur unusquisque in locum suum et reaedificarent civitates et loca, quae olim a paganis destructa fuerunt. I u to vrime bi učinjeno veselje veliko meju krstjani i svi oni, ki bihu u tvr- javah i u vrsih gorskih i ki ta.jahu se i krijahu se i ne povlđahu se krstjane, očitovaše se, odvrg/ši/ strah. I svi ki bihu progonjeni vratiše se i počeše sla­ viti ime Isusa propetoga. I tako kralj Svetoga-puka zapovidi svim, koji latin­ ski govorahu, da se vrate svi u mista svoja i da podvižu i naprave gradove, koji po poganeh bihu rasuti i požgani. Ovakvo, u najmanju ruku, bezrezervno pristajanje uz tradicije svijeta u za­ leđu dalmatinskog grada, predstavlja za naše dotadašnje sačuvano srednjovje­ kovno kroničarstvo posve neuobičajen uklon, što u jednom bitnom segmentu jasno ocrtava autorov duhovni profil. Naime, Ljetopis se kraljeva sada ukazuje kao proizvod duha što bjelodano ne participira u onom kulturnom miljeu koji je svoje korijene i tradiciju tražio u kontinuitetu s ranokršćanskim središtima na istočnoj obali Jadrana, i koji je sam sebe označavo »latinskim«, kako se to, primjerice, očituje kod već spominjanog Jurja Sižgorića, ali i mnogo drugih su­ vremenih pisaca. Taj se kulturni identitet još od ranog Srednjeg vijeka gradio u opoziciji spram »barbarskog — hrvatskog/gotskog/slavenskog-« kulturnog mi­ ljea zaleđa, kojega netko u Ljetopisu kraljeva po prvi put sustavno pokušava rehabilitirati i osloboditi te »barbarske« hipoteke. To što se kulturni »background« prevodioca/autora Ljetopisa kraljeva defi­ nira na ovakav način, čini se da, konačno, otvara put i za odgovor na pitanje kako se i zašto u njegovu djelu našla priča o nasilnoj smrti kralja Zvonimira. Shvaćajući, kako se pokazalo, onaj dio Ljetopisa popa Dukljanina koji je stajao pred njim, sukladno suvremenim nazorima, kao povijest raspada jedinstvenog »hrvatskog kraljevstva« na zemlje »imenovane« na saboru kod Dalme, autor je tom tekstu nastojao priskrbiti logičan završetak time što će objasniti gubitak, na srednjovjekovni način shvaćene samostalnosti onog dijela kraljevstva što je zadržao hrvatsko ime.34 Taj se gubitak samostalnosti u Ljetopisu kraljeva pre­ cizno definira izričajima da Hrvati nemaju »od svoga jazika gospodina«, od­ nosno da su od »slobodnih u rabotu obrati«,38 a čini se da je razloge tomu pre­ vodilac/autor nalazio prije svega na moralnoj ravni, što je jasno izraženo ide­ jom o »neviri Hrvata« i kvalifikacijom da su oni »vazda bolji bili prid strahom i pitomiji pod silom, nere vladani dobrotom dobrimi«.*9 Krunski je dokaz takvo shvaćenje imalo upravo u priči o nasilnoj smrti kralja Zvonimira, koja je, kako je pokazano, više no vjerojatno postojala i prije no što ju je na ovaj način i ova­ ko uobličenu upotrijebio prevodilac/autor Ljetopisa kraljeva. Analizirajući tu priču, kao i većina prethodnika, bez rasprave o tomu u ko­ joj je mjeri ona originalna tvorevina autora Ljetopisa kraljeva, I. Goldstein je u njoj nedavno prepoznao tipično kršćanski motiv »ispaštanja za počinjeni gri­ jeh«. Iz te je točne konstatacije, koja korespondira i s netom izrečenim sudom o razlozima unošenja motiva Zvonimirove nasilne smrti u prerađeni Dukljani- nov tekst, ali, kako je to davno primijetio Radojčić, i s duhom samog Dukljani- novog teksta, oslanjajući se i na slično Sišićevo mišljenje, pokušao, međutim, izvući i dalekosežnije zaključke, formuliravši to tako da se »može pretpostaviti da je i pisac H/rvatske/ R/edakcije/ bio svećenik«, što bi, po Goldsteinu, potvr­ đivala i osjetna protužidovska nota unutar priče.37 Susret je, zapravo, s takvim 34 Slično tumačenje daje Radojčić, o. c. 84, a prihvaća 1 Klalo, o. c. 248—9. з» Takve formulacije hrvatskog teksta ljetopisa kraljeva vidi u: Mosln, o. c. 68. * Mošin, o. c. 62. " Radojćićevo mišljenje Iskazano u članku Društveno 1 državno uređenje kod Srba u ra­ nom srednjem veku po Barskom rođoslovu. Glasnik Skopskog naučnog društva 15—18/1936, 25. Slšlć, o. c. 162—3, tvrdi »da je neki nepoznati nam pisac Iz okoline splitske, svakako svestente« autor prijevoda. Goldstein, o. c. 44 1 d. 530 M. ANCIC: LJETOPIS KRALJEVA HRVATSKE I DALMACIJE postavkama znak da se načinje i posljednji sloj u raspri o duhovnom profilu i identitetu zasad jos anonimnog prevodioca/autora, te odmah valja naglasiti kako se Sisic/Goldsteinov zaključak čini preuranjenim. Razlog, međutim, što se na njega pozivam ne svodi se samo na to da ga smatram netočnim. Problem je, naime, u tomu što takav zaključak počiva na vladajućim shvaćanjima naše hi~ storiografie, na jednom od onih stavova što ih se može smatrati općim mje­ stima, a koji sam Goldstein precizno formulira izričajem da su u Srednjem vi­ jeku »osim malobrojnih patricija i ponekog notara, svećenici jedini bili pi­ smeni«.38 Kao protivargument moglo bi se sada dosta dugo redati mnoštvo činjenica koje bi pokazale nešto drugačiju sliku, unutar koje se pismenost, u onom smislu u kojem ju shvaća i Goldstein, definira kao privilegij društvene elite, što će biti narusen^tek pojavom Gutenbergova tiskarskog stroja i korespondirajuće Refor­ macije. Za ono što nas, međutim, ovdje zanima u već naznačenim vremenskim i prostornim koordinatama, dovoljno je zabilježiti pojavu općinskih škola po gradovima Dalmacije,40 ili takve primjere raširenosti pismenosti u vladajućim feudalnim krugovima što ih daju već spominjana »knjiga zvana Priba« u po­ sjedu udovice kneza Budislava, Ane, odnosno izvanredni primjer posve huma­ nističke epistolarne vještine u pismu što ga je 1400. Butko Kurjaković uputio Pavlu Subiću Zrinskom.41 Sve je to bilo potrebno naglasiti upravo stoga što i sam Ljetopis kraljeva funkcionira u takvim okvirima, kao povijest društvene elite pisana za tu istu elitu, u što uvjerava i ono što je dosad izrečeno o duhov­ nom profilu njegova autora. Zaključak, pak, koji bi bio suprotan onomu što su ga izvukli Sišić i Goldstein, naime da prevodilac/autor nije bio svećenik čini se dobrano utemeljenim već i stoga što je on kod prevođenja Dukljaninova teksta posve izostavio dio izlaganja o saboru kod Dalme, u kojem je riječ o podjeli crkvenih jurisdikcijskih područja,4* što bi za jednog svećenika bilo posve ne­ uobičajeno i neočekivano. Samim tim se i koriščenje kršćanskog motiva »ispa- stanja za počinjene grijehe«, kao i biblijski paralelizam, što se ne ograničava samo na protužidovski stav,43 ukazuju u drugačijem svjetlu, kao posljedica pro- zetosti cjelokupnog života srednjovjekovnog društva kršćanstvom, koje funkcio­ nira kao jedinstveni temelj svjetonazora, unutar kojeg se, inače, iskazuje široki spektar heterogenosti. Uostalom i sam autor Ljetopisa kraljeva može poslužiti kao lijep primjer takve heterogenosti, pri čemu se u njegovim stavovima dade nazrijeti stanovita rezerviranost spram zvanične crkvene hijerarhije u gradu, gdje, po svemu sudeći, i sam obitava, što će se u pokušaju njegova identificira­ nja pokazati dosta pouzdanim putokazom. No, prije nego što, na temelju nešto arhivskog materijala, pokušam ko­ načno identificirati autora Ljetopisa kraljeva, valja sumirati sve ono što se može utvrditi pažljivim čitanjem njegova djela. Polazeći od sigurnih pokazatelja, na­ značiti je na prvom mjestu da on sam pobliže određuje svoje mjesto boravka prevodeći formulaciju latinskog izvornika »contra meridianam plagam« kao »-s ovu stranu gore k moru«,44 što nedvojbeno upućuje na Dalmaciju kao stalno boravište. K tomu bi sustavna jezička analiza pridodala zacijelo izvanrednih rezultata, no već i površniji uvid u tekst jasno će na površinu izbaciti kao te­ meljnu odliku diglosiju, razliku između jezika govora i pisanja. Cini se, već i na 3 8 Goldstein, o. o. 45. p r l j e v ^ ^ t l ^ a l e ^ Ä 3 ' p r l m 3 e r i c e ' C Gmzburg, Sir i crvtflzv. П formaggio e 1 vermi. г=>™ЈTrS™"3?-,1 * ° Sk2}a™* P»?ao *• voje, vplivi Italije na äoistvo in s tem povezan kulturni razvoj v Dalmaciji ter y Dubrovniku v srednjem veku, Zgodovinski časopis 37/3/1983. » u u u n u . M J ™ " ° d 28- 3- li00-°^vl°Je u o b " k u regesta E.Mâlyusz, zslgmondkorl oklevéltâr П/1, ft? ™ m i a V d ? đ o ' В , £ а р , е Л п Ј 9 5 4 6 ' J$TÎ; Gornik je u Mađarskom državnom arhivu uBudlmpe- lir'ne v ješto! vrijedilo bi ga Integralno objaviti upravo zbog autorove episto- 42 Ispušteni latinski dio teksta usp. kod Moäina o c 54 vom zuW^tr^usS.3^1 0 6 ' M o š l n ' °-c- ет: лкг^° P l a m o govori: Od zobaše kiselo grožđe, a slno- 4 4 Mošin, o. c. 53. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . « 531 temelju Crnčićevih opaski,43 da je moguće zaključiti kako je autorov jezik pi­ sanja rezultat učenja u nekom od sjeverojadranskih glagoljaških centara, dok se nesustavno provedeno ikaviziranje očitava kao utjecaj maternjeg dijalekta. Time se samo potvrđuje već naglašena obrazovanost za pojmove hrvatskog ka­ snog srednjovjekovlja, što je autoru omogućilo da sitnijim zahvatima iz Duklja- ninova teksta načini povijest svog »jezika/naroda«, otjelotvorenog po njegovoj zamisli u -kraljevstvu Hrvata«. Taj je posao obavljen sukladno vladajućim shvaćanjima i na temelju onih »činjenica« što su mu stajale na raspolaganju, a osobni je pečat djelu dalo inzistiranje na kršćanskoj ideji o historijskom gi­ banju kao realizaciji moralne pouke. Nit, koja je do ovog trenutka omogućavala da se koliko-toliko pouzdano, kroz sam Ljetopis kraljeva, prati trag do njegova autora, na ovom se mjestu prekida. Na sljedećim ću stranicama pokušati dokazati da njen nastavak treba tražiti u sačuvanim spisima trogirske općine, danas pohranjenim u Historijskom arhivu u Zadru, točnije u nevelikoj skupini dokumenata što su nastali kao re­ zultat djelovanja stanovitog magistra Nikole pok. Jurja iz Krajine. Naime, »egre- gius vir magister Nicolaus Georgij de Crayna ciuis Tragurii«, kako je naslovljen u oporuci sastavljenoj 25. 5. 1448., pojavljuje se u trogirskim spisima, dakako onim sačuvanim, po prvi put 1416., dakle skoro stotinu prije no što će Dmine Papalić u kući Markovića-Kačića u Krajini naći Ljetopis kraljeva. U tom prvom sačuvanom dokumentu on je naveden kao »magister Nicolaus de Craina, rector scolarum gramatice«,48 dakle ravnatelj trogirske općinske škole, u kojoj se, po običaju onog doba, vjerojatno predavao »trivium« (gramatika, retorika, didak­ tika), a na čijem se čelu Nikola nalazio najkasnije od 3. januara iste godine. Za obnašanje te funkcije, magister Nikola je zacijelo morao posjedovati i neku for­ malnu kvalifikaciju, pri čemu jedan bilježnički instrument od 9. 1. 1421. daje naslutiti da je ta formalna kvalifikacija u ovom slučaju podrazumijevala obra­ zovanje liječnika. Naime, u rečenom je instrumentu među svjedocima naveden i stanoviti »magister Nicolaus de Craina medicus«,47 osoba koja se na takvi na­ čin ne pojavljuje ni prije ni poslije toga u trogirskim spisima. To što je magister Nikola eventualno bio obrazovanjem liječnik koji je u trogirskoj općini obnašao funkciju ravnatelja škole ne bi trebalo da bude iznenađenje, uzme li se, primje­ rice, u obzir da je u Splitu do 1359. djecu podučavao općinski liječnik.48 No, kako je već rečeno, magister Nikola svoj posao u školi nije obavljao uzgred, već kao ravnatelj u punom smislu, te će se kao takav uvijek i navoditi u svim prigodama. Bilo kako bilo, on je bio jedan od rijetkih domaćih ljudi što su, na izmaku Srednjeg vijeka, po dalmatinskim gradovima u općinskim školama po­ dučavali djecu. Pobliže nepoznata podrijetla, ovaj je liječnik/učitelj najvjero­ jatnije potjecao iz kakve plemenitaške obitelji, budući da je, shodno našem da­ našnjem znanju, samo takva sredina mogla na razmeđu XIV i XV st. u Krajini priskrbiti sredstava za školovanje mladića, koji je za takvo što pokazivao spo­ sobnosti i sklonosti. Za više od 30 godina što ih je proveo u Trogiru, magister Nikola je rela­ tivno rijetko dolazio u priliku da mu ime bude zapisano u službenim dokumen­ tima sačuvanim do naših dana, tako da se sve što je o njemu zabilježeno svodi « Crnčić, o.e. 269 i đ., pokuäava razabrati što Je djelo samog autora prijevoda/preradbe, a Sto kasnijih prepisivača. e " ' ^ p - ' ' 46 I. Pederin, Acta politica et oeconomica cancellarle communis Tragurii In saeculo XV Starine JAZU 60/1987. 163, 25. 8. 1416. Tiskarskom greškom, u ovoj su publikaciji svi unesel u knjigu rashoda trogirske općine zavedeni pod godinom 1426., dok je u Izvorniku (HAZd T A kut. 71, sveš. 3) jasno naznačena godina 1416. Sve eventualne dileme oko određenja Doim'a Kra­ jina davno je raščistio Crnčić, o. c. 260 1 đ. v«j"«e •"" « HAZd, T. A., kut. 66, sveš. 31, fol. 33. Ne čini se nevjerojatnim da je u prvo doba nakon uspostave mletačke vlasti u Trogiru općinska škola bila zatvorena, što bi magistra Nikolu DO- nukalo da se bar privremeno vrati liječničkoj praksi. ««JVUMI Vv 40 G. Novak, Povijest Splita I, MH, Split 1957, 360—1. 532 M. ANCIC : LJETOPIS KRALJEVA HRVATSKE I DALMACIJE na kupoprodaje i davanje vinograda u zakup. Pri tomu je u rasponu od svega tri godine, i to upravo u vrijeme kada je, kako izgleda, napustio položaj ravna­ telja škole,49 njegov društveni status promijenjen utoliko što je od titule »ma­ gister Nicolaus quondam Georgij rector scollarum de Craina« iz 1436. došao do toga da ga se 1439. oslovi kao »virum peritissimum magistrum Nicolaum«.50 Je­ dini stvarno osobni pečat u svim dokumentima što ga spominju, ostavio je ma­ gister Nikola u već spominjanoj oporuci od 25. 5. 1448.,51 te ona stoga postaje jedinim sigurnim osloncem za kakvo-takvo ocrtavanje njegove ličnosti. Legati što ih određuje ovaj bivši »rector scollarum« pokazuju svu neobičnost tek u usporedbi s drugim oporukama koje su u to doba sastavljali Trogirani,5* pri čemu bi detaljnija analiza tog materijala zahtijevala mnogo više prostora no što ovdje stoji na raspolaganju. Uglavnom, magister Nikola nije imao svog stalnog ispovjednika, kako je u to doba bio običaj, te je stoga 40 solida ostavio »onom svećeniku kojemu se bude ispovijedio na samrti«. Uz obaveznih po 10 solida za izgradnju zidina predgrađa i za hospital sv. Duha, te naručenih 10 misa u crkvi u kojoj bude sahranjen, to bi bilo skoro sve. U oporuci nema ni traga zavjetnim hodočašćima sv. Jakovu u Galiciji, sv. Mariji u Rekanatu ili u Rim, što je bio uobičajeni način traženja »spasa duše« Trogirana preminulih sredinom XV st. Obrazovani Krajinjanin nije ništa ostavio ni bilo kojoj od vjerskih institucija svog drugog zavičaja, mada se u oporukama njegovih suvremenika nerijetko mogu naći dugi spiskovi crkava i samostana kojima su ostavljani legati »pro fabrica«, ili za kupovinu i izradu različitih ukrasa. Magister Nikola je, među­ tim, sav svoj posjed ostavio stanovitom ser Ivanu Mundi i njegovoj ženi Mareli, koja je ujedno bila i Nikolina »rodica (attinens)«, no, s jednom klauzulom koja pokazuje da je nekadašnji ravnatelj općinske škole ipak vodio računa o »buduć­ nosti« svoje duše. Naime, klauzula je proviđala da ser Ivan i njegova žena, a po­ tom i svi njihovi nasljednici, moraju od prihoda s Nikolinih posjeda u njegovom domu dovijeka uzdržavati po jednog siromaha. Naslijeđeni se posjedi nisu ni u kom slučaju smjeli otuđivati, a u slučaju da ravnatelji zaklade ne bi obdrža- vali ono što je oporuka nalagala, bilo je predviđeno da im se kompletan posjed oduzme i preda općinskom knezu, koji bi se pobrinuo za ispravno realiziranje legata. Nakon ovakvog uvida u škrti izvorni materijal što je preostao od trideset- godišnjeg djelovanja magistra Nikole iz Krajine u Trogiru, samo se od sebe na­ meće pitanje na čemu pisac ovih redaka temelji postavku da je upravo ovaj nekadašnji ravnatelj općinske škole bio ta osoba koja je prevela i preradila prva 23 poglavlja Ljetopisa popa Dukljanina, i potom dopisala priču o ubojstvu kralja Zvonimira. Elementi na kojima se može graditi identifikacija magistra Nikole Jurjevog kao autora Ljetopisa kraljeva nisu beznačajni, a čini se da pri tomu treba krenuti od činjenice da je razina obrazovanosti koja ga je kvalifi­ cirala za funkciju koju je obnašao podrazumijevala sposobnost da se poduhvati posla oko prevođenja/preradbe Dukljaninova teksta. Takvoj identifikaciji na ruku idu i kronološki okviri Nikolina djelovanja (1416.—1448.), dakle upravo ono doba za koje se većina historičara slaže da bi odgovaralo nastanku Ljetopisa kraljeva. Ne treba smetnuti s uma ni podrijetlo iz Krajine i, vjerojatno, pleme- nitaške obitelji, dakle upravo onakve sredine u kakvoj je Dmine Papalić našao »jednu staru knjigu«. Takav bi opis, inače, odgovarao predmetu starom između « U ispravi kojom se registrira zamjena vinograda između magistra Nikole i trogirskog kanonika Blaža Hereegovića, ovaj prvi je naveden kao »pruđens et drcumspectus vir magister Nicoiaus condam Georgil de Сгаупа olim rector scollarum ln duitate Traguril« (Kaptolski arhiv i £ ? * . , ? e r 8 a m e n e ' ä k r J n J a *» nr. 165, 25. l. 1438.). U kasnijim prigodama ovo »ollm« neće više DIU rabljeno, tako da nije baš posve jasno da 11 je magister Nikola doista napustio službu rav­ natelja općinske škole. _ , 5 ° 1 ^ 2 đ a t a k te ш в - u H A Z < 1 . T. A., kut. 67, sves. 2, fol. 27™, 30. 5. 1436., a onaj iz 1439. na 1. m., kut. 67, sveš. 3, fol. 236« i 237, 9. 5. 1439. S 1 HAZd, T. A., kut. 46, sveš. 6, fol. 24»°—25. " Izvanredan materijal za usporedbe provide upravo sveščić naveden u bilj. 51, gdje su unošene samo oporuke i inventari posjeda u to doba preminulih Trogirana. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 - 4 533 70 i 100 godina, odnosno takvom stanju u kakvom bi bio rukopis da ga je Ni­ kola poslao u sredinu iz koje je potekao. No, indicije za preciznije atribuiranje Ljetopisa kraljeva ne ograničavaju se samo na ove spoljne znake. Naime, činjenica da je autor Ljetopisa kraljeva iz svog djela izostavio opis podjele crkvene hijerarhije na saboru kod Dalme, kao i stanovite rezerve spram kršćana dalmatinskih gradova, na koje je ukazano, čini se da mogu biti protumačene tako da korespondiraju s podatkom da ma­ gister Nikola iz Krajine nije imao svog osobnog ispovjednika, odnosno da nije ostavio novac ni za jednu od uobičajenih vjerskih zaklada. S druge, pak, strane, duboka prožetost autora Ljetopisa kraljeva kršćanstvom, što se očituje u zami­ sli o moralnoj pouci koja se realizira u historijskom gibanju, odnosno s tim po­ vezani motiv »ispaštanja za počinjeni grijeh«, može se dosta precizno uskladiti sa zamišlju o stvaranju zaklade iz koje će se dovijeka izdržavati po jedan si­ romah. Sve to, zapravo, može poslužiti kao skup komplementarnih fragmenata iz kojih se dade sastaviti, poput mozaika, vrlo jasan i precizan osobni stav u ko­ jem važno mjesto zauzimaju nedvojbene simpatije za crkvu slavenskog bogo­ služja, odnosno za čitav onaj kulturni kompleks što je usvajan obrazovanjem kakvo podrazumijeva autorova diglosija. Sve bi to predstavljalo interesantan, mada ne i historijski osobito važan, pečat osobnosti jednog obrazovana stanovnika dalmatinskog grada prve polo­ vice XV st., kada ne bi postojala mogućnost da se i na drugim mjestima u isto doba nađu vrlo slične stvari, koje omogućuju da se iz naizgled osamljenih točki povuku niti što će ubrzo ocrtati mrežu historijski relevantnog općeg stava. Da­ kako, detaljna rekonstrukcija sličnih stavova bi podrazumijevala mnogo više prostora i vremena za analizu pravog mora različitih izvora, što bi rezultiralo uvidom u dinamiku širenja i način manifestiranja jednog općeg raspoloženja, no, za ovu prigodu čini se da će dostajati jedan od zacijelo najupečatljivijih pri­ mjera, onaj što ga zrcali djelatnost zadarskog trgovca i veleposjednika Grgura Mrganića. Grgurove se simpatije za slavensko bogoslužje dadu jasno dokumen­ tirati činjenicom da je utemeljio dva samostana za glagoljaše franjevce trećeg reda, u zadarskom predgrađu i na Dugom otoku,53 a oporučni legati kojima vraća nekad kupljene zemlje stanovnicima neposrednog zaleđa signaliziraju da mu ni rustični hrvatski svijet nije bio emotivno dalek, pri čemu u dva slučaja ponovljene klauzule o zabrani daljeg otuđivanja tih istih posjeda,64 može da se dekodira kao želju za njegovim perpetuiranjem. S druge strane, nepovjerenje spram gradskog svećenstva što je službu božiju obavljalo na latinskom jeziku bjelodano se ispoljava u oporuci, klauzulama koje preciziraju obveze što se, kao u kakvu trgovačkom ugovoru, nameću dominikancima i redovnicama samostana sv. Dimitrija, koji su trebali moliti za dušu oporučitelja i njegove svojte. Raz­ lika u tretmanu klera latinskog i slavenskog bogoslužja u oporuci je tako upad­ na da ju je naprosto nemoguće ne zamijetiti, osobito onda kada se dotični legati izluče iz cjeline dokumenta: Glagoljaško redovništvo" Latinsko redovnistvo58 redovnicima samostana sv. Mihovila i dominikanci dobijaju 100 kvaru žita sv. Ivana legati pripadaju dok borave na godinu »s tim da su rečena braća na tim mjestima i službuju u rečenim zauzvrat dužna i obvezana zauvijek« crkvama; služiti određeni broj misa; redovnicama samostana sv. Katarine po redovnice samostana sv. Dimitrija do- 2 libre za psaltire što će ih izreći. bijaju po 4 libre i »svaka od njih treba ...,^_:^u» . .... ,. ЧЈ-Ч.1 i dužna je« da iščita pet psaltira. 5 3 o djelatnosti Grgura Mrganića opälrno piäe R. Jellć, Grgur Mrganlć, Radovi Instituta JAZU u Zadru 6—7/1960, koji je objavio i Grgurovu oporuku. н Jellć, o. c. 504 : »item reliquid Johani Toglienovich de Mirane omnes terras quas ipse te­ stator emit ab ipso Jonane et a quondam Stipaüo Toglienovich eius patre, existentes in villa Zapozane cum hac conditioner quod dicte terre nulla causa possint vendi, donati, lmplgnaii seu quomodocumque alienar! sed quod in perpetuo vadant et ire debeant de heredibus in here- des masculinl sexus ipsius Johanis Toglienovich. Item, cum predlcta condltlone, reliquia Petro darteli de Mirane omnes terras, quas dlctus testator ab eo emit«. Opombi 55 in 56 sta na strani 534. 534 M.ANCIC: LJETOPIS KRALJEVA HRVATSKE I DALMACIJE No, kršćanski se duh Grgura Mrganića nije ograničio samo na vjerske za­ klade, te je i on, poput magistra Nikole iz Krajine i sukladno svom mnogo bo­ ljem materijalnom stanju, iskazao i pravu kršćansku skrb za nemoćne, bolesne i siromašne, obvezavši svoj posjed u selu Gušić da zadarskom leprozoriju do­ stavi 20 modija vina i 10 kvarti žita, odnosno, što je mnogo važnije, utemeljivši nospital/ubožnicu u samom Zadru.57 Ono, međutim, što osobito privlači pažnju među oporučnim uredbama koje reguliraju upravu hospitala/ubožnice u budućnosti, jeste klauzula kojom se od­ ređuje da nikad i ni pod kakvim uvjetima u toj upravi ne mogu sudjelovati svećenici.30 I upravo taj gotovo grubi izraz nepovjerenja spram klera u cijelini, i to u onoj domeni koja tvori srž kršćanstva, doziva u sjećanje najotvoreniji napad na korumpiranu Crkvu u našem srednjovjekovlju, napad što ga sadrže stihovi pjesme Svit se končal Paralela između stihova te pjesme, »Grdinali, bi­ skupi i opati / misle, Boga ostavivše, le o zlati / Duhovna reč ot njih se ne more imati / ako im se penezi prije ne plati«, i izričaja Grgurove oporuke da su do­ minikanci »zauzvrat (onih 100 kvarti žita) dužni i obvezani« služiti točno odre­ đeni broj misa, nameće se sama od sebe, i otkriva istu misaonu podlogu na ko­ joj su nicale ove ideje. No, na ovom se mjestu treba bar na trenutak zaustaviti i uisazati na one čimbenike što jasnije situiraju te iste ideje u kontekst njihova vremena. Prije svega valja držati na umu da ovakvi iskazi nepovjerenja nisu, bar Koliko se može utvrditi analizom oporuka kroz duže razdoblje,0" poprimili ooiiježje masovne pojave. Stanovnici su dalmatinskih gradova i obližnjih sela po pravilu imali svog ispovjednika, a destinatarima su svojih brojnih vjerskih üa&laüa ostavljah mnogo više slobode u njihovu trošenju no što je to slučaj Kod trogirskog ravnatelja općinske škole i zadarskog trgovca. S druge je strane važno naglasiti da u doou kada po Evropi cvatu različite »hereze« (od Wycliifa u jtlnglesüoj, preko Husa u Češkoj do »crkve bosanske« u zaleđu dalmatinskih gradova), niti u jednom od tri navedena slučaja, magistra Nikole, Grgura Mrga- шса, pa i anonimnog tvorca pjesme Svit se konča, nije predena ona tanka crve­ na nit što dijeli razočaranog ali pravovjernog kršćanina katoličke crkve od »he­ retika«. Naime, nitko od njih nije zanijekao oficijelnom svećenstvu, unatoč svi­ jesti o njihovoj korumpiranosti ovozemaljskim brigama, moć podjeljivanja sa­ kramenata i time doveo u pitanje konstrukcije na kojima je počivala zgrada »svete matere Crkve«. Pa ipak, u nastojanju da se historijskom gibanju očuva ona punoća što ju dokumenti ponekad znaju oduzeti stoga što se, bar naizgled, u njima trajno fi­ ksira nešto tako fluidno i promjenljivo kao što su nazori i shvaćanja ljudi, valja upozoriti i na nijanse koje se dadu uočiti u tri navedena slučaja. Tako, magister а 3 Jelić, o. e. 503 : »-Item reliquid heremitis seu fratribus de penitentia tertii ordinis sancti ii'rancisci, comorantibus apud ecciesiam sancti Michaelis in Insula Magna« stanovite posjede, »et hoc donee et quamdiu dieti heremite in dicto loco stare et habitare et dietam ecciesiam otti- tiare voluerint. item dari voluit quolibet anno heremitis seu fratribus dictl tertii ordinis como­ rantibus in loco sancti Jobanis prope Jadram, quamdiu in dicto loco habitabunt et dietam ecc- iediam omtiabunt, decern quartas frumenti et quinque modia vini, pro anima sua et suorum«. j eue, o. c. 504: »Item reliquid cuilibet moniali sanete Catharine de Jadra libras duas paruorum pro psalteriis dicenais pro anima sua.« (Podvlačenje autorovo) а 6 Jelić, o.e. 504: »Item voluit et ordina vit dictus testator quod sue due possessiones... sint et esse debeant perpetuo obligate ad dandum omni anno fratribus sancti Dominici de Jadra quartas centum frumenti cum hoc quod dieti fratres versa vice teneantur et obligati sint in Per­ petuum ad celebrandum qualibet ebdomada quolibet anno duas missas la supradicta caperla sancte Dominice et quolibet anno facere quatuor anniversaria pro anima sua et suorum. . . . iiem reliquid cuilibet moniali monasterii sancti Demetrii de Jadra libras quatuor parvorum et quod quelibet lpsarum debeat et teneatur dicere seu legere quinque psalterla pro anima sua.« (Podvlačenje autorovo) 57 Oporučni legat za leprozorlj u: Jelić, o. e. 504. o utemeljenju hospitala/ubožnice vidi na i. m. 489 i d. 5 8 Jelić, o. e. 506 : »Item voluit et ordinavit dictus testator quod nullus prelatus neque cle- ricus cuiscumque condltionis, honoris, gradus et dignitatis existet, tam secularls quam regula­ rs, cuiuscumque religionis et ordinis, nullo modo possit neque valeat se Impedire de regimine et gubernatione dicti hospitalis, nec m parte nec In toto, neque dicto neque facto seu quocum- que modo«. 5 9 Ovu, više no često citiranu pjesmu, koristio sam prema izdanju u: Hrvatska književnost srednjega vijeka; Pet stoljeća hrvatske književnosti knj. 1, pr. V. Stefanić 1 suradnici. "" Kao kontrolni uzorak može se uzeti materijal troglrskln oporuka iz razdoblja 1370.—1450. (HAZd, T. A., kut. 46, sves. 1—6). Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 44 . 1990 . 4 535 Nikola iz Krajine, ukoliko se prihvati teza o njegovu autorstvu Ljetopisa kra­ ljeva, svoju osudu klera latinskog bogoslužja, ali i njihove pastve, prenosi do­ brim dijelom u historijsku dimenziju, optužujući ih za hipokriziju u doba »-bar­ barske« invazije. Istodobno on nastoji, u kontrastu spram onoga što se, primje­ rice, čita kod Tome arcidjakona o nastanku slavenskog bogoslužja,61 priskrbiti tom bogoslužju autoritet papinske potvrde i skinuti s njega eventualnu mrlju »heretičnosti« izbacivanjem podatka o uređenju mise po grčkom uzoru. To ga, pak, ne priječi da Hrvate, kao pastvu tako opravdanog klera, optuži za »neviru« i u tomu nađe uzrok njihovu »ropstvu i podložništvu« gospodaru koji nije »od njihova jezika«. - л Grgur Mrganić utemeljuje glagoljašima dva samostana, iskazujući i u opo­ ruci više povjerenja u njihovu kršćansku dosljednost nego što ga ima spram klera latinskog bogoslužja, ali, ipak, u krajnjoj instanci izražava generalno ne­ povjerenje spram svećenstva, odstranjujući ga zauvijek iz uprave hospitala/ ubožnice.'S druge strane, u mjeri u kojoj se može zaključivati na temelju opo­ ruke kao definitivnog suda o svijetu koji okružuje njena autora, Grgur iskazuje jasne i nedvojbene simpatije spram ruralnog hrvatskog miljea, nastojeći ga održati i osigurati od pauperiziranja. Konačno, anonimni autor Svita piše doduše svoje ' stihove hrvatskim jezi­ kom i glagoljicom, no, ne pokazuje nimalo naklonosti prema bilo kom dijelu službene crkve. U njegovoj verziji i »Mala bratja i koludri, predikavci / reme­ tani, karmeliti, kavčenjaci / vsi popove, koludrice i vsi đaci / vsi se nazad obra- tiše kako raci«.68 Štoviše, u stihovima »Množi ot njih ki ako bi v svete stali / skot bi pasli i kopali i orali«,63 osjeti se odbojnost i spram ruralnog svijeta i ma­ nualnog rada, a poštivanje i udivljenje rezervirano je samo za onog s visokim moralnim i duhovnim standardom »Ki bi hotel božju pravdu udržati / i njegova sina Isusa sledovati / u pokori i ubožastvi greh plakati«.84 Takva nijansiranost stavova, što se opire grubim nastojanjima naknadnog historičarskog razglabanja da stvori stereotipe pogodne za potkrepljivanje ova­ kvih ili onakvih generalnih zamisli, nastalih obično na fonu historičarove su­ vremenosti, zapravo je kompleksan rezultat bogatstva društvenog života i selek­ tivnosti ljudskog duha u odbiru činjenica na kojima se tvori iskustvo. Stoga je i razumljivo zašto je svaki od navedenih stavova lako mogao naći uporište u stvarnosti, kako ju bilježe sačuvani izvori, odnosno, zašto su, primjerice, iz per­ spektive dalmatinskog grada i tu vladajuće crkvene hijerarhije, glagoljaši, što su služili u predgrađima i okolnim selima, doista mogli izgledati dosljednim sljedbenicima apostolske kršćanske ideje. Da bi se to dokazalo dostatno je kon­ trapunktirati životopis i karijeru trogirskog kanonika Lukše Ivanovog Skoba- lja, kako ih ocrtavaju dokumenti sačuvani u kaptolskom arhivu njegova rodnog grada, i ono što se po bilježničkim spisima dade sabrati o »svećenicima hrvat­ skog jezika« koji su službovali u približno istim kronološkim okvirima. U Lukšinom životopisu i karijeri ključne točke tvore izbor za kanonika 1412., sukob zasad nepoznate prirode i s tim u vezi »objeda«, kako je to nazna­ čeno u jednom kasnijem dokumentu, od strane trogirskog biskupa Tome 1428., kada je već zauzimao položaj primicera trogirske crkve. Nakon te »objede« sli­ jede godine izgnanstva u Trstu, gdje prvo postaje »javni bilježnik s carskim autoritetom«, da bi 1435. dobio položaj »vikara u duhovnim stvarima« tamoš­ njeg biskupa i postao kanonik tršćanskog kaptola. Prijateljstva sklopljena za boravka na sjevernom Jadranu pokazat će se korisnima po povratku u Trogir, gdje će Lukša, nakon izravne papinske intervencije što ju je u njegovu korist ishodio porečki biskup Angelus, 1439. zauzeti mjesto arcidjakona, istiskujući « Thomas, o. e. 49 i d. <" Hrvatska književnost, o. e. 372, gdje su, u bilješkama, data objašnjenja na pripadnike ko­ jih redova se odnose pojedini izrazi, »з Hrvatska književnost, o. c. 372. « Hrvatska književnost, o. c. 373. 536 M - ANCIC : LJETOPIS KRALJEVA HRVATSKE I DALMACIJE drugog kandidata koji je već bio preuzeo tu dužnost, Nikolu Kristoforovog.65 2ivot je, dakle, gradskog svećenika latinskog bogoslužja u dalmatinskom gradu, kako se vidi, bio ispunjen intrigama, svađama, objedama, što je sve izviralo iz borbe za višu čast u hijerarhiji kaptola i nastojanja da se prisvoje unosni bene­ ficiji. Korumpiranost svjetovnim životom bila je uzrokom da je svakodnevnica svećenika bila sve prije no uzorita,68 čemu je nemali doprinos u XV st. dala i mletačka vlast, svojim nastojanjem da se na nadbiskupske i biskupske časti na­ mještaju Mlečani, koji su onda znali godinama izbivati iz svoje dioceze, brinući se samo za prikupljanje prihoda. Tako je, primjerice, čast splitskog nadbiskupa od 1426. pripadala samo Mlečanima, koji su rijetko dolazili u svoju nadbisku­ piju, određujući uglavnom vikare,67 a rezultati zanemarivanja crkvenih poslova ubrzo su dosegli razinu na kojoj je bilo potrebno da intervenira sam dužd. On je to doista i učinio 1446., određujući da se, poradi pomanjkanja »paramentis, libris, ornamentis ac ceteris rebus« u splitskoj crkvi, do čega je, kako se u sa­ mom dokumentu navodi, došlo zbog nadbiskupove nebrige, izdvoji dio nadbi­ skupskih prihoda za kupovinu istih stvari.68 Ovakve i slične pojave, što ih bilježe dokumenti sačuvam po arhivima, ipak nisu morale biti poznate i puku, koji je svećenstvo imao priliku sresti uglavnom prigodom bogoslužja, u ispovjedaonici ili na procesijama po gradskim ulicama, gdje je sve, dakako, izgledalo drugačije. No, ljudi poput predstojnika općinske škole, čije su prostorije bile smještene u prizemlju komunalne palače,69 i koji je i sam predstavljao jedan od stupova društvenog života, ih, pak, uglednog i utje­ cajnog trgovca, što je stajao na čelu pučke bratovštine sv. Jakova u Zadru,70 za­ cijelo su znali što stoji iza sjaja svećeničkih odora. S druge strane, ti su ljudi isto tako znali i to da glagoljaši na selu sjede na čestici zemlje, pa je i sam Grgur Mrganić, na ždrijebu što ga je posjedovao u selu Veliki Jošani, imao na­ seljenog svećenika tog sela.71 Glagoljaški su se svećenici, k tomu, tijesno vezi­ vali uz bratovštine nastale od pastve njihove crkvice, bratovštine koje su se, poput pravih kršćanskih zajednica, brinule za prostor i opremu potrebnu za bogoslužje, ali isto tako i za svoje bolesne i na drugi način hendikepirane čla­ nove.72 Sam se, pak, svećenik brinuo, na tipično srednjovjekovni način i nasu­ prot kaptolskoj školi u gradu, za svoj podmladak, uzimajući »naučnika« ili više njih, i starajući se da on, po isteku naučničkog roka, od crkvenih vlasti dobije 8 5 Djelatnost dom Lukše Ivanovog izvanredno je bogato dokumentirana Izvorima sto se da­ nas Čuvaju u Kaptolskom arhivu Trogir, a za ovu je prigodu koristen sljedeći materijal: KAT, Pergamene, škrinja 2, nr. 129, 28. 2. 1412.; nr. 130, 4. 3. 1412.; nr. 131, 6. 3. 1412.; nr. 148, 12. 10. 1429.; nr. 130, 18. 6. 1431.; nr. 136, 28. 2. 1433.; nr. 139, 28. 10. 1436.; nr. 169, bez datuma. 8 0 Za predmet kojim se naša Historiografija bavila jako rijetko, mnogo izvanrednog i ne­ iskorištenog izvornog materijala i danas se može naći kod D. Farlati, Ulyricum sacrum Ш—VI, Venecija 1765—1800. vrijedne rezultate daju Ш. Sunjić, O dalmatinskom kleru s kraja srednjeg vijeka, Radovi, Filozofski fakultet u Sarajevu VI/lOTO—1971, 1 I. Pederin, Rab u osvit Humanizma i renesanse, Rab MCMLXXXIX, 27—43. «' G. Novak, Povijest Splita П, MH, Split 1961, 353. м Kaptolski arhiv Split, svezak 23, fol. 33, 27. 8. 1446. 6 9 KAT, pergamene, škrinja 2, nr. 144, 6. 4. 1426.: »Actum Traguru in stacione scolarum sub palatio communis«. ™ Jelić, o. c. 498. 7 1 Jelić, o.e. 303: »Item reliquid... unam suam sortem terre. . . positam in Gelsane Ma­ gne, super qua ad presens resldet presbiter diete ville«. 72 Seoske su bratovštine u našoj historiografiji gotovo nezamjećena pojava, pa bi za lole ozbiljniju analizu njihova djelovanja trebalo neusporedivo više prostora no Sto ga nudi jedna bilješka. Pa ipak, tek za potkrijepu gore navedenih rijeci, vrijedi navesti nekoliko podataka, kako iz literature, tako 1 Iz arhiva, s namjerom da se otvori dalja diskusija o ovom problemu. Stav jednog glagoljaškog svećenika prema tim zajednicama ilustrira oporučni legat dom Vuka de Paprachiano, koji je bratovštini sv. Nikole Iz Novog (fratalia s. Nicolai de Nouo) ostavio »vnum missale in llttera sclauonlca dictl condam presbltri Uolcni pro anima dleti condam pres- bitri uolchl cum hac condltione quod dleta fratalai teneatur dictum missale tenere et saluare in usum et comodum diete fratalie et Ipsum nunquam vendere, subpignorare, alienare uel ali­ quanter malignare« (HAZd, Spisi zadarskih bilježnika. Busta П, fascicolo 21, fol. 1-1»°, 8. 6. 1383.). Za seosku zajednicu (bratovštinu koja kao kolektiv kupuje obrednu knjigu usporedi primjer što ga navodi T. Raukar, Društveni razvoj u Hrvatskoj u XV stoljeću, Historijski zbornik XXXVIII/ 1985, 84 bil]. 19, i rad p. Runje, naveden u bilj. 89. za skrb zajednice oko seoske crkve, pri čemu nerijetko zajednica tu funkciju preuzima od prvobitno privatnog fundatora/patrona, vidi L Pe- triciou, Prilog zadarskim graditeljima XIV 1 XV stoljeća, Radovi, Filozofski fakultet Zadar, 20/ 1982, 31 i d., te N. Jakšić, Srednjovjekovne Kamenjane s crkvama sv. Jurja 1 sv. Luke, Staro­ hrvatska prosvjeta, ser. ш, 17/1987, 115 1 d. Za utemeljenje i društvene funkcije seoske bratov- štine usporedi dokumente u HAZd, Šibenski notarljat, svezak 3/II-j, fol. 76, 3. 5. 1423.; svezak 3/ Ш-а, fol. m»°-3, l. 9. 1433. ; svezak 3/Ш Battista de Ponte, fol. 82, juni 1438. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 44 . 1990 . 4 537 svećenički red.73 U samom, pak, dalmatinskom gradu, svećenici su »hrvatskog jezika« do kraja ostali ne baš posve integrirani, što se bjelodano očituje već i u činjenici da je u bilježničkim spisima po pravilu njihov status posebno nagla­ šavan sintagmom »presbiter littera slauica/croatica«. No, takva se slika života glagoljaša može smatrati tek jednom stranom isti­ ne, budući da su oni, primjerice, u Zadru uspjeli za sebe ishoditi čak i moguć­ nost ulaska u kaptol,74 dok su, s druge strane, bili uvučeni u sve pore svako­ dnevnog života u gradu, brinući se da što bolje iskoriste izvore prihoda iz kojih su se izdržavali.75 Tamo, pak, gdje su glagoljaši tvorili veći dio, odnosno cijelinu crkvene hijerarhije, vezane dobrim dijelom i uz velike feudalne gospodare, nji­ hovo sudjelovanje u svjetovnoj sferi društvenog života zajednice bilo je neuspo­ redivo jasnije izraženo,76 te nije ni bilo razloga da ih se diferencira u odnosu na kler latinskog bogoslužja, kako se to očituje i u Svitu, nastalom, po svemu su­ deći, tamo gdje je glagoljanje bilo preovlađujući oblik bogoslužja. I dok je tako u tkivu historijskog gibanja bilo relativno lako raspoznati one elemente kršćanskog nazora na kojima se temeljilo preferiranje glagoljaške crkve kod magistra Nikole iz Krajine, najvjerojatnije autora Ljetopisa kraljeva, i onih njegovih suvremenika koji su razmišljali na sličan način, neke druge di­ menzije stavova iskazanih u tom djelu jako je teško pratiti u izvorima što da­ nas stoje na raspolaganju historičaru. Tu prvenstveno mislim na onaj osjećaj društvenosti, zapravo identitet, koji je sobom nosilo pripadanje »zajednici je­ zika«, koja se kao koncept jasno dade uočiti u Ljetopisu kraljeva. Valja odmah naglasiti da nije lako odrediti u kojoj se mjeri identitet »kultne zajednice« gla­ goljaškog miljea preklapao s identitetom što je nastajao iz »zajednice jezika«. Cini sé, idući tim pravcem, da je moguće naslutiti, upravo na primjeru autora Ljetopisa kraljeva ili, pak, Jurja iz Slavonije, čovjeka koji je skoro čitav život proveo u Francuskoj, gdje je, prepisujući Jeronimove Komentare na psalme, na dvije stranice izložio osnovne informacije o glagoljici nazivajući ju »hrvatskim alfabetom«,77 kako je školovanje glagoljaša doista pogodovalo stvaranju identi­ teta označenog pridjevom »hrvatski«. Pri tomu, ipak, treba biti dosta obazriv, budući da još nema pouzdanih rezultata koji bi rasvjetljavali način školovanja glagoljaša na cijelom prostoru koji su oni osvojili. No, bez obzira na tu »rupu« u našem znanju, pretpostavku o sustavnom školovanju tvore više no vjerojat­ nom kako činjenica da je, primjerice, već spominjanom Jurju iz Slavonije pret­ hodno obrazovanje omogućilo pohađanje nastave na pariškom sveučilištu, tako, još i mnogo preciznije, postojanje profesionalnih pisara/prepisivača glagolja­ ških tekstova, od kojih su neki, kao Bartul Krbavac, ostavili za sobom trajan i jasan trag.78 Ono što se može smatrati gotovo sigurnim, jeste uvjerenje da ni ?з E. Hercigonja, Društveni i gospodarski okviri hrvatskog glagoljaštva od 12. do polovine 16. stoljeća, Croatlca 2/1971, 51. Autorov zaključak potvrđuje 1 bilježnički materijal, iz kojeg se vidi da je stupanje na svećenički nauk tretirano kao i svi slični ugovori. Tako 28. 4. 1392. »Cuit- co Stancouich bastasius habitator Jadre dedlt et locauit Martinum fllium suum ibidem présen­ tera et uolentem ad standum, manendum et habitandum cum presbitro Crisano litere croatice de insula Yeci hine ad annos decern«, za koje vrijeme će Martin vjerno služiti popa Križana. Sa svoje se strane pop obvezuje dobro postupati, hraniti i odijevati Martina »secundum morem fa- mulorum, ac literas croaticas fideliter instruendo et in fine dieti termini donare vnam socram drapi croatici nlgri et vnum fustaneum nouos cum uno caputeo pani lanti et uno pari caliga- rum pani drapi albi omnia noua. Et si ambo viuerent videlizet dictus presbiter et dyaconus, suis expensis ad ordinem sacerdotalem eidem Martinum lacere consecrare et ordinare« obećaj e pop Križan (HAZd, SZB, Jordanus de Nosdrogna, Busta I, fascicolo 1, fol. 35). " J. Bezić, Razvoj glagoljaškog pjevanja na zadarskom području, Zadar 1973, 124—5. 7 5 Tako, primjerice, »presbiter Creseuanus condam Drasoy littere croatice« zajedno s Pe­ trom Mihovilovim podiže »molendinum ab oleo« u zadarskoj okolici (HAZd, SZB, Jordanus de Nosdrogna, Busta I, fascicolo 1, fol. ll v 0, 3. 7. 1391.). " Usp. opširno o tomu Hercigonja, o. c. 7 7 F. Sanjek, Crkva i kršćanstvo u Hrvata, KS, Zagreb 1988, 177 i d., s tamo navedenom lite­ raturom. ™ O Bartulu, kao zacijelo danas najpoznatijem od brojnih pisara Sto su od druge polovice XIV st. nalazili uhljebljenje u Zadru (vidi ovdje tekst uz bilj. 16), usp. M. Pantelić, Glagoljski kodeksi Bartola Krbavca, Radovi staroslavenskog Instituta 5/1964, i P. Runje, Pisac Bartol iz Krbave spominje se u Zadru od 1410. do 1440., Slovo 38/1988. Da je u glagoljaškoj »kultnoj zajed- 538 M. ANCIC: LJETOPIS KRALJEVA HRVATSKE I DALMACIJE Juraj iz Slavonije, ni magistar Nikola iz Krajine, ukoliko je on doista autor Lje­ topisa kraljeva, pa ni većina profesionalnih pisara/prepisivača, nisu obrazova­ nje stekli uz kakvog seoskog popa glagoljaša, kako je to bio običaj u ruralnom zadarskom okolišu, u sredini koju, zbog relativnog obilja sačuvanih izvora, po­ najbolje poznajemo. Bilo kako bilo, »-hrvatski« identitet, kojemu je »zajednica jezika« posve si­ gurno tvorila srž, iskazivao se i na marginalnim područjima glagoljaškog mi­ ljea, u dalmatinskim gradovima na prijelomu XIV i XV st. U raspravi, među­ tim, o tom predmetu valja voditi računa o jednom bitnom čimbeniku srednjo­ vjekovnog mentaliteta, što je presudno utjecao i na formiranje identiteta, kako ih se dade razabrati iz izvora X do XV st. upravo na onom prostoru što ga ovdje autor stavlja pod istraživačku lupu. Riječ je, naime, o partikularnoj svijesti, koja je okvire svog svjetonazora postavljala sukladno političkim okvirima ži­ vota, što je osobito značenje poprimalo u komunalnim društvima izraslim u fi­ zičkoj i duhovnoj ljušturi kasnoantičkog grada na istočnojadranskoj obali. Ogra­ đena tvrdim zidom, unutar kojeg se mikrokozmos formirao sukladno rasporedu katedrale, općinske palače, luke te pojedinih gradskih crkva, a komuniciralo složenim trojezičnim sustavom (latinski kao jezik uprave i dokumentacije; tali- janizirani romanski kao jezik poslovnog života; hrvatski kao jezik svakodnev­ nice), srednjovjekovna je »civitas/communitas« svoj identitet gotovo neometano gradila sve do sredine XIV st., uspijevajući kulturno integrirati doseljenike bez usakvih teškoća, namećući im svoj sklop običaja, svjetonazor i kolektivni dru­ štveni identitet.™ No, od sredine XIV st. prorijeđeno stanovništvo komune, de­ setkovano sukcesivnim epidemijama kuge, od kojih je zacijelo najstrašnija i naj­ pogubnija bila ona što je Dalmacijom harala 1348., nije više moglo tako lako integrirati doseljenike iz zaleđa, koji su u sve većem broju pristizali na obalu. Gradska je »posuda« vrlo brzo ispunjena i preko one crte koja označava opti­ mum, a migrantska je matica, pokrenuta na prostoru što ga grubo ograničava Unija povučena od Zagreba do Požege, usmjerena na drugu obalu Jadrana."0 Nemogućnost da se tako brzo promijeni identitet tako mnogo ljudi koji su se trajno naselili u gradu, iskazivat će se već na razini one dokumentacije što je registrirala gradsku svakodnevnicu. Naime, u bilježničkim će se spisima po dalmatinskim gradovima od sredine XIV st. po pravilu, čak i u onim slučaje­ vima kada je naseljenik i formalno integriran dobijanjem civiteta, uz ime do- ™ ? ^ p ° s t o J , a V J e d a n fes 0?« 1" *>» su tvorili oni, za svoje doba, visokoobrazovani, bjelodano svjedoci i sljedeći primjer. Stanoviti »Antonius heremita de monte ecclesie s. MicùaeÙs de Sibe- rüco~, spremajući se za hodočašće preko mora, prodao je svećeniku Andriji Vlatkovom iz Ko- ™ " a * ( ? ™ * u u m , 5 î e u l a r l u m d e u t t e r a sclauonica« za 12 dukata, uz uvjet da mu Andrija, po povratku s Hodočašća, vrati -vnum psalterium de dieto breuiario, ilium qui est pure inter- pretatus per linguam sclauonicam per olim magistrum Gregorium de Modrussia fflLAZd S N sveza* 3/il-a, loi. 42™, 3. 3. 1415. — podvlačenje autorovo). l ^ ' т „ „ 0 1 У ПЛ?03 s £ "storiogražiji i danas barata pojmom »etnički odnosi- u dalmatinskim ko- ™""amJ»• s t 0 , s e ani dosta problematičnim već i zbog vremenskog raspona što dijeli doba sla- Irazmele х п Н е х ^ ( ^ » î U đ 0 b a ? Г а г а п 3 а tomunalnta društava na istočnojadranskoj obali £2?,^,?™ ^ ? * * * ? BH- m}eù j e - d a k l e> ° razdoblju od gotovo pola milenija, doduše slabo po- S ? h ^ m r „ ? a 5 Č U v a n l m P l s a n i m spomenicima, iz kojto se, ipak, dade naslutiti da su gradovi i njihov okoliš zarana naseljen slavenskim svijetom (N. Jakšić, Constantinus Porphyroglnitus as Sr*»?,"»0Г- f o r d e s t r u c t ì o n oi salona, Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku 77/1884), SS? ,?v tijesne kontakte, uključujući i jednosmjerna migracijska gibanja. Hezultat toga/kako = a ? L ? o k u S a o dokazao u nažalost još neobjavljenom referatu s Kongresa jugoslavenskih povje- « ^ » Л t u , 1 ^ a l J?? '- J e s t e nastajanje socio-kulturnih idenOteta »latinskog-« i »slavenskog« Ä ' kako ih otkrivaju već nešto brojniji izvori И i ХЦ s t Dokazni materijal za takve za- Г- ст=£ч,нлГ т 2? iS FfF*. dostupan u brojnim raspravam iz pera P. Skoka, V. Jakić-cestarić, h « ? ? LPetriciolia i L. Beritića, a nedavno publicirana radnja L. Steindorffa, Stari svijet i«?««« i ° l o rmiranju komune na istočnoj obali Jadrana, Starohrvatska prosvjeta, ser. Ш. ;.7,„„„ Ï ."?t n a 3 e d a n o d elemenata koji će postaü bitnim duhovnim osloncem tog sođo-kuH ÏÏÏEfL™ î e a "gradovima, na zajedničku zakletvu koja Je vezivala sve punopravne sudio- ?=?„ S - l života. S druge strane, pravne uredbe kojima su komunalna društva reguli- fnrtmW?, < Ж dosäjennta u zajednicu podrobno je analizirao T. Raukar, Cives, habitatores, torenses u srednjovjekovnim dalmatinskim gradovima, Historijski zbornik XXIX—ХХХ/1976—77 «ini - i„Ti 2-™ e c u Prethodnoj bilješci ciüranog rađa T. Raukara, za bibliografsku orijentaciju i o S ' mUÌ, ? m u n a U } a društva u Dalmaciji u XTV stoljeću, Historijski zbornik XXX—XXXIV/ ciie"u м а а е Š'kv1'£t?al u ? V o t o i3 eSu ' Z a g r e b Ш 7 ' 2 2 * d - : R G e s t r«n, Migracije iz Dalma­ t i n , , ! «i»f™<>XVJ x v ï s t o l I e ć u - . Kadovi, Institut za hrvatsku povijest, 10/1978.; Italia felix. Ml- I AfnieLA % e j , l b a n e , ? 1 i n 0 c c l d e n t e . Romagna, Marche, Abruzzi, secoli XIV-XVI (a cura di I t o m i 7/1880 Г p r ° P o s t e e ricerche, nr3, Ancona; Atti. Giornata di studi Malatestiani Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 44 . 199e . 4 539 seljene osobe navođ'ti i mjesto podrijetla, od čega se neće odstupati ni onda kada su u pitanju bili patriciji iz susjedne komune.81 No, identitet se u tim pri­ godama označavao prvenstveno po načelu partikularne svijesti, tako da se ne­ rijetko đoseljenikov zavičaj precizirao do imena sela.™ dok se Sira odrednica (»de Croacia«, »de Sđauonia«, »de Bosnia« itd.) rijetko rabila. Tu se. međutim, pojavljuje gotovo nerješiv problem, koji proizlazi iz činjenice da se danas vrlo teško može utvrditi na koji je način bilježnik, no oravilu Talijan, od stranke koja bi došla nred niega tražio da iskaže svoj identitet, odnosno kako je zapi­ sivao ono što b ' mu bilo priopćeno. U ponekom se slučaju, ipak. može utvrditi da je doseljenik iskazivao snažnu svijest o svom širem društvenom identitetu, što ću pokušati ilustrirati na primjeru stanovitog Mavre pok. Grgura iz Zrina, osobe ne baš visoka društvenog ranga, što jasno proizlazi iz sadržaja dva doku­ menta u kojima se on snominje. Naime. 10. 6. 1384. Mavro je u Zadru sklopio ugovor s ankonitanskim trgovcem naseljenim u tom gradu, Andrijom Nutii. po kojemu je bio dužan poći u Ankonu i tamo dvije godine služiti kod stanovitog Franje Menegucii. U bilježničkom instrumentu kojim je registriran taj ugovor,*8 Mavrino je podrijetlo označeno formulacijom «de Srigno de Crohacia«, što je ponešto neuobičajeno u odnosu na praksu zadarskih bilježnika do uspostave mletačke vlasti 1409., koji su u takvim prigodama obično koristili formulu »de Sclauonia«. Da je ono »de Crohacia« najvjerojatnije posljedica Mavrina inzisti- ranja, pokazuje" drugi ugovor s istim Ankonitancem sklopljen skoro dva mje­ seca kasnije. Po svemu sudeći Mavro je pošao u Ankonu, no, tamo je nešto kre­ nulo naopako, te se on početkom augusta opet obreo u Zadru, da b i 2. 8. 1384. sklopio novi ugovor o služenju, ovaj put kod samog Andrije Nutii, i to počev od dana kada je sklopljen prvi ugovor, od 10. 6. 1384.84 No, ono što je od osobita interesa u kontekstu ove rasprave, tom je prigodom Mavro u dokumentu ozna­ čen kao »Maurus condam Gregorii de Srigno Crohatinus-*. Valja, međutim, odmah naglasiti i to da je ovako napadno iskazani osjećaj identiteta doista velika rijetkost u masi migranata što se u drugoj polovici XIV i prvoj polovici XV st. slijevala u Zadar i druge gradove, te da je, zapravo, i slu­ čaj Mavre Grgurovog autoru ovih redaka time naprosto »zapeo« za oko. Cini se stoga uputnim pokušati na jednom drugom primjeru pokazati kako na taj način iskazani identitet tvori jednu od dimenzija društvenosti, ali da ta dimenzija ni u kom slučaju nema primat nad drugim oblicima iskazivanja društvenosti kod iste osobe, odnosno da se ona tek sporadično i po načelima koja je danas teško odgonetnuti, pojavljuje u izvorima. Odabrani se primjer, također iz zadarskog bilježničkog materijala, odnosi ovaj put na jednog pripadnika plemićkog sta­ leža, koji se nikad nije ni naselio u dalmatinskom gradu, ali je uz njega bio ipak čvrsto vezan i nerijetko je u njemu boravio. U jednom trenutku našao se upletenim u vrlo kompliciran spor, nastao iz fiktivne trgovine nekretninama, kojom se, inače, po dalmatinskim gradovima uobičajavalo prikrivati davanje kredita uz zabranjene kamate. U tri dokumenta napisana rukom istog biljež­ nika u rasponu od godinu i pol dana, a koja se odnose na ovaj spor, identitet je našeg »junaka« svaki put drugačije određen. Prvi put, 15. 2. 1390., on je jedno­ stavno naveden kao »ser Paulus de Pseto«, drugi put, 2. 1. 1391., isti je bilježnik 8 1 Tako se, primjerice, u Splitu spominju »Mise Zanls de Bagnalo habltator et Chris Spa- leti« 1 »Michael Johannls de Raguslo cluls et habltator Spaleti« (V. Rlsmondo, Pomorski Split druge polovine XIV st. Notarske lmbrevljature, Izdanje muzeja građa Splita 5/1954, 28 nr. U 12. 7. 1362.: 56, nr. 69, 3. 3. 1369.). S druge strane, splitski patricij Toma de Lucharls dobio je du­ brovačko građanstvo pod uvjetom đa preseli u Dubrovnik, odakle je onda otišao čak u Srbiju Imenovan, u jednom sporu, čak 1 za dubrovačkog konzula u Rudniku, ali se uz njegovo ime uvliek navodilo i ono »đe Spaleto« (Historijski arhiv Dubrovnik, Reformatlones, svezak 29 fol. 45VO. 14. 6. 1392.; svezak 33, fol. 140»о, ц. з. i«o.; fol. l59vo, 14. 9. 1410.). ra Od desetina sličnih primjera, odabrao sam one u kojima še' spominju stanoviti Urban sin Lukacijev iz Binca u Sani, koji je u Zadru sklopio ugovor o trogodišnjoj službi (HAZd SZB. Vannes qm. Bernardi de Firmo, Busta I, fascicolo 2. fol. 388, 9. 8. 1403.), odnosno Radoslav Radovanić »de Hliuna de loco Bistrica«, koji Je u Trogiru naukovao kod krznarskog obrtnika (HAZd. T. A., kut. 66. sveš. 30. fol. 2. 24. 2. 1412. — Bistrica Je, Inače, središte livanjske župe) 8 3 HAZd. SZB, Petrus de Serçana, Busta П, fascicolo 22, fol 22 I V I и Isto. fascicolo 23, fol. 7. 540 M- ANCIC: LJETOPIS KRALJEVA HRVATSKE I DALMACIJE zapisao ime stranke kao »ser Paulus Croatus de Pseto«, da bi treći put, između 8. i 18. 5. 1391., bilo navedeno »ser Paulus conđam Petri de Pseto«.85 Teško je, dakako, reći tko je, zadarski bilježnik ili pak sam »gospodin Pavao«, mijenjao način bilježenja identiteta, ali se ipak čini da ovaj primjer dosta precizno ocr­ tava duhovni prtljag što ga je doseljenik iz hrvatskog zaleđa unosio u svoje novo prebivalište, gradsku komunu. Konačno, bilježnički spisi pokazuju da ne treba prebrzo i olako suditi i o tomu što ga je, kao duhovna stvarnost, tamo čekalo. Da stereotipna shvaćanja, što počivaju na dihotomiji Jirečekovih razglabanja o »romanstvu« patricijata i »slavenstvu« puka,88 nemaju baš čvrsto uporište u historijskoj zbilji gradskog života, čini se da će najbolje potvrditi ono što se može pročitati kod prve dvo­ jice zadarskih bilježnika domaćeg podrijetla čiji su spisi sačuvani, Jordana No- zdronje i svećenika Matije Salašića. Jordan, iz patricijske obitelji de Nosdrogna, čiji sačuvani spisi pokrivaju kratko razdoblje od aprila 1391. do juna 1392., do­ sljedno u svakoj prigodi rabi pridjev »hrvatski« tamo gdje su talijanski biljež­ nici po pravilu pisali »slavenski«, te se tako kod njega pojavljuju »gonjaji hrvat­ ske mjere«, »svećenici hrvatskog pisma«, koje se opet kao takvo, »hrvatsko«, i uči.87 S druge strane, svećenik Matija, nepoznata podrijetla, kojega je inače u »bilježnika s carskim autoritetom« proizveo u Zadru 1390. biskup Drivasta,88 i čiji sačuvani spisi teku od 1400., nasuprot Jordanu, dosljedno rabi odrednicu »slavenski« u svim onim prigodama kada je riječ o svećenicima toga »pisma«, mjerama što važe van gradskog distrikta itd., mada, primjerice, naselje Karin jasno locira u Hrvatsku.89 Čini se da upravo ovo tanano distingviranje »hrvat­ skog« i »slavenskog« identiteta zrcali dva različita shvaćanja što već od ovog doba usporedo egzistiraju u dalmatinskom gradu. Naime, određujući jezik, mje­ re itd. kao »hrvatske« Jordan Nozdronja jasno daje do znanja da i sam parti­ cipira u onom društvenom entitetu što sam ga već označio kao »zajednicu je­ zika«, zajednicu koja prelazi političke/kulturne okvire što ih je stoljećima per­ petuirao feudalni partikularizam, inzistiranjem na univerzalnoj vrijednosti raz­ lika proizašlih iz podijeljenih jurisdikcija. S druge strane, svećenik Matej Sa- lašić, rabeći u istim prigodama odrednicu »slavenski«, vezuje se na tradiciju srednjovjekovnog shvaćanja o suprotstavljenim kulturnim identitetima nedifer- ciranog slavenskog okružja i komunalne zasebnosti, utjelovljene u »latinskoj« gradskoj kulturi. Upravo ovaj primjer dvojice obrazovanih Zadrana i njihova odnosa spram identiteta svijeta koji ih okružuje vraća raspravu, na stanoviti način, tamo oda­ kle je ona i krenula, naime na skup ideja fokusiranih u Ljetopisu kraljeva, ko­ jega sam autorstvo pripisao magistru Nikoli iz Krajine. Iz svega što je ovdje rečeno jasno proizlazi da je na prijelomu XIV i XV st. duhovna klima dalma­ tinskog grada, usljed vrlo intenzivnih gospodarskih i društvenih promjena, po­ stupno počela napuštati okvire što ih je nametala srednjovjekovna komunalna svijest. U potrazi za identitetom, što se otvarala samim promjenama u svim do­ menama društvenog života, komunalno jedinstvo i zatvorenost prema spoljnom okružju nisu se više mogli održati pred prodorom svijesti o zajedništvu sa svi­ jetom što se prostirao van granica gradskog distrikta.90 Sagledan u tom svjetlu, 8 5 HAZd, SZB, Articutlus de Rivignano, Busta П, fascicolo rv, fol. 9l-lvo; fascicolo V, fol. 57vo ; fascicolo VI, fol. 12VO-3. 8 8 Usp. K. Jireček, Romani u gradovima Dalmacije tokom srednjega veka (izv. Die Roma­ nen in den stadten dalmatiens wahrend des Mittelalters — prijevod S. Stojanovića), Zbornik Konstantina Jirečeka П, SANU, Beograd 1962. 8 7 HAZd, SZB, Jordanus de Nosdrogna, Busta I, fascicolo 1, fol. 15-5*°, 5. 9. 1391. Usp. i bllj. 73 i 75. 8 8 HAZd, SZB, Articutlus, Busta П, fascicolo V, fol. 31-1™>, 20. 8. 1390. 8 9 HAZd, SZB, Presbiter Matheus Salassich, Busta I, fascicolo I, fol. u™, ». io. 1400. : »Ser Andreas Merdessicn nobilis de Crouatia videllzet de Carino-«; fol. rr 0, 24. 11. 1400.: »presentlbus disscretis viris presbitro Grisogono condam Drasoy dicto Osstrlzo lictere sclaulce-, ltd. Usp. 1 P. Runje, O vrijednosti i ugledu glagoljskih knjiga u 15. stoljeću, Slovo 37/1987, 181. » Usp. T. Raukar, Komunalna društva, 177 i d., s preciznim podnaslovom — Dinamika кго- atlzacije. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • 1990 • 4 541 Ljetopis je kraljeva, kako je već rečeno, najstariji sačuvani tekst u kojem se su­ stavno pokušava skinuti hipoteka »-barbarstva« s hrvatskog okružja građa, hi­ poteka što ju je nametala upravo srednjovjekovna komunalna ideologija. Samo je dokidanje tog »barbarskog okružja« kao »điferenciae specificae«, koja možda nije ni bila tako široko prihvaćena kako se to čini pa i uporno dokazuje isklju­ čivo na temelju Kronike Tome arcidjakona, bilo preduvjet za širenje »hrvat­ skog« identiteta u građu, pri čemu ne treba, unatoč stanovitoj sinkroniji i slič­ nosti, cijeli taj proces posmatrati zanemarujući razlike što su se javljale od gra­ da do grada. U kojoj je mjeri taj proces zahvatio Troßir jako je teško govoriti budući da fond sačuvanih izvora iz razdoblja potkraj XIV i prve polovice XV st. nije ve­ liki, no, čak je i u njemu bilo moguće naći dovoljno elemenata da se bar djelo­ mično ocrta duhovni kroki magistra Nikole iz Krajine, kroki koji se u dobroj mjeri podudara i nadovezuje na ono što se o duhu autora moglo izvući iz samog Ljetopisa kraljeva, unatoč činjenici da, bar naizgled, u izvorima iz kojih su crp­ ljene informacije nema ništa o predmetu o kojem se upravo raspravlja. Ne tre­ ba, međutim, zanemariti saznanje da je upravo u Trogiru dinamika gospodar­ skih, pa i društvenih gibanja, bila, najvjerojatnije, najslabije izražena u odnosu na druge dalmatinske gradove,*1 čime bi se mogla objasniti stanovita nota izo­ liranosti i suprotstavljenosti komunalnom svijetu kao cijelini kod autora Ljeto­ pisa kraljeva. U takvoj je situaciji, s druge strane, stalna veza sa svijetom hrvat­ skog okruženja nadomještala nepostojanje šireg kruga sumišljenika u onom mi­ ljeu u kojem se autor svakodnevno kretao, što bi u daljoj konsekvenci moglo objasniti kako je Nikolin rukopis, kako se on može nazvati ako se prihvati atri- buiranje autorstva, našao svoj put do kuće Markovića-Kačića u Krajini. Na­ stavljajući istraživanje u tom pravcu nije bez značenja napomenuti da je i je­ dina osoba za koju se moglo utvrditi da je bila u tijesnim vezama s magistrom Nikolom, Ivan Munda, muž njegove rodice, na ovaj ili onaj način održavao jake kontakte sa svijetom »hrvatskog« okružja suvremenog Trogira. O samoj obitelji Munda ne može se reći gotovo ništa, i svakako je indika­ tivno da, primjerice, o njima pod tim imenom nema niti jednog slova u Luciće- vim Povijesnim svjedočanstvima o Trogiru. Otac, pak, Ivanov, Juraj Munda, po­ javljuje se u bilježničkim spisima iz posljednjih desetljeća komunalne slobode kao trgovac stokom i poslovni partner stanovitog Olivera Gojšića, Vlaha nase­ ljenog u Trogiru, jednog od aktivnijih trgovaca koji su više-manje redovito od­ lazili s robom u Hrvatsku i Bosnu.92 Sam Ivan se tridesetih godina XV st. bavio trgovinom vinom na veliko, te zakupljivao velike zemljišne posjede crkvenih institucija u gradu.93 No, za ovu je prigodu osobito interesantno naglasiti da je upravo Ivan Munda bio ta osoba kojoj su se glavari devet sela trogirskog dis- trikta (Razice, Vresina, Gusterna, sanctus Angelus, Vinischia, Dobrouiza, Suin- ze, Chnegignin dub i Crastouaz) obratili u januaru 1437., tražeći pozajmice u žitu koje bi ima omogućile preživljavanje do sljedeće žetve. S predstavnicima svakog od tih sela ponaosob, Ivan je sklopio posebne ugovore, registrirane kod gradskog bilježnika, kojima se predviđala isplata cijene prodanog žita do kraja juna tekuće godine.94 Teško je reći što je prouzročilo glad u ovim selima, osim ako to nije bila posljedica uništavanja usjeva u doba sukoba između Ivana »l Raukar, o. c. 160 1 đ. Usp., također, Isti, Komunalna društva u Dalmaciji u XV st. i u prvoj polovini XVI stoljeća, Historijski zbornik XXXV/1982, 164 1 đ. "* Za Jurja Mundu : HAZd, T. A., kut. 66, sveS. 29, fol. 15-5™, 16. 11. 1410. Za novac Sto Je Jurju bio dužan »Aliuerius Goisich Vlachus nabltator burgi TraguiU« na i. m., kut. 1, sveS. 12. fol. 4™ 11. 0. 1413. U istoj knjizi presuda trogirskog općinskog suda iz koje je citiran prethodni podatak, jasno se zrcali i Oliverova trgovačka djelatnost: fol. 1, 29. S. 1413.; fol. 2, 17. 5. 1413.; fol. 4, 4. 6. 1413. : fol. 10, 20. 8. 1413. "9 Ser Ivan Munda unajmljuje brod koji će za njegov raćun prevesti vino u Veneciju (HAZd, T. A., kut. 67, sveä. 1, fol. 65, 5. 7. 1435.). Usp. i bllj. 97. и HAZd, T. A., kut. 67, sveä. 2, fol. 99, 18. 1. 1437; fol. 99то-100, 17. 1. 1437.; fol. 101, 19. 1. 1437.; fol. 102-2", 20. 1. 1437. 542 M. ANCIC : LJETOPIS KRALJEVA HRVATSKE I DALMACIJE Frankopana i Matka Talovca, kada su doista stradavala i dobra Trogirana,95 no, činjenica da su se stanovnici ovih devet sela obratili za pomoć upravo Ivanu, a ne kojemu drugom bogatijem i utjecajnijem Trogiranu, kakvih nije bilo malo, daje za pravo da se pretpostavi kako su s njim veze održavali i ranije. Što se, pak, identiteta tog stanovništva, pa, zapravo, i čitava njihova svijeta, tiče, čini se da o tomu jasno govori činjenica da se čak i njihovo vino zvalo »hrvatskim«,9* što s druge strane, obzirom na to da se takvo određenje svaki put posebice na­ glašavalo, daje naslutiti da se u samom gradu čuvalo dosta jako jezgro komu­ nalnog identiteta. No, raspon se veza s hrvatskim okružjem Trogira u krugu unutar kojeg se kretao magister Nikola znatno širi sagleda li se djelatnost glavnog poslovnog kompanjona Ivana Munde, veletrgovca Jakova Klapčeva. Naime, Ivan i ser Ja­ kov, uz čije se ime taj dodatak veže tek u kasnijim godinama života, zajedno su nastupali kao zakupci velikih zemljišnih posjeda u trogirskom distriktu,87 ali je Jakov k tomu spadao i među najaktivnije trgovce u svom gradu. Njegovo je podrijetlo u dobroj mjeri pokriveno tamom nedostatka izvora, pojavom kara­ kterističnom, inače, za život nižih slojeva komunalnog stanovništva, no, ipak se može utvrditi da mu se otac zvao Klapac Dražojević, pri čemu bi se moglo po­ mišljati da obitelj potječe iz Poljica, čemu u prilog govori i činjenica da se Klap- čev unuk i Jakovljev sin Nikola kitio titulom kneza,98 što ne bi bilo bez stanovi­ tog značenja. Sam Jakov se pojavljuje kao trgovac tkaninama i drugom robom što je dolazila iz i odlazila u bliže i dalje zaleđe, još u predmletačkom razdob­ lju,99 a pod sam kraj tog razdoblja počinje igrati aktivnu ulogu i u političkim gibanjima, pa neposredno pred konačni pad Trogira pod mletačku vlast boravi na dvoru kralja Sigismunda i čak biva imenovan kapetanom kraljevske galije sa zadatkom da se bori protiv Venecije.100 Nakon uspostave mletačke vlasti 1420., u želji da se vrati u svoj grad, Jakov pristaje da neko vrijeme bude konfiniran u.Veneciji, a potom dobija dozvolu za povratak u Trogir,101 gdje se opet posve­ ćuje trgovini i razgranava poslove sa zaleđem do te mjere da je trgovao i s jed­ nim od najmoćnijih feudalnih velikaša svog doba, gospodarom Cetine i bivšim banom, Ivanišem Nelipčićem, od čijih je nasljednika 1437. pokušavao utjerati neka potraživanja.102 Takva je i poslovna i politička orijentacija ostala obitelj­ skom tradicijom, pa je Jakovljev sin Nikola, isti onaj što se kitio titulom kneza, prvo postao »dikarom« (neke vrsti poreznika) u Senju,103 a potom i glavnim po­ slovnim partnerom bosanskog kralja Stjepana Tomaša, koji ga je, kao nešto , r a " ° s " k 9 b u I v a n a Frankopana i Matka Talovca vidi V. Klalć, КгсМ knezovi Frankapani, мн, Zagreb 1901, 225 1 d. u oktobru 1 novembru 1436. u Trogiru su se Imenovali prokuratorl za potraživanja nastala Iz štete pričinjene Troglranlma od strane ljudi »magnifici comltls Angeli Cetine et Clissle«, odnosno Stete pretrpljene »dum (oštećeni — op. aut.) lret de campo hostls magnifici domini comltls Matchonls« (HAZd, T. A., kut. 67, sveš. 2, f oL 62, 16. 10. 1436 -fol 73" H. 11. 1436.). ' * J* Peđerin Acta politica, 161, 18. 6. Ш6. (za datum usp. bllj. 46): »domino Blasco Andrée pro vino crouatico ab Ipso accepte quando dleti noblles luerunt ad Mezllnam Ubras ХШ soldos Ш1« (podvlačenje autorovo). ^ ^ -.- °I ?55 , J a k ° v T e.stó i ser Ivan Munđa zakupljuju od Ivana de Mugla prihod crkava sv. Ma­ rije od Otoka 1 sv. Petra »de castello«, po cijeni od 29 dukata na godinu (HAZd, T. A., kut. 67. sveš. i. fot 21«, io. 3 1435.). Ista dvojica zakupila su »introitus vini monasteril s. Johannis Bap- м р о d i e n l o d 140° Ubara na godinu (na 1. m., sveä. 2. fol. 3, 18. 2. 1436.). „ , „ "-Olapac Drasoleuich« pojavljuje se kao svjedok kod prodaje posjeda u selu Ostrog 'rV* d.' \ ' , k u t - 6 6 , s v e ä - 1 5 ' f o 1 - x» "• 1 2- 1385->- ° -knezu Nikoli« viol M. Sunjić, Trogirski lz- 1391 d ° o m osvojenJu Bosne, Glasnik arhiva i društva arhivskih radnika BIH ХХ1ХД989, , ,„, M Jako vi j evo se Ime Jako često pojavljuje u suvremenim bilježničkim spisima, zrcale« djelatnost kojoj bi se mogla posvetiti čitava rasprava. Za ovu Je prigodu, međutim, dostatno naznačiti đa je do 1417. Jakov Imao trgovačko druStvo s braćom Ivanom, Baltazarom 1 Jakovom рок. Beltrama Iz Venecije, te đa Je pri sravnjivanju računa s njima Isplatio stanovitu sumu za ИГ7 ? n ° З е P * l n P a n n l s et aUls mercanciis« (HAZd, T. A., kut. 66, sveä. 30, fol. 42, 16. 9. л t.. "ü! I \ L u c l e . Povijesna svjedočanstva o Trogiru i l (Izv. Memorie Isteriche dl Tragurio ora detto Traù — prijevod J. Stlplšlća), CS, Split 1979, 903 Id. 101 Luclć, o. e. 954 1 d. „„,,., гТ^ет J a ^ ? . v T . e s t a J e 9- *• 1 4 3 7 - Imenovao prokuratora koji Je trebalo da utjera sva nje- fS,iđ t £ K11,s,u * ^ F g d ì e ' o đ nasljednika Ivanlša Nellpčića, Blaža Ratetlća, te od svih osta- i m ^ H e " 1 8 ivis" (RAza- T- A-> kut. 67, sveš. 2, tel. 96-6»°). m t „ , / - 5 L 7 u r m .•J.S rY3 t s M spomenici, J A Z U , Zagreb 1898, 179, 3. 2. 1449.: »muž' vazmožnl knez Nikola Trogiranin- dikarl senli'ski«. (Podvlačenje autorovo) ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 543 kasnije i njegov nasljednik, posljednji bosanski kralj Stjepan Tomašević, ko­ ristio i kao političkog emisara.104 No, ono što se čini ovom prigodom bitnim naglasiti u tom sustavu veza ši­ reg kruga Trogirana među kojima se kretao magister Nikola nije bilo zabilje­ ženo u onim izvorima iz kojih su crpljeni gornji podaci, izuzimajući, dakako, jasne naznake političke orijentacije. Riječ je o tomu da način na koji je dalma­ tinski srednjovjekovni trgovac vodio svoje poslove, to znači pregovarao, sklapao sporazum i sravnjivao račune sa svojim kompanjonima, rijetko izlazi na pvor- šinu u sačuvanim izvorima, a i to se, gotovo po pravilu, dešava samo u sudbe­ nim spisima. Tek iz te rijetke skupine dokumenata izlazi na vidjelo atmosfera u radnji ili trgovčevu domu, odnosno na gradskom trgu ili u luci, gdje se na okupu obvezatno nalazilo više osoba, i u okružju neobaveznog prepričavanja i prenošenja različitih informacija, odvijao tzv. »poslovni život«.105 U kolikoj su mjeri, inače, za dalmatinsku komunu trgovci bili važan izvor informacija o ži­ votu zaleđa, ponajbolje se vidi na primjeru Dubrovnika, gdje neizmjerno bogat­ stvo sačuvanih arhivalija omogućuje najdublji uvid u sve pore svakodnevnice. Upravo zahvaljujući tomu znamo da su dubrovačke vlasti svoje diplomatske uspjehe dobrim dijelom temeljile na manipuliranju informacijama što su ih s putovanja donosili trgovci, i formalno obvezani da svoju vladu izvijeste o svim novostima što su ih_usput pokupili.108 Čini se da nije presmjelo pokušati upravo u takvoj atmosferi, za kakvu se može pretpostaviti da je vladala i u domovima i radnjama Ivana Munde i ser Jakova Klapćeva Teste, uz koje je, odnosno bar uz jednog od njih, magister Ni­ kola bio vezan čak i rodbinskim vezama, tražiti odgovor na pitanje otkud u Lje­ topisu kraljeva ideja o »nevjernim Hrvatima« koji nemaju »od svoga jezika gospodara«. Uzimajući u obzir silinu vrenja na prostoru »hrvatske jezičke za­ jednice« u prvoj polovici XV st., u eksploziji feudalne anarhije, pospješene sra­ zom različitih političkih čimbenika, od duždeve palače u Veneciji, preko dvo­ rova u Budimu i u Bosni, sve do »nevjerničke kuge« u obličju Turaka, koji su se, poput »božijeg biča«, sve češće pojavljivali na tom prostoru, jasno se ocrtava situacija u kojoj je doista bilo teško očuvati dosljednost opredjeljenja i vjernost bilo kakvom principu.107 Polazeći korak dalje, nije teško zamisliti kako su se vi­ jesti o stalnim sklapanjima i razvrgavanjima saveza, promjenama orijentacija i odsutstvu bilo kakva centra moći koji bi bar na trenutak uspio ujediniti ve­ ćinu snaga, sklapale u čudovišan mozaik koji, zacijelo, nije mogao ostaviti »hlad­ nima« krug Trogirana što su već na razini političkog angažmana i poslovnih veza nedvojbeno iskazivali jasno opredijeljene simpatije za svijet zaleđa. U usporedbi sa svim tim, kakav stari tekst o vladavini dobrog hrvatskog kralja Zvonimira, čije se postojanje, prisjetimo se, dosta jasno naslućuje, doista je mo­ gao dočarati »zlatno doba«, a »grijeh« što je proizlazio iz kraljoubojstva, u ne baš koherentnoj predstavi vremenske sukcesije zbivanja, precizno se ukazivao kao uzrok »božijeg gnjeva«, što se spustio na glave »nevjernih Hrvata« i uvje­ tovao postojeće stanje. m Lučić, o. c. 960 i đ.; usp. 1 bilj. 98. 105 Trgovačku »topografiju-« Zadra razrađuje T. Raukar, Prilozi o trgovačkom životu u Za­ dru XV stoljeća, Spomenica Josipa Matasovića (1892—1962), Zagreb 1972. Atmosferu u radnji ma­ gistra Petra novčara, zadarskog veletrgovca, u trenutku kada Je tu sklapan pomirbeni sporazum između trgovaca Stagli filli Antonij de F imo 1 Johannis Beta de Bononla dočaravaju izjave date pred zadarskom Curia cpnsulum et marls (HAZd, SZB, Curia consilium et marls, Busta I, fascicolo П, fol. 8-9™, 15. 9. 1387.). Kako su se u kući Petra, sina Venture iz Cesene, zadarskog građanina, sravnjivali računi između njega i Liparelli qm. Georglj mercarij de Ancona, zrcali se u iskazima trojice nazočnih svjedoka, datim pred Curia maior dvilium Jadrensls (HAZd, Curia maior civilium Jadrensls, kut. 1, svezak П, sveSčlć 1, fol. 20-21»°, 9. 3. 1395.). 1 И B. Krekić, Dubrovnik in the 14th а п а i5th centuries : A city Between East and West, Nor­ man, University of Oklahoma Press, 1972, 147 1 d. 1 0 7 Za politička gibanja prve polovice XV st. joä uvijek Je relaventno ono Sto Je davno na­ pisao V. Klaić. povijest Hrvata, knj. 3, MH. Zagreb 1972*. 53 i d. Usporedi, također, i djelo Istog autora citirano u bilj. 95, ali isto tako i Poviest hrvatskih zemalja Bosne i Hercegovine, Napre­ dak, Sarajevo 1942, 413 i d., odnosno S. Cirković, Istorija sređnjovekovne bosanske države, SKZ Beograd 1964, 192 i đ. Bibliografsku orijentaciju za novije radove o tom razdoblju posljednji je dao T. Haukar, Druätveni razvoj, 75 bilj. 2. 544 M. ANCIC: LJETOPIS KRALJEVA HRVATSKE I DALMACIJE Pokušavši na prethodnim stranicama utvrditi temeljne značajke djela koje se s punim pravom može nazvati Ljetopis kraljeva Hrvatske i Dalmacije nasto­ jao sam istodobno, u mjeri u kojoj je to moguće u jednom kraćem tekstu, ocr­ tati duhovna gibanja i atmosferu iz kojih proizlazi i sve ono što se, kao skup ideja, fokusira u tom sastavku. Utvrdivši usporednom analizom da je Ljetopis kraljeva podjednako i prijevod i preradba prve 23 glave teksta koji se danas naziva Ljetopis popa Dukljanina, kojemu je pridodat drugi tekst nepoznate pro­ venijencije, po svemu sudeći također preveden i prerađen, i u kojemu je riječ o vladavini i ubojstvu hrvatskog kralja Zvonimira, ustvrdio sam da on može i mora da se posmatra kao cjelovito djelo, u kojem netko sumira svoja znanja i predstave o »procesu raspadanja jedinstvenog hrvatskog kraljevstva«, i o gu­ bitku, u srednjovjekovnom smislu shvaćene, državne nezavisnosti upravo onog dijela tog »kraljevstva« koji je zadržao hrvatsko ime. Na temelju kompleksnosti sartie zamisli i instrumentarija kojim je prove­ dena preradba, može se zaključiti da je autor tog posla morao posjedovati za svoje doba zavidnu razinu obrazovanosti, praćenu dubokom prožetošću kršćan­ skim idealima, što se najjasnije očituje u shvaćanju historije kao realizacije kršćanske moralne pouke. Na tu se kršćansku ideju kod autora Ljetopisa kra­ ljeva nadovezuje stanovita rezerviranost spram gradskog klera latinskog bogo­ služja i nedvojbeno iskazane simpatije za kulturne obrasce hrvatskog okruženja grada, u kojima centralno mjesto svakako zauzima glagoljaška tradicija sla­ venskog bogoslužja. Dokazujući da se takvim shvaćanjima mogu naći paralele u dalmatinskim gradovima prve polovice XV st., pokušao sam autorstvo Ljeto­ pisa kraljeva atribuirati magistru Nikoli pok. Jurja iz Krajine, ravnatelju op­ ćinske škole u Trogiru, koji je u tom gradu boravio od 1416. do 1448. Polazeći od činjenice da se ono što neveliki sačuvani materijal arhivskih iz­ vora otkriva o ličnosti magistra Nikole iz Krajine dobrim dijelom poklapa i na­ dovezuje na autorski pečat, očitan u analiziranom djelu, pokušao sam rekon­ struirati krug unutar kojeg se on kretao, stavljajući u prvi plan djelatnost dvo­ jice »poslovnih« ljudi s kojima je ravnatelj općinske škole bio rodbinski pove­ zan i, najvjerojatnije, održavao društvene kontakte. Upozoravajući na to da bi­ lježnički materijal, na kojem se temelji analiza veza ove dvojice »poslovnih« ljudi s hrvatskim okružjem Trogira, ne može u punoj mjeri osvijetliti atmosferu i način distribuiranja informacija koje su se, samom prirodom trgovačkog po­ sla, slijevale u radnje i domove ovih ljudi, pokušao sam dokazati da su upravo iz tog kruga, odnosno iz uvida u stvarnost života suvremene Hrvatske, nikle ideje o »nezahvalnim Hrvatima« i njihovoj »nevjeri«, dakle one ideje kojima autor Ljetopisa kraljeva objašnjava »tragičan« tijek hrvatske povijesti do nje­ gova vremena. ' Konačno, završavajući na prethodnim stranicama vođenu raspravu, čini se da nije na odmet upozoriti na eventualni dalji pravac istraživanja, utemeljenih na ovdje postignutim rezultatima, o luku duhovnih gibanja što, rasponom od skoro dva stoljeća, povezuje nastanak i procvat raznorodnih tekstova na kojima se temelji i u kojima se ogledao »hrvatski« identitet u dalmatinskim gradovima. Taj se luk svojim starijim krakom oslanja na dopune i pripise, koji su trebali »pojasniti« stvari u starim tekstovima (Qualiter, Pripisi sumpetarskom kartu- laru), a mlađim na krug humanističkih autora što su u prvoj polovici XVI st. po tim istim gradovima stvarali neke od najljepših stranica hrvatske književnosti (Marko Marulić, Petar Zoranić itd.). Materijal za takvu raspravu je više no obi­ lat i uključuje, pored »historiografskih« radova kakav je i ovaj kojim sam se bavio na prethodnim stranicama, i već razvijenu književnu produkciju, te mno­ štvo dokumenata rasutih po brojnim bilježničkim knjigama imbrevijatura i per- gamenama smještenim danas po raznim arhivima. Dio toga dokumentarnog obi- ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 545 lja ugrađen je, bilo izravno bilo neizravno, u razglabanja na prethodnim stra­ nicama, i već na temelju toga moguće je upozoriti da dvije gore postavljene granične točke nisu povezane »pravom linijom razvoja«. Čini se da najbolju ilu­ straciju toga na što mislim priskrbljuje sam Ljetopis kraljeva, odnosno način na koji se taj tekst pojavljuje i nestaje na obzorju splitskog intelektualnog kruga tijekom ovog razdoblja. Riječ je, naime, o tomu da je latinski izvornik u ra­ sponu od jednog stoljeća na posve oprečan način shvaćen i ekscerpiran kod Tome arcidjakona i anonimnog autora Pripisa sumpetarskom kartularu, da bi potom nedvojbeno bio zagubljen i ponovno otkriven u hrvatskom prijevodu po­ četkom XVI st., što će pobuditi veliku pažnju u humanističkom krugu oko Mar­ ka Marulića, a njega samog ponukati da se poduhvati prevođenja na latinski radi lakšeg distribuiranja u suvremenom obrazovanom svijetu Evrope. Već i ovaj primjer jasno ukazuje na to da u budućim analizama sličnog materijala treba postupati krajnje pažljivo, vodeći računa o tomu da su distribucija i pri­ hvaćanje određenih ideja u dalmatinskim gradovima, sve do šireg prodora ti­ skane knjige, uvelike ovisili o sudbini pojedinačnih rukopisa, koji su se lako gubili i teško pronalazili. S u m m a r y »THE CHRONICLE OF THE KINGS OF CROATIA AND DALMATIA« (On the origins and the authorship of Croatian redaction of The Chronicle of presbiter of Dioclea) Mladen Ančić In the paper dedicated to the 900th anniversary of the death of Croatian king Zvonimir the author submitted to the thorough analysis previosly well known histo­ riographie text which was among historians entitled »Croatian redaction of The Chronicle of presbiter of Dioclea«. After reasserting former title given to the text by the 16th century Croat poet Marko Marulić (The Chronicle of the kings of Croatia and Dalmatia), the author asserts the fact that »The Chronicle of the kings« was com­ posed in a such way that the Croatian translation and re-making of the first 23 chap­ ters of the Latin text known as »The Chronicle of presbiter of Dioclea« were com­ plemented with another text, probably also translated and re-made, which tells the story of the king Zvonimir's violent death. Thereafter the author proceeds with alle­ gation that despite its twofold composition »The Chronicle of the kings« is still well defined and one and same work whose author tried to explain how and why the kingdom of Croatia lost independence in its medieval sense. In his explanation ano- nimous translater/writer is bent upon the christian morals and insists on the idea of »expiation of the sins«. The long list of the sins comitted by »ungrateful Croats« ends with the murder of the »good and pious« king Zvonimir, whose curse that Croats never again »should have the king of their language« was materialised with the ad­ vent of the Hungarian king. But, contrary to all earlier chroniclers and most of »hi­ storians« from Dalmatia, the author of this chronicle shows great simpaties for »Croat« cultural traditions (i. e. glagolitism), rejecting at the same time »Latin« cultu­ ral traditions deeply rooted in Dalmatian cities. The analysis of the method of trans­ lation and re-making showed also that the anonimous translater/writer who, it is proved beyond any reasonable doubt, lived somwhere in Dalmatia in the first half of the 15th century was well educated and under the strong influence of the historical works and the way of »historical thinking« of his age Such an picture of the author of »The Chronicle of the kings« is then contra- punctuated with small group of archival data about some »magister Nicolaus de Craina« who was »rector scolarum gramatice« in the city of Trogir. Born in the me­ dieval region of Krajina, between city of Omiš and river Neretva, homeland of Croat noble house of Kačići and at the same time precisely the place where the only manu­ script of »The Chronicle« was found in the beginning of the 16th century, Nicolaus probably got his university degree of »medicus« somwhere in Italy and around 1416. started his career as »rector scolarum«. His testament, drafted in the may of 1448. 546 M.ANCIC: LJETOPIS KRALJEVA HRVATSKE I DALMACIJE and preserved in the archives of the city of Trogir, shows the sam kind of piety as was discerned m -The Chronicle of the kings« while a t the same time maintains note of disrespect for the »Latin-« clergy of his town. At this point the author ventures into discussion on the subject of notions of so- tm-cultural identities as they were articulated in the cities of Dalmatia at the time preceding the coming of »The Chronicle«. The results of discussion enabled the author to conclude that »magister Nicolaus de Craina« was by no means isolated in his opi­ nions After pinpointing the lack of wider range of relevant historical sources for this specific period (1. e. chronicles, as well as other sorts of literal works) the author con­ cludes his discussion on the subject with an attempt to discern the grounds on which »•magister Nicolaus«, supousedly translater/writer of »The Chronicle of the kings«, formulated his remarks on the »ungratefulness« of the Croats. In order to do so, the author reconstructed the circle of »magisteri« relatives and friends, chiefly the rich merchants of the city of Trogir, who were closely connected by the means of bussines and political ties with the Croat hinterland. Such an network of ties provided good flowing through of informations about political grievances in the hinterland, where at this time raged feudal anarchy. This body of informations concerning treacherous acts, seemingly unprovoced petty wars and whole lot of similar facts might have deep impact on a pious and pesimistic mind of school's master so that he felt urge to find »deeper« causes for such an state of affairs KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino Sekcija za krajevno zgodovino Zveze zgodovinskih društev Slovenije že vse od leta 1953 izdaja svoje glasilo — »Kroniko«. Revija je ilustrirana in poleg poljudno-znanstvenih prispevkov iz slovenske krajevne zgodo­ vine pogosto objavlja tudi razprave in članke, ki po svoji problematiki presegajo ozke lokalne okvire. »Kronika« ima namen popularizirati zgo­ dovino in zato poroča o delu zgodovinskih ustanov in objavlja ocene novih knjig, pomembnih za slovensko zgodovinopisje. »Kroniko« lahko naročite na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slove­ nije, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1. Po izredno ugodnih cenah so na razpolago tudi večinoma vsi starejši letniki revije. V seriji »Knjižnica Kronike« so doslej izšle naslednje publikacije: — Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955), 96 strani. — Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOČJU LJUBLJANE (1956), 72 strani. — Vlado Valencia, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957) 68 strani. ' — Sergij Vilfan — Josip Cernivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE ME­ STNE HIŠE (1958), 128 strani. — Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN STIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE (1971),.104 strani. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 • 4 . 547—551 547 J o ž e S m e j PREGLED SREDNJEVEŠKE ZGODOVINE MURSKE SOBOTE: PREDSTAVITEV NOVEGA MESTNEGA GRBA Predavanje na 25. zborovanju slovenskih zgo­ dovinarjev v Murski Soboti 2. oktobra 1990. Slovenska bogoslovna akademija v Rimu je v dneh od 17. do 21. septembra 1984 priredila v papeškem zavodu Slovenik znanstveni simpozij o dr. Francu Iva- nocyju. Udeleženci smo si lahko v dvorani Slovenika ogledali grbe slovenskih mest. Grbi v raznih barvah, eni lepši od drugih. V Sloveniku je manjkal menda samo grb soboškega mesta. To dejstvo me je nagnilo, da sem napisal razpravo z naslovom Prizadevanje Sobočanov za mestne pravice od leta 1366. Razprava, dokumentirana z dotlej še večidel neobjavljenimi in v opombah navedenimi listinami in rokopisi, je bila prebrana v Soboti 21. aprila 1989 na zboru pomur­ skih zgodovinarjev in objavljena v Pomurskem vestniku. Ob predstavitvi grba soboškega mesta bom najprej podal kratek povzetek omenjene razprave, nato pa ga bom skušal dopolniti iz prav tako še neobjavljenih listin in drugih rokopisov. Prvi zgodovinski podatek o soboški cerkvi sv. Nikolaja in potemtakem tudi o kraju Sobota je iz leta 1297. Listino je objavil Georgius Wencel v: Codex diplomaticus Arpadianus continuatus X. zv., str. 250—1. Toda letnici, ki sta bili nekoč vzidani v steno stare soboške cerkve, to sta letnici 1071 in 1252, nam nare­ kujeta ta zgodovinski podatek pomakniti še za kako stoletje ali vsaj za nekaj desetletij nazaj. Sobota kot »civitas«, kot mesto pa se prvič omenja leta 1366: »civitas Murazumbota in districtu Beelmura«, mesto Murska Sobota v okrožju Beelmura. Da je lahko neki kraj tudi uradno postal mesto, je bilo potrebno predvsem troje: a) da je bil kraj oproščen vseh bremen in rabot tlačanskega jarma; b) da je bil obdan z močnim obrambnim zidom in utrdbami; c) da je imel svobodne sejemske pravice in pravico pobirati pristojbino od mimogredočih trgovcev. Prvi pogoj, da je lahko kraj Sobota postal mesto, je bil izpolnjen takole: Leta 1365 je dalmatinsko-hrvaški ban in pozneje še palatin Nikolaj de Széchy dobil kot kraljevi fevd zemljišče Lyndwa. Ko je naslednje leto — 1366 — uradno prevzel gornjelendavsko zemljiško posest, se v listini omenja, da mu pripada tudi belmurski distrikt s petnajstimi naselji, med njimi tudi »civitas« Murska Sobota. Od takrat so bili Széchyji — imenovali so se Rima-Széchyji ali gornje- lendavski Széchyji — dolga leta lastniki Gornje Lendave in Sobote. Istoimenski najmlajši sin pravkar omenjenega Nikolaja de Széchyja je leta 1476 oprostil .Soboto vseh plačil, dajatev, pristojbin, kakor tudi vseh vrst bremen in rabot v kakršnikoli obliki. Te izjemne pravice soboškega mesta so potem zaporedoma potrdili grof Aleksij Thurzo de Bethlenyfalwa z listino, izdano v Požunu (Bra­ tislavi) 17. junija 1540, Margareta Széchy dne 15. avgusta 1569 in Ladislav Pop- pel 23. maja 1572. V teh štirih listinah se prebivalce soboškega mesta ne ime­ nuje »coloni« (podložniki) niti »oppidani« (tržani), marveč »cives« (meščani). Ko so novi gospodarji soboškega mesta hoteli Sobočane vpreči v tlačanski ja­ rem (iugum coloniale), so ti leta 1767 pisali cesarici Mariji Tereziji med drugim tudi tole: »Naša sedanja zemljiška gospoda, presvetla grofa Emerik de Battyân 548 J- SMEJ: SREDNJEVEŠKA ZGODOVINA MURSKE SOBOTE in general Peter Szâpâry sta po svojem fiškališu uvedla proti nam urbarialni postopek, s katerim hočeta nas izenačiti z drugimi svojimi podložnik! .. Ker torej od leta 1476 nismo nikoli nosili tlačanskega j a r m a . . . in ker se preživ­ ljamo z obrtništvom (arte medianica) . . . prosimo vaše apostolsko kraljevo ve­ ličanstvo, da ohranimo svoje svoboščine.-« Obrambni zid, kot drugi pogoj, da je neki kraj mesto. V listini, datirani 6. aprila 1633 v Spodnjem soboškem gradu ali Rakičanu (in inferiori Castello Muraj Szombat, aliter Rakicsân), so omenjeni obrambni okopi, zidovi, jarki, notranje in zunanje obrambno zidovje, utrjeno s posebnimi utrdbami. Ome­ njen je tudi dolg most prek jarka ali okopov. Ob obrambnem zidu so se vrstila stražarska mesta. V listini je omenjen slovenski izraz »strâsa«. Zakaj ni danes sledu o teh obrambnih zidovih? Za obrambni zid je v listini uporabljen izraz »palânk«. Kako nastane palânk? Debele hlode ali kole spodaj priostrijo in jih v dveh vzporednih vrstah zabijejo globoko v trdna tla. Nato kole prepletejo z močnim žilavim šibjem, vmes pa nasujejo zemljo, kamen, pesek, razpadajočo opeko in vse to steptajo. Razumljivo je, da takšen zid ne more kljubovati vre­ menskim neprilikam, dežju, snegu, poplavam skozi stoletja. Tretji pogoj za mesto: Svobodne sejemske pravice in pravico pobirati ustre­ zno pristojbino je dal Soboti kralj Matija Korvin z listino, izdano v Olomoucu 6. avgusta 1479. II Po tem kratkem povzetku omenjene razprave skušajmo dopolniti in osvetliti iz drugih, prav tako še neobjavljenih listin in rokopisov pogoje, ki so potrebni, da je lahko starodavna Belmura ali Sobota postalo mesto. a) Po padcu Kaniže leta 1600 so Turki kljub premirju, sklenjenem leta 1606 ob ustju reke Zitve, leto za letom vdirali v Prekmurje. Kaniški Turki so izrecno izjavili, da jih to premirje ne veže. Teh mirovnih pogodb naj se držijo v Konstantinoplu in na Dunaju, če že hočejo (pismo Istvâna Karpachicha gene­ ralu Adamu Bathyânyju z dne 12. decembra 1649).1 V letih od 1600 do 1. decem­ bra 1649 se je nad 100 prekmurskih krajev iz Železne županije, se pravi iz Gor­ njega Prekmurja in Porabja, ne vštevši Dolnjega Prekmurja, uklonilo kaniškim Turkom. Naj navedem samo en primer: Sebeborski vaščani (Szent Biborczi fa- lubeliek) so se uklonili (hodultanak megh) leta 1632 agi Palotayju. Od 27 hiš so plačevali 12 forintov, 5 forintov ognjiščine (davek so terjali od gospodinjstva, ognjišča, ne od kmetije), 15 pintov masla, darilo kaniškemu paši poldrugi fo­ rint, 3 voze z vprego in poleg vsakega voza še po štiri pešce, delavce. Ko je omenjeni kaniški turški gospodar umrl, so prešli v last ispaiju Czivanu, ki jim je dajatev zvišal za eno tunjko medu, 15 funtov lanu, kebel moke, kebel su­ hega sadja, 8 gosi, 8 kopunov, 8 kokoši, dve vedri vina, dve lisičji koži in za en voz. V letu uklonitve so jih Turki trikrat oropali. S seboj so odvedli 26 ljudi; izmed teh se je odkupil Gregor Nemet, in sicer za 40 srebrnih tolarjev, drugi so še sedaj tam.2 Kako je prišlo do uklonitve teh 100 prekmurskih krajev v Porabju in Gor­ njem Prekmurju? Iz Kaniže so paše in begi po krvnikih poslali k prebivalcem vasi pismo, s katerim so jih pozvali, naj se jim uklonijo. Vas se je zbala tur­ škega maščevanja, zato je v spremstvu nekaterih uglednih vaščanov poslala k Turkom v Kanižo svojega župana. Po dolgem barantanju so določili dajatve. O uklonitvi in plačevanju davka so Turki izdali vsakemu kraju zagotovilno pismo, ki je prebivalcem uklonjene vasi zagotovilo svobodno gibanje. Od vseh krajev se edino Sobota ni uklonila Turkom, se pravi, ni se uklonilo niti notranje niti zunanje soboško mesto, čeprav so Turki zunanje mesto več- 1 Magyar Orszagos Levéltar, Budapest (Madžarski državni arhiv) Štev. 25821 (Navajam OL). ' Anno 1649 die prima Decembrls... Spisek Turkom uklonjenih krajev, v madžarskem jezi­ ku. Hrani OL P. 1315. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 549 krat oplenili. Iz pisma Blaža Temlina generalu grofu Adamu Batthânyju nam­ reč zvemo, da so Turki 23. aprila 1649 zunanje soboško mesto oplenili, šestim možem so vzeli glavo, en otrok je v ognju zgorel, 32 ljudi so odvedli s seboj, zgorel je tudi Stefan Siarto, in sicer po svoji slepi predrznosti, saj mu je bila ponujena hiša znotraj obzidja, pa ni hotel.3 Soboško mesto se torej ni podredilo Turkom. Notranje mesto je bilo dobro zavarovano in utrjeno z obrambnim zidom, okopom, utrdbami in vzdižnimi mostovi. Poleg tega je veljala mirovna pogodba ob ustju reke Zitve (1606). Po tej pogodbi so plemiške pravice ostale nedotaknjene. Take pravice je imela Sobota, zato Turki od nje niso zahtevali nobenih dajatev. b) O zunanjem in notranjem obzidju soboškega mesta govori tudi Blaž Temlin v pismu grofu Adamu Battyânyju z dne 3. aprila 1641. Palanko, ograjo s koli in šibjem ter s stolčeno zemljo, bi bilo nujno utrditi s kamnom in opeko, piše Temlin.4 c) Pravice soboškega mesta, ki jih je 6. avgusta 1479 dal kralj Matija Kor- vin, posredno potrjuje tudi njegova žena Beatrika, hči neapeljskega kralja. Listina se začenja: »Beatrix, Dei gratia Regina Hungariae, Bohemiae etc.,« t. j . «•Beatrika, po milosti božji kraljica Ogrske, Češke itd.« V listini se venomer po­ navljajo besede: »Nicolaus de Zeech«, «oppidum Muraizombat« in »antiqua con- suetudo«, torej »Nikolaj de Séchy«, mesto »Sobota« in »pradaven običaj«. Listi­ na je datirana takole: »Datum Budae, feria quarta proxima ante dominicain Jubilate anno millesimo quadringentesimo octogesimo tertio; Re Beatrix, manu propria.« Po naše: »Dano v Budi, v sredo pred nedeljo Jubilate, leta tisoč š t i r i ­ sto triinosemdesetega. Kraljica Beatrix, svojeročno.« Nedelja Jubilate je tretja po veliki noči. Tisto leto je bila ta nedelja 20. aprila. Sreda pred to nedeljo pa je bila 16. aprila. Torej je bila listina izdana 16. aprila 1483.5 Tudi cesar Ferdinand II. v dopisu vasvârskemu kapitlju potrjuje izjemne pravice, dane mestu Murski Soboti. Listina se začenja z besedami: »Ferdinan- dus Sécundus, Dei gratia electus Romanorum Imperator . . . ac Germanie, Hun­ gariae, Bohemiae, Dalmatiae, Croatiae . . . rex . . . Capitulo Castriferreo Salutem et Gratiam. Expositum est Majestati Nostrae, Nominibus, et in Personis Fide- lium nostrorum Prudentum et circumspectorum, judicis, et juratorum, cetero- rumque universorum Civium et inhabitatorum, totisque universitatis Oppidi Muray Szombath, aliter Olchincz nuncupati . . .« »Ferdinand II., po božji milosti izvoljeni rimski cesar in kralj Germanije, Ogrske, češke, Dalmacije, Hrvaške itd. vasvârskemu kapitlju pozdrav in vse dobro. Našemu veličanstvu so razložili v imenu in osebi naših zvestih, modrih in uglednih državljanov, župana, zapri­ seženih prisednikov in vseh drugih meščanov ter prebivalcev mesta Murska Sobota, ki se imenuje tudi Olchinc...« Listina se končuje takole: »Dano v na­ šem svobodnem kraljevskem mestu, v Požunu, v petek takoj po prazniku sv. apostola Andreja, v Gospodovem letu tisoč šeststo osemindvajsetem.« V letu 1628 je 30. november, praznik sv. Andreja, padel na četrtek. Torej je bila listina izdana v petek, 1. decembra.8 Za svoje mestne pravice so se Sobočani borili od časa do časa, predvsem od leta 1765. V latinskem sočasno spisanem poročilu, obsegajočem kar 30 strani, je poudarjeno tole: »V imenu privilegiranega mesta Murska Sobota je nastopil plemič, svobodnjak, nobilis Joannes Cheörgheö in izjavil, da je Sobota privile­ girano mesto, mesto nekoč tako slavnega imena in dobrega znamenja za pri­ hodnost (Privilegiatum oppidum, famosi Nominis, et magni condam ominis). Na­ dalje je poudaril, da je Grof Nikolaj de Széchy Sobočane leta 1476 popolnoma osvobodil in jim dal izjemne pravice, in sicer za vse večne čase (per Dominum 3 OL 48887 * OL 48749 5 OL 100989 o Prepis Usane v zupanljskem arhivu v Sombotelu (Vas Megyel levéltar, Szombathely). 550 J . SMEJ : SREDNJEVEŠKA ZGODOVINA MORSKE SOBOTE Comitem Nicolaum Széchy plenarie libertati et privilegiati fuer int . . . pro per- petuis temporibus). Nikolaj de Széchy Sobočane imenuje meščane, ne podlož­ nike (non Coloni sed Cives appelati sunt).7 Pomen soboškega mesta poudari posredno tudi oskrbnik rakičanskega gra­ du Blaž Temlin, ki v svojih dopisih grofu Adamu Battyânyju od časa do časa imenuje Rakičan kar Spodnja Murska Sobota: Datum in also Muraiszombat 2 Maii 1644." III Po teh slikah iz zgodovine soboškega mesta pridemo sedaj k vprašanju: Kakšen naj bi bil grb mesta Sobote? Na voljo imamo več možnosti: a) Da si sposodimo grb od starodavne grofovske rodovine Széchyjev, ki so Sobočane osvobodili tlačanskega jarma in dali Soboti tako rekoč pravico pri­ vilegiranega mesta. Grb rodovine Széchyjev: dvoglavi orel, podoben krilatemu levu ali zmaju ali drugi bajeslovni ptici, izvira iz časa križarskih vojn. V sta­ rejši madžarski heraldiki (grboslovju) dvoglavi orel sploh ne nastopa, tako da je to na Madžarskem edini primer. Torej na Madžarskem edino Széchyji imajo v grbu dvoglavega orla. Predniki grofov Széchyjev so prišli iz Nemčije, iz Tu- ringije in so se naselili v dolini ob potoku Balogu v županiji Gömör (sedaj na Slovaškem). Sčasoma so se ti velikaši razdelili v dve veji, eni so se imenovali Balogi, od potoka Baloga (slovaško Bih), drugi pa Széchyji od kraja Rimaszécs (slovaško Rimavskâ Seč). Najstarejši ohranjen pečat je od Dionizija Széchyj-i iz leta 1328: dvoglavi orel brez ščita. Pečat Mikloša Baloga, dvoglavi orel, pa je iz leta 1357. Naj takoj tu omenimo, da se je plemiška rodbina Balogov kot veja Széchy­ jev ohranila dolgo časa v Soboti. Soboški velikaš Peter Balogh je imel podlož­ nike, in sicer v Puconcih Mihaela Bukviča, v Mladetincih (Mlajtincih) pa Mi­ kloša Ozvalda.9 Soboško plemstvo (Muraiszombati nemességh) je poslalo 22. julija 1683 h grofu Krištofu Battyyânyju v Német Ujvâr (Güssing) blagorodna junaška voj- ščaka Petra Beri Balogha in Franca Baboša, naj bi Soboto in okolico zavaro­ val pred Turki. Ko so se (najbrž) isti soboški velikaši leta 1642 pisno pritožili grofu Adamu Battyânyju, da jim je Turek ugrabil mladeniča Raba, je grof 9. novembra 1643 zjafrkljivo odgovoril iz Rohonca: »-Zelo prav je, da prosite za mladeniča Raba, toda če vaše soboške milosti ne bi nosile mečev in pušk lepo shranjenih v mehkih pernicah, svojih kopij pa hranile ob peči ali pa jih ne bi uporabljale za prečne drogove v kurnikih, se z mladeničem Rabom in in drugimi mnogimi mladeniči ne bi bilo zgodilo to, kar se j e . . . Torej če se vaše milosti hočejo v bodoče izogniti takim nezgodam, potegnite meče in puške iz pernic, kopja pa izvlecite iz kurnikov, in če se pokaže Turek, se zakadite za njim« .. . l 0 Dvoglavi orel v grbu Balogov in Széchyjev ima nad glavama včasih krono, včasih pa tudi ne. Iz raznih poslikav lahko določimo tudi barve grba Balogov in Széchyjev. Dvoglavi orel je črn, krona lilijsko bela, ščit v zlatem okviru pa je svetlo rdeče, rožnate barve.11 b) Druga možnost je, da si sposodimo grb od slovenske soboške plemiške rodovine Tratnjakov. Ivan Tratniaky je léta 1615 dal svojima sinčkoma posta­ viti nagrobnik, v katerem je grb plemiške družine Tratnjakov: dva jelena z ro­ govi. Spomenik z grbom je vzidan v severno steno rimskokatoliške cerkve. Ivan ' Poročilo se začenja z besedami : »Anno 1765 Die 28» Mensis 9- b r " In oppldo Mural = Szom- bath I. Comltatul Castrilerreo adjacentl . . .« »Dne 28. novembra 1785 v mestu M. Sobota, kl Je v Železni župani j i . . .« Rokopis v Zupanljskem arhivu v Sombotelu. » OL 48802 9 Pismo Blaža Temlina grofu Adamu Battyânyju z dne 23. Junija 1641. — OL 48758. 1 0 OL P. 1315 11 Prim. József csoma, Magyar nemzetségl czimerek, Budapest 190«, str. 35—38. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 551 in Mikloš Tratnjak nastopata poleg drugih »soboških poštenih rihtarjev, val- potov in lädaveev« v Martjanski pogodbi, napisani 1. januarja 1643. Pogodba, čeprav večidel spisana v kajkavščini, je del prekmurske slovstvene tvornosti. c) Tretja možnost pa je morda najbolj idealna. Grba si ni treba sposojati, ker ga je soboško mesto že imelo. V sombotelskem županijskem arhivu je ohra­ njen odtis pečata soboškega mesta iz leta 1838. Pečat (bakrorez) je zelo obrab­ ljen, zato odtis pečata ni preveč jasen. Pečat je okrogle oblike. Napis zgoraj v polkrogu se glasi: MURASZOMBAT MEZÖVÄROS. Spodaj je letnica 1838. V sredini pečata je grb soboškega mesta: snop pšeničnih klasov, ob snopu na levi so senene vile (razsohe), na desni cepi (orodje za ročno mlačev), spodaj na desni pa je plug z ročicama in dvema kole­ soma.12 Izraz »mezövaros« ali podeželsko mesto (oppidum) pomeni več kakor trg, »piackörzet«. Odvisno je bilo od tega, kako so si meščani znali priboriti zakonite pravice mest. č) Četrta možnost. Izdelati nov grb z elementi, vzetimi iz zgodovine sobo­ škega mesta. Npr. portal soboškega srednjeveškega gradu z zvonom, ki ima letnico 1371 (zvon je ohranjen v zvoniku); ali atlant s portala soboškega gradu, t. j . kip orjaka, ki podpira element, figuralno okrašen kapitél; nad kapitélom pa štorkljino gnezdo, seveda ne prazno, marveč s štorkljami; znamenje, da So- bočani nočejo izumreti; za ozadje obeh grbov naj bi bilo sinje modro nebo. Vsekakor naj bi grb združeval soboško zgodovinskost s sodobnostjo, toda brez današnjih ali včerajšnjih ideološko obremenjenih znamenj ali znakov, ki so slovenskemu človeku vsiljeni in zato tuji. Projektant, umetnik mora imeti nekoliko religioznega čuta, čuta za sveto, kajti grb je za vsako mesto njegova svetinja in se ne sme spreminjati, pa naj se oblast ali svet za vrtita tako ali drugače. Na podlagi projektantove skice bo heraldik umetnik pri izdelavi grba znal pravilno uporabiti harmonijo barv, oblik in tudi optimizem, t. j . vertikalo, simboličen dvig k sinjemu nebu. _ ' > , - J Z u s a m m e n f a s s u n g EINE ÜBERSICHT DER MITTELALTERLICHEN GESCHICHTE VON MURSKA SOBOTA: DIE DARSTELLUNG DES NEUEN STADTWAPPENS Jože Smej Die Tatsache, daß in der päpstlichen Stiftung Slovenicum in Rom von den alten slowenischen Städten nur das Wappen von Sobota fehlt, bewog den Autor des vorlie­ genden Artikels dazu, auf der Grundlage von Urkunden und Handschriften eine Über­ sicht der Geschichte der Stadt Sobota zu liefern und einige Vorschläge für ein Wappen dieser Stadt zu machen. Im ersten Teil werden vom Autor drei Bedingungen angeführt, durch deren Erfül­ lung Murska Sobota (kurz: Sobota) zu einer Stadt wurde. Vom Grundherrn Nikolaj de Széchy wurde Sóbota im Jahre 1476 von allen Belastungen und Roboten des Unter­ tanenjoches befreit. Dies wurde auch von seinen Nachfolgern bestätigt In den ein­ schlägigen Urkunden werden die Einwohner von Sóbota als »cives« bezeichnet Aus anderen Urkunden ist es wiederum ersichtlich, daß Sóbota eine Wehrmauer, Wälle, Gräben und Brücken hatte. Das Recht, freie Jahrmärkte abzuhalten und Abgaben ein­ zutreiben, erhielt Sóbota von Matthias Corvin im Jahre 1479. Durch andere Urkunden und Handschriften beleuchtet und untermauert der Autor im zweiten Teil die Erfüllung der im ersten Teil erwähnten Bedingungen. Im dritten Teil sind die Möglichkeiten für ein Stadtwappen von Murska Sobota angeführt: das Wappen derer von Széchy mit der Jahreszahl 1476, das Wappen des Adelsgeschlechts Tratnjak aus dem Jahre 1615, das Wappen, das Sóbota als Landstadt im Jahre 1838 führte oder ein neu zu entwerfendes Wappen mit Elementen aus der Geschichte von Murska Sobota. a Pismo dr. Marije Kiss, bivSe ravnateljice Zupanijslcega arhiva v Sombotelu z dne 6. sep­ tembra 1990. 552 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 - 1990 . 4 ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel. : (061) 332 611, int. 210 vas vabi, da kot redni član vstopite v eno izmed slovenskih zgodovinskih in muzejskih društev Društveni člani po nižji ceni prejemajo osrednje glasilo slovenskih zgo­ dovinarjev »Zgodovinski časopis«, imajo popust pri nabavi knjig iz za­ loge zveze, lahko sodelujejo pri strokovnih in družabnih prireditvah dru­ štev (zborovanja, predavanja, strokovne ekskurzije in podobno), brez­ plačno prejmejo zvezino značko in izkaznico ter uporabljajo zvezino knjižnico. Potrjena izkaznica ZZDS omogoča brezplačen ali cenejši vstop v številnih domačih in tujih muzejih ter galerijah. Člani slovenskih dru­ štev s popustom kupujejo knjige »Slovenske matice«, občasno pa tudi publikacije drugih slovenskih založb. Članarino in naročnino lahko vplačate vsako dopoldne (od ponedeljka do petka) na zvezinem sedežu ali pa s položnico na žiro račun: Zveza zgodo­ vinskih društev Slovenije, Ljubljana, Aškerčeva 12, 50101-678-49040. Vplačilo vseh članskih obveznosti je možno tudi pri vseh matičnih po­ krajinskih zgodovinskih in muzejskih društvih. Tu so njihovi naslovi: Zgodovinsko društvo Ljubljana, Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 Zgodovinsko društvo v Mariboru, Muzej narodne osvoboditve, 62000 Ma­ ribor, Heroja Tomšiča 5 Zgodovinsko društvo v Ptuju, Pokrajinski muzej, 62250 Ptuj, Muzejski trg 1 Zgodovinsko društvo v Celju, Muzej revolucije, 63000 Celje, Trg V. kon­ gresa 1 (63001 Celje, pp. 87) Zgodovinsko društvo za Gorenjsko, Gorenjski muzej, 64000 Kranj, Tav­ čarjeva 43 Zgodovinsko društvo za severno Primorsko, Pokrajinski arhiv, 65000 Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja l/III Zgodovinsko društvo v Novem mestu, Zavod za šolstvo R Slovenije — organizacijska enota, 68000 Novo mesto, Glavni trg 7 Muzejsko društvo v Skofji Loki, Muzej na gradu, 64220 Skofja Loka, Grajska pot Belokranjsko muzejsko društvo, Belokranjski muzej, 68330 Metlika Zgodovinsko društvo v Slovenskih Konjicah, 63210 Slovenske Konjice Klub slovenskih zgodovinarjev in geografov na Koroškem, Postf. 38, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija Zgodovinsko društvo za Pomurje, Pokrajinski muzej, 69000 Murska So­ bota, Trubarjev drevored 4 Zgodovinsko društvo za Koroško, Koroški pokrajinski muzej revolucije, 62380 Slovenj Gradec, Glavni trg 24 Zgodovinsko društvo za južno Primorsko — Società storica del Litorale, Pokrajinski muzej, 66000 Koper-Capodistria, Gramscijev trg 4 Zahtevajte prijavnico za vpis pri enem izmed pokrajinskih zgodovinskih društev ali na sedežu osrednje zveze! ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • 1990 . 4 • 553—864 553 J a n e z C v i r n CELJSKI NEMCI IN JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE PRED PRVO VOJNO »Es ist also klar: Weder Kultur, noch Industrie, noch wirtschaftliche Kraft im allgemeinen, noch Zahl oder Stärke berechtigen die Slowenen zu irgend einer Bedeutung. Einzig die um so unerbittlicher aufgetauchte südslawische Frage, einzig der zum ersten Schlage ausholende südliche Panslawismus hat aus den Slowenen eine kleine Macht gemacht... Die südslawische Frage hat sich gemeldet. Für das Deutschtum ist sie in erster Linie eine slowenische Fra­ ge«.1 S temi besedami je glavni ideolog staj erri janskega gibanja Kari Linhart? leta 1910 izrazil gledanje spodnještajerskega nemštva na jugoslovansko vpra­ šanje, ki je po aneksiji Bosne in Hercegovine, zlasti pa po balkanskih vojnah, vse bolj postajalo središčno vprašanje političnega življenja v monarhiji. Vedno glasnejše zahteve po preureditvi monarhije in formiranju posebne upravno po­ litične enote, ki naj bi zajela tudi slovenske dežele, so med avstrijskim nem- štvom naletele na silovit odpor, saj so bile v popolnem nasprotju z vladajočo politiko prodora proti jugovzhodu in gradnje mostu na Jadran. Ne le veliko- nemci in nemški nacionalci, ki so poskušali s silo premakniti nemško jezikovno mejo vse do Jadrana, tudi nemški krščanski socialci, proklamirani zagovorniki trialističnih reformnih zamisli, so odločno nasprotovali kakršnikoli državni tvor­ bi v mejah monarhije, ki bi obsegala tudi Slovence. »Ce že pride do trializma«, je 16. junija 1909 v državnem zboru z velikim poudarkom izjavil govornik krščanskih socialcev Miklas, »potem to na noben način ne sme biti mišljeno t a k o . . . da bi bile k trialistični velikohrvatski državi prištete tudi Kranjska, Primorska, južna Štajerska itd. Nasledek tega bi bil, da bi se resničnim nosil­ cem državne misli, ki na njih sloni moč cesarstva, to so alpske in sudetske de­ žele, zaprla pot k morju«.3 Nemško nasprotovanje trialističnim konceptom slovenske politike4 ni izha­ jalo le iz strahu pred izgubo dohoda na Jadran, temveč tudi iz ogroženosti nem­ škega posestnega stanja v slovenskih deželah, ki bi mu ustanovitev jugoslovan­ ske države zadala dokončen udarec. Zaradi tega je poleg volilne reforme 1907 prav jugoslovansko vprašanje bistveno vplivalo na politično orientacijo spod­ nještajerskega nemštva, ki se je v najrazličnejših reformnih kombinacijah po­ čutilo direktno ogroženo. Se več. Nemštvo iz alpskih dežel, zlasti iz Spodnje Štajerske in Koroške, je bilo pri opozarjanju na »jugoslovanski panslavizem« najbolj glasno in tako bistveno pripomoglo k promociji jugoslovanskega vpra­ šanja kot problema, ki je spričo svojega splošno državnega značaja za Nemce in državo večjega pomena kot dosega češko-nemške nagodbe. Zahteve Jugoslo­ vanov po ustanovitvi samostojne državne tvorbe, ki bi obsegala tudi slovenske dežele, ne ogrožajo le dualizma in nemškega gospostva na Jadranu, temveč so neposredno uperjene zoper nemško posestno stanje na Slovenskem. To pa po­ meni, da za spodnještajersko nemštvo jugoslovansko vprašanje eksistira pred­ vsem kot slovensko vprašanje (glavna ovira protidualistični jugoslovanski poli­ tiki, ki zapira Nemcem dohod na Jadran, so nemški jezikovni otoki v slovenskih deželah). Nemci ga lahko rešijo v svojo korist le s sočasnim in složnim delova­ njem na dveh frontah: z vztrajanjem na ohranitvi obstoječe državne oblike 1 Kari Linhart: Der Abwehrkrieg des unterländischen Deutschtums, Ptuj 1910, str. 8. г O Linhartu gle] : SBL I., Ljubljana 1925—1932, str. 672. 3 Janko Pleterskl: Trializem pri Slovencih in jugoslovansko zedinjenje, v: Studije o slo­ venski zgodovini in narodnem vprašanju, Maribor 1981, str. 216. 4 prav tam. 554 J. СУПШ: CELJSKI NEMCI IN JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE (sporazuma med Nemci in Madžari) in z odločnim bojem zoper slovenske ru­ šilne, protidržavne in protinemške težnje. V kontekstu nemškega gledanja na jugoslovansko vprašanje so še posebej zanimiva stališča celjskega nemštva, ki se je spričo vidnega napredka Slovencev v mestu v desetletju pred prvo svetovno vojno počutilo vse bolj ogroženo, v reakcijah na resnične in namišljene nevarnosti pa postajalo iz leta v leto bolj radikalno. V celjski Deutsche Wacht, ki sicer že od osemdesetih let prejšnjega stoletja ob različnih priložnostih opozarja na jugoslovansko in pahslovansko komponento v slovenski politiki, se začenjajo pogosteje pojavljati članki, ki se s tega ah onega zornega kota dotikajo ideje o (jugo)slovanski vzajemnosti, že leta 1903. Vendar je očitno, da je poročanje o dogodkih v Makedoniji, o ukrepih represivnega sistema v banski Hrvatski in o spremembah na srbskem prestolu izrazito deskriptivno. V večini člankov, ki se dotikajo balkanskih razmer, na- .mreč zaman iščemo globljih analiz jugoslovanske razsežnosti dogodkov. Umor Aleksandra Obrenoviča obsojajo predvsem iz moralnih vidikov, medtem ko jih jugoslovanska usmerjenost Petra Karađorđevića, o kateri na veliko piše sloven­ sko časopisje, sploh ne vznemirja. Negativna reakcija na solidarnostno gibanje Slovencev zoper zatiralske ukrepe bana Khuen-Hedervarya izvira predvsem iz dejstva, da organizira protestno zborovanje tudi celjski slovenski tabor. Ob zbo­ rovanju na Lanovžu 2. 6. 1903 Deutsche Wacht sicer ugotavlja, da se je v gla­ vah sklicateljev tega shoda zopet pojavilo staro »ilirsko mišljenje« o skupnem nastopu jugoslovanskih narodov zoper Nemce in Italijane, vendar jo bolj kot ogorčenje nad protinemško izjavo, ki so jo na predlog dr. Vekoslava Kukovca sprejeli pod krinko solidarnosti s Hrvati, razveseljuje dejstvo, da se je zboro­ vanja udeležilo le kakšnih 800 ljudi (in ne 6000, kot navaja slovensko časopisje); v tem vidi dokaz, da so »prvaki« na Spodnjem Štajerskem dokončno opravili.* Bistveno večjega interesa za jugoslovansko vprašanje ne zasledimo niti v člankih, ki poročajo o hrvatsko-srbski koaliciji 1905 in o carinski vojni s Srbijo, čeprav se od časa do časa v listu pojavijo tudi komentarji, ki so uglašeni na opozarjanje pred slovansko nevarnostjo in na nevzdržnost slovanskih zahtev po federalistični preureditvi monarhije. Po mnenju Karla Pròlla, katerega članke Deutsche Wacht redno objavlja, bi bila slovanska federalistična Avstrija z do­ datkom balkanskih dežel (ein slavisch-föderalistisches Oesterreich mit Balkan­ länder-Zusatz) velikanski krater slovanskih rušilnih teženj zoper nemške držav­ ne in kulturne interese, zato so razmišljanja o »pravičnejši ureditvi monarhije« naperjena proti Nemcem, ki v Avstriji že tako in tako nazadujejo." Pri tem je zanimivo, da je v takšnih in podobnih člankih vseskozi prisotna ideja o misiji Avstrije na vzhodu (Avstrija kot nosilka kulture na Balkan) in tudi zahteva po takšni zunanji politiki, ki bo monarhiji zagotovila odločujoč vpliv na doga­ janje na Balkanu. Deutsche Wacht se začenja intenzivneje in bolj analitično ukvarjati z jugo­ slovanskim vprašanjem šele leta 1908 in sicer sprva v obliki reakcij na vedno močnejše neoslovansko gibanje, kasneje pa v sklopu vprašanj ureditve statusa Bosne in Hercegovine po aneksiji. Po Hribarjevem romanju' v Rusijo in pred neoslovansko konferenco v Pragi opozarja list zlasti na odkrite panslavistične težnje slovenskih politikov vseh barv (tudi JSDS), ki so uperjene zoper državo in Nemce. Pri tem že na samem začetku stoji na stališču, da je jugoslovansko vprašanje (težnje Jugoslovanov po ustanovitvi lastne države na jugu) za Nemce enako ali še bolj pomembno kot dosega češko-nemške nagodbe, okoli katere se že desetletja vrti celotna nemška politika v Avstriji. Od takšne ali drugačne rešitve jugoslovanskega vprašanja je namreč odvisna usoda dvojne monarhije in avstrijskih Nemcev, zato ga nemška politika ne sme več zanemarjati.7 Po » Deutsche Wacht, 4. 8. 1903. • Deutsche Wacht, 23. 4. 190S. Deutsche Wacht, 16. 5. 1808; 13. в. 1908; XI. t. 1908. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 555 mnenju Deutsche Wacht ima tudi neoslavizem en sam namen: širjenje panslo- vanske propagande med slovenskimi narodi v Avstro-Ogrski (zlasti med Jugo­ slovani) in sicer z obilno podporo Rusije, ki ima svoje interese na Balkanu.8 Zato si list po neoslovanski konferenci v Pragi prizadeva zlasti dokazati agre­ siven in protinemški značaj neoslovanskega gibanja, ki ga za razliko od starega »političnega panslavizma« ne gre obravnavati le kot sanjarjenje. Realno nevar­ nost za Nemce vidi zlasti v ideji ustanovitve slovanske banke, ki je direktno naperjena zoper gospodarske pozicije nemštva v Avstriji,8 v peterburškem pro­ gramu pa je po njegovem mnenju treba iskati izhodišče neke nove politike Slo­ vanov v Avstriji, iz katere bi morali Nemci končno potegniti pravilne za­ ključke.10 V večini člankov, ki se dotikajo neoslavizma in »jugoslovanskega pansla­ vizma« kot njegove posledice, Deutsche Wacht ostro napada veleizdajalsko po­ litiko slovenskih liberalcev in je zlasti naperjena zoper ljubljanskega župana Ivana Hribarja. V njegovi aktivni podpori neoslovanskemu gibanju vidi namreč glavni vzrok za povečano jugoslovansko propagando na Slovenskem in za za­ ostrovanje nacionalnega boja na Spodnjem Štajerskem. Lep primer takšnega gledanja je tudi resolucija celjskega občinskega odbora z dne 2. 10. 1908, ki v ljubljanskih in celjskih septembrskih dogodkih11 ne vidi ničesar drugega kot posledico načrtne in dobro pripravljene politike v službi velikojugoslovanske iredente : »Der Gemeinderat der deutschen Stadt Olli gibt seiner Entrüstung darüber Aus­ druck, dass die deutschen Bewohner der Stadt Laibach dem verbrecherischen Treiben des slovenischen Pöbels schütz- und rechtlos preisgegeben sind, und bedauert es auf das tiefste, dass die Staatsgewalt durch ihre Schwäche diesem verbrecherischen Trei­ ben Vorschub geleistet hat Der Gemeinderat der Stadt Cilli verwahrt sich auf das entschiedenste gegen die Abhaltung panslavistischer Hetzfeste in den deutschen Städ­ ten. Dadurch wird die deutsche Bevölkerung, welche über die traurigen Vorfälle in Laibach und über die Fortdauer des rechttosen Zustand hochgradiger Erbitterung versetzt, • die sich naturgemäss in leidenschaftlicher Abwehr Luft gemacht hat. Es muss aber nachdrücklich darauf verwiesen werden, dass die Volksbewegung, welche die Austilgung des Laibacher Deutschtums bezweckt, von den Machthabers des slo­ venischen Volkes von langer Hand planmässig vorbereitet ist und ohne Zusammen­ hang mit irgend welchem untersteirischen Ereignisse nur im Dienste der grossüdsla­ wischen Bestrebungen steht. Die hohe Regierung wird aufgefordet, den Deutschen der Stadt Laibach volle Gleichberechtigung angedeihen zu lassen und ihnen die Sich­ erheit des Eigentums und den ungeschmälerten Genuss ihrer nationalen Rechte zu gewährleisten«.12 Deutsche Wacht sprejema aneksijo Bosne in Hercegovine kot nekaj samo po sebi umevnega, presoja pa jo z vidika t. i. kuferašev. Res je, pravi list, da so Srbi, Hrvati in Muslimani vsak na svoj način sprejeli aneksijo, vendar so po­ vsem napačna mnenja tistih, ki pravijo, da bi morali odločilni krogi v državi glede aneksije poprej vprašati tamkajšnje prebivalstvo. V Bosni in Hercegovini namreč živi še en pomemben faktor, to so kuferaši, strokovnjaki, ki so po letu 1878 prišli v deželo in prinesli s seboj kulturo in civilizacijo. In glede na to, da šo kuferaši, ki so v glavnem Nemci, pozdravili aneksijo, tudi po mnenju Deut­ sche Wacht ni razloga, da bi Nemci v monarhiji gledali drugače.13 Seveda pa se list v dneh, ko se na severu in jugu države sliši »vseslovenska bojna pesem Hej Slovani« ogorčeno sprašuje, kdaj se bodo končno predramili Nemci v monarhiji in v nemškem rajhu. Na Spodnjem Štajerskem in na Sudet- skem vlada stanje, ki spominja na divji zahod, le nekaj ur od jezikovnih meja • Deutsche Wacht, 27. 6. 1908. » Deutsche Wacht, 15. 7. 1908. io Deutsche Wacht, 5. 9. 1908. 1 1 O celjskih septembrskih dogodkih glej : Deutsche Wacht, 23. 9. 1908. 1 2 zgodovinski arhiv Celje (ZAC), Mestna občina Celje 1848—1918, fase. 124, st. 11224; Deut­ sche wacht, 3. 10. 1908. v osnutku resolucije občinskega odbora Je namesto »im Dienste der grossüdslawischen Bestrebungen steht« zapisano: »im Dienste der südslawischen Irredenta steht«. '•i Deutsche Wacht, 10. 10. 1908. 556 J- CVrBN: CELJSKI NEMCI IN JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE (zlasti na Dunaju) pa se Nemci obnašajo tako, kot da se ni nič zgodilo.14 Zato se odtlej Deutsche Wacht na vse pretege trudi dokazati, kako so vodilni slovenski politiki, zlasti slovenski liberalci z Ivanom Hribarjem na čelu, v tesni zvezi z Beogradom in Cetinjem, z analizo člankov v Slovenskem Narodu in drugih časopisih, ki gredo celo tako daleč, da gledajo v srbskih težnjah po delu Bosne in Hercegovine upravičeno zahtevo, pa dokazuje veleizdajalsko in protidržavno usmerjenost celotne slovenske politike.15 Na »veleizdajalsko« komponento slo­ venske jugoslovanske politike opozarja tudi celjski poslanec Richard Marckhl, ki med proračunsko debato decembra 1908 poudarja, da je bilo romanje v Ru­ sijo izvedeno, da bi onemogočilo politiko trojne zveze, v Hribarjevem pozivu, naj ruski kmetje obiščejo Slovenijo, pa vidi očiten znak veleizdaje. Po Marckh- lovem mnenju se je po Hribarjevem obisku Rusije v slovenskih deželah bistveno povečala panslavistična propaganda, ki je direktno naperjena zoper Nemce, kar se še posebej kaže na gospodarskem področju v obliki slovenskega bojkota.18 Z zahtevami po trialistični preureditvi monarhije, ki postajajo po aneksiji Bosne in Hercegovine vse bolj aktualne,1' se Deutsche Wacht sprva skoraj ne ukvarja, odločno pa zavrne resolucijo kranjskega deželnega zbora, ki aneksijo pozdravlja v trdni nadeji, »da je s tem izvršen prvi korak k združenju vseh južnih Slovanov naše monarhije v državnopravno samostojen organizem pod žezlom habsburške dinastije«.18 Res je, pravi list, da je aneksija Bosne in Her­ cegovine monarhijo pahnila v smer trializma, vendar je tudi na dlani, da lahko Hrvati svoj državnopravni program uresničijo le s pomočjo avstrijskih Nemcev. Na nemško pomoč pa morejo računati le v primeru, če se bodo v svojih zahte­ vah omejili na združitev z Bosno in Hercegovino in Dalmacijo, medtem ko bo vsaka razširitev tega programa proti severu naletela na odločno nasprotovanje Nemcev.19 Ob avstroogrsko-turškem sporazumu glede odškodnine za anektirano pod­ ročje Deutsche Wacht ugotavlja, da se je mednarodna situacija bistveno izbolj­ šala in da je ves svet zadovoljen, le posamezni razdiralni elementi v Angliji, Rusiji in v Srbiji še vedno nočejo priznati aneksije." Med veliko politično krizo v februarju in marcu 1909, ko grozi vojna s Srbijo,.pa v številnih člankih od vlade zahteva, naj nasproti Srbiji vodi politiko moči (nobenih pogajanj ali med­ narodnih konferenc), saj lahko monarhija le na ta način obdrži svoje pozicije na Balkanu in v Evropi.21 Zato tudi ostro napade resolucijo občinskega odbora občine Kokarje z dne 1. 3. 1909, ki od zunanjega ministra zahteva, da se Avstro- Ogrska v nobenem primeru ne spusti v vojno s Srbijo.2? Celjski poslanec dr. Ri­ chard Marckhl pa na seji državnega zbora 17. 3. 1909 še z večjo gorečnostjo zavrača izvajanja Ivana Hribarja, ki svari vlado pred vojno s Srbijo, sam pa v Ljubljani vodi odkrito panslavistično in protidržavno politiko, ki je nepo­ sredno naperjena proti Nemcem.23 Konec marca 1909 začenja Deutsche Wacht objavljati obsežen podlistek z naslovom: Die Radikalen Slovenen und Serbien,24 ki poskuša s citati iz Slo­ venskega Naroda dokazati v politiki slovenskih liberalcev globoko zakoreni­ njene panslavistične in veleizdajalske namene. Anonimni avtor spisa (Austria- cus), ki sredi aprila 1909 izda svoj umotvor tudi v samostojni brošuri z naslo- 14 Deutsche Wacht, 14. 10.1908. 1 5 Deutsche Wacht, 31. 10. 1908. 16 Deutsche Wacht, 12. 12. 1908. « Na splošno o tem: Janko Pleterskl n .d. ; Lojze Ude: Slovenci In jugoslovanska Ideja v letih 1903—1914, v : Jugoslovenski narodi pred prvi svetski rat, Beograd 1967. Ponatis v knjigi iste­ ga avtorja, Slovenci in jugoslovanska skupnost, Maribor 1972. 1 8 Deutsche Wacht, 23. 1. 1909. » Deutsche Wacht, 17. 2. 1909. " Deutsche Wacht, 16. 1. 1909. » Npr. Deutsche Wacht, 20. 3. 1909. *» Deutsche Wacht, 6. 3. 1909. 2 Deutsche Wacht, 24. 3. 1909. и Deutsche Wacht, 27. 3. 1909; П. 3. 1909; 3. 4. 1909. ZGODOVINSKI ČASOPIS M . 1990 . i 557 vom: Von Laibach nach Belgrad,25 že v uvodu ugotavlja, da je bolj ali manj odkrita panslovanska in prosrbska usmerjenost slovenske radikalne (liberalne) stranke najbolje razvidna iz pisanja Slovenskega Naroda, lista, ki ima že od nekdaj določen državi sovražen naboj. Med okupacijo Bosne in Hercegovine se je zavzemal za Bosance, desetletja in desetletja se je navduševal nad Rusijo (ne glede na carski despotizem in nezdrave socialne razmere) in jo podpiral tudi med vojno z Japonsko, po vojni pa je pričel s propagiranjem jugoslovanske ideje. 2e sredi leta 1905 je Slovenski Narod začel objavljati originalna poročila iz Srbije (balkanska pisma), v katerih je Milan Plut na moč hvalil novi srbski režim in poskušal pri bralcih vzbuditi simpatije za Srbijo in Karađorđeviće. V času carinske vojne s Srbijo je list v številnih člankih izjavljal, da so simpa­ tije vseh Slovencev in ostalih slovanskih narodov monarhije na strani Srbije, in izražal upanje, da bo Srbija iz tega boja prišla kot zmagovalec. Istočasno je list podrobno poročal o dejavnosti kluba Slovenski jug (o njem je bilo govora tudi na zagrebškem veleizdajalskem procesu), in celo predlagal, naj se v Ljub­ ljani odpre srbski konzulat, v Beogradu pa urad ljubljanske trgovske zbornice. Po mnenju pisca so se sadovi jugoslovanske propagande pokazali že leta 1906 v obliki agitacije za t. i. gospodarsko emancipacijo Slovencev (na ljubljanskem vseslovenskem trgovskem shodu 20. 10. 1906 je Majaron navrgel parolo: Svoji k svojim), gospodarski bojkot pa se je povečal zlasti po ljubljanskih septembr­ skih dogodkih 1908. Pri tem je zanimivo, da tudi oblasti niso poskušale prepre­ čiti agitacije za bojkot nemških trgovcev in obrtnikov ter denarnih zavodov. Spogledovanje slovenskih liberalcev s Srbijo se je z nezmanjšano močjo nada­ ljevalo tudi po aneksiji Bosne in Hercegovine, ko se je Slovenski Narod povsem postavil na srbsko stran. V postaneksijskem obdobju pa je začela propagirati jugoslovansko idejo tudi slovenska klerikalna stranka, ki sicer ni tako radi­ kalna kot so Hribarjevi pristaši. Medtem ko se slovenski radikali (liberalci) za­ vzemajo za velikojugoslovansko državo s Srbijo na čelu, je klerikalna stranka zagovornica povezovanja jugoslovanskih dežel v monarhiji pod katoliško-hrvat- skim vodstvom. Na žalost pa se, pravi pisec, tudi iz izjav dr. Kreka zrcali slo­ venska trauma, naj bodo v bodoče trialistično upravno telo združene tudi »slo­ venske dežele«. Seveda pa na takšno »rešitev« jugoslovanskega vprašanja Nem­ ci ne morejo pristati. Vedno glasnejša jugoslovanska propaganda in trialistični reformni načrti večajo strah celjskega nemštva in Deutsche Wacht 1. 9. 1909 resignirano ugo­ tavlja, da so poleg Cehov glavni nosilci panslavizma v Avstriji prav Slovenci. Poleg Prage, kjer že desetletja sistematično slavizirajo prastaro nemško posest, je v zadnjih letih postala središče panslovanskih teženj tudi Ljubljana. Cehi želijo sedaj osvojiti še Dunaj (»največje slovansko mesto-«) in iz njega narediti most med Prago in Ljubljano. Pri tem je najbolj žalostno, da si pred slovansko nevarnostjo tudi nekateri nemški politiki zatiskajo oči in celo izjavljajo, da so panslavistični cilji v Avstriji neuresničljivi. Takšno gledanje pa je po mnenju lista zmotno, saj nikakor ne gre le za fantaziranje peščice nezadovoljnežev, tem­ več za široko in dobro organizirano gibanje, ki se mu Nemci lahko Uprejo le s složno in odločno politiko.28 Popolno zavračanje slovenskih in jugoslovanskih zahtev se zrcali tudi iz resolucije celjskega občinskega odbora z dne 17. 12. 1909, ki vidi v slovanski obstrukciji v državnem zboru in v zahtevah po jugoslovanskem ministru rojaku vnovičen poskus odločilnega udarca nemštvu na jugu države: »Der Gemeinderat der Stadt Cilli verurteilt auf das schärfste die von den slavi- schen Parteien eingeleitete Obstruktion gegen die geordnete Tätigkeit des Abgeord- 25' Deutsche Wacht, 17. 4. 1909; Narodni dnevnik, 9. 4. 1909: »von Lalbach nan Belgrad« 1 se imenuje brošurica, katera vsebuje znane denuncijantske članke tukajšnje »vahtarice« In Id jo Izda tukajšnja nemška tiskarna v 15 tisoč številkah. Napisal jo je »austriacus«. BroSurlca zlasti bin« liubUanskeea »župana Hribarja« in »Slovenski Narod« . . . lati j ljanskeg j M Deutsche Wacht, 1. 9. 1909, 558 J. CVrRN: CELJSKI NEMCI IN JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE netenhauses. In der Erwägung dass durch diese Obstruktion nicht nur die konstitutio- nelle Freiheit gefährdet wird, sondern Forderungen erzwungen werden sollen, die den Bestand des Staates erschüttern und die Rechte des deutschen Volkes bedrohen und in der Erwägung, dass insbesondere durch die Forderung der Südslawen nach Ernennung eines sudslawischen Landsmannministers ein wichtiger Schlag gegen das Deutschtum in den. südlichen Ländern geführt werden soll, richtet der Gemeinderat der Stadt Cilh an die .deutschen Abgeordneten die Aufforderung, den Postulaten der Slawischen Union ein entschiedenes Nein entgegenzusetzen, und im Kampfe um die Arbeitsfähigkeit des Parlamentes auszuharren, insbesondere ist dies auch behufs ènd- îcher Regelung der Handels- und Verkersbeziehungen mit dem Auslande erforder- lich, die eine nur allzuberechtigte Förderung der heimischen Industrie, wie des Han- dels und Gewerbes bildet«.*7 Opozarjanje na jugoslovansko nevarnost in zahteve po odločni in enotni nemški politiki dajejo tudi v letu 1910 ton pisanju celjske Deutsche Wacht. Ce bi bil trialističen program le trauma dr. Kreka, piše list, potem Nemci ne bi imeli za kaj jadikovati. Vendar so na žalost tudi med Nemci špekulanti (kleri­ kalci, z dr. Gessmannom na čelu in krščanski-socialci), ki podpirajo zahteve po rešitvi jugoslovanskega vprašanja, vključno z zahtevo po jugoslovanskem mi­ nistru rojaku, s tem pa razbijajo nemško enotnost.28 Deutsche Wacht se zdi ne­ razumljivo, kako nekateri nemški politiki še vedno ne uvidijo, da trialistični koncept slovenskega tabora ne pomeni le nevarnosti za izgubo dohoda do Trsta in Jadrana, temveč tudi realno nevarnost za izgubo nemškega posestnega stanja na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem.29 Prvi korak k uresni­ čitvi trializma pa list vidi tudi v slovenskih zahtevah po delitvi štajerskega de­ želnega šolskega sveta30 in presoja slovensko obstrukcijo v štajerskem deželnem zboru z vidika »nevarnih vseslovenskih naklepov«.31 Po zatišju v letu 1911 se leta 1912 v Deutsche Wacht znova pojavi več član­ kov, ki opozarjajo na naraščajočo jugoslovansko nevarnost, v komentarjih aktu­ alne jugoslovanske politike pa list razvije tudi nekatere nove poglede na jugo­ slovanske zahteve. Deutsche Wacht 2. 3. 1912 komentira izvajanje poslanca Ry- bafa v Wiener Wochenschrift, ki izhaja iz stališča, da je hrvaško-srbska koali­ cija na Hrvaškem še vedno enotna in da lahko ogrska vlada zatre jugoslovansko gibanje le z represijo. Vendar se s tem jugoslovansko vprašanje ne bo rešilo, zato Avstrija ne bi smela stati ob strani, saj je konsolidacija razmer na jugu države tudi v njenem interesu. Deutsche Wacht meni, da je Rybaïevo razmišlja- nje, naj bi se Nemci povezali z Jugoslovani zoper Madžare, popolnoma na- pačno. Stvar je namreč treba postaviti drugače. Ogrska nima apetitov do Trsta in avstrijskega Primorja, enako kot tudi Nemci nimajo teženj po germanizaciji področij od Koroške do Jadrana (sic!). Zahtevajo le tisto, kar jim pripada: da jim ostane odprta pot do Jadrana. Ravno nasprotne pa so zahteve jugoslovan­ skega gibanja, ki je tako direktno naperjeno zoper Nemce in Madžare. Zato bi bilo za Nemce enako samomoru, če bi podprli Slovane proti Madžarom. Po mnenju Deutsche Wacht jugoslovansko gibanje, ki želi ustvariti državo na pod­ ročju vse do štajerskih Alp, nikakor ni interna zadeva Ogrske, temveč je v prvi vrsti eksistenčno vprašanje Avstrije. Zaradi tega je potrebno v izhodišče raz­ mišljanj postaviti interesno skupnost Nemcev in Madžarov, ki morajo pri tem vprašanju nujno sodelovati.32 Takšno gledanje, ki je predvsem posledica pove­ zovanja slovenskih klerikalcev s hrvaškimi pravaši, se v Deutsche Wacht v na­ slednjih mesecih še večkrat pojavi, izrazi pa ga tudi celjski poslanec dr. Richard Marckhl v svojem dolgem govoru pred delegacijama 11. 10. 1912 proti tri- alizmu.33 21 Deutsche Wacht, 18. 12. 1909. 38 Deutsche wacht, 19. 2. Ш0. *" Prav tam. 3 9 Npr. Deutsche Wacht, 22. 1. 1910; 26. 1. 1910; 5. 2. 1910; 6. 4. 1910; 9. 4. 1910. 31 Deutsche Wacht, 23. 2. 1910; Narodni dnevnik, 17. 2. 1910. и Deutsche Wacht, 2. S. 1912. 3 3 Deutsche Wacht, 18. 10. 1912. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 559 Ob izbruhu prve balkanske vojne Deutsche Wacht ostro napade avstrijsko social-demokratsko stranko in njeno parolo Balkan balkanskim narodom ter za­ hteve po nevmešavanju v vojno. List meni, da je razglas socialdemokracije pan- slavističen in direktno naperjen proti interesom Avstrije na Balkanu. Seveda je A.vstriji več ali manj vseeno, če Srbija osvoji nekaj ubogih vasi na jugu. Ven­ dar po mnenju lista obstaja" realna nevarnost zasedbe Sandžaka, ki lahko pri­ pelje do srbsko-črnogorske obkolitve Avstrije. S tem pa bi se na široko odprla vrata ruskemu vplivu na Balkanu.34 Še z večjo ostrino Deutsche Wacht napade resolucijo, sprejeto na shodu predstavnikov Vseslovenske ljudske stranke in Hrvatske stranke prava v Ljub­ ljani 20. 10. 1912, saj meni, da le-ta kaže na globoko zakoreninjeno panslavi- stično gibanje med Jugoslovani v monarhiji. List opozarja, da je nekdanja ro­ mantika mladoliberälnih sanjačev že postala oficialen program vseh,'tudi naj­ bolj konservativnih strank in da se v notranjepolitičnem oziru panslavizem kaže'v obliki trializma. Trialistični koncept po mnenju Deutsche Wacht pomeni le etapo k združitvi celotnega slovanskega sveta od Neve do Zlatega roga in od Triglava do Bajkalskega jezera. Če bo šlo v tej smeri, »dann werden die Slawen, die heute den »kranken Mann« am Marmarameere aufteilen, sich mit aller Seelenruhe an* den »kranken Mann« an der Donau heranmachen«. Seveda pa po mnenju Deutsche Wacht ne gre računati na ustanovitev neke vseslovanske tvorbe, saj je v samem panslovanskem gibanju preveč notranjih nasprotij, med severne in južne Slovane pa je zabit močan klin, ki se ga ne da na lahek način uničiti. Tega se zavedajo tudi najbolj vročekrvni slovanski politiki, zato lahko ugotovimo, da spada politični panslavizem v sfero utopij. S trializmom pa je stvar drugačna. Trializem je iz teoretičnih izhodišč kmalu prešel v področje prakse in zahteva po trialistični preureditvi monarhije ni nič drugega kot po- polen, politično-praktičen jugoslovanski panslavizem. Da je trializem resnično jugoslovanski panslavizem, je pokazalo tudi zborovanje v Ljubljani, kjer so se pogovarjali o državni združitvi vseh Jugoslovanov, o novi državni tvorbi, ki bi obsegala tudi del Koroške in Štajerske. Zato Deutsche Wacht na koncu meni, da je ljubljansko zborovanje očitno veleizdajalsko, ne glede na stare melodije o pritiskanju Slovanov v monarhiji, in ostro kritizira vlado, ki je takšno zboro­ vanje sploh dopustila.35 Od tega časa se članki s podobno vsebino kar vrstijo, Deutsche Wacht pa še posebej natančno spremlja pisanje slovenskega časopisja in izkoristi vsako pri­ ložnost, da lahko prikaže protidržavno razpoloženje Slovencev. V komentarju Šušteršičevega govora v delegacijah v začetku novembra 1912, ki je od Avstro- Ogrske zahteval priznanje srbskih zahtev po albanskem morju in ustanovitev jugoslovanske državne tvorbe, ki naj deluje kot protiutež velikosrbske države, Deutsche Wacht pravi, da Jugoslovani vodijo nenačelno in hinavsko politiko, ki zase terja samostojno državo, medtem ko interese drugih narodov, zlasti Alban­ cev, prepušča na milost in nemilost Srbom.38 List se čudi, kako je lahko Sušter- šič kot eksponent katolicizma zagovornik ekspanzionistične politike Srbije, obe­ nem pa je mnenja, da pozablja na nasprotja med katoličani in pravoslavci, ki se vidno krepijo.37 Ob vsem tem Deutsche Wacht ugotavlja, da dogodki zadnjih let pred Avstrijo vse bolj postavljajo vprašanje, ali bo končno nastopila kot ve­ lesila, saj je odnos Srbije do monarhije že prekoračil meje tolerance. Zaradi arogantne izjave srbskega ministrskega predsednika, da se je Srbija o položaju luk pripravljena pogovarjati šele po končani vojni, in napada na hišo avstrij­ skega konzula Prohaske, bi monarhija morala reagirati. Seveda pa po mnenju M Deutsche Wacht, 19. 10. 1912. 3" Na splošno o tem : Janko Pleterski : zveza Vseslovenske ljudske stranke In Hrvatske stranke prava v letu 1911—1913, v : Studije o slovenski zgodovini In narodnem vprašanju, Maribor 1981. Deutsche Wacht, 26. 10. 1912. 3» Deutsche Wacht, 13. 11. 1912. 3 7 Deutsche Wacht, 16. U. 191J. 560 J- CVmN: CELJSKI NEMCI IN JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE Deutsche Wacht leži nevarnost v tem, da se avstrijski Jugoslovani solidarizi- rajo s Srbijo. Deželni zbor v Sarajevu se je javno izrekel za Srbijo, iz istega razloga sta bila razpuščena občinska odbora v Splitu in Šibeniku. Tudi na Reki in v Zagrebu je prišlo do prosrbskih demonstracij, enak pa je sklep ljubljan­ skega občinskega odbora o finančni podpori srbskemu Rdečemu križu. Evi­ dentno je, da so avstrijski Jugoslovani sovražno razpoloženi do lastne države in v primeru vojne s Srbijo tiste enote, v katerih so Jugoslovani, gotovo ne bi hotele nastopati proti »-bratom Srbom«. Zato, pravi Deutsche Wacht, stoji na strani domovine, ki so jo Jugoslovani definitivno zapustili, le še nemški narod, ki pa nima nobenih koristi od svoje platonske zvestobe.38 Dne 23. 11. 1912 objavi Deutsche Wacht daljši članek poslanca Franza Per- ka z naslovom Adria und Deutschtum, ki vidi edino orožje proti jugoslovanskim konceptom v politiki sile in v načrtnejši gradnji nemškega mostu do Jadrana. Perko v uvodu ugotavlja, da »srbski kraljevski morilci« s podporo avstrijskih Jugoslovanov že dolgo časa sanjajo o Veliki Srbiji in o prodoru na Jadran, pri čemer ne dajejo nobenih pravic Albancem, za katere Nemcem ne more biti vse­ eno. Nato analizira svetovno imperialistično politiko in pravi, da je nemški rajh v zadnjih štiridesetih letih v tekmovanju z Angleži v boju za kolonije in sve­ tovni trg resnično bistveno napredoval, vendar bi ga izguba Jadrana ponovno potisnila za nekaj korakov nazaj. Tej nevarnosti se morata Nemčija in Avstro- Ogrska odločno upreti, zato Nemci nikoli ne smejo privoliti v trialistično pre­ ureditev monarhije, t. j . v ustanovitev jugoslovanske države, v okviru katere bi bile tudi jadranske luke. Varovanje nemških interesov samo s silo pa seveda ni dovolj. Njej ob strani mora teči kolonizacija ob južni železnici. Trst bo namreč postal slovanski, če Nemci ne bodo premaknili jezikovne meje vse do Jadrana. To velikansko nalogo pa lahko realizira le skupna nemška politika in sicer tako, da se Nemci iz Ogrske, Rusije in Galicije preselijo na južno in vzhodno jezi­ kovno mejo v srednji Evropi. Po Perkovem mnenju so to že stari in znani cilji Nemcev, ki se bodo lahko realizirali le v svetovni vojni, do katere bo gotovo moralo priti že v bližnji prihodnosti. V njej se bo odločalo o gospostvu v Evropi in tudi na Jadranu. Zato se po njegovem mnenju Nemci morajo oborožiti ne le z orožjem, temveč tudi moralno in kulturno-politično, da ne bodo ponovno pre- senečeni.39 Med zaostrovanjem srbsko-avstroogrskega konflikta ob koncu leta 1912 in v začetku 1913 posveča Deutsche Wacht ponovno največ pozornosti opozarjanju na protinemško in protimadžarsko usmerjenost jugoslovanskega gibanja in je prepričana, da se preko Srbije vmešava v notranje zadeve monarhije tudi Ru­ sija.40 Na eni strani je Rusija zainteresirana za Galicijo in si tam pomaga s pla­ čanimi agitatorji in neomejenimi količinami rubljev, pri podpiranju srbske pro- tiavstrijske politike pa lahko računa na nekaj milijonov Jugoslovanov v Avstro- Ogrski, ki so odkrito prosrbsko usmerjeni. Dokaz za to Deutsche Wacht ne vidi le v različnih protiavstrijskih demonstracijah, temveč tudi v obstrukciji Slova­ nov v državnem zboru, ki v težki politični situaciji onemogoča delo parlamenta. Zato po njenem mnenju ni nobenega dvoma več, da Nemci stoje sredi panslavi- stične plime, ki je nevarnejša od prepiranja o položaju Albanije in južnih ja­ dranskih luk.41 Jugoslovanska nevarnost je namreč po mnenju lista realnost, proti kateri se je potrebno boriti z vsemi sredstvi in na vseh nivojih. Zato Deut­ sche Wacht z vidnim odobravanjem sprejme resolucijo spodnještajerskega nem­ škega sveta z dne 1. 12. 1912 (formuliral jo je dr. Otto Ambroschitsch), ki vidi v jugoslovanskem gibanju nevarnost ne le za Nemce, temveč tudi za državo: »Der Deutsche Volksrat für Untersteiermark sieht sich auf seiner am 1. Dezem­ ber 1912 in Marburg abgehaltenen Jahrestagung veranlasst, auf die grosse Gefahr der 3" Deutsche Wacht, 20. 11. 1912. M Deutsche Wacht, 23. 11. 1912. «• Deutsche Wacht, 23. 11. 1912. 4 1 Prav tam. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S « . 1990 . 4 561 südslawischen Bewegung für den deutschen Besitzstand im Süden Oesterreichs hin­ zuweisen. Er ruft daher alle deutschen Volksgenossen auf, gemeinsam gegen diesem Ansturm anzukämpfen. Die südslawische Bewegung bedeutet aber infolge ihrer Deut­ schfeindlichkeit auch eine grosse Gefahr für den Staat. Wir richten daher an alle deutschen Abgeordneten die Aufforderung, bei der Staatsregierung darauf hinzuwir­ ken, dass unter Aufrechterhaltung der gegenwärtigen Staatsform dem Vordringen des Südslawentum mit allen Kräften entgegentreten werde«.42 V času premirja se Deutsche Wacht iz številke v številko sprašuje, kako dolgo bo še vlada tolerirala protidržavno in naravnost izdajalsko politiko Čehov in Jugoslovanov, katerih vodilni politiki odkrito pozivajo vojake svoje nacio­ nalnosti, naj se v primeru vojne s Srbijo ne pokoravajo ukazom.43 Srbske in bolgarske zmage so pri avstrijskih Jugoslovanih in celo pri Čehih prebudile naj­ hujši šovinizem in Deutsche Wacht se sprašuje, kje je sedaj tolikokrat prokla­ mirani patriotizem avstrijskih Slovanov, ter dodaja: »Bei den Südslawen wie bei den Tschechen haben die Siege der Serben und Bulgaren nichts anders als hochverräterische Gesinnung ausgelöst«.44 Pri tem je zanimivo, da je bil v času aneksije Bosne in Hercegovine na udaru Deutsche Wacht predvsem Ivan Hri­ bar, medtem ko se sedaj list z vso ostrino zaganja v politiko Ivana Sušteršiča. Prvaka slovenskih klerikalcev imenuje »der Römling und Landeshauptmann, Slowene, Trialist und Patentösterreicher«« ali »der Kautschukmann«.45 Seveda pa je po mnenju Deutsche Wacht kameleonstvo v politiki nasploh slovenska značilnost, zato list Slovence kot celoto označi za »-patentne patriote«, ki hlinijo lojalnost dinastiji, čeprav so v resnici protidržavno usmerjeni.48 Enako kot Deutsche Wacht zavrača kakršnokoli trialistično preureditev Avstro-Ogrske, nasprotuje tudi različnim drugačnim predlogom sprememb ob­ stoječega dualističnega ustroja države. Zato list 5. 3. 1913 energično zavrne vse- nemškega poslanca Ira in njegov koncept preureditve Avstro-Ogrske v nekak­ šen pet državni sistem, ki bi obsegal Nemško Avstrijo, Ogrsko, Galicijo z Buko­ vino, Jugoslavijo in Češko. Po mnenju Deutsche Wacht je Irova ideja o nemški Avstriji kot trdnjavi nemštva, ki bi lahko v miru in prijateljstvu živela s svo­ jimi sedanjimi sovražniki, le navadno fantaziranje, njegovo zavračanje germa­ nizacije, ki se v praksi ni potrdila (»-Našim vsenemškim ciljem se lahko pribli­ žamo le po poti nacionalne avtonomije«), pa nov dokaz zgrešene schönererijan- ske razdiralne politike. Zato list vedno znova opozarja, da so Nemci proti kakršnimkoli spremembam obstoječe državno-pfavne ureditve države in da se interesi Nemcev in monarhije povsem prekrivajo. Ali, kot je povedal celjski poslanec dr. Richard Marckhl na zborovanju celjskega nemškega društva 27. 3. 1913, »-Der Dualismus sei unter den gegebenen Verhältnissen die einzige Staats­ form, in der die Interessen des Deutschtums möglichst gewahrt werden können und in der die Donaumonarchie sich ihre Machtstellung und ihren Einfluss auf die Gesamtentwicklung in Europa am besten sichern könnte. Auch hier laufen die Interessen der Deutschen mit denen der Monarchie paraleli«.48 Čeprav celjsko nemštvo pozdravlja apel deželnega poslanca Franza Perka iz Češke, ki na zborovanju v Celju zahteva popolno solidarnost Nemcev na se­ veru in jugu (kajti, kot Nemci na jugu sami niso dovolj močni, da zavarujejo pot do Jadrana, tudi Nemci na Češkem sami ne morejo doseči nacionalne samo­ uprave),49 pa se že od aneksije Bosne in Hercegovine Deutsche Wacht predvsem trudi dokazati, da je jugoslovansko vprašanje za Nemce bolj pomembno kot dosega češko-nemške nagodbe na Češkem. Alarmiranje nemške javnosti in sli­ kanje črne prihodnosti nemškega naroda pa postane še posebej intenzivno pred 4 2 Deutsche Wacht, 4. 12. 1912. *з Deutsche Wacht, 7. 12. 1912; 4. 1. 1913. « Deutsche Wacht, 8. 1. 1913. 4 5 Prav tam. « Prav tam; Deutsche Wacht, 2. 4. 1913. « Deutsche Wacht, 5. 3. 1913. « Deutsche Wacht, 29. 3. 1913. " Prav tam. 562 . J- C V I R N : CELJSKI NEMCI IN JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE in med drugo balkansko vojno, ko tudi štajerska Narodna stranka na številnih zborovanjih zahteva pravičnejšo ureditev države.50 V številnih člankih, ki raz­ krivajo »jugoslovansko zaroto«, se Deutsche Wacht vedno bolj sprašuje tudi po možnih oblikah rešitve jugoslovanskega vprašanja in prihaja do prepričanja, da je rešitev možna le ob sodelovanju Nemcev in Madžarov. Tako 18. 6. 1913 na dolgo predstavi govor koroškega poslanca Dobernigga, ki je dan poprej v državnem zboru poudaril, da se jugoslovansko vprašanje nikakor ne more re­ šiti na tleh parlamenta. Po njegovem mnenju se lahko jugoslovansko vprašanje reši le v dogovoru med Nemci in Madžari, s tem, da morajo Madžari končno priznati, da znotraj Ogrske žive tudi drugi narodi (Nemci, Romuni, Srbi, Hrva­ ti), ki so bili dosedaj tlačeni. Za Nemce, pravi Dobernigg, je dualizem bistveno slabši kot pravi centralizem, vendar neprimerno boljši kot trializem (ali celo federalizem), ki ga zahtevajo ekstremni Jugoslovani. Trialistična ureditev drža­ ve bi pomenila propad nemške manjšine na jugu, izgubo Jadrana in Trsta, ki je za državo neprecenljivega pomena, zato se s trializmom Nemci nikakor ne mo­ rejo strinjati. Dejstvo pa je, zaključuje Dobernigg, da je rešitev jugoslovanskega problema možna le s strinjanjem Nemcev, seveda pa morajo biti Nemci popol­ noma enotni. V komentarju Doberniggovega govora se Deutsche Wacht strinja z glav­ nimi poudarki njegovih izvajanj in še sama ponovi, da je sporazum med Nemci in Madžari nujnost, ne le zaradi notranjih in zunanjepolitičnih, temveč tudi za­ radi perečih gospodarskih problemov.51 Bistveno bolj skeptična je do ideje nem­ ško-jugoslovanskega sporazuma, ki se poleti 1913 porodi v nemško-nacionalnih krogih in ki jo poslanec Dobernigg formulira takole: v okviru dualistične ure­ ditve, z najtesnejšim sodelovanjem Nemcev in Madžarov, bi se Jugoslovanom priznale pravice v njihovih zgodovinskih mejah. Ce pa bi Jugoslovani zahtevali Koroško, Štajersko, Gorico in Trst in Nemcem ne bi priznali gospostva na Ja­ dranu, potem bodo Nemci odločno proti rešitvi jugoslovanskega vprašanja. Deut­ sche Wacht že ob predstavitvi tega načrta meni, da Jugoslovani nikoli ne bodo pristali nanj in da je za obvarovanje nemškega posestnega stanja potrebno vo­ diti le boj na vseh frontah.52 V tem kontekstu list presoja tudi avstrijsko zu­ nanjo politiko. Protiruska politika grofa Berchtolda je po mnenju Deutsche Wacht popolnoma napačna, saj je v interesu reda na Balkanu, za katerega je monarhija še posebej zainteresirana, z Rusijo nujno potrebno doseči sporazum.53 Po mnenju lista pa je še bolj žalostno dejstvo, da v Nemčiji na jugoslovansko vprašanje gledajo le z očmi trgovca, čeprav to vprašanje zadeva politično eksi­ stenco Avstro-Ogrske. Tako kot se jugoslovanskega vprašanja ne da zreducirati na nasvet »Man hat sich mit den Leuten da unten besserzustellen«, je tudi težko postavljati vprašanje vojne s Srbijo, saj se takoj postavlja novo vprašanje, kaj storiti z okupirano Srbijo. Zato je nujno, da pokaže Nemčija več interesa za probleme na Balkanu in da pride do tesnejših diplomatskih zvez med Nemčijo in Avstro-Ogrsko.54 Po mnenju Deutsche Wacht je problem jugoslovanskega gi­ banja izredno kompleksen, vendar pa morajo Nemci gledati predvsem na to, da se ne oslabi nemško posestno stanje na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem in v Trstu.55 V težkem obrambnem boju je nujno vzajemno jamstvo vseh Nemcev v monarhiji (Deutsche Gemeinbürgschaft). Zato Deutsche Wacht pozdravi usta­ novitev Nemškega narodnega združenja kot podzveze Nemške nacionalne zveze, v katerega se je združilo 19 poslancev iz alpskih dežel, ki vidijo največjo nevar­ nost za Nemce prav v jugoslovanskem vprašanju.56 Ustanovitev tega združenja и Npr. Deutsche wacht, 11. 6. 1913. 5 1 Deutsche Wacht, 21. 6. 1913. » Deutsche Wacht, 2. 7. 1913. 5 3 Deutsche Wacht, 19. 7. 1913. 5 4 Deutsche Wacht, 20. 9. 1913. 5 5 Deutsche Wacht, 24. 1. 1914. M Deutsche Wacht, 14. 3. 1914. _ _ ^ ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 563 pa s posebno resolucijo pozdravi tudi celjsko Nemško društvo na predlog dr. Ot­ ta Ambroschitscha : »Die Hauptversammlung des Deutschen Vereines in Cilli nimmt den Bericht des Herrn Reichsratabgeordneten Richard Marckhl von der Gründung der Deutschvölki­ schen Vereinigung mit grosser Befriedigung zur Kenntnis und erblickt in der neuge­ gründeten Parteigruppe eine hochwichtige Vereinigung zur Bekämpfung des südsla­ wischen Ansturmes. Da dieser nur durch einmütiges planmässiges Vorgehen aller Vertreter der beteiligten Gebiete wirksam bekämpft werden kann, erwarten wir auch vertrauensvoll von dem neuen parlamentarischen Verbände, dass er im Einvernehmen mit den politischen Organisationen der bedrohten Gebiete dem trialistischen An­ stürme mit allem Nachdrucke entgegentreten werde«.87 Po zborovanju slovenskih liberalcev dne 26. 4. 1914 v Mariboru, na katerem je dr. Ravnihar zavrnil kakršenkoli sporazum z Nemci, Deutsche Wacht še en­ krat odločno opozarja, da.se tisti nemški politiki, ki menijo, da je možna raz­ mejitev nacionalnih interesnih sfer na jugu, motijo. Takšen sporazum bi za Nemce namreč pomenil dokončen poraz, zato Deutsche Wacht pravi, da se lahko nemštvo na jugu obdrži le s stalnim bojem v parlamentu in z velikopoteznim delom nemških obrambnih organizacij.58 Odločno vztrajanje pri obrambi nem­ škega posestnega stanja pa je razvidno tudi iz resolucije, ki jo je na predlog dr. Otta Ambroschitscha sprejel nemški narodni dan v Celovcu dne 21. 6. 1914: »Die Deutschen Inner- und Südösterreichs sehen nur in der strengen Wahrung der Gemeinsamkeit aller deutschen Volksgenossen die Bürgschaft für den Er­ folg ihres Kampfes und sind fest entschlossen, ihn mit unbeugsamer Kraft bis ans Ende zu führen, den alten deutschen Boden der Alpenländer zu verteidigen und den Weg zur Adria für das deutsche Volk freizuhalten«.59 Odločnost, ki iz­ haja iz prepričanja, da bi nacionalna avtonomija v smislu jugoslovanskega go­ spostva ne bila nič drugega kot »slawische Despotie und Unterdrückung alles dessen, was deutsch ist«.60 S tega vidika ni niti presenetljivo, če Deutsche Wacht ne komentira izbruha prve svetovne vojne le s srbskim rovarjenjem proti Av- stro-Ogrski, temveč vidi vzroke za spopad v dolgotrajnejšem procesu, ki mora prinesti odločitev, komu gre gospostvo v Evropi, Slovanom ali Germanom. Pri tem pa dodaja, da so to vprašanje aktualizirali Slovani (s svojo panslavistično propagando) in ne Germani.61 Z u s a m m e n f a s s u n g DIE DEUTSCHEN IN CELJE (CILLI) UND DIE JUGOSLAWISCHE FRAGE VOR DEM ERSTEN WELTKRIEG Janez Cvirn Die jugoslawische Frage wurde nach der Annexion Bosniens und der Herzego­ wina, vor allem aber nach den Balkankriegen zur Kernfrage des politischen Lebens in der Monarchie. Die immer lauter werdenden Forderungen nach Umgestaltung der Monarchie und Gründung einer besonderen jugoslawischen verwaltungspolitischen Einheit, die auch die slowenischen Länder umfassen sollte, stießen unter dem öster­ reichischen Deutschtum auf heftigen Widerstand, weil sie im krassen Gegensatz zu der herrschenden Politik des Vordringens nach Südosten und der Errichtung einer Brücke zur Adria standen. Nicht nur die Großdeutschen und Deutschnationalen, die die deutsche Sprachgrenze mit Gewalt bis zur Adria versetzen wollten, sondern auch die deutschen Christlichsozialen, deklarierte Befürworter der trialistischen Reform­ pläne, traten jeglicher Staatsform, die auch die Slowenen einschließen würde, mit aller Schärfe entgegen. " Deutsche Wacht, 18. 3. 1914. M Deutsche Wacht, 29. 4. 1914. s» Deutsche Wacht, 24. 6. 1914. 50 Prav tam. « Deutsche Wacht, 9. 8. 1914. 564 J. CVntN: CELJSKI NEMCI IN JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE Die deutsche Ablehnung der trialistischen Konzeptionen der slowenischen Poli­ tik beruhte aber auch auf dem bedrohten Besitzstand der Deutschen in den sloweni­ schen Ländern. Gerade das Deutschtum in der Untersteiermark (und in Kärnten) hob den »jugoslawischen Panslawismus« besonders stark hervor und trug daher wesent­ lich dazu bei, die jugoslawische Frage als ein Problem zu präsentieren, das wegen seines allgemeinstaatlichen Charakters für die Deutschen und den Staat von einer größeren Bedeutung sei als die Erreichung des tschechisch-deutschen Ausgleiches. Im Zusammenhang mit den deutschen Stellungnahmen zur jugoslawischen Frage sind besonders die Ansichten des Deutschtums in Celje interessant, die sich im Jahr­ zehnt vor dem Ersten Weltkrieg wegen des sichtbaren slowenischen Fortschreitens in der Stadt immer mehr bedroht fühlt, in seinen Reaktionen auf reale und fiktive Ge­ fahren aber von Jahr zu Jahr radikaler wird. Die Analyse der »Deutschen Wacht-«, die sich im Jahre 1908 intensiver mit der jugoslawischen Frage auseinanderzusetzen beginnt, beweist, daß sich das Deutschtum in Celje entschieden den allgemeinen, vor allem aber den slowenischen trialistischen Konzeptionen widersetzt. Obwohl das Blatt unmittelbar nach der Annexion betont, daß die österreichischen Deutschen nicht ge­ gen eine Verwirklichung des kroatischen staatsrechtlichen Programms seien, d. h. gegen die Vereinigung der Banschaft Kroatien mit Bosnien und der Herzegowina sowie mit Dalmatien, sondern gegen die Versuche einer Ausdehnung dieses Pro­ gramms nach Norden, geht aus den Berichten hervor, daß jegliche trialistische Kon­ zeption unannehmbar sei. Obwohl nach der Meinung des Deutschtums in Celje der Dualismus viel schlimmer sei als der Zentralismus, sei er in der gegebenen Situation noch immer die einzige Staatsform, in der die Deutschen wenigstens bis zu einem gewissen Grade ihre Interessen wahrnehmen könnten. Aus diesem Grunde sei die einzige Möglichkeit für die Lösung der jugoslawischen Frage ein Ausgleich zwischen den Deutschen und den Ungarn, dabei sollten die letzteren endlich den Völkern, die bisher unterdrückt waren, ihre nationalen Rechte zuerkennen. Die slowenischen tri­ alistischen Konzeptionen seien vor allem deswegen unannehmbar, weil sie unmittel­ bar in die deutsche Diaspora in den slowenischen Ländern eingreifen. Denen könnten sich die Deutschen nur durch eine organisierte und entschlossene politische Aktion in allen Gesellschaftsbereichen entgegensetzen, vor allem aber durch die Politik der Stärkung des deutschen Besitzstandes in den slowenischen Ländern. CELJSKI ZBORNIK Najstarejši zbornik za krajevno zgodovino na Slovenskem lahko kupite v knjižnici Edvarda Kardelja v Celju, telefon: (063)26 731. Na razpolago so Vam tudi skoraj vsi letniki od leta 1951 naprej po simbolični ceni. V Celjskem zborniku 1990 so za zgodovinarje posebej zanimive raz­ prave, med drugim: — Ignacij Voje: Celjski grofi in Dubrovnik — Božo Otorepec: Srednjeveški pečati in grb mesta Celja — Marjan Smolik: Dvestoletnica celjskega tiskarja Jenka — Milko Mikola: Zaplembe premoženja v celjskem okrožju v letih 1945—1948 — Janez Cvirn: Thomas Fürstbauer: Kronika mesta Celja 1892— 1907 (I. del) ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • IMO • 4 • 585—580 565 T a r a s K e r m a u n e r MRAKOVA DRAMATIKA O — FRANCOSKI — REVOLUCIJI Predavanje na kolokviju »Odmev francoske revo­ lucije in spomin nanjo«, ki ga je priredila Sloven­ ska matica v Ljubljani 20. in 21. novembra 1989. Ivan Mrak, sam mi je pripovedoval o tem, se je odločil že med vojno, da upodobi obe revoluciji : francosko — t. i. veliko — in slovensko. Marata je kot prvo dramo iz cikla dram o Francoski revoluciji —- vse štiri je izdal pod skup­ nim naslovom Revolucijska tetralogia leta 1970 — poslal med Slovence že leta 1944, v samozaložbi. S tem je kršil zapoved kulturnega molka. S tem se je de­ javno odločil za določeno mesto v realni slovenski revoluciji. Maratovcem in robespierrovcem se ni hotel podrediti; ohranil je simpatije kvečjemu do Mira- beauja, še posebej do Cheniera. Do prvega kot do skesanca, kot do človeka, ki po predsmrtnem uvidu v lastno življenje vstopi ponižen v (katoliško) Cerkev in jo brani, do drugega pa kot do pesnika. Do obeh kot do tragičnih likov, ki ju najprej zaprede samoslepilo revolucije, nato pa spoznanje njene vprašljivosti, vsekakor pa nasilnosti in ubijavskosti. Marat je radikalna kritika ljudskega, plebejskega, populističnega, lumpeni- stičnega momenta v revoluciji, tistega, ki ga je Mrak odklanjal tudi v dramah o Slovenski revoluciji: v Razsulu Rimljanovine itn. V Maratu je Mrak napove­ dal teror ceste, kakor se je na Slovenskem dogajal že med vojno, posebej pa po vojni. V Razsülu se soočamo ne le z nacionalizacijami premoženja bivših lastni­ kov, ampak tudi s sodbami, ki jih nad njimi izreka nahujskana ulica, dno druž­ be, sile, ki so v mirnih dobah pritajene, pritisnjene k tlom, a se v prelomnih trenutkih družbenega kaosa dvignejo in skušajo zavladati. Vladajo seveda le delno in začasno, ker njihov namen ni trdno trajno vladati, ampak uničevati; v uničevanju uživajo, pripravljene so celo čim prej propasti, le da si izborijo čim večji užitek v destrukciji. To je užitek množičnih umorov. Danes vemo, da je vršičil prav v obdobju tik po vojni — umori vrnjenih, zvezanih, brezbramb- nih domobrancev. Razsulo se dogaja natančno v tem času: tik po koncu vojne. Marat pa leta 1944 že slika ta konec; lik Marata množične likvidacije napove­ duje in izreka. Za njim jih izreka njegov duhovni dedič, Robespierre. Drama Marat se konča z jasnim sporočilom lumpenrevolucije — Robespierre: »Le eden ga« — Marata, ki je umorjen — »zmore nadomestiti, da rešimo domovino.. . Teror, in še enkrat : teror.« Marat na Slovenskem še ni bil uprizorjen; tudi ta podatek je pomenljiv. Slovenska revolucija, ki se je imela ne le za ponovitev in za nadaljevanje, ampak za stopnjevanje francoske, se v Maratu ni hotela prepoznati. Najprej se je skrivala za narodnoosvobodilnim bojem (NOB, enobe), nato za nacionalno revolucijo: že v med vojno napisanih dramah, v Zupanovem Rojstvu v nevihti, v Borovih Raztrgancih in v tik povojnih, v Miheličeve (Pucove) Svetu brez so­ vraštva. Mlajša generacija povojnih slovenskih dramatikov pa je že konec 50. let začela objavljati radikalno kritično podobo vsakršne revolucije — Kozakovi Dialogi in Afera. V začetku 70. let pa je prišel na oder Ljubljanske drame, tja sem ga spravil jaz, Mirabeau; žal ga je sam Mrak omilil, vzel mu je tisto naj- ostrejšo katoliško poanto, v kakršni ga je napisal tik po vojni. Marat ni našel poti na oder, pa čeprav je njegovega duha pripravljala vrsta tekstov mlajših slovenskih dramatikov; predvsem Božič s poudarjanjem lumpenelementa (v Ko­ misarju Krišu). 566 т - KERMAUNER: MRAKOVA DRAMATIKA O — FRANCOSKI — REVOLUCIJI Zelo dobro poznamo spor, ki se je vršil okrog Kocbeka v letih 1951/52, ob zbirki novel Strah in pogum. Skoraj nič pa ne poznamo spora, ki je temu nepo­ sredno sledil. Partija ga ni hotela napihovati. Obračun s Kocbekom ji je zado­ ščal. Kocbek je bil splošen simbol neke politične usmeritve; recimo civilne kom­ ponente v revoluciji, čeprav je tudi to le deloma res, saj je Kocbek med vojno podpiral tudi militaristično in teroristično likvidacijsko komponento slovenske revolucije; a se je začel od nje polagoma oddaljevati in se zavzemati vse bolj le za civilno, za tisto, v imenu katere se je OF in NOB pridružil. Mrak pa ni bil simbol politike; kvečjemu simbol nevpregljivega bohemstva, s stališča leninizma simbol ideoloških in razrednih ostankov stare družbe, ki se niso hoteli dati prevzgojiti. Mrak je bil sin ljubljanskega gostilničarja, obenem pa svobodni umetnik, ki ni hotel podpirati partijske politike v kulturi oziroma ideologije v družbi. Z dramami, ki jih je v 40. in 50. letih pisal, je dajal kritiko revolucije. Torej je vztrajal pri avtonomnem stališču do vladajočega družbenega toka. Zato ga je bilo treba opozoriti in mu vpliv preprečiti. Ker pa ni imel za sabo ne veliko somišljenikov — le nekaj vprašljivih kulturnikov — in v javnosti ni užival ne socialnega ne političnega ne osebnega ugleda, so bila sredstva, ki se jih je pri onemogočenju Mrakove dejavnosti odločila uporabljati Partija, bi­ stveno lažja od tistih, ki jih je morala uporabiti pri likvidaciji primera Kocbek. Mraku so po kratki javni kampanji — vodil jo je Mile Klopčič — onemogo­ čili uprizarjanje dram. Začelo se je s škandali ob uprizoritvi Rdečega Logana, drame iz leta 1942, ki podaja civilne momente v slovenski nacionalni revoluciji, nadaljevalo in končalo pa s preprečitvijo nadaljnjih uprizoritev Robespierre!, celo le bralnih, in z onemogočenjem postavitve drame Marija Tudor na oder kranjskega gledališča. Mrak se ni imel možnosti braniti; a se tudi najbrž ne bi politično branil, saj je bila njegova drža vseskoz apolitična. Hotel je biti umet­ nik: odslikavati svet — tudi slovensko družbo in zgodovino —, a na način umet­ nosti, ne s političnimi cilji. Tudi Kocbek v osnovi ni bil politik. Vendar pa je dejavno sodeloval v revo­ luciji in enobeju, v spreminjanju slovenske družbe in zgodovine, medtem ko se je Mrak držal ob strani. Ni šel niti v partizane, čeprav so ga nekateri učenci k temu pregovarjali. Svojega peresa ni dal v službo revolucijsko enobejevske propagande in agitacije, kot sta ga dala Bor in Zupan. Ostal je hote v sredi med vojskujočima se blokoma; prek žene kiparke Karle Bulovčeve je ohranjal celo tesen stik s škofom Rozmanom. S svojim literarnim delom pa je revolucijo od- slikaval tako, da ji to ni bilo všeč, saj jo je razkrinkoval. Ni jo napadal politično, z nasprotnega brega, pač pa je kazal njeno nasilno, zločinsko, tragično plat. Kar sami revoluciji, ki se je avtoheroizirala in podajala kot čista, kot brezmadežno popolna, seveda ni moglo biti niti najmanj všeč. Podatki o sporu na začetku 50. let, o katerem govorim, so deloma v časo­ pisju, deloma bi jih morali najti v kakšnem partijskem arhivu, še neobjavlje­ nem, deloma pa se da o njih poučiti iz Bartolovega znamenitega dnevnika o Mraku — iz Mrakijad —, kjer Bartol zadevo kar precej natančno popiše. Mrakova kritika revolucije v Robespierru je bistveno hujša od Kocbekove v Strahu in pogumu; in je tudi, če upoštevamo letnico nastanka Marata, napisan je bil v letih 1943/44, starejša, bolj pristna. Res pa je, da govori Kocbek di­ rektno o slovenski revoluciji, medtem ko slika Mrak v Maratu francosko. A Mrak se, kot sem že omenil, ni skrival za francosko. Partija je bila zagotovo obveščena o drugih Mrakovih dramah, o njegovi radikalni kritiki revolucije ne le v Razsulu, ampak v Rdeči maši. Maša je bila napisana — v nasprotju z da­ našnjimi mnenji, tudi sam Mrak se je pred smrtjo o letnici nastanka motil — že med vojno; pred nedavnim sem našel svojo (seveda neobjavljeno) kritiko Maše z jasno letnico nastanka kritike : poleti 1945 ! V francoski revoluciji je Mrak reflektiral slovensko, v slovenski francosko. Obe je kritično upodabljal ob istem času. Zadnji tekst te serije je bil Chenier, Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 44 . 1990 . 4 567 iz začetka 60. let. Je pa še prav na koncu življenja Mrak temeljito predelal Bla­ gor premagancev. Se pravi, da se je z revolucijo ukvarjal vse življenje, ne le v 40. in 50. letih. 2. Marksistično-leninistična in/ali stalinistična ideologija, ki je pripravljala, organizirala, sprožila in izvajala slovensko revolucijo ali revolucijo na Sloven­ skem, je sama sebe razlagala drugače, kot jo je razumel Mrak; kaj šele, kot so jo razumeli, doživljali in trpeli njeni nasprotniki, recimo tisti, ki so izdajali v medvojni Ljubljani Črne bukve. Prva značilnost njene samorazlage je bila trdi­ tev, da je francoska revolucija udejanila meščansko fazo revolucije, ob tem tudi nacionalno, ni pa bila sposobna preiti v proletarsko (in internacionalno), čeprav jo je z nekaterimi momenti — prav z Maratom — napovedovala; tudi z Babeu- fom in drugimi komunisti v času Termidorja. Marksizem je trdil, da čas ob koncu 18. stoletja pač še ni bil dovolj dozorel za proletarsko revolucijo; hori­ zont zgodovine je bil zanjo še preozek. Druga značilnost samorazlage je bila, kar je razumljivo, samopovzdigova- nje revolucije. Teror — do množičnega morjenja — je bil smatran za nujno, dejansko za humano sredstvo zgodovine, da se zbudi, spodbudi in pride sama k sebi. Teror jakobincev da je bil le začasen, le moment nasilnega prevrata — revolucije —, medtem ko je bil teror ancien regima strukturalen, trajen; tudi v številkah izraženo neprimerno večji. Samorazlaga ni priznala, da se teror v revoluciji nadaljuje in stopnjuje. Čeprav je svoj teror oblast po revoluciji de­ jansko krepila, se je delala, kot da ga ne, saj da ga aplicira le na tiste, ki govore neresnico : ki revolucijo moralno in celo politično spodbijajo, ker ji očitajo teror. Kar bi bil komičen paradoks, če ne bi bil tako krvav. Recimo paradoks v duhu Gombrowiczeve percepcije in recepcije revolucije v Opereti. Samorazlaga je torej pojmovala teror kot postransko, nepomembno, le za zločince veljavno potezo revolucije. Bistvena poteza revolucije da je historična rešitev antagonističnih protislovij človeške družbe, ukinitev razrednosti, izkori­ ščanja, zatiranja; uresničenje vsaj pogojev idealne človeške družbe, če ne že te družbe same: nastanek socializma in njegov prehod v komunizem. V Svetu in/ali Raztrgancih je teror — likvidacije nasprotnikov — skorajda angelsko zaslužno delo, početje vojaško nastrojenih ljudskih nadangelov Miha­ ela in Gabrijela. Zmaguje proletariat-ljudstvo; v Svetu vsi tlačeni sloji, v Raz­ trgancih še posebej kmetje, v Rojstvu direktno delavci. Rojeva se družba-svet, ki je že v naslovu dram idealna: svet brez sovraštva, torej brez terorja in likvi­ dacij ; v nevihti revolucije se rojeva povsem — strukturalno — Novi svet, v tem ko fizično do kraja uniči sovražnike (raztrgance, skrivače, lažnivce). Zavlada resnica kot taka. V Mrakovih dramah o slovenski in/ali francoski revoluciji pa obeh trditev samorazlage ni oziroma sta odklonjeni kot fikciji, samoslepili, kot sredstvi ide­ ološke propagande. V Maratu, a tudi v vseh drugih dramah Revolucijske tetra­ logie, se proletariat kaže z najslabše strani: kot nerâzsvetljena, nasilna, po­ hlepna, ubijavska množica. Vlada proletariata pa kot ohlokratija; pojem in ime sta znana že iz grškega polisa. V zadnjih dveh stoletjih evropskega razvoja torej ne nastaja nič zgodovinsko novega, še manj pa absolutna razrešitev druž­ beno človeških problemov. Ponavlja se le spor med različnimi socialnimi raz­ redi in politikami : med aristokrati, ki so nosivci tradicionalnega hierarhičnega reda (simbolizira jih angleška katoliška kraljica Marija Tudor), demagogi in lumpenrevolucionarji (Marat, Kogoj iz Maše itn.) pa različnimi ljudmi, ki po­ skušajo najti v sporu med obema sovražnikoma tretjo pot, bodisi civilno revo­ lucijo (captain Compton iz Logana), bodisi versko držo krščanstva (pater Am­ brozij iz Maše) ali anticipirano new age držo (Fedja iz Maše) ali svetniško beb- čevsko (Gomizelj iz Blagra) ali pesniško (Chenier). 568 т - KERMAUNER: MRAKOVA DRAMATIKA O — FRANCOSKI — REVOLUCIJI Mrak simpatizira s temi zadnjimi, s tretjo varianto. Prvi dve ima prav tako za tragični: Marija in Marat. Vsi, ki živimo, smo tragični; celo Bog, bogočlovek, Jezus — Ješua iz Procesa. Tragedija je neogibna za vse, ki živimo na tem svetu, v telesih, v zgodovini in družbi. Se jo pa da premagati: s himničnostjo, z vero v transcendenco, v Boga. Te vere so različnih oblik, tudi različnih stopenj, a usmerjene so v isto: v absolutno. Fedja je bližji panteizmu, budizmu, evforič- nemu subjektivnemu — ne institucialnemu — krščanstvu; Gomizelj čuti tran­ scendenco na iracionalen način, Chenier kot pesniški zanosni uvid v božje, Com- pton kot etično solidarnost. Revolucionarji se zlomijo v svoji zagledanosti v ima- nenco; Mirabeau, ki pa je — nota bene! — civilni revolucionar, se odpre KC. Tudi Robespierre — v drami Robespierre — zasluti, da ni vse imanenca, vpra­ šanje oblasti in terorja; da je nekaj onkraj. Enako nasilni aristokrati: Marija Krvava. Osnovna vrednostna struktura Mrakovih dram je religiozna, medtem ko je revolucija v marksistični samorazlagi ateistična, celo bojevito zoperkrščanska in antitranscendenčna. Revolucija, kakršna se je utemeljevala v francoski in slo­ venski, je sama po sebi antitranscendenčna, zoperbožja, saj se z Bogom izklju­ čuje. Bog obljublja nebesa po smrti, marksizem jih udejanja, tako trdi, v tem svetu-družbi. Prav revolucija je fizično in intelektualno sredstvo tega udejanja­ nja. Bog — posebno krščanski — uresničuje nebesa, t. j . idealno stanje odreše­ nega človeka z milostjo, s čudežem. Vendar je več oblik čudežnega. Ena je, bi rekel, tradicionalno katoliška. V 30. letih so jo v slovenski literaturi podajale legende; tako Bevkove Legende kot Lovrenčičeve — Tiho življenje — ali Ma- gajnove — Oživeli obrazi. Po svetu hodijo Bog in/ali svetniki in delajo čudeže. Čudežev niso deležni le dobri, požrtvovalni, spokorni, ponižni, ampak tudi zlo­ činci, celo najhujši. Bog je neskončno usmiljen, vzvišen je tudi nad zlom; zato ga more razumeti z logiko, ki je nad etično. Mrak se od te variante razločuje. Čeprav gre v Blagru za čudež — Valentin vstane od smrti, po modelu Lazarja —, gre v večini drugih dram za etiko. Mrak je neznansko zahteven. Odrešitev je mogoča šele tedaj, če človek neznansko trpi in če se tudi neznansko trudi, da bi izpolnjeval božjo brezpogojno terjatev; če res vse pusti, kar je tosvetnega, tudi očeta in mater in nacionalno domovinske dolžnosti — v revoluciji je to še posebej težko —, in sledi Gospodu (v Procesu, v Herodesu Magnusu, a tudi v Maši). Fedja sliši klic transcendence, ki mu je višji od klica domovine; gre za patrom Ambrozijem, ta pa direktno za Bogom; ne priznava niti institucije — Cerkve —, ker je ta posrednica med človekom in Bogom. Chenier je revolucionar, ki se začenja oddaljevati od revolucije, ker začenja vanjo dvomiti. Vidi, da je postaja revolucije vse bolj teror ; da so revolucionarji krivi preroki: da je obet idealne družbe, ki jo izdeluje radikalna revolucija, lažen; da je mogoče doseči Boga le po drugi poti: po verski. Tudi umetniškost se tako izkaže v jedru kot verska, kot odslikavanje absolutnega (Ajshil, Calde- ron, Claudel), ne pa socialnega, razrednega. Med revolucijo in krščansko vero se odvija verska vojna; kajti revolucija je psevdoreligija, ki ob sebi ne dopušča nobene konkurentke. Je absolutna, a v pomenu totalitarnosti: da je edina, ki se ima za sposobno razlagati idealno druž­ bo in jo udejanjati. Vse, kar ji ni podrejeno, je zločinsko, zoperrevolucijsko, zoperčloveško, torej podvrženo in namenjeno izkoreninjenju. Teror je osnovno sredstvo dokončne humanizacije družbe. Mrak torej razkriva, da se revoluciji ni mogoče umakniti ali izmakniti. Ker je totalitarna, terja vsega človeka. Ker pa je človek božji otrok in je v njem živa božja zapoved in klic k odrešenju krščanskega tipa, se človek, če se noče zavreči, revoluciji ne more podrediti. Variante, ki iščejo rešitev z ukinitvijo vsa­ kršne transcendence in tostranske totalitarnosti, pomenijo Mraku le podreditev novemu hudiču: liberalističnemu, uživaškemu, tistemu, ki ga je predlagal po ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 5 8 9 koncu radikalne faze revolucije Termidor (Tallien in dr.). V slovenski porevolu- cijski dobi ga je utelešal ludizem in karnizem, Jesihove drame, Grenki sadeži pravice, Rudolf ove; te so tematično antirevolucijske, a tudi zoperkrščanske (Ve­ ronika, Kserkses...). Karnistično-ludistična varianta je morda celo najmanj vredna; najbrž zato Mrak ni vzel za osrednjo figuro kake svoje revolucijske drame Dantona, simbol uživaštva ali liberalne svobode. V liberalizmu vidi Mrak najmanj tragičnosti. Od Dantona je bolj tragičen Robespierre, ker misli zares; hoče, da bi postal ta svet pravičen in resničen. Robespierre odklanja Dantona prav zato, ker mu po­ staja prijatelj simbol neresnične drže, poskusa, da bi človek prevaril absolut- nost in si o(s)mislil na tem svetu ugodno eksistenco ; t. j . eksistenco užitkarske svobode — kar je cilj liberalizma in razsvetljenstva (Holbacha, Helvetija). Danton in Robespierre, a tudi Chenier in Mirabeau pa Marat gredo skupaj zoper stari režim, a vsak iz svojega vidika, interesa, cilja, vizije. Marat: da bi vzpostavil enakost kaotične ulice. Robespierre: da bi vzpostavil abstraktno pra­ vico zakona nad ljudmi. Chenier: da bi zavladalo solidarnostno in toplo člove­ ško čustvo ; na koncu spozna — začuti —, da je to čustvo mogoče le iz Boga in za Boga. Danton: da bi vzpostavil družbo čim bolj razširjenega in vsem pripa­ dajočega užitka, utilitarizma. Mirabeau: da bi vzpostavil ustavno monarhijo, t. j . spoj modre tradicije in političnega nadzora; na koncu se mu zasvita, da je to premalo, če spoj ne počiva na Bogu; tudi na Cerkvi. Stari režim je resničen, a krivičen. V sebi ima strašno moč tradicionalne oblasti, utemeljene na fanatični veri; Marija Tudor je strašna, ubija enako kot revolucija. Je lik kontrârevolucionarke — s tem tudi kritika slovenske kontra­ revolucije. Ubija ne le v imenu starega reda, ampak še bolj v imenu absolutne točke, na kateri počiva stari red: tradicijskega Boga. Zoper njo in njen teror nastopajo tri drže: revolucijska, ki s terorjem uveljavlja absolutno oblast ima- nence (Marat, Robespierre); liberalistična, ki se odreka terorju, ker teror pre­ prečuje civilne užitke (Mirabeau in Danton) oziroma omogoča le perverzne (užit­ ke v ubijanju, Kserkses); in krščanska (Chenier, Ambrozij, Valentin), ki uresni­ čuje Novi svet brez nasilja, zunaj užitka, le z vero, ki je na absolutnem teme­ lječa skrajno zahtevnostna etika. Zato je Mrak že vnaprejšnji radikalni kritik današnjega slovenskega libera­ lizma oziroma tistega toka, ki izhaja iz francoske revolucije kot osvobajanje to- svetnih vezi. Ko Mrak odklanja totalitarno radikalizacijo revolucije v leni- nizmu in kontrarevolucijo v klerikalizmu ali klerofašizmu, ne pade v past libe­ ralizma. 3. Zavest družbe o sebi se oblikuje neenakomerno. Splošna zavest večine Slo­ vencev o naravi slovenske revolucije je šele danes ali v zadnjem letu prišla v bližino tiste zavesti, ki je bila Mraku jasna že med vojno; povrh vsega le enemu delu dramatikove zavesti: kritiki radikalne lumpenrevolucije. Pozitivna rešitev vprašanj revolucije pa je pri današnji slovenski večinski zavesti prav nasprotna Mrakovi. Mrak je že spočetka odklonil liberalizem kot teorijo in prakso užit- karsko demokratične imanence. Ze med vojno in pred njo je videl rešitev v krščanstvu, kakršno se je oblikovalo po drugem vatikanskem koncilu; zato je leta 1945 slikal idealnega duhovnika še kot od uradne KC anatemiziranega, eks- komuniciranega. Liberalno užitkarska zavest je obstajala že med vojno; koliko Slovencev jo je delilo, je težko reči. V vojni se civilni užitek zmerom zmanjša, saj se oblikuje več herojev, vernikov; položaj terja večjo resnost; bližina smrti naredi užitke bolj vprašljive — ali pa bolj perverzne. V dramatiki naj omenim dva primera medvojnega liberalizma. Prvi je Reharjeva drama September, napisana v duhu avtorjevega medvojnega romana Rina: vprašanje družine, telesne erotike, ne- 570 т - KERMAUNER: MRAKOVA DRAMATIKA O — FRANCOSKI — REVOLUCIJI zvestobe, nadaljevanje Bevkove zadevne usmeritve — Partija šaha — ali Gove- karjeve. Sadovi te smeri so vidni kasneje pri Jesihu, Brucka ali Rudolfu, Debele sanje. Drugi je globlji. Mislim na Bartolovo dramo Empedokles, ki direktno pole­ mizira s tistim momentom v revoluciji, brez katerega revolucija ni mogoča; tudi francoska ni bila. Bartola je že pred vojno zanimal in privlačeval lik karizma- tične osebnosti, vodje, zapeljivca, človeškega boga (v Alamutu in Al Arafu). Ta lik, ki ga je enobejevska drama skrivala pod masovnostjo ljudstva, a ga je ka­ sneje razkrila in kritizirala drama sentimentalnega humanizma (Zupanov Alek­ sander praznih rok) in avtodestruktivizma humanizma (Kozakova Afera, lik Ko­ misarja), je Bartol podal v Empedoklu, pesniškem filozofu, čudodelniku, čarov­ niku, ki ga imajo ljudje za boga. Seveda je ta lik spodbil : pokazal, da je ranljiv, smrten, ničemeren, bister človek, ki si že za življenja pripravlja nesmrtno slavo oziroma deifikacijo. (Kot so si jo voditelji francoske revolucije, a še bolj Napo­ leon.) Ta človek je dejansko prevarant. Je užitkar, ki mu gre za njegovo zaseb­ nost ; filozofija — ideologija itn. — so mu le sredstva za zasebni uspeh. Mrak je razumel revolucijo globlje. Medtem ko so bile Bartolu — revolucij- ske — ideje in dejanja zgolj sredstva zasebnega premočevanja (kot taka so se razkrila in razvila dejansko šele po vojni, v času avtodestrukcije revolucije), vidi Mrak v revolucionarjih ljudi, ki si verjamejo; ki imajo vizije; ki iskreno zaupajo tem vizijam; ki se v procesu udejanjanja teh vizij izpostavljajo skraj­ nim nevarnostim, jemljejo nase breme svojega ravnanja in zanj tudi plačujejo. So velike osebnosti. Mrak je občudoval velike osebnosti, čeprav jih je tudi spre­ gledal oziroma jih razdelil na pristno velike, te so verske, in pogojno velike, te so državniško politične; a bolj ko te uporabljajo nasilje, manj so velike oziroma bolj so v nasprotju z verskimi vrednotami, z radikalno, na transcendenci ute-r meljeno etiko. Zato je Mraku blizu tragedija. Tragedija je model, ki opisuje samoslepečega se človeka — medtem ko slepi Empedokles le druge, sam pa dobro ve, da ni bog in da ne zmore uresničiti tega, kar obljublja. Mrakove revolucijske osebnosti propadejo, ker verjamejo' sebi in tvegajo svojo eksistenco. Ker umrejo mlade, v vzponu svojih sil in revolucije, so veličastne, čeprav so negativni zgledi. So pravi antični heroji, preneseni v sodobni evropski svet. Eno od bistev obeh revolucij, francoske in slovenske, je prav to : da sta kri­ tiki in negaciji že začenjajoče se liberalizacije, kapitalizacije, demokratizacije, t. j . družbe, ki ne pozna več ne herojev ne velikih ciljev ne žrtev ne spopada s smrtjo ne težnje po uresničenju idealnega sveta. Revolucija, tudi angleška Cromwellova, a tudi že vnaprejšnja »kontrarevolucija« Marije Tudor, je člove­ kova odločitev, da ne dopusti razcveta- zgolj relativizma, zgolj imanentizma, zgolj vrednot tega sveta in epikurejstva ali skepticizma (vse te je spajal Bartol). Za Bartola je Mrak novodobni don Kihot, ki konstruira v meščansko ba­ nalnem svetu — Govekarjevih Naših gruntarjev ali Roševih Mokrodolcev — stari svet etične aristokracije, plemiške pravijičnosti. Mrak mu je smešen, ker pri tem ne uporablja nasilnih sredstev; ker je »naiven«; ker je prepričan, da bo s svojo etično močjo brezpogojne terjatve — vere v Ješuo oziroma Ješuine vere v Boga — »premagal« ta svet. Mu pa niso smešni revolucionarji, saj ve, da ti uresničujejo svoje smotre z ubijanjem. Bartol stoji med njimi, ki se jih kot libe­ ralec boji, in Mrakom, ki ga, skeptika, kot komična figura privlačuje, saj čaka, kdaj se bo ta novi don Kihot zavedel svoje izmišljije, snel masko in se priznal kot malomeščan. Mrak tega ni — nikoli — storil. Mrakove drže ni mogel razumeti niti Pir- jevec. Ko je Pirjevec razlagal don Kihota, je odkril, da se ta nazadnje ove sebe in svoje iluzijskosti ; pred smrtjo postane realist, stvarna oseba don Kihano, pri­ vatnik. A človek: edini pristni človek, ki je človek v ponižnosti pred smrtjo. Pirjevec je menil, da je vsaka človekova veličina, ki sega nad to pristno skrom- ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 - 4 571 nost (simbolizirana je v Cankarjevem Hvastji — Hlapci), izmišljena, napuh- njena, lažna, zločinska: revolucionarna. Pirjevec ni uvidel Calderonovega in/ali Mrakovega, pa tudi ne Claudelovega in/ali Eliotovega modela krščanskega he- roizma. Ni bil še dovolj kristjan, da bi našel na dnu vsega božjo moč. Ta pa ni le človeška ponižnost pred smrtjo ali bitjo-ničem, pač pa je še v večji meri sila božje navzočnosti na svetu: vera v Boga, ki je nobena kontrasila ne more spod- nesti, ker ni vera v ta svet in na tem svetu tudi ne dokazljiva ali ovrgljiva. Cervantesov Don Kihot se mora ozavestiti svojega samoslepila, ker po­ snema junake iz pravljic. Je etičen, dober, požrtvovalen, plemenit, a v okviru vračajočega se — renesančnega — poganstva. Naj je še tako herojski in pleme­ nit, nič mu ne pomaga; kajti človek ne more premagati smrti. Kristjan pa se s to ugotovitvijo ne zadovolji. Mrak bi dodal: če človek veruje v Boga in je po Kristusu božji otrok, potem krščansko jedro v njem — duša — »premaga« smrt; premaga jo Kristus, ki — ko — vstane od mrtvih. Tega'tudi Bartol ni razumel; ne Zupan. Pač pa Mrak. Ko se Chenier zave, da ga bo dozdajšnji prijatelj Robespierre dal giljotinirati, ne postane človek, kot bi v Pirjevčevem ontološkem humanizmu, nekje med Zupanovim Aleksandrom in Seligovo Ano (v drami Ana); ampak postane kristjan. Odpre se v vero v Boga. Odpre se mu, da bo živel večno, če bo veroval in ko že veruje v Boga. Ce lahko govorimo o tem, da padajo maske, potem pade kvečjemu maska revo­ lucije, ki je zločinska donkihoterija, to spozna Chenier, ne-pade pa "•maska« krščanskega heroja ali heroizma. Tudi ne more pasti, ker ta drža ni maska; ker ni samoslepilo. Prej bi se dalo reči nasprotno: prej je samoslepilo na človeku njegova člo­ veškost — vsekakor pa njegov humanizem —, ki je ontologizirana ideologija. Kajti kar je na njem človeško tostranskega, bo ob smrti odpadlo. Meso je enako iluzija kot revolucijske sanje; je enako ubijavsko, poželjivo in gnijoče. Kar ob smrti ne bo odpadlo — kar je absolutna bit —, je tisto, kar je človeku dal Bog kot neumrljivo : duša. Tudi sanje duše, a ne kot tosvetne duševnosti, pač pa kot hrepenenje po absolutnem. Kot — krščanska — vera. * V tej točki premagata Mirabeau in Chenier ta svet in smrt. Odpadejo njune iluzije: prepričanje, da se da premagati smrt z uživanjem ali z revolucijo. Ena­ ko odpade Marijina zmotna misel: da se da smrt premagati s telesno slo — po Filipu — in s krvavim terorjem nad protestanti, z versko vojno. Poleg revolucijsko enobejevske in liberalistične dramatike obstajata dva, ki pišeta prav med vojno drugačno.dramatiko: Mrak in Majcen. Vendar se njuni dramatiki ne pokrivata. V eni drami Majcen pristane na čudež. V Bogarju Mehu in Mariji se umi­ rajočemu podobarju prikaže Marija; tako pride človek v neposreden stik z nad­ naravnim, z onstranskim. V drugi drami dramatik utrjuje krščansko solidar­ nostno etiko — Matere —, medtem ko je v ostalih dveh nekje med Mrakom in Bartolom, med absolutno vero in skepticizmom — kar je silno težavna drža. Skeptičen ni le do institucije, celo do KC — v drami Brez sveče —,' kjer zago­ varja držo kar najbolj družbeno pohujšljive, tvegane, a pristne krščanskosti na meji med grehom in svetniškostjo (lik Marije Magdalene, karizmatične svetnice, ki zanosi in naredi samomor — skandalon kot tak!); skeptičen je celo do svet­ niške askeze, odpovedi temu svetu, žrtve za drugega, do duhovništva — v »že- larski« drami Ženin na mlaki. Vendar radikalna skepsa Majcna ne zapelje v li­ beralizem Reharjevega ali Bartolovega tipa. Fanatizem tipa Miheličeve in Bora mu je skrajno tuj. Mrakova drža se mu zdi preveč patetična. Mrak res nima posluha za humor, Majcen pa vsako svojo dramo spodkoplje z groteskno (samo)- ironijo. 572 T. KERMAUNER : MRAKOVA DRAMATIKA O — FRANCOSKI — REVOLUCIJI Med vojno Majcen problematizira KC direktno — čeprav v imenu prist­ nega, celo že šubjektiviziranega — krščanstva; to kritiko lahko beremo kot kri­ tiko Partije oziroma revolucije, lumpenizirane linčarske množice (Bogar), na­ ivne vere v moč ustanov (Ženin), čeprav ni eksplicirana. Pol desetletja za tem pa napiše Majcen dramo, ki ima za tèmo in v naslovu Revolucijo. V nji direktno nadaljuje Mrakovega Marata, t. j . radikalno kritiko lumpenrevolucije, ohlokra- tije, a tudi Rdeče maše, Razsula, Gorja zmagovalcev, Blagra premagancev, Tal­ cev pa ostalih delov Revolucijske tetralogie. Tako dobimo direktno linijo slo­ venske dramatike, ki se ukvarja z revolucijo kritično: Marat — Revolucija — Pisana žoga (Torkar) — Afera — Delavnica oblakov (Remec) ali Norci (Jovano- vić) — Krst pri Savici (Smole) — Legenda o svetem Che (Kozak) — Tumor (Jo- vanović) — Ana (Šeligo) — Volčji čas ljubezni (Šeligo); časovne razdalje med posameznimi omenjenimi dramami so po pet let. (Seveda bi lahko naštel še ve­ liko drugih, enako ilustrativnih primerov.) Vse to kaže, da je revolucija ena osnovnih tém slovenske povojne drama­ tike (in literature). Kar je razumljivo. Ce povojna slovenska družba izhaja iz revolucije — nacionalne, civilne, razredne —, in če je bila njena glavna težava v tem, da se revolucije ni mogla pravočasno odkrižati, potem se je morala z re­ volucijo nenehoma soočati in to v kar najrazličnejših oblikah. Jo na najrazlič­ nejše načine razčlenjevati, a se različno do nje tudi obnašati, ji postavljati po robu različne rešilne in osvobajevalne drže. Francoska revolucija služi ves čas kot skoraj identičen dvojček slovenske (ali ruske). Temeljna razlika med Mrakovim razmerjem do revolucij (e) in razmerji do nje, kakor jih razodevajo drame povojnega slovenskega rodu, je v tem, da dra­ me povojnih rodov težijo v nihilizem, Mrakove v krščansko tragedijo. Jovano- vićeve, Seligove itn. (tudi Jančarjevi drami Arnož in Dedalus) pa so nihilistične prav zato, ker izhajajo iz revolucije, a ne najdejo v nji absolutne točke, ki bi mogla premagati nič, že v začetku vanjo kot prazni temelj — prepad — vložen. Takšna absolutna točka je lahko le zunaj revolucije kot tosvetno historično to­ talitarne. Osvoboditev od revolucije je mogoča — v liniji nihilizma — le kot osvoboditev od totalitarističnega fanatizma, od direktnega terorja, od magične ideologije, ki praznoveruje v tosvetni paradiž in tisočletno kraljestvo. A kaj ostane, ko ta samoslepila odpadejo? Nič oziroma užitek v tosvetnosti, telesnosti, psihologiji; interesi, pogodbe med užitkarskimi interesi. Ostane liberalizem, pa čeprav socialnega tipa. Ostane karnizem in ludizem. Kdor hoče premagati nihilizem, v vseh oblikah, tudi v užitkarski, se mora že spočetka postaviti onkraj zgolj tosvetnosti : v držo transcendence — pač po kanalu razodete božje besede. To storita Majcen — v Revoluciji — in Mrak v vrsti revolucijskih dram. Oba začneta s subjektivnim krščanstvom kot notranjo in zunanjo kritiko institucialnega oziroma celo klerikalnega. Polagoma pa spo­ znata, da subjektivno krščanstvo ne zadošča; da vodi nujno tudi samo v libera­ lizem, v to, da si postavlja Boga človek svobodno in ustvarjalno sam. S tem člo­ vek Boga kot absolutno moč — kot svojega roditelja — ukinja. Oba dramatika se tedaj odpreta Cerkvi kot nujni instituciji. Moč Cerkve nad ostalimi ustanovami in organizacijami tega sveta je v tem, da je ni usta­ novil človek (skupina), ampak Bog; zato je božja, ne le sveta. Majcen zagovarja to držo v samogovorih starega Stvarnika, univerzitetnega profesorja in očeta sinu Vanje, ki se bori zoper revolucijo z orožjem v rokah, kot domobranec. Maj­ cen — Stvarnik — navaja iz Svetega pisma. Mrak gre še dlje. Danes sta vitalni dve drži : nihilistična, t. j . tista, ki ne veruje v Boga, obe­ nem pa ve, da človek sam česa zares trajnega — večnega — ne more ustvariti; in krščanska, ki pa v človeka in njegovo ustvarjalnost bistveno bolj zaupa, saj veruje, da je človeku dana po Bogu. Obe drži revolucijo odklanjata, vendar jo prva občuduje zaradi njenega vitalizma, tveganja, izzivaštva, prometejsko dio- nizične htoničnosti in energetskosti, druga pa jo obravnava resnobno, ker spo- ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 573 štuje v nji veličastno človekovo trpljenje; ker ve, da je za grehom samoslepila človekova muka, to pa odrešuje ravno krščanski Bog s svojim usmiljenjem. Nihilistična linija ni usmiljena; kvečjemu razume, v tem ko analizira. Je fascinirana z velikimi zločini; zato jo revolucija nenehoma privlačuje (Ana, Volčji čas, Osvoboditev Skopja). Mraku pa je demonija bolj sumljiva. Išče, ko­ liko je v Mirabeauju, Robespierru, Mariji Tudor in drugih božje navzočnosti, kajti le ta more premagati diabolijo. Bog je najbolj usmiljen s tem in tedaj, ko se revolucionarju prikaže: razpre (Mirabeauju od daleč, Chenieru neposredno). S tem ga odreši, ker mu ponotranji odrešenjsko razsežnost. Tako kristjaniziran revolucionar naenkrat ni več le žrtev totalitarizma, naključij zgodovine, strasti voditeljev, fizike mas, ampak je onkraj vsega tega odrešen božji otrok. Zato revolucija pri Mraku ni zgolj ubijavska, ni zgolj tok, ki vodi histo­ rično k Napoleonu, k cezarizmu, k novi obliki totalitarizma in/ali prek novega samoslepila — Proletariata in Partije (v Kreftovi drami Leto 1905 že v 20. le­ tih) — v novo in še hujšo obliko terorja in uničevanja (Volčji čas, Ana).^ Revo­ lucija je za Mraka le zunanja zgodovinsko empirična oblika — obleka, ki je do­ stikrat zastrupljena ali pretesna ali raševinasta —, znotraj katere se dogaja resnica. Resnica pa je odgovor, kako človek v revoluciji ravna: ali se ji pusti potegniti za sabo, ker ga fascinirajo samoslepila o samoosvoboditvi človeštva, ali pa prevzame že v začetku do nje kritičen odnos oziroma se temu odnosu pola­ goma, zaradi strašnih intimnih izkustev, odpre, a ne obupa, ampak odkrije, da je vsaka navezava na stvari tega sveta začasna, relativna, slepilna, nična; da je mogoče premagati ta svet in vsakršno noro revolucionarnost v njem le tedaj, če smo poslušni božji besedi. Ta seveda ne utemeljuje nikakršne revolucije, čeprav govori o človekovi enakosti, pravici, blagru zatiranih in ponižnih. Krščanska enakost se dosega drugače kot revolucionarna. Nekaj pa veže Mraka na revolucionarje in ga oddaljuje od liberalcev in/ali nihilistov. Mrak ve, da je revolucija obupen, napačen, a iskreno pristen — veli­ časten — poskus priti do resnice, živeti polno resničnost sveta, medtem ko po­ meni bivati v liberalno demokratično civilno uživaško interesno zasebnem simu­ liranje življenja, videzovanje, praznina, prehodnost, minljivost, malovrednost, ničnost. Zato Mrak sooča revolucijo s krščanstvom; da bi odkril pravo resnico in resničnost: večno. Medtem ko soočajo Šeligo in drugi revolucijo z ničem oziroma s hudičem. Tako odkrivajo le temeljno — strahotno — neresničnost sveta, obup, zlo(čin). In jih žene že spet v konstrukcijo nove revolucije; recimo civilne. Ustanavljanje pravne države, civilne družbe, kapitalistične ekonomije, politizma ipd. imajo za takšno revolucijo, ki pa da je prava, saj omogoča namesto ene več strank, na­ mesto dogovorne tekmovalno ekonomijo, namesto partijske pravno državo, na­ mesto despotske psevdopblitike pristno politiko. Ne vedo, da se gibljejo v istem zaprtem krogu tosvetnosti, ki zmerom znova spodbuja samoslepilne ideje o re­ volucijah ali temeljnih spremembah kot prebojih temnice, kot optimalnih ure­ ditvah tega sveta, kot dajanju smrti v oklepaj, če že ne premaganju konca. Ne vedo, da je treba izstopiti iz tega začaranega kroga menjave; ne ga prebijati s tosvetno — politično, ekonomsko itn. — prakso, ampak zavzeti do njega dru­ gačno razmerje, ga drugače oceniti: slediti drugačnim vrednotam in te drugačne cilje tudi v praksi uresničevati. To spoznanje je jedro Mrakovih revolucijskih dram. To spoznanje je bilo enako dostopno že v francoski revoluciji, kot je v ruski in slovenski. Ze ana­ liza francoske revolucije bi Slovencem odprla oči. A koliko Slovencev je bilo, ki so ustrezno prebrali Revolucijsko tetralogijo oziroma njene posamezne dele že pred 40. leti? Ne pravim, da je prišlo do notranjega zloma slovenske revolucije v drugi polovici 80. let brez vpliva Mrakovih in podobnih idej. A ta vpliv je bil dejan­ sko mnogo manjši, kot pa bi mogel biti, če ne bi tako skrajno prevladala nihili- 574 T. KERMAUNER: MRAKOVA DRAMATIKA O — FRANCOSKI — REVOLUCIJI stično liberalna linija. Ali še točneje rečeno: današnja linija slovenskega libera­ lizma je le novo samoslepilo, ki ne upošteva Mrakove analize in Mrakovega nasveta, kako iz stiske. Slovenija se odloča za novo revolucijo, čeprav ne s tem imenom. Ne zaveda se, da je bila civilna revolucija že vrednota enega dela slo­ venske revolucije; tedaj je bila sicer mišljena nestrankarsko in v povezavi z marksizmom (pri Kocbeku), a to ne spremeni dejstva, da je šlo za utrjevanje ideologije človekove avtonomije, svobode in emancipacije. To pa so osnovne vrednote revolucij. Ustrezno brati Mrakove drame pomeni zavzeti temeljno kritičen odnos do revolucije kot take, do idej in prakse človekove emancipativnosti in suverenosti. Tudi zato je Mrak danes še povsem nerazumljen: ker je obračunal z revolucijo kompletno ; ne le z razredno revolucijo. Danes se obnavlja celo nacionalna revo­ lucija, tista, ki jo je Mrak v Procesu postavil na pravo mesto: na podrejeno. Bomo Slovenci v bližnji prihodnosti kombinirali Luja Filipa z Napoleonom (Fi- lipčiča z Napoleončičem) ? 5. Naj nazadnje navedem še nekaj značilnih citatov iz Mrakovih dram o revo­ luciji ; najprej iz Marata. S tem naj dokažem, da je bilo sredi vojne mogoče tudi na Slovenskem natančno odslikavati naravo revolucije. Marat: »Veš, zakaj so moje roke do komolcev krvave? Da bosta onadva lahko v miru in čisto živela.* Onadva sta otroka, Maratova nečaka. »Z gnusom, grozeč, s prezirom bosta omenjala moje ime. Ne bo ga, ki se ga bo spominjal z ljubeznijo.« Enobejevska dramatika je podajala likvidacije nasprotnikov, a kot posa­ mezna herojska dejanja, ki so jih izvrševali najbolj predani, moralni, lepi člani revolucijske skupine. Enobejevska dramatika je poleg drugega služila tudi temu, da bi likvidatorjem — Spelei, Matjažu Jeriši, K r i m u . . . — priskrbela čisto in znamenito ime. Propagirala jih je kot požrtvovalneže, ki delajo nekaj nekoč vprašljivega — politične umore — za dobro vseh; zato dejansko niso morivci, ampak najplemenitejši med vsemi. Zato se jih moramo spominjati kot utemelje- vatelje Novega sveta. Danes, leta 1990, so prav ti likvidatorji in njihovi ideologi najniže cenjeni. Prav danes bi bilo treba igrati Mrakovega Marata. Zakaj terja Marat teror, likvidiranje bogatašev, korupcionašev, nasprotni­ kov? Razlog je enak leta 1790 in 1942: »Ce bi ti mogel predočiti bedo v saint- antoinskem okra ju. . . Ljudovlada krog in krog ogrožena. Evropski tiram so se zarotili, da nas pogube . . . Beda spodkopava revolucijsko moralo.« Ubijati — či­ stiti pogoltne in egoistične — je treba s stališča humanitete in revolucije, ki ute­ meljuje humaniteto. Marat svaku: »Potrata, v kateri živiš, je nedopustna in protipostavna.« Nujna je revolucijska askeza; kdor se ji ne podredi, je sovraž­ nik; sovražnika pa se v vojni pobija. In revolucija je vojna, čeprav držav­ ljanska. Ne zadošča narodnoosvobodilna vojna, zoper tujce. Potrebna je razredna: »Ljudstvo je bolj lačno, bolj trpi, kot kdaj prej. Republika za bogataše, ta vam diši. Mesta duhovščine in plemstva ste posedli. Vaš bič je bolj žgoč, bolj ne­ usmiljen od aristokratskega-« — govori svaku kapitalistu. Marat oznanja novo — razredno, zaostreno — fazo revolucije, fazo totalnega boja zoper bogataše in novi izkoriščevalski razred. Prav to pa je bistvo stalinizma in/ali leninizma. Ne zadošča februarska revolucija ali celo upor leta 1905. Treba je enako do konca s čiščenjem neljudskih elementov, kot je terjal poldrugo desetletje kasneje Ko­ misar v Aferi. Marat stalno ponavlja isti model; neizprosen je do najbližjih, recimo do se­ strine družine, če čuti, da je revolucija v nevarnosti. Moralno in ideološko ute­ meljuje čistke: »Plane k oknu ter ga siroma odpre. ,0, ljudstvo, tisočkrat izdano ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 575 in ogoljufano! Marat, tvoj prijatelj te kliče! Bijte plat zvona! Revolucija je v nevarnosti! Vsi so se zarotili proti nam!' Začuje se plat zvona. ,0, ljudstvo, ti si sveto, veličastno! Edini neomejen gospodar si! Izpregovori!'« V francoski revoluciji še ni Partije, ki bi organizirala in vodila revolucijo; a so že njeni voditelji. Partije — jakobinska — nastajajo; a so šele v začetku nastanka, so šele klubi in gibanja. Vendar vpliva Marat na ljudstvo ' podobno kot veliki vodje proletarskih revolucij. Njegova beseda je sveta; njegove ute­ meljitve tudi, saj daje ljudstvu — ulici, neposrednemu pučistično anarhistič­ nemu elementu — prav; prepričuje ga, da je svet! V starem sistemu je svet edino Bog oziroma so posvečeni sloji s kralji na čelu — z maziljenimi —, ki so po božji volji vladarji. V novem preide svetost na maso plebsa. Danes oziroma v stalinizmu je to antibirokratska revolucija, odpor do sleherne trdne oblasti, razen do tiste, ki jo uveljavlja najvišji vodja sam. Samopotrditev, legitimacija, identiteta tega ljudstva je njegova nenehna akcija, radikalni aktivizem podiranja in spreminjanja vseh temeljev družbe; to je Maratov program. In ta program se od marksistično-leninističnega v ničemer bistvenem ne loči. Praksa tega programa je teror in vsesplošno pobijanje. »O, ljudstvo moje! Izdajstva, prevare, izmozgavanje narodove krvi vsepovsod, ob vsakem koraku! Osem sto vešal treba dvigniti! Pobesiti lopove drugega poleg drugega!« Pa spet — ko razkrinka svaka in ga da v roke pobesneli množici: »Ljudje, prijatelji, državljani, pet hiš naprej so izdajavčeva skladišča. Izpraznite jih! Vse do poslednje mrvice znesite na občino. Kdor si kar koli prilasti, bo visel!-« Na koncu vsakega ukaza in akcije je grožnja s smrtjo. Umor je osnovno sredstvo revolucionarnega čiščenja človeških nravi in družbe. Revolucija ne dobiva zakonov od Boga oziroma od božjih namestnikov; niti ne po poti glasovanja v skupščini, saj glasujejo tudi nečisti, pokvarjeni, pod­ kupljeni. Pravico do pravega glasovanja' ki je v interesu Ljudstva in Zgodovine, imajo le moralno izbrani; ti so že pri Maratu zasnova leninske Partije. Prek napovedovalcev te Partije — posameznikov, kot je Marat — si daje Ljudstvo sâmo zakone, neposredno. Maratovska demokracija je neposredna: »Se bojite ljudstva? Občani, s postavami nam hočejo vezati roke! S papirnimi zakoni ho­ čejo svobodo udušiti!« Papirnati zakoni so zakoni parlamentarne strankarske demokracije, ki jo zasnuje prva — meščanska — faza revolucije, a jo druga fàza — protoleninska — že likvidira. Odtod Maratovi pozivi: »Občani, vprašam vas, odkod izvira oblast in postava? Počelo ji je ljudstvo«, zato je to ljudska demokracija, »ljud­ stvo hočejo zastrašiti s svojimi postavami. Ste ž njimi množico nasitili, jo oble­ kli?« Kritika ekonomske neenakosti v pogojih politične enakosti. »Ljudstvo je lačno in golo. Giljotina prepočasi seka. Krvniki so se polenili. Sodniki drem- ljejo.« A — »Marat, ljudski prijatelj, bedi. Odpeljite hudodelca!« Tako govori tudi danes protibirokratska revolucija na Kosovu, v Srbiji: za­ preti, vzeti, pobiti. To je osnova vsake revolucije. Razredno anarhistična revo­ lucija je zadnji temelj nacionalne in civilne. Ce ni vrednot, ki bi tok revolucije ustavile, mora revolucija drveti vse do vsepoboja. Ponavadi pa jo ustavi novi diktator: Napoleon, Stalin, Tito. Ta jo nato manipulativno vodi. To je že ukro­ čena revolucija; oziroma usmerjevana psevdorevolucija. Tu pa se kaže temeljna razlika med francosko in rusko ali slovensko revo­ lucijo. Rusko-slovenska je že od začetka usmerjana — po komunistični Partiji. Je že nastala na osnovi izkustev revolucij iz let 1789, 1830, 1848, 1870, 1905. Marat v teh novih revolucijah ni le prijatelj ljudstva, hujskač, ampak diktator oziroma generalni sekretar Partije. Mussolini. 6. Drama Robespierre in njen glavni lik nadaljujeta, kjer se je Marat prisilno — ker je bil ubit — ustavil. »Tisto o Spiskih; laž in obrekovanje kontrarevolu- 576 т - K E B M A U N E R : MRAKOVA DRAMATIKA O — FRANCOSKI — REVOLUCIJI cionarjev. Našo pot v bodočnost sem začrtal.« Pa vendar — Robespierre ne na­ redi zadnjega koraka. Preden bi se moral odločiti na novo morijo, se ustavi. Robespierre ni Marat. Ta se je poistovetil z ljudstvom in z revolucijo, t. j . s to­ kom podiranja vsega danega. Robespierre pa odkrije v sebi nekaj, kar ga za­ držuje. In samo če človek odkrije v sebi to moč — vest —, je možnost zanj, da se odreši. Resnica revolucije je za Mraka in za predsmrtnega Robespierra zu­ naj revolucije, ljudstva, akcije: v svetu vrednot onkraj smrti. Tako Mrak, ki začne s kritiko revolucije, konča z zagovorom pozitivitete, ki je onkraj revo­ lucije. Na eni strani Robespierra Marat privlači, kot ga je dozdaj, ko mu je bil zgled: »Sem manj zgovoren, kot je bil Marat? Manj domiseln? Ko so ga hoteli zmerneži onemogočiti, streti, jih je tako hudičevo napetnajstil, da ga je ljudstvo na rokah odneslo domov. Marsikateri njegovih tožnikov si je s to pravdo skopal grob.« Pa vendar — Robespierre ne more več slediti Maratu. V Robespierru se oglaša vest. Dal je ubiti najbližje prijatelje: Cheniera. Tega spomina očitno ne prenese. Robespierre je kljub vsej zločinskosti odprta oseba, ne pa avtomat za klanje in za deljenje pravice. Ranljiv je v intimi duše. Chenier »me je prisilil, da sem ga pognal na šafot.« Prisilil? Robespierre se lomi, ker je od Boga ustvarjen človek z vestjo: »Poslušaj to zavijanje daljnih viher. Ta tožni zvok. Se ne oglaša on? Moj pesnik? Ni revolucije poveličal kot nihče sicer?« Chenier ni Capet ali kapitalist. Je eden od revolucionarjev; po­ štenih, najbližjih. Ko ga revolucija pobije, pobija že svoje, že sebe; to je likvi­ dacija pesnika revolucije: Zupana. Likvidacija razkraja likvidatorja moralno: »Mi ni zažugal, da pridem čez tri dni za njim? Poslušajte, poslušajte; se tako oglaša prihajajoči potop?« Robespierre (za)sluti, da si prav s tem pobijanjem najbližjih sodelavcev — Dantona itn. (dahavski procesi, likvidacija Hebranga) — koplje jamo. Današnja slovensko nacionalno civilna revolucija noče revanšizma, krvi zlo­ čincev, revolucionarjev; tudi zato ne, ker so se ti utrudili in ne grozijo več s te­ rorjem. (Čeprav ni še vse jasno in končano; tudi jugoslovanski okvir je še ne­ gotov. Stalinistična revolucija ima v Srbiji in v vojski še svojo moč.) Zato se slovenski bivši revolucionarji-despoti morda ne čutijo tako ogroženi, kot se Ro­ bespierre. Ta pravi: »Čutim in vem, da bom ta tla s svojo krvjo poškropil.« A prav s tem, ko se pripravlja na smrt, se očiščuje. Kajti predvsem v smrti se člo­ vek sooča z Bogom in z vestjo. Etika, ki se zadovoljuje s pravilnim ravnanjem sredi mirne družbe, je zmerom rahlo prekratka, da bi dosegla Boga. Bog se od­ pira najgloblje v časih umorov, tedaj, ko človek z življenjem plačuje za svoje grehe. — Tako je etiko utemeljevala tudi Smoletova Antigona, ki je snovala krščansko radikalno versko etiko, ne pogansko in ne malomeščansko. , Robespierre je pred smrtjo nekaj bistvenega spoznal: da njegova revolucija kljub krvavosti ni bila samovoljna. Ali vsaj ni hotel, da bi bila samovoljna; svoje samovolje se ni zavedal. Zdaj je pred dilemo: če bo s pučem zoper kon- vent, zoper voljo ljudstva, ki se kaže skoz glasovanje v konventu, premagal na­ sprotnike, bo novi despot in tiran prav on. In bo revolucija peljala v novi kri­ vični svet. Se pravi, če hoče kot moralen človek ostati idealen revolucionar, mora sprejeti rezultat glasovanja v skupščini in s tem tudi lastno smrt. Smrt enega ni smrt nikogar. Revoluciji in konventu daje Robespierre (psevdo) reli­ giozno moralno moč. »Ce bomo rušili zakone na lastno pest, poženemo republiko v grob. Kaj ni­ sem zaradi lomljenja postav, zaradi hudodelstev proti svobodi, v smrt tisočerih pritrdil? Zdaj mi ti kažeš krivo pot; le da sebe obvarjem.« V tem hipu zmaguje v njem pošteni človek, ne maratovski aktivizem revolucijskega humanizma, pač pa zvestoba dani besedi, skladnost med izjavami, mišljenjem in ravnanjem; me­ rilo je notranja vest. Marat takšne vesti ni več poslušal; povsem se je poistil ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • 1980 • 4 577 s sanskilotsko množico. Robespierre pa sanja o identiteti med svobodno izbra­ nimi zakoni in neposrednim ljudstvom. Je bila takšna Kardeljeva sanja? A zakoni so abstraktni, medtem ko je sila množic(e) fascinantna; ne eno ne drugo ni pravo. Robespierre se nazadnje odpira individualni osebi. Ko ga struk- turira takšnega, se Mrak kaže kot personalist, kot kristjan, ki temelji na oseb­ nem, ne na institucionalnem. »Prijatelji, ne pozabite, iz kako krhke gmote sestoji človek! Jutri si že ti, krasotec, zlahka pest črvov in gliv. Duh je, ki te je izklesal v to mikavno po­ dobo. Zares, glej, da se ne boš proti lastnemu geniju pregrešil.« Ta hip se začenja revolucija razkrajati sama v sebi. Pred sabo nimamo več zgodovinskega Robespierre, podobnega Maratu, besneža do konca, ampak in­ timno dramo najbolj radikalnih zločincev, ki so delali revolucijo v najboljši veri. Svojo verodostojnost, poštenost so pripravljeni zastopati do konca — po­ trditi s smrtjo. Nočejo, oblasti in zmage — kot despoti, ampak zvestobo sebi in resnici; to ponovi komaj kako leto kasneje Zupan v Aleksandru. Mrak ve — še jasneje kot Bartol —, da vodi radikalna revolucija v nihi- lizem. Saint Just se notranje zlomi. Najprej reagira kot revolucionar leninistič- nega tipa: »Ne uvidiš, da je včasih sila potrebnejša mimo tenkočutij? Le z golo pestjo se nam bo posrečilo pravico ohraniti.« (To je drža Komisarja.) Nato pa prizna: »O, moj mojster, kaj meniš, da mi današnja kot poprejšnja dejanja ne dajejo polne zavesti, kam pelje naša pot? V večni neslišni nič. Nekam, kamor bom šel čisto sam. Od kdaj že to misel ljubkujem ...-« Robespierre sekundira: »Vem, ti si z menoj. Je v tvojih očeh izpisan moj poslednji prav? Kaj pravzaprav'si, človek?.. . Nekaj povsem drugega moram domisliti. Govore o meni, da sem nestvor. Desmoulins me je Kaliguli enačil. Morda je tu posredi nekaj res, grozljivo res. Niso katedrale poganjale iz grmade okostij? Piramide so zidale armade sužnjev.« To je rezoniranje Stalina in Tita iz revolucijskega obdobja. Robespierra ta samorazlaga revolucije ne zadovolji. Mrak ni polemičen dra­ matik, ki bi se trudil revolucijo enostransko razkrinkati, kakor jo hoče danes vse več Slovencev, predvsem tistih, ki so desetletja molčali ali služili kot sužnji pri grajenju piramid, medtem ko je Mrak navajane in še hujše citate o revolu­ ciji napisal med leti 1943 in 1950 in jih javno bral! Mrak je zato traged, ker skuša odkriti različne strani revolucije, predvsem pa gleda v revolucionarjih tragedijske zločince, t. j . ljudi, ki povzročajo zločine v najboljši veri, v veličast­ nem samoslepilu. V Robespierru Mrak razpre revolucijo, teror, zločin. Ravna kot kristjan. Robespierre: »O, ta čudna razdvojenost srca! Miru si želim, a sem vseskozi ena sama bolečina. Nobenih cenenih besed, vzvišenih gesel, ničesar ne prenesem v e č . . . Kot Abraham Izaka sem Andreja — Cheniera — na giljotinskem oltarju domovini žrtvoval.« To je odločilno spoznanje. Revolucija ni prava, ker mu ni — kot Bog Abrahamu — zaustavila roke, čeprav mu je smrt naročila. Revolu­ cija ni prava, ker temelji na načrtnem kršenju pete božje zapovedi. »Se ne krči vesoljstvo v nenehnih bolečinah? A jaz? A jaz? Kdo me je po­ klical, kdo vesoljstveni nemir vame zase j al?« Ta hip spozna Robespierre Boga. V Chenierovih očeh, a Chenier je našel Boga. Robespierre prizna : »Da, da, v teh očeh berem popoln zaup. Sem že kdaj zaslutil čistejši lesk?« To je lesk v očeh Ješue (ProcesJ. »Psujte me, pljujte po meni«, ubijte me, »ni mi mar. O Bog, da si mi podaril na pragu v nepovrat tolikšno zaupanje v moj prav!« To so skoraj zadnje Robespierrove besede v drami in v življenju. 7. Ključ zanje pa je pri Chenieru in v drami Andrej Chenier, ki je nastala zadnja po vrsti v Revolucijski tetralogiji. Na tem mestu ni mogoče obsežneje navajati iz nje; le bistv(en)o. 578 T. K E E M A U N E R : MRAKOVA DRAMATIKA O — FRANCOSKI — REVOLUCIJI Moralna muka, ugrizi vesti, ko se znajde Chenier v zaporu; samoobsodba: »Nisem bivših nadziral, nisem bivšim prisluškoval? Se nisem spočetka s hu- dostjo, nedolžna žival, spogledoval? Ne pričnem iznenada ob tujih mukah trpe­ ti?« To je usoda revolucionarja; pravična usoda — in možnost za njegovo oči­ ščenje, pokoro, odrešenje. »Sem stopil kdaj temu groze groznemu nakljub? Sem zatulil, sem zdivjal? Sem moritve za hipec zaustavil? Nisem čedalje bolj sam vase čemel? Se nisem valovom revolucije brezvoljno prepuščal? Nisem bolj in bolj nem,'čedalje v hujšo praznost obsojen? Kako naj se strgam iz teh verig? . . . Boj se trenutka, ko se z resničnostjo spogledaš. Kakšen boš? Se tako pokončen? Še v idejo zazrt? Se ne boš plazil skremženo?.. . Nobenih slepil več; ne boš skrajnega niča nič?«' V Chenieru je Mrak dognal nujni zadnji nihilizem revolucije. Mrak upri­ zarja strahotne'notranje muke revolucionarja, ki ga zadeva roka revolucije, on pa vse bolj dvomi v svoj revolucijski prav; zato blodi in nori od obupa. S tem se človeči. Vendar sam obup ne zadošča. Trpljenje človeka le mehča, ga' pri­ pravlja za vstop vanj'onkrajne resnice. • Onkrajna resnica pride in razreši dilemo tako ' revolucije kot sleherne tCH svetne zavezave. —-Na.eni strani imanentizem, prignan do konca, karnizem, ludizem in narcizem: »Sem se razbeljen postavljal pod nakovalo delavoljnih ho­ tenj. Se nisem samega sebe pomilujoč v vino, v razuzdanost potapljal? Sem se v svoj lastno j azni jaz zaljubil? Je okrog mene tolikšna klavrnost? Naj se v gnit­ ju razobličim?... Se nam ni vsem utopiti v temno noč?« Vse to je počel in pri­ šel do zadnje stene. A ta hip ga je obsijala milost: »Glej, svetloba prši ižozad! Norim? Ne žari prek temin svetotajstvo, pred katerim sem otrok poklekoval? Oltar?« t, Robespierre razlaga — v revolucijskem zaporu (kot dahavski obsojenec) : »V kakšen prepad sem vržen? Kako naj se iz vrtincev izmotam? Ni praznost, kume duši za v r a t ? . . . Se ne zaziramo drug v drugega? Si ne skačemo eden drugemu za vrat? Pijavke. . . . Kaj za tem? Ni v prazno. gluhost moj križ razpotegnjen?« Vendar pa : »O, če bi se dotikal resnic, ki jih je Oni dočutil !« Sam iz svoje moči človek ničesar ne more; a ta sanja, da bi zmogel samo pobožanstvenje, je osno­ va revolucije. Chenier dožene, da je to prazna sanja. Resnica je drugje; bliža se mu v slutnjah: »O, nori krči revolucij ! Nisem pretaval po nebesni materi obseden tisto bla­ ženo noč? Ni bilo moje otroštvo začuden preplah? Se nisem tisto sveto noč pod oknom vaške cerkvice osvestil? Nisem prvič blaženih duhov občutil? Gloria in excelsis !« V drami Mirabeau — podobno kot v Mariji Tudor — se to vprašanje ali klic pozitivno razreši. Mirabeau se zateče v pariško katedralo Notre Dame; k nanovo najdeni Cerkvi: »Ves razdejan, ne vedoč, h komu in kako naj se na- pomagaj zatečem, sem ugledal notredamski stolp.« To je bilo vabilo milosti. Tik zatem hoče množica vdreti v cerkev, pleniti, linčati — v duhu druge faze lum- penrevolucije. Mirabeau spozna svojo nalogo. Množico zaustavlja: »Samo nikoli nikdar s hudo mislijo čez ta prag. Ta hram je z milijon vzdihi, prošnjami, mo­ litvami in solzami ppžegnan. Na veke vekov vam mora biti svet. Farjev, če bi se le preveč naraščali, vam ne branim sem in tja priviti. K tejle naši Ljubi Go­ spe sem se pa sam, na smrt izmučen, napomagaj zatekel.« Namesto zmagovalca v revoluciji srečamo človeka, ki je spoznal svojo člo­ veško nemoč; človeka, ki se zateka k absolutni moči v Cerkvi. Spoznal je, da je sokrivec zla — njegovi tovariši revolucionarji so mu poklali brata in družino: »Krivca da bi med vami lovil? Sam samcat sem plaz sprožil. Bratomorilec in sinomorilec v isti mah. Na meni se je do črke izpolnil revolucijski fatum. Kot kup sesutin se počutim.« Rešitve ni v revoluciji oziroma v njenem stopnjevanju — po maratovsko. Rešitev je drugje. Kardinal na koncu drame moli:.»Spomi­ njaj se, o človek, da si iz prahu in da se v prah povrneš.« To je resnica, tako ZGODOVINSKI ČASOPIS « . 1990 . i 5 7 9 revolucije kot vsega zgolj človeškega. Zato je človekova osnovna dolžnost, da za vse ljudi prosi usmiljenja. Zbor moli: »Requiem aeternam dona eis Domine et' lux perpetua luceat eis.« In: »Christe eleison!« Gospod, usmili se! , .• j . Vsak od štirih delov. Mrakove Revolucijske tetralogie odkriva enividik re­ volucije, vsak zase in vsi skupaj obenem tudi njeno celoto. Njen sijajni, veli­ častni, samozavestni vzpon, sunek pod zvezde, v vir zgodovine, na skrajno člo­ veško mejo, nato pa spore, ki iz dejanj izvirajo, stiske, obup in soočenje z ni-^ čem. Umori niso najhujše, kot mislimo, znova zaslepljeni danes; obup in stanje niča sta hujša. Mrak nazadnje pokaže izhod: vero v absolutno; in ne le subjek­ tivno vero kot psihološko čustveno stanje ali zasebno modrovanje. Mrak je sam napisal — predvsem z Revolucijsko tetralogijo, ki obravnava francosko revolucijo, a tudi z vrsto drugih dram — potek, naravo, usodo revo­ lucije in vse to ustrezno ocenil. S tem je naredil morda več kot vsa ostala slo­ venska dramatika in zavest. Kajti ta dramatika se je še naprej kopala in se koplje v novih in novih samoslepilih, se spogledovala in se spogleduje z nihiliz­ mom, kritizirala, a ne našla rešitve iz zločina, razen z oznanjanjem civilizma kot etično urejenega uživaštva. Kaj to pomeni, je Mrak razkril v Begu iz pekla, v Življenju — karnevalu, v Sinovih starega Rimljana. Revolucija se je rodila ravno iz — napačne — kritike tega utilitarističnega in hedonističnega civilizma, ki ni zmožen človeškega bivanja osmisliti. Brez absolutne točke, ki sije v Mrakovih dramah kot središče sveta, so nujne nove in nove revolucije. Danes verujemo v civilno in nacionalno; a že Mrak je preprič­ ljivo podal njuno vprašljivost in temeljno nihilističnost (Gorje zmagovalcev, Proces). Leninistično-stalinistična revolucija je le ena od revolucij; najstrahot­ nejša, ker je najbolj radikalna in emancipirana, ločena od onkrajne moči. Mrakova dramatika je dokazala, da smo Slovenci zgodovinsko in struktu­ ralno dozoreli; da ne bi smeli več postati plen revolucijskih samoslepil. V tem pomenu je Mrakova dramatika slovenska laična biblija. R é s u m é LES DRAMES D'IVAN MRAK SUR LE THEME DE LA REVOLUTION FRANÇAISE Taras Kermauner Cette communication traite de la partie de réouvre dramatique d'Ivan Mrak (1906—1986) qui traite du thème de la révolution française tout en ne pas se limitant uniquement à ces oeuvres-ci mais prenant en considération les autres oeuvres de Mrak aussi. Ce traité est premièrement historique littéraire aussi bien que sociologi- que et politologique, car lé thème de la révolution française est à la fois un thème actuel de l'histoire et de la société Slovènes d'aujourd'hui. Mrak a bien prévu ce mo- ment — le changement du système à un parti et du totalitarisme en société civile et le pluralisme — déjà pendant la guerre, en pleine guerre civile. Il a critiqué directe- ment le bolchévisme spécialement dans son drame Marat qui a paru pendant la guerre-même — où il étudie la terreur de la révolution des pauvres — tout en ne se posant point du côté de la contre-révolution. Il a conservé une position indépen- dante, de milieu, qui à l'époque du point de vue des extrêmes politiques paraissait amorale mais qui aujourd'hui devient de plus en plus évidemment la plus conve- nable, car elle non seulement pouvait voir l'aveuglement des deux pôles, mais elle pouvait .prévoir le cours de l'histoire et établir une opinion éthique qui est humaine et chrétienne à la fois sans être toutefois cléricale. Le traité situe l'oeuvre de Mrak dans le cadre de la dramaturgie, littérature et politique contemporaines Slovènes, c'est-à-dire dans celui d'après la guerre. En de- hors de ce cadre, cette oeuvre est difficilement comprise puisque son motif est Tana- 580 T. KERMAUNER: MRAKOVA DRAMATIKA O — FRANCOSKI — REVOLUCIJI lyse de la révolution qui selon la volonté du pouvoir révolutionnaire était en train d'être réalisée après la guerre par les autorités révolutionnaires. A part le drame Marat, le traité analyse aussi les autres drames au même thème de Mrak qui ont paru ensemble sous le tijtre de Tétralogie révolutionnaire. Ces dra- mes furent conçus à partir de 1943 jusqu'au passage des annés cinquante en celles soixante où le cycle fut terminé par le drame André Chénier et où il connut son apo- gée. Ce quatrième drame n'est pas une commèdie, il ressemble plutôt aux Euméni- des d'Eschyle où il y a une réconciliation. Mrak entend et montre la réconciliation dans l'esprit chrétien ou bien en tant que la connaissance personnelle de Chénier de la possibilité d'être libéré dans le Rédempteur absolu. Les deux drames de milieu — Robespierre et Mirabeau — préparent cette réconciliation tandis que la connaissance de Dieu est montrée graduellement. studio print tisk, papirna galanterija grafični design, marketing komercialna fotografija 61000 Ljubljana, A. Bitenca 81, tel.: (061)51113 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 - S81—588 581 N e d a P a g o n DOLG SOCIOLOGIJE FRANCOSKI REVOLUCIJI Predavanje na kolokviju »Odmev francoske revo­ lucije in spomini nanjo«, ki ga je priredila Sloven­ ska matica v Ljubljani 20. in 21. novembra 1989. Pričujoča razprava bi se naslovu tega znanstvenega sestanka lahko prilago­ dila tako, da bi se predstavila kot razmišljanje o odmevih in spominih, ki jih je francoska revolucija pustila v sociologiji, oziroma deloma o tistih, ki jih v socio­ logiji ni, pa bi lahko bili — tako na podlagi bogastva in iztočnic, ki jih nudi revolucijska historiografija, kakor na podlagi dogodka samega. Splošnost, ki jo je mogoče očitati temu prispevku, je hkrati poglavitni očitek, ki ga namenjam sociologiji revolucij; sicer pa najbolj popularno dokazno gradivo zgodovinarjev zoper sociologe oziroma za tezo o abstraktni naravi sociološke znanstvenosti. Iz previdnosti se torej velja vnaprej zavarovati z dvema mnenjema znamenitih zgodovinarjev, povrh še ne-Francozov. Cristopher Laseh, ameriški zgodovinar, morda nekoliko preveč prepričano pravi: »Iniciativa za restavracijo smisla pre­ teklosti bo morala verjetno priti od drugih ljudi, ne od historikov. Ni mogoče računati na profesionalne varuhe zgodovine.«1 Moses I. Finley pa.pravi: »-Zgo­ dovina je, paradoksno, nemara edina intelektualna dejavnost, ki nima lastnega predmeta . . . Ze Aristotel je ni hotel uvrstiti med episteme (danes bi najbrž rekli »disciplina«). Zato se mora zgodovinar zatekati k drugim sorodnim ve­ dam.«3 O tem, koliko se morajo druge vede zatekati k zgodovini oziroma zgo­ dovinopisju, je dovolj znano, ne da bi bilo tudi dovolj uporabljano. Sociologija je prišla na svet v jasno prepoznavni svetlobi francoske revo­ lucije. Njen precej trivialni začetek je A. Comte pojasnjeval s tem, da se je mož­ nost ustanovitve pozitivne vede o družbi pokazala šele, ko je revolucija s konca 18. stoletja osvobodila družbeno stvarnost »metafizičnega plašča«, ker je šele tedaj postalo mogoče govoriti o družbenih dejstvih kot o stvareh, ki jih je mo­ goče neposredno opazovati in zato racionalno pojasnjevati.3 Revolucija je bila torej zanj prehod od metafizičnega v pozitivno fazo razvoja človekovega duha. Ker pa je sociologija po njegovem mnenju tista veda, ki najbolje uteleša pozi­ tivnost vedenja, je njena vloga predvsem integrativna,4 zlasti kar zadeva od­ klanjanje pogubnih socialnih in moralnih posledic tega prevrata. Kar zadeva teorijo socialnega, zanjo v splošnem velja, da se mora odločati med analitično in sintetično analizo. Tu pa gre za dolgo pot od Spinoze do Marxa prek Smitha in Hegla. Zdi se, da se je prav okrog tega videnja teorije socialnega v glavnem vse zgodilo že kar v teh zadnjih desetletjih 18. stoletja, in sicer s sklicevanjem na dogodke francoske revolucije, predvsem kolikor so ti dogodki hkrati spod­ budili nov začetek teoretske refleksije in ji določili nove cilje. Leta 1796Je Louis de Bonald odkril v Condorcetovih posthumnih besedilih, ki jih je izdal termi- dorski konvent, formulo »socialna umetnost« in sicer v tistem širokem smislu, ki ga je beseda »l'art« v tem času še pomenila, torej veščino, spretnost itd. Ta obrazec je Bonald kritiziral z naslednjim argumentom: »Daleč od tega, da bi Razprava je del raziskovalne naloge »Zgodovina socialne misli in francoska re­ volucija« ki poteka na Filozofskem inštitutu Znanstveno-raziskovalnega centra pri SAZU ob finančni pomoči Mestne raziskovalne skupnosti Ljubljana. 1 Christopher Laseh, Entretiens avec »Le Monde«, 6, La société, Le Monde, Paris 1983. 1 Moses L Finley. Mythe, mémoire, histoire, Flamarlon 1982. 3 A comte Svstéme de politique positive, Société positiviste, Paris 1929, 48 Leçon.' 4 Sicer Je bilo značilno za francosko sociologijo, da Jo Je bolj zanimalo proučevanje dez­ integracij skto kot integracijskih procesov; nemara daje hitrejše ta bolj zanimive rezultate. 582 N. PA GON: DOLG SOCIOLOGIJE FRANCOSKI REVOLUCIJI človek izpopolnil družbo, lahko samo prepreči družbi, da bi se izpopolnila ozi­ roma bolje rečeno, lahko le prepreči razvoj nujnih odnosov, katerih celota tvori ustavo.. .«4a V tem stavku vidijo novejši sociologi in socialni zgodovinarji zametek zna­ menitega koncepta »družbenih odnosov«, ki bo postal tako velik donesek 19. stoletja v vse družbene in humanistične vede in v nekaterih socioloških izved­ bah tako samoumeven in vulgariziran, da so prav družbeni odnosi in celota družbenih razmerij itd. globoko skrili posameznika in individualnost. Pojem družbenih odnosov se je namreč naselil 1845. leta v Marxovo 6. tezo o Feuer- bachu, ki jo je prav mogoče primerjati s prej navedeno Bonaldovo: »Toda člo­ veško bistvo ni nikak abstraktum, prebivajoč v posameznem individuu. V svoji dejanskosti je skupek družbenih razmerij.«5 Po Heglovi poti je torej Marx raz­ vijal svojo kolektivno zgodovino, ki ji je dodal tudi nekaj saintsimonizma, ka­ kor ga je spoznal leta 1844 v Parizu. Toda že pred njim je Auguste Comte, ki­ je poznal Bonarda in je svojo intelektualno podobo v veliki meri dolgoval Saint- Simonu, poskušal le-tega povezati s Condorcetom. Auguste Comte je tudi prav od Saint-Simona pobral to večno zanimivo vprašanje, kako končati revolucijo, ali v besednjaku predznanstvenih (kot se preveč lahkotno reče, gre pa za zgolj periodizacijsko oznako) socializmov: če stara družba ni več-mogoča, kako orga­ nizirati novo? Comtov odgovor je znan: to bo storila znanost, ki bo zagotovila v »pozitivni eri« družbo brez križ. V teh okoliščinah se je Comte lotil izdelova­ nja sinteze znanosti in politike, kar naj bi dalo znanosti statut »družbene sile«. Odtod je le korak do ideje o znanstveni državi, kjer politika služi pozitivnemu znanju in seveda tudi ni daleč od humanitarne mistike in nove religije, v kar se je iztekel ta čudni eklektični Comtov sistem. »Retrogradni« šoli, torej Bo- nardu in Maistru, je Comte vzel idejo o redu, »revolucionarjem«, sé pravi Con- dorcetu in Saint Simonu, pa idejo o napredku, progresu. Njegova izvirnost je, da je v nekem idealu, ki gä je imenoval »znanstveni duh«, odkril točko, kjer je obe ideji združeval. V zgodovini sociologije pa je zapisan kot veliki terminološki inovator — poleg sintagme »družbena razmerja« je njegova iznajdba še socio­ logija in altruizem (v članku iz leta 1825 »Considérations philosophiques sur les sciences et les savants«) — kot da bi s humanistično, celo krščansko razsež­ nostjo drugega izraza hotel blažiti tehnicistično grobost svoje pozitivistične za­ svojenosti. Ta veda naj bi torej vzpostavila ravnotežje, ki ga je nasilno porušil »negativni« duh revolucije in tudi »lažne dogme«, med katere je Comte štel ega- litarizem, ljudsko suverenost in individualizem. Kakor še dolgo pozneje ni bila presežena dilema o zvezi med socialnim in individualnim, tako se je tudi po­ trdilo prav v praksi režimov, ki so sledili marksistični sociologiji in jakobinstvu francoske revolucije, da so spodletele prav te »lažne dogme« (čeprav je v veliki meri prav zaradi njih marksistična sociologija Comtu, očitala, da ni razumel francoske revolucije. Comtov scientistični program naj bi ž »resnično racionalno rešitvijo«, ukinil »žalostno stanje političnega režima« in sicer z osnovnim geslom nove vede : ordi- nem et progressum. Po Comtu je bila torej sociologija plod revolucije in hkrati sredstvo, ki naj končno naredi red in stabilizira meščansko družbo. Zato v mno­ gih učbenikih sociologije piše, da je sociologija nastala kot konservativna reak­ cija na pridobitve francoske revolucije. Težko je seveda dokazati, da Comtov sistem ni bil dejansko odkrito naspro­ tovanje najpomembnejšim revolucijskim vrednotam; tega tudi ne nameravam početi. Rada pa bi opozorila na to, da je sociologija (veda, ki težko da bo kdaj lahko vrednostno nevtralna) začela funkcionirati kot resnejša akademska disci­ plina šele potem, ko se je odrekla obsojanju revolucijske dediščine in se odkrito " Nav. po E. Durkheim, La Sociologie en France an XIX «lècle, La Science sodale et l'ac- tion, PUF, Paris 1970, str. Ш. 3 Karl Marx, Teze o Feuerbachu, MEID П, CZ, Ljubljana 19TS, str. 358. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 44 . 1990 . 4 583 zavzela za reafirmacijo revolucijskih načel: torej menim, da ni samoumevno, da je sociologija kot znanost umeščena v konservativno tradicijo evropske misli. Sploh pa se je institucionalno in profesionalno uveljavila šele v Tretji republiki,* v sistemu torej, ki se je glede svoje legitimnosti skliceval na državno-pravno in ideološko kontinuiteto s prvo, revolucionarno republiko, v razdobju med 1870 in 1914, ko je samo ena vrsta sociologije dobila status univerzitetne vede, ki so 30 tedaj označevali kot »uradno doktrino«. Gre za tako imenovano »francosko sociološko šolo« ali sociologijo Emila Durkheima. Minilo je pol stoletja med trenutkom, ko je nova veda dobila ime (1840) in trenutkom, ko so jo vključili v akademske vrste. Kljub vsem poskusom je bila dotlej zunajinstitucionalna, neformalna, stvar pamfletov, brošur, intelektualnih krožkov, celo pozitivističnih sekt in prostozidarskega zarotništva; tako je bilo pravzaprav do propada klasičnega pozitivističnega vala. V dobi drugega cesar­ stva je le malo kdo resno jemal Comtove napotke za »religijo človeštva« in za vzpostavitev nove »duhovne oblasti«. Te zadeve so sociologijo zelo dolgoročno kompromitirale in onemogočile vsako njeno družbeno integrativno uporabnost. Kot poskus znanstvene zastavitve ni bil Comtov (pretežno propagandni, bi rekli danes) napor uporaben niti za konservativne politične interese, ki so logično prevladovali v obdobju med obnovljeno kraljevsko in obnovljeno bonaparti- stično oblastjo, ki sta se dovolj trdno opirali na tradicionalno duhovno avtori­ teto katoliške cerkve in se jima ni bilo treba zatekati h kakšni pozitivni filozo­ fiji ali sociologiji. Šele konec sedemdesetih — osemdesetih let, po končni vzpostavitvi »repu­ blike republikancev«, ko ni bilo več ustavno pravnih ostankov starega monar- hičnega in bonapartističnega političnega sistema, se je pokazalo, da bi radikalni parlamentarno-demokratski režim lahko našel oporo v sociologiji. Liberalni na­ sledniki Comtovega pozitivizma so zavzeli pomembne administrativne položaje — Gambetta, Jules Ferry, Jules Simon, Louis Liard; naklonjeno so obravnavali dediščino francoske revolucije.' Tedaj in ti ljudje so obnovili kult revolucionar­ nih simbolov — spet so sadili »drevesa svobode« in marseljeza je, kot se ve, po­ stala himna, 14. julij pa nacionalni praznik. Republikanska ideologija je lahko uporabila durkheimovski projekt sociologije kot univerzitetne vede, ki ji nudi teoretske in praktične usluge. Radikalna hotenja tega časa pa so se lahko lepo ujèla s'poglavitnimi idejami in tezami,'ki jih je nudil E.Durkheim — z njego- vim zavračanjem tradicionalne spekulativne filozofije, z zaupanjem v možnost racionalne utemeljitve nove »meščanske morale« in »laične religije«, kakor tudi s prepričanjem o »možnosti nekonfliktnih (»solidarističnih«) rešitev »socialnih problemov«. V okviru praznovanja stoletnice revolucije je z ministrskim dekre­ tom postal Durkheim univerzitetni predavatelj za predmet, ki svojih režimskih uslug že v naslovu ni skrival, namreč: »pedagogika in družbena veda« v Borde- auxu. V petnajstih letih je iz te inovacije nastala na Sorboni akademska soci­ ologija, ki je prevladala nad vsemi drugimi medtem nastalimi sociološkimi stru- jami.8 Francoski pozitivizem, od Saint — Simona (ki je v naši družboslovni re­ cepciji manj obravnavan kot pozitivist, čeprav je pozitivistična strast značilna in samo na videz paradoksna lastnost utopistov) do Durkheima, je vseboval po­ udarjene moralne in religiozne elemente, ki naj bi dopolnili njegov »fetišizem dejstev«.9 Elementi durkheimovske sociologije, s katerimi je podpirala republikanski red, ki se je legitimizacijsko opiral na dediščino francoske revolucije, so pred­ vsem: antiklerikalizem, neposredno sklicevanje na revolucijsko razkristjanjeva- 6 A. Mimica, Zasnivanje đirkemovske sociologije kao akademske discipline, Zbornik Filo­ zofske fakultete, ser. B. št. XV, Beograd 1988, str. 245—274. ' Npr. John Eros, The Positivist Generation or French Republicanism, Sociological Review, vol. Ш, 1955, št. 2, Str. 255—277. 8 Gl. op. 6. 8 Bussel Jacoby, Družbena amnezija, Misel in cas, Cankarjeva založba, Ljubljana 1981, str. 123. 584 N - PA GON: DOLG SOCIOLOGIJE FRANCOSKI REVOLUCIJI nje, каг je dalo politikom Tretje republike misliti, da bo to prebudilo nacionalna in domoljubna čustva, republikansko novo moralo pa utemeljilo na racionalnem vedenju, ki se mu je najbolj žilavo upirala ravno tradicionalna religija. Soci­ alna funkcija te sociologije je bila torej neizpodbitna: pomagati vzpostaviti la­ ično republiko. Že pred revolucijo leta 1789 je v francoski politični filozofiji živela republikanska ideja in vedno bolj ali manj odkrito zagovarjala antikleri­ kalizem. Predrevolucionarnim republikancem je bil, denimo, Voltairov antikle­ rikalizem dobrodošel zlasti s tezo o tem, da je mogoče suverenost naroda v ce­ loti udejaniti samo v laični republiki. Saj je bilo v smislu tovrstne geneze (Vol­ taire, Diderot; Rousseau cerkve ni neposredno napadal) rečeno tudi to : »Voltaire je porušil oltar, a ohranil prestol, Rousseau je porušil prestol, a ohranil, če ne celo na novo postavil oltar, Diderot je edini pokopal oboje hkrati.«10 Seveda je oboje pokopala šele revolucija in v svojem jakobinskem obdobju dodobra izži­ vela tudi svojo mržnjo do katoliške cerkve. In tedaj je postal uporaben tudi Rousseau, po katerem so se jakobinci ravnali tudi v teh rečeh; sploh je bila leta 1789 kolektivna mentaliteta še zelo rousseajevska. Po mnenju J. Le Goffa se sploh samo zdi, da je eminentno kolektivna men­ taliteta tista, ki se izmakne nestalnosti družbenih bojev, v resnici pa je pogla­ vitni element napetosti in razrednih bojev. Ker se je torej izkazalo, da ni v duhu kolektivne mentalitete, da bi mogla in hotela hkrati služiti Bogu in domo­ vini, so kult prvega žrtvovali za drugo; vendar so morali ideje, za katere so si prizadevali, nekako divinizirati, kar si lahko razlagamo kot pogoj ali možnost, da je nova sinkretična religija vsaj malo delovala kot socialno integrativni mo­ ment novega tipa. V družbeni paniki, ki jih je zajela po razpadu nekdanje vsaj navidezne enotnosti tretjega stanu, so jakobinci poskušali s političnimi ukrepi vzpostaviti nadrazredni sistem. Zato so se obrnili k ljudstvu, k tej fiktivni tvor­ bi osemnajststoletne filozofije, na katero se je vztrajno sklicevala »stranka advo­ katov«, zakonita naslednica razsvetljenskih »sociétés d'esprit«. Augustin Cochin, eden iz vrste zamolčanih avtorjev v tako imenovanih marksističnih sociologijah, pravi v sijajnih analizah teh mišljenjskih družb: »Iz neznanja enih in iz misti­ cizma drugih se je porodila čudna politična fikcija naroda — kolektivnega, pa vendar personalnega bitja«.11 Podobno oceno tega preddurkheimovskega perso- naliziranja nad-individualnih tvorb, v katere se je zatekla francoska revolucija, je že precej prej izrekel tudi Alexis de Tocqueville : »... nad vsem tem se je gra­ dila imaginarna družba, kjer je vse bilo videti enostavno in urejeno, pravično in z razumom usklajeno«.12 Vprašanje je potemtakem bilo, kako po propadu cerkve zagotoviti družbeno integracijo globoko razdeljene družbe, ki še tiste enotnosti ni zmogla več, ka­ kršno je včasih zagotavljala cerkev. V času vse bolj izraženih interesnih spopri­ jemov v socialnem, ekonomskem, političnem in ideološkem pogledu se je kazalo znova zateči k tistim »fikcijam«, o katerih nam govorijo zgodovinarji revolucije in ki sodijo v poglavja o ustvarjanju novih »imaginarnih družb«. Edina in­ stanca, v kateri se združijo vsi posamezni interesi, je ljudstvo, edina mogoča oblika institucionalne enotnosti pa domovina. Durkheim je torej pravzaprav samo zamenjal enotni ideal ljudstva z ne dosti manj mističnim pojmom družbe: v prizadevanju, da bi sociološko pojasnil ta politični program, se je Durkheim naslonil na tisti del francoske intelektualne zapuščine, ki je utemeljevanje idej­ nega soglasja in obnavljanje organske enotnosti družbe iskala zunaj katoliške tradicije, in je s tem zapustil comtovski pozitivistični konservativizem. Nova religija je po Durkheimu potrebna zato, da kanonizira revolucionarne prido- 1 0 Claude Nicolet, L'Idée républicaine en France, Essai d'histoire critique, Gallimard, Paris 1982 Str 72 ' " Augustin Cohln, L'Esprit du jacobinisme, PUF, Paris 1979, str. 98; tudi Les sociétés de pensée, Ed. Copernic, Paris 1978. u Alexis de Tocqueville, L'Ancien régime et la revolution, Gallimard, Paris 1967, str. 238— 239. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 585 bitve, ki morajo biti vgrajene v temelje Tretje republike. V določenem smislu se je tudi Durkheimu zgodilo, kar se v takih primerih zgodi: občutenje misije, ki da jo ima izvesti, je povzdignil do te mere, da je svojo moralno obnovo fran­ coske družbe predlagal kot nekakšen nov verouk: republikansko mladino mora poučiti, kaj je to družba in jo tudi naučiti družbenosti. Vzor zanjo pa je videl v ideji bratstva, ki je v Tretji republiki takorekoč subsumirala ostali dve ideji, enakost in svobodo. Ko je na mesto Boga postavil družbo, je za svoj projekt utemeljevanja nove laične religije lahko dobil vplivne pokrovitelje samo v oko­ liščinah, ki so nastale z medsebojnim prepletanjem in stapljanjem republikan­ skih idej, še živih spominov na revolucijsko razkristjanjevanje, filozofije pozi­ tivizma, ki se vsaj deloma opirajo na dediščino comtovske »religije človeštva«, prostozidarskega antiklerikalizma in seveda praktične politike radikalnih vlad, ki so težile k laicizaciji izobraževalnega sistema in k spodkopavanju vpliva cer­ kve na vseh področjih javnega življenja. Durkheim seveda ni bil nikakršen za­ poznel jakobinec — na to dediščino so se sklicevali zagovorniki ekstremnih poli­ tičnih poti, namreč levi socialisti in nacionalisti — toda primer jakobinske laične religije je navajal vedno, kadar je moral dokazovati »sposobnost družbe, da se dvigne v boga ali da ustvarja božanstva«.13 Kot sociolog je že zgodaj razlagal, da simboli pravzaprav niso pomembni, ampak da je treba iskati tisto, kar skri­ vajo in izražajo.14 Potrdilo za misel, da se pod religiozno predstavljenim simbolom skriva družba sama, pa je vedno našel v tistem trenutku francoske revolucije, ko je Najvišje bitje postalo razkriti predmet kulta. Njegovo sklicevanje ali iskanje primerov v francoski revoluciji ni bilo naključno. Po eni strani se je namreč sociologija, za kakršno si je prizadeval, trdno opirala na tisto dolgotrajno mi­ selno tradicijo, ki se po navadi imenuje metodološki realizem: pomeni, da je družba realiteta sui generis, oziroma tista elementarna ontološka kategorija, s katero mora začeti pa tudi končati vsako racionalno in »pozitivno« proučeva­ nje socialnih pojavov. Ni družbenega pojava, ki ga ne bi bilo mogoče pojasniti z nekim drugim družbenim pojavom. Takšno stališče je vsaj že od Rousseauja, ki ga je med drugim Durkheim imel za enega od »predhodnikov sociologije«, prispevalo k tezi o družbi kot nadindividualni tvorbi, ki ima posebno, celo tran­ scendentno eksistenco, kar seveda pomeni, da je lahko predmet kulta, č e še po­ mislimo, da so ob stoletnici revolucije prenašali Rousseaujeve kosti po Parizu do Panteona v pravem poganskem obredju in da je bila durkheimovska sociolo­ gija tista znanost, ki je bila pripravljena to tako zelo ideološko početje razlagati, potem to pravzaprav pomeni, da je sociološko-spoznavna analiza družbenih oko­ liščin, v katerih je sama sociologija nastala — vsaj v Franciji — dolžna svoj uspeh, v tej durkheimovski verziji dejstvu, da je kar najbolj prikladno odgo­ varjala zunajznanstvenim ciljem tedanjega republikanskega režima.15 2e omenjeni metodološki realizem kot dobra sociološka tradicija se v zgo­ dovini sociologije žal ni dopolnil z -metodološkim individualizmom, čeprav bi se bil lahko, saj se nanaša na politično filozofijo, ki gre od Locka do Rousseauja in od Smitha do Tocquevilla. Kot je znano, so filozofi vselej zelo obsedeni s po­ litiko, vendar v glavnem politiko vznemirjajo. Politični filozof predpostavlja, da se je neko vprašanje zastavilo zaradi nekega dogodka; kar pravzaprav pomeni (poenostavljeno), da išče argumente za stališče, ki ga že ima. Pri Rousseauju imamo opraviti š takšno inovativno refleksijo o političnih pravicah, ki je ute­ meljena na avtentično individualistični metodologiji. Vendar pa je bilo 19. sto­ letje bolj ali manj v celoti naravnano proti filozofiji razsvetljenstva, proti indi­ vidualizmu: prav s to reakcijo pa je zelo povezan nastanek sociologije, tako pri ** E. Durkheim, Elementarni oblici religijskog života, Prosveta Beograd 1982, str. 198. 14 E. Durkheim, Science sociale et l'action, PUF, Paris 1970, str. 193. l s Strinjam se namreč z davno Durkheimovo oceno, »da ]e sociologija bila in ostala do prve svetovne vojne predvsem francoska veda« (La Sociologie en France aux XIXe siècle, v La Sci- ence sociale et l'action, PUF, Paris 1970, str. 182). ' 586 N - PAGON: DOLG SOCIOLOGIJE FRANCOSKI REVOLUCIJI Comtu, kot Durkheimu in tudi Marxu. Zanimivo je, da se je v 20. stoletju indi­ vidualistična misel pojavila pri Maxu Webru in ne v strukturalizmu, ki ga prav­ zaprav zasledimo že pri Durkheimu. ' Ta metodološki individualizem nima ničesar ali zelo malo skupnega s poli­ tičnim individualizmom in klasičnim liberalizmom. Vzpostavlja se na epistemo­ loški in ne na moralni ali politični ravni: in to možnost so zapravile mnoge so­ ciologije v imenu družbe kot celote družbenih odnosov, kolektivne zavesti, strukture odnosov, družbenih mrež itd. in ne samo marksistična sociologija. Pierre Vilar pravi v razpravi z optimističnim naslovom »Marksistična zgodovina, zgodovina v izgradnji«, da je vsaka znanost vedno v fazi konstitucije. Iz nezgod, ki jih je doživelo marksistično družboslovje v epistemoloških raziskavah, se po­ skuša reševati z neprepričljivimi razločevalnimi konstrukti: pojem »epistemolo- škega praga« je koristen, če pomaga razločevati med zaporednimi prilagoditvami konstrukcij duha strukturam realnega. Pojem »epistemološkega reza« je neva­ ren, če namiguje na to, da je mogoče grobo in nenadno preiti od ne-znanosti k znanosti.18 V imenu občosti svojega vedenja in pod zavetjem »-znanstvenega« alibija o, sintezni znanosti je sociologija izgubila veliko časa, preden je spoznala, da se tudi v tej vedi napredek dogaja prek analize fenomenov in parcialnih pro­ cesov in ne s prizadevanji po nemožnih občih teorijah. . Pred pojavom socialističnih režimov, ki so se opirali na lastne revolucije kot na izvor in dokazilo svoje legitimnosti in so nastopili najprej z odpori »buržo- azni vedi o družbi«, potem pa so sociologijo — tokrat marksistično — integrirali v svoj ideološki korpus, pred tem časom torej je bil durkheimovski projekt šele osamljen, a indikativen primer neposredne instrumentalizacije znanja o družbi. Potem pa je bilo s sociologijo dolgo približno tako, vsaj večinoma, in še posebej razpoznavna je bila njena uporabna vrednost v obravnavah zgodovinskih, pre­ lomnih, revolucijskih trenutkov, pravzaprav vse; dokler je na tem mestu niso nadomestile politologija, pedagogika itd. In vendar sociologija še ni naredila zgodovine svoje vede niti glede na durkheimovski prvi uslužnostni ' režimski projekt in niti ne glede na tiste elemente tega sociološkega projekta, ki so močno vplivali na velik del «-nouvelle histoire« ali na socialno psihologijo in h kateri se sociologija v najnovejšem času sama vrača: Habermas se vrača k Durkheimu in Webru; Boudon k Tocquevillu in Sombartu, Bourdieu k Durk­ heimu. ! Na Slovenskem seveda tudi nimamo niti sprotne zgodovine svojih strok. Tudi Durkheimova sociologija je žal še vedno slabo poznana, kar velja nasploh celo za predmarksistične socialne teorije. Ko se je sociologija vzpostavila v šest­ desetih letih kot univerzitetni študij, se je tudi v proučevanju revolucij držala tistih občih mest, ki so veljala, če lahko tako rečem, v trdi liniji projakobinsko ortodoksne interpretacije. (Na tem mestu je govor predvsem o pedagoški rabi sociologije.) Z današnjega gledišča se vidi, da je bilo zgodovinopisje mnogo bolj informirano in informativno, ideološko nekoliko manj enoznačno — čeprav zato ne dovolj analitično — kot pa je to veljalo za tedaj vzpostavljeno državno druž­ beno vedo. Vendar pa je bil v tem času tudi v Franciji, ki nam je tu izhodišče, prevladujoč ortodoksni marksistični model v interpretaciji zgodovine,. pri ka­ terem so sodelovali mnogi današnji »revizionisti«. Koncept revolucije je funk­ cioniral v sociologiji samo kot metafora, kvečjemu kot tako imenovana koristna abstrakcija in to samo za prejšnje, v bistvu opozorilne ali pripravljalne revolu­ cije za »pravo«, socialistično revolucijo. Francoska revolucija je bila obravna­ vana kot dosledno meščanska demokratična revolucija, s poudarkom na njenem nekompromisnem značaju in kot zgled — vsej meščanskosti navkljub — na­ prednega skoka najširših ljudskih množic. Kot takšna najbolj razširjena sin­ tagma za razlaganje skokovitosti družbenega razvoja ob pogoju, da ga izvedejo u Pierre Villar, Mane in zgodovina, v Zgodovina marksizma, I, Cankarjeva založba, Ljub­ ljana, 1984, str. 76 In passim. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 44 • 1990 • 4 387 in zagotovijo najširše ljudske množice je zapisana tudi v besedilu Borisa Ziherla, v članku iz leta 1939 z, naslovom Smotri francoske revolucije v bojih slovenskih kmetov, ki ga sicer ni mogoče šteti za sociološko analizo revolucije, ker je po­ vzeta zgodovinska analiza slovenskega kmetstva, vendar bi bil kot historičen dokument o razvoju sociologije na Slovenskem skupaj s še nekaterimi drugimi besedili vreden večje pozornosti, kot pojasnjujoč člen napetostnega razmerja med različnimi vedami in med preteklimi teksti in sodobno družbo. Na tem mestu bi hotela opozoriti na to, kar bi lahko imenovali ideološko, vendar tudi metodološko omejenost: paradoksno je, da se nista ne marksistična sociologija in ne marksistično zgodovinopisje ukvarjala s temami, ki so bile v izvirih sociologije vendarle občutene in zastavljene. To se je v veliki meri zgo­ dilo zaradi teoretsko restriktivne opredelitve in rabe pojmov, pri čemer ne mi­ slim na večkrat prekomerno rabo kategorij razreda in razrednega boja (kot edi­ nega gibala družbenih sprememb, čeprav ga je že Tocqueville štel za eno izmed takšnih gibal, prav tako pa tudi drugi, neposrednejši viri klasičnega marksizma). Poleg pravih revolucijskih tem, ki so izrazito nabite s sociološkim pomenom (pa se je ta izgubil od silne ideološke in politične rabe) kot so, denimo, bratstvo, združevalne prakse,- asociacije, zarotništvo itd. mislim še na kategorije, ki smo jih že omenili: zavest, ki je bila v tej teoriji pojmovana kot družbena ali kot razredna in nacionalna; zanemarjena pa kot kvaliteta kolektivne zavesti, v mo­ dernejšem smislu kot efekt mentalitetnih struktur. Tudi pozneje, ko je sociolo­ gija razvila silne stratifikacijske ali sistemske ali funkcionalistične teorije, je zanemarila na primer vprašanja razmerja med socialnim in individualnim, so­ cialnim in kolektivnim, javnim in zasebnim, ki se tako sijajno razkrivajo skozi analize mentalitetnih struktur — in za kar so bili mnogi nastavki že pri Mar­ celu Maussu in Durkheimu. Prav kategorija zavesti — ob še nekaterih drugih — kot so fikcija, revolucijski imaginarij, teror kot občutenje strahu in smrti, revolucijski vsakdan kot bivanjska negotovost in pristajanje na to v imenu boljše prihodnosti, torej elementi iluzije, utopije in mita — prav te kategorije so bile predsodkovno obremenjene, bodisi kot neznanstvene, marginalne ali ne- pozitivno raziskovalne, ali pa je bila njih raba pravzaprav nujna posledica ide­ ološke določenosti same terminologije. Za graditeljske stopnje novih družb, ime­ novanih socialistične, je bilo značilno, da so svojo »marksistično družboslovno utemeljenost« izvajale iz svojih revolucij, kot začetkov in izvirnosti brez spo­ mina in brez tradicije, zaradi česar vanje tudi niso zašli topli tokovi družbo­ slovnih strujanj (denimo Bloch). Veljali so za popuščajoče v ideološkem smislu in za abstraktne oziroma spekulativne v filozofskem. In v smislu poudarka na omenjenih pojavih je pravzaprav Mathiez korak nazaj glede na Jaurèsa (ki je opažal pomanjkljivosti v socialni teoriji revolucije glede na politično in eko­ nomsko), vendar je bil najbolj uporabljan vir na Slovenskem. Te teoretske vrzeli je mogoče precej neposredno pripisati prav antiindividualizmu, ki je starega datuma, a so ga nekateri tokovi socialne teorije pač predolgo uporabljali. V po­ dobnem smislu govori Jacoby v Družbeni amneziji o tem, da je »prekletstvo marksizma antisubjektivna objektivnost«.17 Zdi pa se, da so prav proučevanja omenjenih prezrtih pojavov izrazito plodna za razkritje tistih revolucijskih me­ hanizmov, ki navsezadnje morda tvorijo občost (če je ta seveda res potrebna), s katero se v veliki meri vzpostavlja sociologija. " R. Jacoby, nav. d. str. 143. 588 N - PAGON: DOLG SOCIOLOGIJE FRANCOSKI REVOLUCÜI Résumé LA DETTE DE LA SOCIOLOGIE A LA REVOLUTION FRANÇAISE Neda Pagon La sociologie est née dans la lumière de la Révolution française, puisque, comme le dit Comte, seule la Révolution a révélé les faits sociaux comme rationnellement explicables. Plus tard, on a découvert, chez Condorcet, le germe du concept des »rela- tions sociales-« qui a pourtant, dans un usage trop général, sociologiste, voilé l'indi- viduel et l'individualité; aussi bien que le rôle de l'individu dans la Révolution. Dans sa forme institutionnelle, elle s'est affirmée seulement sous la Trosième République, comme la sociologie d'E. Durkheim (en supportant le régime républicain, et aussi en s'appuyant sur la déchristianisation révolutionnaire, par exemple). Comment, après le déclin de l'Église, assurer l'intégration sociale d'une société profondément divisée? C'est de cette situation que proviennent l'invention de la société comme tenant-lieu du Dieu et la thèse qu'il faut dévoiler le fond des symboles; ce qu'il illustrait avec des exemples de la Révolution française. Ce réalisme méthodologique n'était pas complémenté par un individualisme métho- dologique; l'attitude prépondérante du XIX* siècle s'opposait aux Lumières et à l'indi- vidualisme. — Toutefois, le projet durkheimien présente un exemple indicatif et pré- marxsiste de l'instrumentalisation du savoir sur la société. Le concept de la révolution a fonctionné en sociologie seulement en guise de métaphore; pour cette raison, elle s'est trop peu occupée des questions éminemment sociologiques, comme, par example, la relation entre le social et l'individuel, entre le public et le privé, la révolution et l'utopie, mythes et fictons, etc. VESTNBK KOROŠKIH PARTIZANOV glasilo Osrednjega odbora koroških partizanov Vestnik koroških partizanov — VKP izhaja v Ljubljani že od leta 1967. Iz organizacijskega glasila se je kmalu razvil v strokovno revijo, ki poleg zgodovine koroškega partizanstva obravnava tudi druga vprašanja iz zgo- dovine in sodobne problematike koroških Slovencev. VKP občasno z obsež­ nejšimi pregledi dopolnjuje tudi poročanje dnevnega tiska o drugih delih slovenskega zamejstva ter o splošni manjšinski problematiki v svetu. Tematska številka 1-2/1990 objavlja pregledno delo Bogdana Zolnirja »•Partizanske tehnike na Koroškem«. 114 strani, cena 150 dinarjev. Vestnik koroških partizanov lahko naročite pri njegovem izdajatelju in za­ ložniku: Osrednji odbor koroških partizanov, YU-61000 Ljubljana, Titova 123, p. p. 501. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 • 4 . 589—594 689 L u d v i k O l a s IZSELJEVANJE IZ PREKMURJA Referat na 25. zborovanju slovenskih zgodo­ vinarjev v Murski Soboti, 1.—3. oktobra 1990. Naslov referata mi narekuje, da obravnavani trajne migracije iz Prek- murja v preteklosti. Vseh oblik sezonskih migracij pa se dotikam le v toliko, v kolikor so prve z njimi pogojene. Izseljevanje prekmurskega prebivalstva ima že večstoletno tradicijo. Vire o njem imamo že iz 18. in 19. stoletja. Za sta­ rejša so poglavitni verski in politični vzroki, čimbolj pa se pomikamo v naš čas, tem bolj stopajo v ospredje socialno ekonomski vzroki. Kot smo geografi in zgodovinarji že večkrat zapisali, so se Prekmurci že v prvi polovici 18. sto­ letja izseljevali na Madžarsko v županijo Somogy.1 Izseljevanje je sprožil po eni strani verski pritisk, na prekmurske protestante v času protiref ormaci je, po drugi strani pa turška pustošenja, ki so privedla do delne ali tudi popolne opustelosti mnogih madžarskih vasi. Vanje je protestantom naklonjena zem­ ljiška gospoda naseljevala prekmurske evangeličane kot delovno silo. Naselje­ vali so jih bodisi v obliki novih naselij (vas Liszo na marofu grofice Drasko­ vics) ali pa v že obstoječa in le delno opustošena naselja (Vesze, Porrogszentki- râly, Szand. . . ) . V vas Liszo se je samo leta 1719 priselilo 14 družin. Za Szand navajajo, da je število prekmurskih (vendskih) priseljenih družin od leta 1745 do leta 1867 naraslo na 41. Za to naselje še navajajo, da so prvi doseljenci pri­ šli iz puconaskega in hodoškega območja. Točnega števila preseljenih ne vemo. Bilo jih je pa mnogo, ker so imeli tam lastne fare in šole, v katerih je potekalo bogoslužje in pouk v slovenskem (prekmurskem) jeziku vse do leta 1830. Močno sled so pustili tudi v slovenski kulturi, kajti tu je Stevan Kuzmič po grškem izvirniku prevedel Novi zakon v prekmursko narečje. Slovenski jezik je danes odtod že izginil, prisotni so pa sledovi v priimkih med ljudmi, zlasti na pokopališču (Lanjšček, Lepoša, Smodiš, Kuzmič, Lovenjak in drugi). Vzroki za izseljevanje konec 19. in v 20. stoletju so — kakor smo že dejali predvsem socialno ekonomski. Da bi razumeli poznejše izvajanje, si moramo te podrobneje ogledati. Prekmurje je obmejna, narodnostno mešana in gospo­ darsko nerazvita slovenska pokrajina. Podobne razmere se pojavljajo tudi v njegovem sosedstvu na madžarski in avstrijski strani, orség in južni Burgen- land uvrščajo med najmanj razvite pokrajine Madžarske in Avstrije. Ne pre­ tiravamo, če rečemo, da smo tu v najmanj razvitem kotu treh sosednih držav. Vzroki za to zaostalost tako ne prihajajo samo iz ene strani, niti jih ne kaže iskati samo v naravnogeografskih vzrokih. Dolini Mure in Rabe so stoletja se­ kale politične meje in zavirale pretok ljudi in blaga. Skoraj do 18. stoletja so pustošili tukaj turški vpadi, medtem ko je bila ostala Slovenija z Vojno kra­ jino pred njimi zavarovana. To je tudi pripomoglo, da so se obravnavane po­ krajine izognile pomembnejše mednarodne prometne poti. Po prvi svetovni vojni je bilo Prekmurje s trianonsko mirovno pogodbo priključeno k matični Sloveniji. Z državno mejo, ki je bila dokončno zakoli­ čena leta 1924,B je bilo zadoščeno narodnostnim težnjam, toda ta je prerezala vse prometno omrežje, ki je Prekmurje povezovalo s takratnim gospodarskim zaledjem. Prerezala je železniški progi pri Hodošu in Lendavi in regionalne ceste pri Cankovi, Kuzmi, Hodošu, Prošenjakovcih, Dobrovniku in Dolgi vasi 1 Sândor Mesternâzy: A somogyt âgostai hltvallâsu evangélikus keresztény egynâzmegye torténete, Nagykanizsa 1932. »Matija Slavic: Prekmurske meje v diplomaciji. Slovenska krajina. Beltinci 1935, str.83— 108. 590 L- OLAS: IZSELJEVANJE IZ PREKMURJA pri Lendavi. To je bil velik udarec za gospodarski razvoj naše pokrajine, ka­ terega posledice še vse do danes nismo odpravili. Prekmurje še danes nima z osrednjo Slovenijo primerne sodobne cestne povezave. Ukinili smo tudi že­ lezniško progo od Murske Sobote do Hodoša. Novonastala državna meja in z njo stopnjevana prometna izoliranost je močno prizadela razvoj kmetijstva. To je izgubilo svoje tržišče v sosedni Avstriji, v katero so kmetje Gori- čkega in Ravenskega prodajali predvsem živino, sadje in vino. Posledica tega je bil upad števila živine,3 deloma pa zaradi tega tudi vinogradov, ki so bili prizadeti po trtni uši, niso obnavljali v taki meri kot v sosednem štajerskem delu. Agrarno Prekmurje je tako doživelo močan udarec v svoji osnovni go­ spodarski panogi — kmetijstvu. Gospodarski razvoj je zastal, prebivalstvo pa naraščalo. Možnosti za zaposlitev v neagrarnih dejavnostih ni bilo, zato so si revnejši sloji poiskali kruh s sezonskim delom, ki se je često spremenilo v traj­ no izselitev. Posredno je sezonski zaslužek prispeval tudi k nakupu kmetij iz­ ven Prekmurja, zlasti na štajerskem delu Pomurja in k trajnemu izseljevanju. Da bi določili smeri izseljevanj in sklepali na število izseljencev v času največjih izseljevanj, h katerim prištevamo že tudi leta po drugi svetovni voj­ ni, smo obdelali štiri prekmurska naselja. Dve na Goričkem (Sebeborci, Krnci) in dve na ravnini (Bratonci, Lipovci). Rezultate prikazujemo v tabeli. Število izseljenih v državo Jugoslavija ZDA Francija Avstrija Argentina Kanada Urugvaj Madžarska Nemčija Češkoslovaška Sovjetska zveza Avstralija Italija Velika Britanija Skupaj Iz Goričkega št. 11 37 19 5 5 4 4 3 1 1 1 — — • — 91 % 12,0 40,7 20,9 5,5 5,5 4,4 4,4 3,3 1,1 1,1 1,1 — — 100 Iz ravnine št. 98 26 1 41 2 — 12 — 4 2 1 1 5 1 1 194 % 50,0 13,3 21,0 1,0 8,1 ' 2,6 1,0 0,5 0,5 2,5 0,5 0,5 100 š t 109 63 60 7 5 16 4 7 3 2 2 1 1 1 285 Skupaj • % 38,2 22,1 21,1 2,5 1,8 5,6 1,4 2,5 1,1 0,7 0,7 0,3 0,3 0,3 100 Iz goričkih vasi je več kot polovica izseljenih iz časa pred prvo svetovno vojno. Samo v ŽDA jih je odšlo 40,7 %. Na ravnini pa so močneje zastopana izseljevanja med obema vojnama in po njej. Odstotki v tabeli nam kažejo glav­ ne razvojne tendence izseljevanja. Goričko je bilo prej prenaseljeno kot rav­ nina, zato ga je val izseljevanja prej zajel. Trajno izseljevanje pred vojno je bilo tam najmočnejše. Ne samo v ZDA, tudi na Apaško ravnino so se Goričanci izseljevali že pred letom 1914. Na ravnini je prišla prenaseljenost pozneje do izraza. Tu je bilo več veleposestniške zemlje, ki je ljudi zaposlovala ali pa je pozneje po eni ali drugi poti postala njihova last. Izseljevanje v Ameriko ni imelo pri Prekmurcih takoj značaj trajnih mi­ gracij. Velik del se je sprva z zaslužkom vrnil, si uredil dom, izplačal dediče, dokupil zemljo ali novo kmetijo izven Prekmurja. V Sloveniji so odhajali čez ocean predvsem moški, v Prekmurju pa tudi ženske skoraj v enaki meri (40 %). Zelo zgovorna,je starost izseljenih. 62 % je bilo mlajših od 20 let. Odhajali so brez kapitala in strokovne usposobljenosti, zato so se v Ameriki zaposlili le v nižjih kategorijah dela. Izhajali so iz kmečkih družin, toda 80 % je dobilo delo v industriji. To velja predvsem za izseljence v ZDA, ne pa tudi za selitve med 3 Ferenc Horvâth : zgodovina gospodarstva v delu Prekmurja, ki Je pripadalo Železni žu­ paniji. Časopis za zgodovino In narodopisje. Založba Obzorja Maribor, H89. Str. 177—185. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 591 òbema vojnama. Odseljeni v Urugvaj, Argentino in Kanado so si že v večji meri našli delo na zemlji ali v obrti. Poudariti moramo še, da je bil zà izselitev v1 Ameriko potreben kapital, in zato po tej poti niso odhajali socialno najnižji sloji prebivalstva. Potomci bajtarjev, najemnikov so se morali zadovoljiti z de- lom in izselitvijo v Avstrijo, Madžarsko, med vojnama v Francijo in Nemčijo. O trajnem izseljevanju iz Prekmurja so spregovorile tudi druge znanosti, malo pa je bilo povedano ò preseljevanju Prekmurcev čez Muro v drugi del Pomurja, zato bomo temu posvetili nekoliko večjo pozornost. Trajne selitve Prekmurcev v Itajerski del Pomurja Pomurje deli reka Mura na levi prekmurski in desni štajerski del. Na- ravnogeografski pogoji so na obeh straneh reke več ali manj enaki, zato bi lahko pričakovali tudi enako stopnjo gospodarskega in populacijskega razvoja. V resnici pa ni tako. Skozi dolga stoletja je oba bregova ločila politična meja, ki je priključevala Prekmurje k agrarno fevdalni Madžarski, štajerski del Po­ murja pa h gospodarsko razvitejši Avstriji. Ta ločitev je pripomogla, da sta oba dela doživela različen razvoj, podoben onemu v njunih matičnih državah. Avstrijo je val industrializacije zajel mnogo prej kot Ogrsko. Nedaleč od Štajerskega Pomurja so zrasli pomembnejši urbanoindustrijski centri Maribor, Zagreb in deloma tudi Ptuj, ki so sproti požirali delovno moč, ki je bila na kmetijah odveč. »Beg z dežele« se je tu odvijal po poti kot jo poznamo v ostali Sloveniji. Zanj so bili tu dani pogoji. K temu je mnogo pripomogla sorazmerno zgodnja zgraditev glavne štajerske železnice v bližini, kakor tudi pozneje že­ leznice na štajerski strani Mure. Prirastek prebivalstva se je vedno uravno­ vešal z razvojem proizvajalnih sredstev. Med štetjema 1869 in 1910 je prebi­ valstvo naraslo.za 14,2 %, med štetjema 1931 in 1953 pa za 12,4%. Gibanje prebivalstva nam kaže enakomeren razvoj brez močnejših amplitud.4 Prednost kmetijstva na štajerski strani Mure se odraža tudi v tem, da se je v okviru Avstrije že zgodaj otreslo fevdalnih vezi. Glede na to je imelo že daljšo tradi­ cijo in izkušnje. Za svoje poljske pridelke, pa tudi za vino, je našlo vedno trg v relativno gorati Avstriji, ki je imela v primerjavi z Ogrsko manj kmetijske površine in več neagrarnega prebivalstva. Prekmursko kmetijstvo je imelo v okviru Madžarske drugačno razvojno pot. Posledice zastarelega fevdalnega družbenega reda so se tu čutile še v prvih desetletjih dvajsetega stoletja. Prekmurski tlačan razen »gorne desetine«, to je dajatve vina, ni dajal drugih dajatev za selišče, ki ga je dobil od grofa, pač pa mu je moral zanj vsako leto odslužiti določeno število delovnih dni. Za celo se­ lišče, ki je merilo 36 oralov, je moral letno odslužiti 100 delovnih dni. Glede tega Prekmurje ni bilo izjema. Podobne odnose so poznali narodi vzhodno od Labe in Litve od Baltskega do Jadranskega morja, predvsem pa prebivalci ogr­ skih pokrajin.5 Ce pri tem odštejemo zimsko sezono, čas slabega vremena in praznike, vidimo, da je večji del delal pri veleposestniku. Hote ali nehote je moral lastno posestvo zanemarjati. Stremel je za tem..da na njem pridela za takratne minimalne potrebe svojega že tako nizkega standarda. V primeru, da bi bil pri grofu zadolžen le z desetino, bi se lahko uspešneje usmeril na delo na lastnem selišču. Dajatev veleposestniku bi ga prisilila v intenzivnejšo ob­ delavo. Tako pa je posestvo životarilo, obdelovanje zemlje je bilo primitivno, ob železnem so uporabljali še lesen plug. Tudi srednjeveliki kmetje niso bili sposobni pridelati dovolj kruha za številno družino. Leto 1848 je našlo prekmurskega kmeta nepripravljenega, brez pravih iz­ kušenj in tradicije. Poseben udarec mu je bila na novo vpeljana davčna obvez­ nost. Usmeril se je v žitno poljedelstvo, katerega pridelek je imel na Ogrskem 4 Svetozar IleSič: Glavne geografske poteze In problemi Pomurja. Geografski zbornik, Mur- sl*i3 Sobota 1959 3 Bogo Grafenauer: prekmurski Slovenci v zgodovini. Murska Sobota 1961. 592 L - OLAS : IZSELJEVANJE IZ PREKMURJA močno konkurenco. Presežek pridelka ob ugodnih letinah je največkrat našel trg preko Radgone v Avstriji. V kolikor se mu je ta ismer zaprla, se je le z nizko ceno preko prekupčevalcev prerinil na madžarski trg. Večkrat so kmet­ je poljske pridelke tudi ilegalno prevažali čez mejo v Avstrijo. V zameno so si kupovali industrijske izdelke, ki so bili tam cenejši. Podoben problem je bil z vinom. Kar ga je šlo v prodajo, ga je večinoma odkupila Radgona. Tako kljub relativno ugodnim naravnim pogojem v Prekmurju ni bilo pravih mož­ nosti za razvoj kmetijstva. Agrarna Madžarska je bila v obravnavanem času še skoraj brez industrije, zato do konca 19. stoletja v Prekmurju ne opazimo normalnega odtoka viška prebivalstva iz vasi v mesto. Naravni prirastek pa je bil močan in prebivalstvo je temu primerno naraščalo. Od prvega popisa leta 1869 pa do štetja prebival­ stva leta 1910 je naraslo za 46,2 % (v štajerskem Pomurju v istem času le za 14,2 %). Glede na takratno stopnjo gospodarskega razvoja je bilo Prekmurje že prenaseljeno. Kmečka posest se je drobila. Delo in kruh je bilo treba najti drugje. Največkrat ga je dala sezonska oblika zaposlitve, ki je trajala le v po­ letni sezoni; pozimi se je sezonski delavec vračal na domačo kmetijo, na kateri si je ustvaril dom. Zemljo si je tako delilo več potomcev med sabo. S tem pa se je zemlja drobila in posest slabila. Pri tem ni odveč, če se na kratko sezna­ nimo s pravicami in načinom dodelitve zemlje pri ogrskih plemenitaših. Med madžarskimi plemenitaši in ostalim prebivalstvom ni bilo tako velike razlike kot drugje v Srednji Evropi. Med njimi je bila dovoljena tudi zakonska zveza. V kolikor se je ženska neplemenitega rodu poročila s plemenitašem, je s po­ roko pridobila vse pravice moža (tudi plemiški naslov) in jih obdržala tudi če je mož umrl. Enake pravice je pridobil in obdržal tudi moški, če se je poročil z ženo plemenitega rodu. Plemenitaški naslovi so prešli tudi na potomstvo ta­ kega zakona, z njimi pa tudi delež v lastnini posestva.8 Tako ima drobljenje posesti na Ogrskem globlje korenine in je po letu 1848 prešlo tudi na posest osvobojenega kmeta. Drobila se je do take mere, da številnih kmečkih družin ni mogla več preživeti. Izseljevali so se posamezniki in tudi družine. Relativno ugodnejše razmere so jih privabile tudi v štajerski del Pomurja. Pred prvo svetovno vojno so se v to smer selili le posamezniki, ki so si na desnem bregu Mure poiskali delo kot poljski delavci ali pa so se zaposlili kot hlapci ali go­ spodinjske pomočnice pri večjih kmetih. Prihajali so le kot delovna sila, brez denarnih sredstev in namena, da si tam kupijo manjšo kmetijo, kot se je to dogajalo pozneje. To preseljevanje je zajelo le ravni del Pomurja. V drugačni luči se nam kažejo migracije v prvem desetletju dvajsetega stoletja, ko se je na štajersko stran Pomurja preselilo 143 Prekmurcev in že tudi 29 družin. Večina teh je prihajala z ravnega dela Prekmurja (83,2 %), z manjšim odstotkom (16,8 %) pa je deležno tudi že Goričko. Znaten del teh je sprejelo že Apaško polje (38,4 %), manj vzhodni del Slovenskih goric (20,3 %), največ pa Mursko polje (41,2 % ) . Na okrepljeno preseljevanje v obravnavanem obdobju je vplivalo več de­ javnikov. Število prebivalstva se je pred prvo svetovno vojno približalo današ­ njemu stanju in nastala je velika populacijska napetost. V tem času so se že začeli vračati s sezonskim zaslužkom prvi sezonci iz tujine, tudi iz Amerike. Na desnem bregu Mure se jim je nudil ugodnejši nakup kmetij, zato so malo kmetijo v Prekmurju prodali, dodali sezonski zaslužek in kupili primernejšo v Prlekiji. Družbenogospodarske razmere so se na desnem bregu Mure razvi­ jale njim v prid. Gradec je postal v tej dobi že močnejši urbansko-industrijski center ter kot tak pritegoval mlado kmečko prebivalstvo v svojo bližino. Nje­ gov vpliv je močneje zajel Apaško polje. Močneje sta se razvijala tudi Maribor in Zagreb, ki sta odtegovala mlado prebivalstvo še iz ostale Prlekije. Tu beg z dežele ni zajel samo presežka delovne sile na kmetih, ampak je sprožil tudi 0 Béla Kempelen : A nemesség. Budapest 1907. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 preseljevanje posestnikov v neposredno okolico večjih' mest. Ta posestva so v veliki meri pokupili Prekmurci po sorazmerno ugodnih cenah. Ves ta čas se je čez Muro preseljevalo le kmečko prebivalstvo. Med obema vojnama, ko so se migracijske poti čez ocean več ali manj za­ prle, je naraslo število preseljenih čez Muro. V dobrih dvajsetih letih se je pre­ selilo iz Prekmurja 255 družin s 1085 prebivalci.7 Praznilo se je predvsem go­ steje naseljeno Dolinsko (58,9 % preseljenih), manj Goričko (26,1 %) in naj­ manj Ravensko (15,8 %). Slaba polovica preseljenih (44 %) je našla nov dom na Murskem polju, 23,1 % na Apaškem polju, ostali (32,9 %) pa so se morali že zadovoljiti z gričevnatim delom Prlekije. Pri preseljevanju so odločali po­ membni dejavniki, ki so bili odraz gospodarskega in političnega razvoja v sve­ tu, kakor tudi domačih razmer. Eden najvažnejših je bila splošna gospodarska kriza, ki sé je najmočneje odražala v letih 1932 do 1936. Pripomogla je k močni zadolženosti prekmurskih kmetov. To je poleg Goričancev v veliki meri po­ gnalo v svet tudi Dolince. Francija in v manjši meri Nemčija sta postali v tem času rešilni bilki zadolženemu prekmurskemu kmetu. 26.052 Prekmurcev8 je našlo v tem desetletju zaslužek v omenjenih državah po legalni poti; zaradi omejevanj pri izdajanju potnih listov se jih je mnogo izselilo po ilegalni poti. Na priseljevanje na desnem bregu Mure je odločal še politični dejavnik. Po nastopu nacizma v Nemčiji je Kulturbund razvil močno propagando, ki naj bi preprečila naseljevanje Slovencev na Apaško polje. Pospeševali so celo pri­ seljevanje nemških posestnikov na omenjeno območje. Zadeva je šla tako da­ leč, da je vmes posegla jugoslovanska vlada, ki je s posebnim zakonom prepo­ vedala priseljevanje Nemcev na Apaško polje. Rezultat je bil ta, da je delež priseljencev na Apaško polje močno padel. Glavni tok se je preusmeril na Gor­ nje Mursko polje in v spodnjo Sčavniško dolino. Druga svetovna'vojna je preseljevanje čez Muro zavrla. Od leta 1941 do 1945 se je preselilo le 68 Prekmurcev, kar znaša le 3 % vseh preseljenih. Trajno izseljevanje Prekmurcev v pokrajine na desnem bregu je dobilo po drugi svetovni vojni drugačno vsebino in oblike. K temu je močno pripomogla načrtna kolonizacija Apaškega polja, ki je naseljevala zemljišča izseljenih Nemcev. Za preselitev ni bil več potreben sezonski zaslužek niti prodaja po­ sestva v Prekmurju, kmetija s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem je bila interesentom podarjena. Pri preseljevanju ni več odločal kapital, temveč drugi kriteriji. Tako se je na Apaško polje po vojni priselilo tudi mnogo ljudi, ki za kmetovanje niso imeli potrebnih izkušenj, niti prave volje. Prihajali so tudi iz ostalih pokrajin Slovenije in mnogo teh se je s propadlih kmetij po­ zneje tudi izselilo. Trdimo lahko, da je bil dotok iz Prekmurja tudi v povojnem obdobju dokaj stabilen. Od konca vojne leta 1945 pa do popisa prebivalstva leta 1953, na katerega popisnem materialu slonijo naši podatki, se je iz Prekmurja na desni breg Mure odselilo 962 prebivalcev, kar je le za 123 manj, kot prej v petintrideset- letni dobi. Največji delež so tudi v tem času imeli preseljenci iz Dolinskega (65 %), znatno manjši je bil z Goričkega (18,9 %) in Ravenskega (16 %). V vsem obdobju preseljevanj čez Muro je v obravnavanem času Apaško polje po de­ ležu preseljenih prvič v ospredju (40,9 %), na drugem mestu je Mursko polje (36,9 %). Do druge svetovne vojne je bilo doseljevanje Prekmurcev na Apaško po­ lje predvsem domena Goričancev in Ravencev. S kolonizacijo pa se je odprla pot tudi nižjim slojem gosto naseljenega Dolinskega, iz katerega se je v osmih letih preselilo 625 ljudi, ki tvorijo 51,4 % preseljenih Prekmurcev na Apaško polje po vojni. Goričanci (182 preseljenih) so se v tem obdobju močneje selili ' Ludvik Olas: Razvoj in problemi sezonskega zaposlovanja prekmurskega prebivalstva. Geografski vestnlk. Ljubljana 1956, str. 176—208. "" » Ludvik Olas: Migracije Prekmurcev v Štajerski del Pomurja. Geografski vestnlk. Ljub­ ljana 1963, str. 15—34. 594 L - OLAS : I Z S E L J E V A N J E IZ PREKMUHJA na Mursko polje (43,4 %) in v gričevnato Prlekijo (32,5 %), ki jim je bila po iz- obliki površja bolj domača. Preseljevanje Prekmurcev v štajerski del Pomurja je, kot smo videli, spro­ žila različna stopnja gospodarske razvitosti na obeh straneh reke Mure. Iz Prekmurja so se izseljevale socialno najbolj ogrožene plasti prebivalstva. Kot take so jih v Prlekiji tudi sprejeli. Dokler je na Apaškem polju živelo v večini nemško prebivalstvo, je priseljena slovenska družina dobila mesto le na va­ škem obrobju. Takoj po vojni v času kolonizacije pa so veljala druga pravila, ugodnejša za tiste, ki so zemljo in kmetije delili. Današnji tokovi selitev prebivalstva na obeh straneh reke Mure so dru­ gačni in podvrženi drugim zakonitostim. Prekmurska ravnina je postala s hi­ trejšim razvojem in urbanizacijo področje priseljevanj. Proučiti bi morali te današnje migracijske tokove in priložnost se nam nudi že prihodnje leto, ko bo popis prebivalstva. Lotiti bi se morali popisnega materiala, ker objavljeni po­ datki tega ne omogočajo: • . < Л ' * 0 ! t .. - • • - ) ' y. ' . Z u s a m m e n f a s s u n g AUSWANDERUNG AUS PREKMURJE / -i Ludvik Olas . • t r - • " Die anhaltende Auswanderung aus dem im Grenzgebiet liegenden und mit länd­ licher Bevölkerung zu dicht besiedelten Prekmurje hat schon eine jahrhundertelange Tradition. Bedingt wurde sie zunächst durch religiöse, in jüngerer Zeit aber immer mehr durch sozial-ökonomische Gründe. Zur Zeit der Gegenreformation wanderten die Protestanten aus dem mittleren und nordöstlichen Hügelland Goričko nach Ungarn, in die Pfarre Somogy aus: Dort wurden sie von den dem Protestantismus "zugeneigten Feudalherren angesiedelt. Es liegen keine genauen Angaben über die Zahl der Aus­ wanderer vor, es'müssen allerdings so viele gewesen sein, daß sie dort ihre eigenen slowenischen Pfarren und Schulen hatten. Die slowenische Sprache ist aus dieser Ge­ gend schon verschwunden, aber unter der Einwohnerschaft, vor allem auf den Grab- mälern, sind alte, für Prekmurje charakteristische Familiennamen zu finden. In der zweiten Hälfte des 19. Jahrhunderts und in den Jahren vor dem Ersten Weltkrieg wurde Prekmurje von einer starken Woge der Auswanderung nach Ober­ see, vornehmlich in die Vereinigten Staaten, erfaßt, die vom Burgen- und vom Raab­ land aus auf das slowenische Gebiet übergriff. Am meisten wurden die im Grenz­ gebiet liegenden Dörfer von Goričko entvölkert. In einigen von ihnen befand sich laut Volkszählung von 1910 bis zu ein Viertel der Bevölkerung im Ausland. Im Tiefland von Prekmurje ist in dieser Zeit keine so intensive Bevölkerungsabwanderung zu ver­ zeichnen. In der Zwischenkriegszeit, als die saisonabhängige Erwerbstätigkeit der Be­ wohner aus Prekmurje in den europäischen Ländern einen Höhepunkt erreichte, sied­ elten sich viele von ihnen dort auch für immer an. Die meisten in Frankreich, es folgen. Österreich und Deutschland. Ein Großteil der Saisonarbeiter kehrte jeden Herbst mit seinem Verdienst heim, richtete Haus und Hof her und verbrachte den Winter mit seiner Familie. Die Einwohner von landwirtschaftlich überbevölkertem Prekmurje wanderten In der behandelten Zeit auch in die unmittelbare Umgebung, vor allem auf das rechte Murufer, d. h. auf das Murfeld, das Feld von Apače und in die Gegend um Radgona aus. In diese Richtung wanderten zunächst nur einzelne ab, die Arbeit auf größeren Bauernhöfen fanden, später aber auch ganze Familien. Diese verkauften oft ihr klei­ nes Anwesen in Prekmurje, legten ihren Verdienst von der Saisonarbeit dazu, um dann einen angemesseneren Besitz im steirischen Teil des Murlandes zu erwerben. Es war die sozial schwächere Gesellschaftsschicht, die auswanderte, und auch als solche von den Einwohnern von Prlekija angenommen wurde. In deren Augen aber stellten sie die Bevölkerung von Prekmurje als Ganzes dar. Pomurje als Ganzes gesehen gehört noch heutzutage zu den unterentwickelten Gegenden Sloweniens, doch die Gesetzmäßigkeiten der Bevölkerungsbewegungen da­ rin haben sich wesentlich geändert. Infolge jahrhundertelanger Auswanderungen 1st Goričko stark entvölkert, und die dort lebende Bevölkerung hat eine ungünstige Al­ tersstruktur. Die Ebene in Prekmurje wurde durch kleinere nichtlandwirtschaftliche Betriebe urbanisiert und die Bevölkerung dadurch konzentriert. Populationsbewegun­ gen aus den früheren Zeitabschnitten nehmen heute die entgegengesetzte Richtung an. Jüngere Zuwanderer vom rechten Murufer suchen in Murska Sobota, in Beltinci und auch in einigen anderen Orten Arbeit und richten sich dort ihr Leben ein. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • 1990 • 4 • 595—597 : " 595 ZAPISI F r a n c e K r e s a l JUGOSLOVANSKO Ш SLOVENSKO GOSPODARSTVO V POROČILIH LJUBLJANSKE BORZE 1935—1941 Predavanje na 24. zasedanju jugoslovansko-če- ško-slovaške zgodovinske komisije na Cetinju. Tema mojih izvajanj je prikaz značilne usmeritve zunanjetrgovinske menjave Jugoslavije v obdobju pred drugo svetovno vojno, ki je bilo v znamenju fašističnih agresij in protifašističnega boja; začenši od izvajanja gospodarskih sankcij proti faši­ stični Italiji leta 1935 do okupacije in razkosanja Jugoslavije in Slovenije v njej leta 1941. Ob tem bi rad opozoril.na vse močnejše.gospodarsko.navezovanje na nacistično Nemčijo in fašistično Italijo^po eni strani ter na slabljenje pomena Anglije in Fran­ cije v zunanjetrgovinski imenjavi Jugoslavije po drugi strani, 'pa tudi usihanje po­ mena državt Male zveze in Balkanskega sporazuma z.gospodarskega vidika. • • Drugi namen mojega izvajanja je prikazati odmev'svetovnih dogajanj'in boja proti fašizmu v svetu v poslovnih poročilih jugoslovanskih borz,-kakor so se ta odra­ žala v letnih poročilih Ljubljanske borze za blago in-vrednote, ki je bila tretja naj­ močnejša borza v Jugoslaviji, do'konca njenega poslovanja, razkosanja slovenskega ozemlja med tri okupatorje in vključitve slovenskih- gospodarskih potencialov in de­ lavstva v njihove gospodarske sisteme. Pri tem'bi rad'opozoril na dve kategoriji vi­ rov, ki jih zgodovinarji običajno manj uporabljamo, to so poročila jugoslovanskega borznega poslovanja po eni strani in podatki, analize in študije ustanov delavskega zavarovanja po drugi strani. Za ta referat sem se posluževal prav teh virov. Zunanjetrgovinska menjava Jugoslavije se je od letà 1935 do 1941 povečevala in je znašala od 4000 do 6500 milijonov dinarjev v izvozu in 3700 do 5500 milijonov di­ narjev v uvozu in je bila ves čas'"aktivna, najbolj pa od 1937 dalje, kar se je ujemalo s povečevanjem menjave z Nemčijo in vse večjim prehajanjem na klirinški način plačevanja. V tem obdobju je bila zunanjetrgovinska menjava s Francijo in Anglijo neprimerno manjša kot z Italijo in Nemčijo. Zunanjetrgovinska menjava z Anglijo je znašala manj, kot polovico nemške, ko je bila ta še v svojih starih mejah. Menjava s Francijo je bila še manjša. Skupna menjava Anglije in Francije z Jugoslavijo je bila okrog 10 % v uvozu in samo malo več v izvozu. Medtem je nemški delež znašal od 18 % do 22 % v izvozu in 16 % do 32 % v uvozu do leta 1937, po anšlusu in za­ sedbi Češke pa je njen delež dosegel 48 % v uvozu in izvozu, pri prometu z devizami pa celo 75 %. Ta menjava pa je bila zelo neuravnovešena; leta 1939 je bil izvoz v Nemčijo pokrit z uvozom od tam samo 71 % ; Jugoslavija je imela z Nemčijo za 734 milijonov dinarjev aktivne plačilne bilance.1 Ta znesek je bil tolikšen, kot je znašal ves naš enainpolletni uvoz iz Anglije in Francije skupaj. Istočasno pa je imela Jugo­ slavija skoraj nepremostljive težave pri uvozu bombaža, kar pa niso bile samo trans­ portne težave po izbruhu druge svetovne vojne. Z Italijo je bila zunanjetrgovinska menjava aktivna in velika do leta 1935, potem pa je začela nazadovati po velikosti in leta 1938 je postala tudi pasivna.' Menjava je bila zelo enostranska in je v izvozu obsegala predvsem gradbeni les, v veliki večini iz Slovenije, v uvozu pa je bila bombažna in celulozna preja. Leta 1934 je Italija ob­ segala 19,9 % vsega jugoslovanskega izvoza in 15 % uvoza. Leta 1935, ko je novembra Jugoslavija začela izvajati gospodarske sankcije, se je ta delež zmanjšal na 15 % pri izvozu in na 9 % pri uvozu ; tako občutno se je poznal padec zunanjetrgovinske me­ njave po komaj dveh mesecih izvajanja sankcij. V naslednjih letih je izvoz še naprej padal, čeprav so bile gospodarske sankcije ukinjene; lahko bi rekli, da jih je potem izvajala Italija, saj naš izvoz v Italijo leta 1938 ni dosegel polovice onega iz leta 1935, po deležu pa je obsegal le 5 %, medtem ko se je uvoz iz Italije po končanih sankcijah malo povečal. Italija je pri svojem uvozu iz Jugoslavije prenašala težišče na Avstrijo in Madžarsko, ki gospodarskih sankcij nista izvajali. -v Avstrija in Češkoslovaška sta imeli približno enak delež v jugoslovanski zuna­ njetrgovinski menjavi. Obsegal je 10 % v uvozu in prav toliko v izvozu. Izvoz v Av­ strijo je znašal okrog 600 milijonov din, uvoz od tam pa 440 milijonov din. Izvoz v 1 izračuni temeljijo na podatkih poročil Ljubljanske borze za blago in vrednote o poslo­ vanju v letih 1935—1941. 596 p - KKESAL: POROČILA LJUBLJANSKE BORZE 1935—1941 CSR je znašal 440 do 540 milijonov din, uvoz od tam pa od 420 do 520 milijonov di­ narjev. Glavni izvozni artikli Jugoslavije so bili leta 1937: gradbeni les (900), koruza (700), pšenica (560), baker (500), žive svinje (400), meso, živina (400), hrana (500), to­ bak (100). Glavni uvozni artikli pa so bili: bombaž (1100), železo in železni izdelki (580), volna (500), stroji (700), potrošno blago (500), razne surovine, nafta (400). Velike težave so bile na valutnem in deviznem tržišču. Mednarodni trgovinski posli so se vedno bolj razvijali v obliki kliringov. Italija in Nemčija, naša največja trgovinska partnerja, sta prešli na klirinško poslovanje. Z Italijo je bil 14. oktobra 1935 uveden privatni Wiring, z Nemčijo pa je bil 25. novembra 1935 uveden promet s takozvanimi kompenzacijskimi markami, oziroma klirinškimi nakaznicami. S 1. ok­ tobrom 1935 je bilo na vseh jugoslovanskih borzah uvedeno klirinško poslovanje tudi z Avstrijo. S Češkoslovaško je bilo klirinško poslovanje uvedeno leta 1937. Vrednost dinarja je bila stabilna in je na zuriški borzi znašala 7 švicarskih fran­ kov za 100 dinarjev in državna oblast je poudarjala trdno odločenost to vrednost z vsemi sredstvi zaščititi, kar ji je več ali manj uspevalo, razen zadnje leto in pol, ko so pod vplivom druge svetovne vojne poskočile cene vseh izdelkov in surovin, ko so se življenjske potrebščine podražile za 30 % in se je količina denarja v obtoku pove­ čala za 40 %, zvišale so se obresti. V letih 1937 in 1938 je bil v zunanji trgovini velik porast blagovnega prometa. Skoraj uničeno lesno gospodarstvo v Sloveniji se je obnovilo in preusmerilo na nem­ ško tržišče. Za promet s pšenico in koruzo je bil ustanovljen Prizad, ki je prevzel ves izvoz; to žito ni bilo več v prosti trgovini in je postalo predmet tržnih špekulacij: V letu 1939 se je konjunktura razvijala bolj v znamenju obrambnega in sploh voj­ nega gospodarstva'.' Vojno gospodarstvo je zajelo tudi Jugoslavijo. Zaradi špekulacij s cenami žita in drugih življenjskih potrebščin in zaradi zadrževanja tega blaga v skladiščih, ki ga je izvajal Prizad, so ustanavljali druge javne ustanove za preskrbo prebivalstva kot »Pogod« za Hrvaško in »Prevod« za Slovenijo, da bi zaščitile pred­ vsem prebivalstvo svoje banovine. Razmere so bile tako neurejene, da je na primer v Ljubljani v veletrgovini stala ržena moka, ki je bila lahko še v prosti prodaji, 695 dinarjev za 100 kg franko vagon, enaka moka v Banatu pa 850 dinarjev. Večji del izvoza je šel v države s klirinškim poslovanjem. V letih 1939, 1940 je jugoslovanski izvoz na neklirinško področje zelo zastal, na klirinškem je bil pa ome­ jevan z izvoznouvoznimi kvotami, deloma pa onemogočen zaradi transportnih in pla­ čilnih težav. Zastal je uvoz najpotrebnejših surovin, kar je imelo za posledico ome­ jevanje proizvodnje, predvsem tekstilne industrije. Gospodarstvo je bilo prekomerno obremenjeno z visokimi izdatki za obrambno pripravljenost. Devizni promet na ljubljanski borzi je leta 1940 naraščal, zlasti z nemškimi če­ kovnimi markami, ki so obsegale 75 % vsega deviznega prometa, ker je tudi obseg zunanjetrgovinske menjave z Nemčijo postal tak. Nemčija je postala naš glavni uvoz­ nik, pa tudi Jugoslavija je največ izvažala tja.2 Za leto 1941 je ljubljanska borza poročala, da je blagovni promet preko nje sko­ raj popolnoma ustavljen, delovala je samo še lesna trgovina. Z devizami in vrednost­ nimi papirji je prenehala trgovati po okupaciji, njeno poslovanje je bilo skrčeno samo na takozvano Ljubljansko pokrajino. Kot zanimivost in ilustracijo naj navedem eno zadnjih konstatacij ljubljanske borze iz leta 1942, ki odraža vojne razmere in inten­ zivnost narodnoosvobodilne borbe v Ljubljanski pokrajini: »-Sečnje gozdov so zaradi omejitev kretanja in v zvezi z vojaškimi operacijami na področju Ljubljanske pokra­ jine praktično skoraj prenehale, razen ob železniških progah in cestah, kjer je bil to­ talni posek v določeni globini 200 do 800 metrov ukazan iz vojaških razlogov.«3 Slovenija je bila razkosana in razdeljena med tri okupatorje. Večji del z bogato kmetijsko proizvodnjo in največjim industrijskim potencialom je zasedla Nemčija. Agrarno manj donosno in pretežno s kraškim gozdom porasel del s posameznimi in­ dustrijskimi in manjšimi industrijsko-obrtnimi obrati z Ljubljano vred je zasedla Ita­ lija, manjši, a agrarno bogati del je zasedla Madžarska. Razmeroma obsežni in dobro razviti industrijski potenciali s številnim delavstvom so bili razdeljeni tako, da je 72 % industrije prevzela Nemčija, 26 % Italija, 2 % pa Madžarska. Nemčija je za­ sedla skoraj vse rudarstvo in metalurgijo, 84 % vse kovinske industrije, ki je bila v Sloveniji zelo dobro razvita, 88 % kemične industrije, 94 % vse slovenske tekstilne industrije, ki je bila najbolje razvita v Jugoslaviji, 75 % papirniške industrije, 86 % industrije gume in usnja, 73 % gozdno-žagarske industrije, 80 % lesne industrije, 66 % živilske industrije, 63 % oblačilne industrije in večji del drugih. V teh obratih je de­ lalo nad 70.000 delavcev.4 * Ibidem. 3 Relazione della Borsa merci e valori di Lubiana sulla gestione 1942-XX. Porodio Ljub­ ljanske borze za blago in vrednote o poslovanju v letu 1942, str. 10. 4 Letno poročilo Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine kot vrhovnega no­ silca socialnega zavarovanja za leto 1941. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 597 Na ozemlju, ki ga je zasedla Italija, je bila edina slovenska tobačna tovarna v Ljubljani, od druge industrije pa je bil omembe vreden ostanek žagarske industrije, kovinske industrije, živilske, oblačilne in gradbene industrije; bilo pa je po drugi strani veliko neproizvodnih ustanov in sicer skoraj vsi denarni in zavarovalni zavodi, velik del trgovine, uradov in grafične industrije. V teh obratih in ustanovah je de­ lalo skoraj 25.000 delavcev in uslužbencev. Na ozemlju, ki ga je zasedla Madžarska, je bilo okrog 2000 delavcev. Nemčija in Madžarska sta vso industrijo in vse gospodarske potenciale vključili v svoje gospodarske sisteme, delavstvo v teh obratih pa vključili v svoje sisteme so­ cialnega zavarovanja. Italija je iz okupiranega slovenskega ozemlja oblikovala takozvano Ljubljansko pokrajino z neke vrste samoupravo. Delavstvo je ohranilo svoje prejšnje delavsko- zaščitne ustanove in vse stare ustanove delavskega zavarovanja s starimi pravicami. Na novo je bila uvedena samo Blagajna za izplačevanje družinskih doklad.5 Vsa gospodarska proizvodnja pod vsemi tremi okupatorji je potekala v razmerah druge svetovne vojne, okupacije in močno razvitega organiziranega narodnoosvobo­ dilnega boja, pa tudi revolucije in kontrarevolucije. Z u s a m m e n f a s s u n g DIE JUGOSLAWISCHE UND SLOWENISCHE WIRTSCHAFT IN DEN BERICHTEN DER LJUBLJANAER BÖRSE IN DEN JAHREN 1935—1941 France Kresal Der Außenhandelsrahmen Jugoslawiens wuchs in der Zeit von 1935 bis 1941 an un betrug 4.000 bis 6.500 Mio. Dinar bei der Ausfuhr und 3.700 bis 5.500 Mio. Dinar bei der Einfuhr. Die Bilanz war die ganze Zeit hindurch aktiv, der Überschuß der Aktiva über die Passiva war von 1937 an am größten, was mit der Zunahme des Warenaus­ tausches mit Deutschland und dem zunehmenden Übergang zur Clearingzahlungsweise zusammenfiel. In dieser Zeit war der Außenhandel mit Frankreich und England viel geringer als der mit Italien und Deutschland. Der Warenaustausch mit England be­ trug weniger als die Hälfte des Handels mit Deutschland, als sich dieses noch inner­ halb seiner alten Grenzen befand; noch geringer war der Warenaustausch mit Frank­ reich. Der mit England und Frankreich zusammen machte nur 10 % der Gesamtein­ fuhr und kaum etwas mehr bei der Ausfuhr aus. Der deutsche Anteil an der Ausfuhr betrug bis zum Jahre 1937 18 % bis 22 %, der an der Einfuhr 16 % bis 32 %. Nach dem Anschluß und der Besetzung der Tschechoslowakei erreichte der deutsche Anteil 48 % bei Ein- und Ausfuhr, am Devisenverkehr aber sogar 75 %. Dieser Warenaustausch war sehr unausgeglichen ; im Jahr 1939 war die jugoslawische Ausfuhr nach Deutsch­ land nur zu 71 % durch die Einfuhr aus diesem Land gedeckt. Jugoslawien wies mit Deutschland eine um 734 Mio. Dinar aktive Zahlungsbilanz auf. Das war anderthalb­ mal der Betrag der gesamten jugoslawischen Einfuhr aus England und Frankreich zusammengenommen. Die Außenhandelsbilanz mit Italien war bis 1938 aktiv; im Laufe der Durchführung wirtschaftlicher Sanktionen ging sie zurück. Im Jahr 1934 kam auf Italien 20 % der gesamten jugoslawischen Ausfuhr und 15 % der Einfuhr. Österreich und die Tschechoslowakei waren sowohl in der Ausfuhr als auch in der Einfuhr mit je 10 % daran beteiligt. Die wichtigsten Exportartikel Jugoslawiens waren: Bauholz, Mais, Weizen, Ku­ pfer, Vieh, Fleisch; die hauptsächlichen Importartikel aber: Baumwolle, Eisen- und Stahlprodukte, Wolle, Maschinen, Konsumgüter. Slowenien wurde 1941 zerstückelt und unter drei Besatzungsmächte aufgeteilt. Das verhältnismäßig umfangreiche und gut entwickelte Wirtschaftspotential mit sei­ ner zahlreichen Arbeiterschaft wurde so aufgeteilt, daß 72 % der Industrie Deutsch­ land, 26 % Italien und 2 % Ungarn anheimfielen. 5 Letno poročilo Pokojninskega zavoda za nameSčence v Ljubljani za leta 1940, 1941 In 1942 In Letno poročilo Blagajne za izplačevanje družinskih đoklad pri zavodu za socialno zavarova­ nje Ljubljanske pokrajine za leto 1942. 598 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • 1890 • 4 • »8-C03 J a n e z S t e r g a r PROTIFAŠISTIČNI Ш NARODNOOSVOBODILNI BOJ KOROŠKIH SLOVENCEV Predavanje na 24. zasedanju jugoslovansko-češko-slo- vaške zgodovinske komisije na Cetinju 24.—27. 9. 1990. V nekaj dneh bo poteklo natanko sedemdeset let od koroškega plebiscita (10. 10. 1920), na podlagi katerega je večina južne Koroške pripadla Avstriji, s tem pa tudi približno 80.000 tam avtohtono naseljenih Slovencev. Čeprav je do danes ohranilo svoj jezik in narodno zavest precej manj koroških Slovencev, njihova zgodovina v 20. stoletju predstavlja več kot zanimiv primer protifašističnega in narodnoosvobodil­ nega boja, ki ga časovno ni mogoče omejiti le na trajanje druge svetovne vojne ali celo na obdobje med aprilom 1941 in majem 1945. Slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem je bila že od dvajsetih let kon- frontirana z nacizmom, ki se je v tej pokrajini zaradi tradicije velenemškega nacio­ nalizma še posebej zgodaj in močno razmahnil, v obliki neonacizma pa ga srečujemo vse do danes. Avstrijski znanstvenik dr. Theodor Veiter tako govori o »endemičnosti« nacizma na Koroškem, medtem ko je zadnji predvojni avstrijski kancler dr. Kurt Schuschnigg Koroško primerjal kar s »-taboriščem za naciste«. In res je bila že 1926 prav na Koroškem ustanovljena prva nacistična učiteljska zveza; leta 1939 pa je de­ žela dosegla neslaven rekord po deležu prebivalstva, vključenega v NSDAP: kar 10 odstotkov včlanjenih je bilo največ na ozemlju vsega rajha. Slovenskega odpora proti nacizmu sicer ne moremo vedno gledati izolirano od oblik protifašističnega gibanja ostalega koroškega prebivalstva; pač pa ima odpor ko­ roških Slovencev večinoma tudi jasno narodnoobrambno oziroma narodnoosvobodilno konotacijo. Spomnim naj na fizične spopade ob slovenskih (ali skupnih delavskih) kulturnih in političnih prireditvah že v prvi polovici dvajsetih let, nà publicistično napadanje »koroških Hitlerjev« v manjšinskem glasilu »Koroški Slovenec«, na pred­ volilne in strankarske boje v času legalnega delovanja NSDAP. Ti boji so se zaklju­ čili z izključitvijo nacističnih poslancev iz koroškega deželnega zbora 5. 7. 1933, ko sta bila odločilna prav glasova dveh slovenskih deželnih poslancev. Nacisti svojih geno­ cidnih namenov do Slovencev niti niso posebej skrivali, tako da odločitev manjšine za protinacizem ni bila težka. Znano je tudi bilo, da so v vodstvu osrednje protimarij- šinske organizacije Kärntner Heimatbund slabo prikriti nacisti, da je naseljevanje rajhovskih Nemcev na koroška slovenska posestva povezano tudi z nacističnimi osva- jalnimi načrti (na kmetijski razstavi junija 1937 v Münchnu je bila tudi slika karan- tanskega knežjega kamna). Ni bilo naključje, da je bil poznejši koroški gaula j ter dr. Friedrich Rainer v NSDAP sprejet natančno ob desetletnici plebiscita, poslovodja Heimatbunda Alois Maier-Kaibitsch pa ob plebiscitni obletnici tri leta pozneje (oba sta bila po vojni proglašena za vojna zločinca). V širši kontekst protinacizma je sodilo delovanje koroških komunistov in (revo­ lucionarnih) socialistov. V obeh strankah so bili voditelji slovenskega rodu (Johan Kazianka in Gregor Kersche, Anton Falle in Pavel Bizjak), zato so bili tudi stiki čez avstrijsko-jugoslovansko državno mejo toliko intenzivnejši. Na Koroškem so bile v obdobju 1930—1938 javke KPJ za stike z vodstvom v tujini, preko Karavank je pre­ hajala revolucionarna in protifašistična literatura. Na Koroškem in preko koroških zvez je Lovro Kuhar — Prežihov Voranc snoval izjavo KPJ-KPI-KPA o rešitvi slo­ venskega narodnega vprašanja, koroški Slovenci so omogočali odhod jugoslovanskih prostovoljcev v Španijo. Davek za tovrstno svojo dejavnost so plačevali tako v jugo­ slovanskih kot v avstrijskih zaporih. Ce je bilo članstvo v nacistični stranki nezdružljivo s slovensko narodno za­ vestjo, koroški Slovenci niso tako sklenjeno odklanjali avstrijskega «klerofašizma« v obdobju 1933—1938. Dolfussov in Schuschniggov režim je manjšini dal nekaj koncesij in veliko obljub. Kljub vključitvi vidnih predstavnikov koroških Slovencev v Vater­ ländische Front pa je od okorelih nemških nacionalcev in prikritih nacistov vodeni Heimatbund uspel blokirati vsa vladna prizadevanja v prid manjšini. Nekaznovani umor slovenskega prosvetnega delavca Mihe Habiha je septembra 1936 po poldrugem desetletju spet napovedal skrajno zaostritev položaja koroških Slovencev.1 1 Za obdobje med obema vojnama in za celotno obravnavano tematiko primerjaj predvsem znanstveni opus Toneta Zorna, predstavljen v njegovi bibliografiji v ZC 38, 1982, št. 1—2, str. 132—152. Janko Pleterskl je avtor Studije progresivne težnje med Slovenci na Koroškem na str. 81—134 knjige Ivan Regent — Janko Pleterskl — Ivan Kreft, Progresivna Slovenija, Trst in Ko- Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S U . ш о . i 599 Ne glede na dobre odnose z Jugoslavijo so nacisti že prvega dne »anšlusa« 12. marca 1938 aretirali nekaj manjšinskih voditeljev, med njimi nekdanjega deželnega poslanca župnika Vinka Poljanca, ki je zaradi posledic zapora še isto poletje tudi umrl kot prva slovenska žrtev nacističnega »novega reda«. Nacisti so koroške nemške protimanjšinske organizacije takoj vključili v svoj aparat in pričeli pripravljati do­ končno uničenje koroških Slovencev. Ti pa so bolj kot katerakoli druga narodna manjšina ali socialna skupina v »Ostmarki« odgovorili z različnimi oblikami pasiv­ nega in aktivnega odpora: z abstinenco pri nacističnih prireditvah in v delu nacistič­ nih množičnih organizacij, z oživitvijo novih oblik slovenskega društvenega dela in z manifestiranjem narodne pripadnosti v javnosti (med drugim s prepevanjem slo­ venskih in celo srbskih pesmi), s kaznivim poslušanjem ljubljanskega radia in drugih tujih radijskih postaj. Fantje v Selah so že prvo noč sneli nacistično zastavo, jo raz­ trgali in poteptali v blato; kot kompanija »Mrzla voda« so rajhu »napovedali vojno*. Da bi preprečili ali vsaj odložili nacistični obračun s koroškimi Slovenci, so nji­ hovi voditelji (tudi po nasvetih iz Jugoslavije) sicer zagotovili svojo-lojalnost novi državi m pripadnike manjšine pozvali, naj na Hitlerjevem referendumu 10. aprila po­ trdijo že izvedeni »anšlus«, na slovenskih zborovanjih in v slovenskem koroškem ti­ sku pa so odkrito kritizirali nacistično zatiranje. Znak odpora je bilo tudi dejstvo, da so nacisti ob svojem ljudskem štetju 17. 5. 1939 našteli precej več Korošcev sloven­ skega jezika kot pet let pred tem Republika Avstrija. Po nacističnem napadu na Poljsko se je režim zaostril, prav tako pa so se poja­ vile nove, še radikalnejše oblike odpora. Nekaj slovenskih fantov je javno odklonilo služenje vojaščine, veliko — po nacističnih virih nad 200 — jih je posamič ali v sku­ pinah zbežalo v Jugoslavijo. Po policijskih poročilih se je med manjšino okrepilo jugoslovansko »iredentistično rovarjenje«, posamezniki so se res vključili tudi v ob­ veščevalno delo za Jugoslavijo in zahodne zaveznike, javno so izražali upanje v nji­ hovo vojaško zmago, nudili pomoč vojnim ujetnikom in prisilnim delavcem. Abetini- rali so pri plebiscitnih proslavah oktobra 1940, nekateri so celo fizično napadali po­ samezne nacistične uniformirance. Odpor je dobival že organizirane oblike, v katerih so koroški Slovenci uporab­ ljali stare komunistične in socialistične zveze z demokratičnimi Avstrijci (Hitlerjev pakt s Stalinom je sicer tudi na Koroškem marsikoga zmedel). Zaradi delovanja ile­ galne tiskarske tehnike v Kazazah (2relec) so spomladi 1940 aretirali okoli 30 ljudi. Zaradi diverzantskih akcij — prvih takega obsega v samem rajhu — v sodelovanju z organizacijo TIGR, jugoslovansko in britansko obveščevalno službo spomladi 1940 je bilo po obsežnih policijskih preiskavah in diplomatskih intervencijah aretiranih več Korošcev obeh narodnosti. 4. 11. 1941 so zato obglavili pèt Slovencev in enega Nemca, sedem drugih je bilo obsojenih na zaporne kazni. V zadevo vpleteni nekdanji jugoslovanski konzul v Celovcu pisatelj Karol Širok je bil ustreljen kot talec.2 Z napadom na Jugoslavijo in z nacistično napovedjo uničenja Slovencev kot na­ roda je aprila 1941 napočila nova faza protifašističnega boja vseh Slovencev. O po­ sebnostih odpora koroških Slovencev imamo na voljo veliko objav, tudi krajših sin­ tez, obsežnejše monografije pa še ne. Tu naj sanio v telegrafskem slogu naštejemo glavne mejnike in značilnosti. ' • • Ze aprila 1941 se je precej nekdanjih koroških dezerterjev iz Slovenije vrnilo v domače gozdove; kot »zeleni kader« so se čez leto dni postopoma začeli vključevati v partizanske vrste. Združitev koroških. Slovencev z matičnim narodom je bila že od začetka eden osnovnih ciljev Protiimperialistične oziroma Osvobodilne fronte sloven­ skega naroda. Leta 1941 je prišlo do občasnih poskusov razširitve OF in partizanstva na nekdaj avstrijski del Koroške. Po izselitvi približno tisoč koroških Slovencev 14.— 15. 4. 1942 pa je odpor postajal množičen in se je kontinuirano razvijal do konca vojne. V prvi polovici avgusta istega leta so partizani izvedli prve oborožene akcije, 25. av­ gusta so pri Robežu izvojevali prvo večjo zmago na ozemlju »tisočletnega rajha«. Predpogoj za vojaške uspehe je bil razmah političnega organiziranja. Kakšno ši­ rino je to doseglo že do jeseni 1942, pove npr. podatek, da je bilo proti koncu tega leta na razmeroma majhnem področju med Železno Kaplo in Borovljami aretiranih nad sto podpornikov partizanov in »veleizdajalcev«; 13 izmed njih so 29. 4. 1943 na Dunaju obglavili. Obsodba izrecno pravi, da so bili »vsi Slovenci«, čeprav je sicer na­ cistična propaganda trdila, da na Koroškem Slovencev ni več. Kljub žrtvam je prva koroška četa prerasla v bataljon, nato v dva odreda in spomladi 1944 v samostojno roška, Murska Sobota 1984. Med ostalimi avtorji naj za ta čas Imenoma navedem predvsem Loj­ zeta Udeta, Avguätlna Malleja, Theodorja Veiterja, Hannsa Haasa In Karla Stuhlpfarrerja, od memoarske literature pa Franca Petka, iz mojih spominov, Ljubljana—Borovlje 1979, v redakciji Janka Pleterskega. 2 Avguštin Malie in Valentin Sima sta uredila zbornik Der »Anschluss-« und die Minder­ heiten in Osterreich = »Anšlus« In manjšine v Avstriji, Klagenfurt/Celovec 1989. Teodor Domej je v ZC 42,. 1988, št. 1, str. 61—83 objavil razpravo Koroški Slovenci v prvem letu nacistične vlade v Avstriji; prirejeno besedilo je Izšlo tudi v knjigi z naslovom Koroški Slovenci in leto 1938, Ce­ lovec 1988. Od del Toneta Ferenca primerjaj predvsem knjigo Akcije organizacije TIGR v Av­ striji In Italiji spomladi 1940, Ljubljana 1977. 600 J- STERGAR: PROTIFAŠISTIČNI BOJ KOROŠKIH SLOVENCEV grupo odredov. Tedaj je bil ustanovljen samostojni pokrajinski komite KPS in pokra­ jinski odbor OF z mrežo množičnih organizacij (mladina, žene, Delavska enotnost). Delovala je partizanska saniteta. Partizani so izdajali časopisje v slovenskem in nem­ škem jeziku. Odločitev za sodelovanje v OF ali za odhod v partizane je predstavljala radi­ kalno idejno in politično spremembo tako v tradicionalno katoliških vaških okoljih južne Koroške kot pri narodnostno nedejavnih in pretežno reformističnih delavskih skupinah. Statistično vzeto so slejkoprej prevladovali tudi med slovensko govorečim prebivalstvom »sredinci« s teorijo čakanja in preživetja. Za razliko od nekaterih dru­ gih slovenskih pokrajin pa na Koroškem zavedni Slovenci nikjer niso prostovoljno stopili v nemško-nacistično službo (jasne ločnice so se tu izrisale že v stoletnem raz­ voju odnosov med vladajočo nemško in manjšinsko slovensko skupnostjo). Kontra­ revolucija med koroškimi Slovenci nikdar ni presegla razvojne stopnje »načrtoval- skih« skupinic, prenašalcev NOB sovražnih informacij in stališč, v nekaterih primerih še pomočnikov pri diverzantskih protipartizanskih akcijah ljubljanskih belogardistič- nih oziroma domobranskih emisarjev na Koroško (tu seveda izključujem jugoslovan­ ski del Koroške, kjer je bil razvoj NOB bolj zapleten). Seveda pa je treba jasno povedati, da na Koroškem OF ni nastajala iz enako ši­ rokega spektra vključenih organizacij, kot je bilo to v osrednji Sloveniji. Ker se je rajh vojskoval že od 1. 9. 1939, je bila do pomladi 1943 ali 1944 že večina za boj spo­ sobnih moških vpoklicana v Wehrmacht ali v službe izven Koroške. Zato ni čudno, da v marsikaterem medvojnem partizanskem poročilu najdemo vprašanje, kdo med koroškimi Slovenci se naj sploh upre, koga naj partizani sploh mobilizirajo. Tako tudi lažje razumemo potrebo po pomoči v moštvu iz jugoslovanskega dela Slovenije, pa tudi velik delež koroških žena in mladine, pravzaprav še otrok v NOG. V času rasti protifašističnega boja pa so zaviralno učinkovali vsaj še naslednji dejavniki: geografija dvojezičnega dela Koroške (gorska pregrada proti jugu, težko prehodna Drava, razpotegnjenost ozemlja od Zilje do Labotske doline, ki je oteževala kurirske in operativne povezave in ponekod zožila manevrski prostor na vsega nekaj kilome­ trov), razglasitev območja za zaprto cono, podvojitev sistema okupatorskih postojank, gestapovska mreža s podporo protislovensko dejavnih lovcev, gozdarjev, drvarjev in pastirjev v planinskih predelih, propagandna in ovaduška aktivnost v nacistične, pa- ranacistične in tradicionalno protislovenske organizacije in društva združenih Nem­ cev in ponemčencev ter brezobziren teror in represalije nacističnega državnega apa­ rata kot celote. V vsakem pogledu neenakopraven boj — brez primere na ozemlju samega rajha! Frotifašistični boj koroških Slovencev je vključeval močno narodnoosvobodilno komponento, željo po združitvi z ostalimi Slovenci. Idejnopolitično platformo koroške NOB kaže na podlagi Kardeljevih smernic izdana okrožnica oblastnega komiteja KPS za Koroško z dne 25. 3. 1944, ki med drugim pravi: »Med ljudske množice in lokalna vodstva antifašističnega gibanja ne vnašati razpravljanja o. mejah, o pripadnosti Ko­ roške ali posameznih krajev k Sloveniji oziroma k Avstriji... Vprašanje meja bosta po polomu Hitlerja rešila združeni slovenski in osvobojeni avstrijski narod v skladu z lastnimi interesi in na temelju pravice vseh narodov do samoodločbe, kar bo popol­ noma onemogočilo vsako imperialistično nasilje... Edino bratska KPA je od vsega začetka postavila to vprašanje popolnoma pravilno. Priznala je slovenskemu ljudstvu na Koroškem vse njegove pravice in začela na tej osnovi razvijati boj vseh koroških ljudskih množic proti avstrijski gospodi... Vse to seveda ne pomeni, da bomo začeli skrivati zahtevo slovenskega naroda po priključitvi Koroške k Sloveniji oziroma k Ju­ goslaviji. Zato je treba med slovenskimi množicami nenehno razvijati množično OF, ki zahteva osvoboditev Koroške in njeno priključitev, kar pa naj bi bilo bolj izho­ dišče za aktiviranje slovenskih množic za oboroženi boj proti Hitlerju. Po drugi stra­ ni ne smemo jemati antifašističnemu avstrijskemu gibanju njegovega nacionalnega značaja, kajti avstrijska osvobodilna fronta na Koroškem je sestavni del avstrijskega osvobodilnega boja za neodvisno in demokratično Avstrijo.« Ko po štirih desetletjih in pol primerjamo, kaj vse se je udejanilo od navedenih zamisli, smo lahko seveda kritični do tedanjega naivnega optimizma in idealističnega internacionalizma. Vsekakor pa ostaja dejstvo, da je koroško in celotno slovensko protifašistično gi­ banje nudilo močno oporo avstrijskim odporniškim skupinam. Edine avstrijske vo­ jaške protinacistične enote so delovale v sklopu slovenske partizanske vojske ali ob najtesnejši naslonitvi nanjo. Predvsem zaradi zavezniških želja po razširitvi oborože­ nega odpora v notranjost Avstrije je od pomladi 1944 pri koroških partizanih delo­ vala britanska vojaška misija »Clowder«. Z njeno pomočjo se je partizanska oboro­ žitev precej izboljšala, naraslo pa je tudi število borcev Koroške grupe odredov: avgu­ sta 1944 jih je bilo že okrog 700. Istega dne, ko je maršal Tito na Visu 12. 9. 1944 tudi glede slovenskega dela Ko­ roške napovedal, da »tujega nočemo, svojega ne damo«, je bila ukinjena vojaško samostojna Koroška grupa odredov, večino njenih enot pa so napotili na jug. Ob ne­ človeških naporih in izjemnih žrtvah, ki jih je zahtevala razširitev partizanstva na ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 601 severni breg Drave, ponekod že na povsem nemško-avstrijska območja, so namreč taktične zamisli nadrejenih partizanskih poveljstev skoraj do samega konca vojne ne­ kajkrat južni Koroški odtegnile skoraj vse operativne enote. Tako tudi ni nerazložljiv posebej v nemškonacionalni publicistiki močno izkoriščan podatek, da je bilo npr. v začetku junija 1944 v Vzhodnokoroškem odredu od 229 borcev kar 64 ljudi v štabu. Partizani sami so kritizirali taka razmerja; marsikaj se da seveda pojasniti z obsež­ nostjo nalog, ki so jih opravljali štabi in civilni forumi narodnoosvobodilnega giba­ nja, saj so morali operativnim enotam nadomestiti infrastrukturo, ki je bila za naci­ stične vojaške formacije prav gotovo nekajkrat večja. Udarna moč koroških partizan­ skih enot je bila v določenih obdobjih in na določenih območjih manjša tudi zaradi slabe oborožitve, saj so bile večje skupine novincev povsem brez orožja. To zlasti ve­ lja za osvobojene ali pobegle vojaške ujetnike. Prav zaradi njih tudi narodnostna sestava enot nikakor ni bila vedno homogeno slovenska oziroma kvečjemu še sloven- sko-avstrijska. Veliko je bilo Rusov, Ukrajincev in tudi pripadnikov drugih narodov. V šentruperškem skupnem grobu so partizani osmih narodnosti; aprila 1945 je bilo med 72 partizani na Svinji planini le 15 Slovencev. Vse to je seveda moralo (zavi­ ralno) vplivati tudi na politično delo na terenu posameznih enot. Posebne napore je vodstvo koroške NOB posvečalo razširitvi protifašističnega boja tudi na deželno glavno mesto Celovec in na njegovo zaledje. O širini mreža go­ vorita npr. dva dokumenta, po katerih naj bi gestapu maja 1944 uspelo aretirati okoli 200 podpornikov OF in jih nato 20 obsoditi na smrt, decembra 1944 pa ponovno od­ kriti 49 članov odporniškega gibanja iz Celovca, Beljaka in okolice. Vse oblike odpora koroških Slovencev seveda niso bile združene samo v OF. Po­ znamo tudi primere individualnega upiranja nacizmu in odpor manjših skupin izven OF. Tako je npr. 3.—4. 8. 1944 deset vidnih koroških slovenskih konservativnih poli­ tikov sprejelo svojo »koroško deklaracijo« o združevanju z ostalimi Slovenci v novo demokratično Jugoslavijo. Do konca vojne pa je OF tudi večino predvojnih voditeljev manjšine uspela pridobiti za sodelovanje in celo za sprejem vodilnih mest v pokra­ jinski organizaciji OF. V maju 1945 Koroška ni bila več le lokalno bojišče, saj je postala prizorišče zad­ njih velikih bitk druge svetovne vojne v Evropi. Na Koroškem se je do 15. 5. parti­ zanom in zahodnim zaveznikom predalo na stotisoče Nemcev in njihovih najrazličnej­ ših zaveznikov. Njihova nadaljnja grozljiva usoda pa ne sodi več pod poglavje proti­ fašističnega boja koroških Slovencev. Po podatkih jugoslovanskega memoranduma z dne 18. 2. 1946 naj bi koroški par­ tizani v letih 1942—1945 v 738 vojaških akcijah ubili 3855 nemških vojakov in jih ranili 1936. Sami naj bi imeli 1000 mrtvih, 710 ranjenih in 317 ujetih. V boju so ve­ zali moč ene nemške divizije. Na Koroškem naj bi skupaj bilo 3500 borcev za svo­ bodo, od njih 80 odstotkov koroških Slovencev, 8 odstotkov Poljakov, Rusov in Fran­ cozov, 12 odstotkov pa Slovencev iz Jugoslavije. Ce ti podatki morda niso najbolj točni in preverljivi, pa je jasno, da na 51 pokopališčih južne Koroške leži pokopanih več kot 500 padlih protifašističnih borcev.3 Dežela Koroška je bila edinstven primer tudi v tem, da je nacistični gaulajter tik pred zavezniško-partizansko osvoboditvijo Celovca sam predal oblast predstavni­ kom nekdanjih avstrijskih strank in jim še naročil zvestobo Hitlerjevim idejam in enotnost v potegovanju za nedeljeno Koroško. Edinstveno je tudi, da so britanske za- sedbene oblasti takšno novo deželno oblast priznale za svojega partnerja. Ko so 20. 5. z ultimatom prisilile Titove enote k umiku za staro avstrijsko-jugoslovansko mejo, se je pričelo preganjanje koroških Slovencev, ki so do poletja 1949 še zahtevali priklju­ čitev k novi Jugoslaviji. Nova avstrijska policija, v kateri so v velikem številu služili stari gestapovci, je pod britansko zaščito posebej pri nekdanjih partizanih izvajala hišne preiskave, jih zapirala, prepovedovala tiskanje slovenskih časopisov in obnav­ ljanje legalnih slovenskih organizacij. Od junija 1945 do marca 1949 je bila južna Koroška ponovno zaprto ozemlje (Sperrzone). Koroškim izseljencem so ovirali povra- tek na domove in jih hoteli vrniti v taborišča v rajhu. Prav veliko niso pomagali šte­ vilni pozivi koroških Slovencev in Jugoslavije, da je tudi na Koroškem potrebno iz­ vesti dosledno denacifikacijo. Nekaj nacistov so ob koncu vojne kaznovali že partizani sami, velika večina ostalih jih je odnesla le s simboličnimi vzgojnimi kaznimi. Protifašistično tradicijo so posebej vzdrževala društva nekdanjih političnih pre- ganjancev, Zveza slovenskih izseljencev in Zveza koroških partizanov. Na drugi stra­ ni, med »večno včerajšnjimi« neo-nacisti, je posebej potrebno omeniti divjanje re- vanšističnih band predvsem nad nekdanjimi partizani (1946—1947, tudi s smrtnimi з Za literaturo primerjaj predvsem obsežno delo Marije Suhodolčan Bibliografija narodno­ osvobodilnega boja In fašističnega nasilja na Koroäkem, Ravne na Koroškem 1985. V sedmih iz­ dajah in v treh jezikih so izšli partizanski spomini Karla Prušnlka-Gašperja Gamsi na plazu, Ljubljana 1958.1 Nekaj več o literaturi in problematiki tudi v moji razpravi »Sredina« koroških Slovencev v času narodnoosvobodilnega boja, ZC 43, 1989, št. 3, str. 393—404. Najnovejši knjižni deli: Marjan Linasi, Antifašlstično in narodnoosvobodilno gibanje mladine na Koroškem 1938— 1945, Ljubljana 1990 ter Thomas M. Barker, Social Revolutionaries and Secret Agents: the Carin- thian Slovene Partisans and Britain's Special Operations Executive, New York 1990. Q02 J. STERGAR: PROTIFAŠISTIČNI BOJ KOROŠKIH SLOVENCEV žrtvami). Takoj po podpisu Avstrijske državne pogodbe in po koncu zavezniške za­ sedbe Avstrije leta 1955 pa se je razmahnilo organiziranje različnih »veteranskih-« in nemškonacionalnih združenj s še danes aktivnim obnovljenim Kärntner Heimat- dienst-om na čelu. Ta koroška »vlada v senci« dejansko diktira vse povojne uradne ukrepe proti koroškim Slovencem. Rezultat velenemške in neonacistične propagande so bili med drugim razstreljeni in oskrunjeni partizanski spomeniki; čeprav zavezni­ ška spominska obeležja izrecno ščiti 19. člen Avstrijske državne pogodbe, policija krivcev nikoli »ni mogla« naju. Se leta 1988 so morali koroški partizani pred sodi­ ščem dokazovati, da niso bili kanibali! Letos spomladi novi koroški deželni glavar dr. Jörg Haider ni hotel izročiti odlikovanj za prispevek k osvoboditvi Avstrije koro­ škim protifašističnim borcem, čeprav je avstrijska vlada sprejela tak sklep. Proti­ fašistični boj koroških Slovencev tako še ne more postati samo zgodovina.4 Z u s a m m e n f a s s u n g DEB ANTIFASCHISTISCHE UND NATIONALE BEFREIUNGSKAMPF ' DEB KÄRNTNER SLOWENEN Janez Stergar Die slowenische Minderheit im österreichischen Kärnten war bereits seit den zwanziger Jahren mit dem Nazismus konfrontiert, der sich in dieser Provinz auf Grund der Tradition des großdeutschen Nationalismus besonders früh und stark ent­ faltet hatte, in der Form des Neonazismus aber bis zum heutigen Tag anzutreffen ist. Der slowenische Widerstand gegen den Nazismus kann nicht immer nur isoliert von den Formen der antifaschistischen Bewegung der übrigen Kärntner betrachtet werden. Allerdings hat der Widerstand der Kärntner Slowenen meistens auch eine eindeutige Konnotation nationalen Schutzes bzw. nationaler Befreiung. Seit Mitte der zwanziger Jahre sind wir Zeugen einer antifaschistischen Tendenz in der Presse der slowenischen Minderheit, von Wahl- und Parteikämpfen während der Zeit des legalen Wirkens der NSDAP sowie von leibhaftigen Zusammenstößen. Die slowenischen Kommunisten und (revolutionären) Sozialisten in Kärnten schlossen sich weiteren internationalen antifaschistischen Aktivitäten an. Doch die slowenische Minderheit lehnte die faschistischen Elemente im österreichischen »klerikalen Fa­ schismus« nicht durchweg ab. Da die Nationalsozialisten ihre auf einen Genozid gerichteten Absichten der Min­ derheit und der slowenischen Nation als ganzer gegenüber nicht ausreichend versch­ leierten, lehnten sich die Kärntner Slowenen mehr als irgendeine andere ethnische Minderheit oder soziale Gruppe in der »Ostmark« nach dem Anschluß vom März 1938 gegen das nazistische Regime auf. Von individuellen und passiven Formen des Wider­ stands gingen sie zu einem massenhaften und organisierten Widerstand über, seit dem Herbst 1939 z. B. zur Desertion aus der Wehrmacht und der Flucht nach Jugoslawien, zu Agententätigkeit und Sabotageakten (den ersten bedeutenderen im Reich selbst!) in Zusammenarbeit mit Jugoslawen und Briten. Seit dem faschistischen Überfall auf Jugoslawien im April 1941 und insbesondere noch seit der Aussiedlung von etwa 1000 Kärntner Slowenen im April 1942 entwick­ elten sich auch in Kärnten die Befreiungsfront des slowenischen Volkes und der slo­ wenische Partisanenkampf. Trotz des verschärften nazistischen Terrors und zahlrei­ cher Opfer nahm der gut organisierte und durch politische Terrain-Arbeit unterstützte bewaffnete Widerstand bis zur Kapitulation des nazistischen Reichs weiter zu. Die Partisanen aus den Reihen der Kärntner Slowenen leisteten auch österreichischen/ deutschen Widerstandsgruppen Hilfe; vornehmlich aus diesem Grund wirkte bei jenen vom Frühjahr 1944 an die »Clowder« genannte britische Militärmission. Mitte Mai 1945 (nach der amtlichen nazistischen Kapitulation) wurde Kärnten zum Schauplatz der letzten großen Kämpfe des Zweiten Weltkrieges in Europa. Die Nationalsozialisten haben die Macht selbst an die Vertreter der ehemaligen öster­ reichischen Parteien übergeben, und die britische Besatzungsmacht hat diese neue Landesobrigkeit als ihren Partner anerkannt. Eine Entnazifizierung ist in Kärnten nie konsequent durchgeführt worden. Nach der Unterzeichnung des österreichischen Sta­ atsvertrages 1955 entfaltete sich eine gegen Minderheiten gerichtete Aktivität von »Veteranen«-Verbänden, erneuert wurden aber auch deutschnationale Organisationen mit dem Kärntner Heimatdienst an ihrer Spitze. 4 za obravnavano tematiko, posebej tudi za čas po drugI svetovni vojni, glej Se St. 9 in 10 serije Das gemeinsame Kärnten •» Skupna Koroška, Klagenfurt/Celovec 1980 In 1985. Janez Ster­ gar. Njemački nacionalizam i protivslovenska djelatnost u austrijskoj Koruškoj, Časopis za su­ vremenu povijest (Zagreb) 9, 1977, St. 1 (23), str. 133—169. zbornik KoroSkl Slovenci v Avstriji vče­ raj in danes, Ljubljana—Celovec 1984.» ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • 1990 . 4 . 803—«U 603 INSTITUCIJE OB SEDEMDESETLETNICI ODDELKA ZA ZGODOVINO FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI 19. februarja 1920 so se začela predavanja v takratnem Historičnem seminarju. Ob sedemdesetletnici aktivnega delovanja oddelka za zgodovino bom podal na kratko dosedanji razvoj,1 opozoril na trenutni položaj in nakazal pot za naprej. Pri tem se ne bom mogel izogniti navajanja najnujnejših konkretnih podatkov, opozoril bom na uspehe, pa tudi neuspehe in krize. Uspehi in pozitivni rezultati neke institucije, posebej šolske ustanove, so odvisni od kadrovske zasedbe. Ali, kakor je zapisal prof. Fran Zwitter: »Bolj važne kakor vsi študijski sistemi pa so seveda osebnosti univerzitetnih učiteljev«.* Oddelek za zgodo­ vino je imel to srečo, da so od vsega začetka zasedali posamezne stolice najboljši strokovnjaki, kar smo jih imeli na zgodovinskem področju, in da so skrbeli, da stro­ kovni nivo v času delovanja oddelka ni preveč nihal. Kot je značilno za čas ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani leta 1919, niso bile vse, stolice zasedene, kot je bilo v programu predvideno. Za prvega profesorja je bil leta 1920 imenovan Ljudmil Hauptmann. Zasedel je stolico za občo zgodovino sred­ njega veka in starejšo slovensko zgodovino. Že nekaj mesecev za Hauptmannom je postal profesor za zgodovino Srbov in Hrvatov Nikola Radojčić. Težje je bilo rešljivo vprašanje mesta profesorja za antično zgodovino. Začasno je bil imenovan leta 1920 Nikolaj Mihajlovič Bubnov, ruski begunec iz Kijeva, medievist svetovnega slovesa, ki pa je bil že leta 1924 upokojen. Odtlej pa do leta 1985, ko je zasedel to stolico prvi učitelj antične zgodovine, ki je bil po stroki zgodovinar, so predavali antično zgodo­ vino arheologi. Seminar za arheologijo se je pod tem imenom pojavil v seznamu pre­ davanj kot samostojen oddelek leta 1923/24. Leta 1926 je zasedel stolico za arheologijo Balduin Saria, ki je predaval tudi zgodovino starega veka. Leta 1942 je zapustil Ljub­ ljano in postal profesor na univerzi v Gradcu. Po vojni, leta 1945, je bil na to mesto izvoljen Josip Klemene, ki je nadaljeval z dotedanjo prakso spojitve dveh kateder na dveh oddelkih, in sicer tako, da je študij arheologije vodil na arheološkem oddelku, študij antične zgodovine pa na oddelku za zgodovino. Po njegovi smrti leta 1970 ga je nasledil Jože Kastelic, po stroki klasični filolog in arheolog. Prvotno ime oddelka je bilo Seminar za zgodovino ali navadno Historični semi­ nar. Po letu 1948 je bil uveden naziv Institut za zgodovino, po letu 1962 Oddelek za zgodovino (1975—1982, ko se je izvajalo samoupravljanje, je oddelek nosil naziv PZE, pedagoško znanstvena enota za zgodovino). Prvi predstojnik je bil Ljudmil Haupt- mann (1920—1926), njemu je sledilo do danes še deset predstojnikov: Nikola Radojčić (1926—1941), Milko Kos (1941—1950), Gregor Cremošnik (1950—1958). Milko Kos (1958 —1965), Fran Zwitter (1965—1972), Metod Mikuž (1972—1974), Bogo Grafenauer (1974 —1978), Vasilij Melik (1978—1980), Ignacij Voje (1980—1982), Miroslav Stiplovšek (1982 —1984), Dušan Nečak (1984—1985) in Ignacij Voje (1985—1990). Ko je leta 1926 odšel Ljudmil Hauptmann na Filozofsko fakulteto v Zagreb, je prevzel zgodovino srednjega veka, sedaj povezano s pomožnimi zgodovinskimi ve­ dami, Milko Kos, ki je vključeval tudi predavanja iz slovenske zgodovine. Moram opozoriti, da posebna stolica za slovensko zgodovino v učnem sistemu ni bila pred­ videna. Kdor od študentov se je želel podrobneje seznaniti s slovensko politično zgo­ dovino v 19. stoletju, je lahko obiskoval na slavistiki predavanja Ivana Prijatelja o slovenski književnosti. Do prihoda Frana Zwittra na Filozofsko fakulteto je bila spričo omejene zasedbe stolić poleg prevladujoče medievistike zastopana le antična zgodovina. Šele leta 1937 je prevzel Fran Zwitter občo zgodovino novega veka in hkrati začel predavati slovensko zgodovino od 16. stoletja naprej s povsem novimi prijemi sociološke zgodovinske analize. Po zgledu francoskega zgodovinopisja je uve­ ljavljal to metodo v svojih delih, pri predavanjih in v seminarju. Zelo hitro in močno je vplival na preusmerjanje precejšnega dela študentov k novoveški zgodovini. Studij je bil v prvem obdobju ustaljen, saj sta se v času do leta 1947 zvrstila le dva študijska sistema. Do leta 1925 je bil v veljavi novim razmeram prilagojen sistem študija starih avstrijskih filozofskih fakultet; povezovanje predmetov je bilo zelo ši- r Ob SO-letnld Univerze v Ljubljani je Imel takratni predstojnik oddelka za zgodovino prof. Fran Zwitter 12. decembra 1969 na sestanku študentov in bivših Studentov referat o zgodo­ vini oddelka. V dopolnjeni študiji, ki je izšla v Zgodovinskem Časopisu XXVTI, 1973 (str. 133— 143), se je dotaknil bistvenih značilnosti razvoja oddelka do leta 1972. V publikaciji Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani 1919—1989 (Ljubljana 1969) je kratek tekst o razvoju oddelka za zgodovino napisal Bogo Grafenauer (str. 218—222). 2 P. Zwitter, ibiđ., str. 141. 604 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 roko in svobodno, izpiti so se opravljali po absolutoriju. Za novi študijski sistem, ki je bil uveden leta 1925, je značilno, da je bil v bistvu enak za vse jugoslovanske filo­ zofske fakultete (Beograd, Zagreb, Ljubljana). Vpeljan je bil sistem treh izpitov A, B in C, pri čemer se je C izpit polagal po štirih, B po šestih in A po osmih semestrih. Studij je bil razdeljen na občo in narodno ( = jugoslovansko) zgodovino. Pri obeh glavnih študijskih grupah za zgodovinarje je predstavljal eden od omenjenih predme­ tov A in drugi B predmet, medtem ko je mogel biti C predmet geografija, umetnostna zgodovina ali kaka druga stroka. Obča in posebna narodna zgodovina se pojavljata kot B ali C predmet tudi pri drugih študijskih skupinah (npr. pri geografiji, slavi- stiki itd.). Med študijem je bil poudarek na seminarskem delu, študentje so morali tekom študija izdelati večje število seminarskih nalog in referatov. Seveda moramo upoštevati, da so študentje takrat prinesli iz gimnazije ustrezno jezikovno znanje in da je bilo število vpisanih študentov relativno majhno. Leta okupacije so Historični seminar zelo prizadela. Nikola Radojčić, ki je sicer že kandidiral za profesorja na beograjski univerzi, je aprila 1941 odšel v Beograd in se ni več vrnil. Leta 1942 se je izselil Balduin Saria. Fran Zwitter je bil leta 1942 naj­ prej zaprt in konfiniran, nato pa je odšel po kapitulaciji Italije med partizane — tu je odigral zelo pomembno vlogo na zgodovinskem področju, saj je bil med ustanovi­ telji in kasneje prvi direktor na osvobojenem ozemlju ustanovljenega Znanstvenega inštituta. Po osvoboditvi je bil zaposlen z bojem za meje na diplomatskem področju, tako da se je vrnil na fakulteto šele leta 1948. Na fakulteti je ostal le prof. Kos. Na zahtevo italijanskih okupacijskih oblasti je Zgodovino Italije predaval kot honorarni profesor italijanski zgodovinar E. Duprè — Theseider do kapitulacije Italije 1943. Dva semestra je predaval antično zgodovino begunec iz Krakova prof. Vojeslav Mole. Po kapitulaciji Italije je bila ljubljanska univerza zaprta, predavanj ni bilo, opravljali so se le izpiti. Ko so se po osvoboditvi leta 1945 spet odprla vrata univerze, je bil Milko Kos sprva edini učitelj na zgodovinskem oddelku. Ze leta 1946 je prišlo do izpopolnitve iz­ praznjenih mest. Leta 1946 je prevzel stolico za zgodovino Južnih Slovanov Gregor Cremošnik, po svoji znanstveni usmerjenosti pretežno medievišt. Končno je bila leta 1946 na novo ustanovljena stolica za zgodovino Slovencev. Njen prvi nosilec je bil Bogo Grafenauer. Leta 1947 je zasedel novoustanovljeno stolico za zgodovino narod­ noosvobodilnega boja Metod Mikuž. Ta venia legendi se je pozneje razširila na občo zgodovino in zgodovino narodov Jugoslavije po prvi svetovni vojni. S prvo katedro za najnovejšo zgodovino na jugoslovanskih univerzah je M. Mikuž postavil temelje za preučevanje naše sodobne zgodovine. Deset let je nato ostala kadrovska struktura na oddelku v bistvu neizpreme- njena. Vsa sistemizirana mesta so bila zasedena s habilitiranimi učitelji. Vzgoji no­ vega za univerzitetno kariero potrebnega kadra časi dolgo niso bili naklonjeni. Kot prvi asistent v Historičnem seminarju je bil nastavljen Ernest Turk, vendar so bila že leta 1927 mesta asistentov v seminarjih ukinjena. Leta 1944 je bil imenovan za asi- stenta-volonterja Bogo Grafenauer. Sele po osvoboditvi je prišlo do nastavitve prvih stalnih asistentov: Vasilij Melik (1947), Marjan Britovšek (1951) in Ignacij Voje (1951). Ker je ostal leta 1962 oddelek brez asistentov, je bil imenovan za novega asistenta Miroslav Stiplovšek. Po letu 1970 je imel oddelek boljše pogoje za nastavljanje asi­ stentov: leta 1971 je bil imenovan Peter Vodopivec, 1973 se mu je pridružil Janez Per- šič in 1976 Rajko Bratož. Leta 1979 so se na univerzi odprle nove možnosti za vzgojo znanstvenega naraščaja in s tem podmladka za bodoče univerzitetne učitelje. Uve­ deno je bilo mesto asistenta-stažista. Sprejeti so bili trije diplomirani zgodovinarji: Vaško Simoniti (1981), Matjaž Klemenčič (do 1982, pozneje docent za novejšo zgodo­ vino na Pedagoški fakulteti v Mariboru) in Franci Matičič (do 1981). To prakso je od­ delek nadaljeval tudi v naslednjih letih. Leta 1987 sta postala asistenta Peter Stih in Marko Stuhec, leta 1988 Bojan Balkovec, leta 1989 Boris Rađosavljević. Po smrti Gregorja Cremošnika 1958 je nastala vrzel, ki jo ni bilo možno takoj izpolniti. Del njegovih predavanj in izpite je prevzel Bogo Grafenauer. Leta 1960 sta predavanje in izpite iz zgodovine jugoslovanskih narodov (z izjemo Slovencev) pre­ vzela Ignacij Voje (obdobje od naselitve Slovanov do srede 18. stoletja) in Vasilij Me­ lik (obdobje od srede 18. stoletja do 1918). Po upokojitvi Milka Kosa (1965) je stolico za občo zgodovino srednjega veka prevzel Ferdo Gestrin. Predavanja iz pomožnih zgodovinskih ved so bila prepuščena zunanjemu sodelavcu Božu Otorepcu — znan­ stvenemu svetniku ZRC SAZU. Leta 1962 je prešel Marjan Britovšek na oddelek za sociologijo, kjer je prevzel novoustanovljeno stolico zgodovine 19. in 20. stoletja s po­ sebnim ozirom na delavsko gibanje. Medtem so bili ustvarjeni pogoji, da bi se ves kompleks slovenske zgodovine od naselitve do prve svetovne vojne (podobna delitev je bila že izvršena za zgodovino jugoslovanskih narodov), ki je bil zaseden po profe­ sorju B. Grafenauerju, razdelil na dve obdobji, starejše in novejše. Leta 1969 sta Va­ silij Melik in Janko Pleterski prevzela zgodovino Slovencev in drugih jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do prve svetovne vojne; V. Melik je predaval starejši (do 1878), J. Pleterski pa novejši del te zgodovine. Na željo študentov je bil kmalu po ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 605 osvoboditvi uveden poseben kurz predavanj iz zgodovine starega Vzhoda. Do leta 1980 je ta predmet predaval akademik, upokojeni redni profesor pravne fakultete Viktor Korošec, po letu 1988 pa ga predava kot zunanji sodelavec asistent Pedagoške akade­ mije v Mariboru Janez Marolt. Leta 1975 se je upokojil Fran Zwitter. Začasno se je rešilo vprašanje nadomešča­ nja njegovih predavanj in seminarjev ter opravljanje izpitov iz obdobja, ki ga je po­ krival (obča zgodovina novega veka od 1500 do 1918), na ta način, da so snov njegovih predavanj in izpite prevzeli P. Gestrin, V.Melik in J. PletersM. Leta 1979 je stolico obče zgodovine novega veka prevzel Peter Vodopivec. Njegova venia legendi pa je vezana le na obdobje od francoske revolucije do leta 1918. Ker je ostalo obdobje obče zgodovine od 1500 do konca 18. stoletja nepokrito, je to vnesel v okvir svojih preda­ vanj Ferdo Gestrin, ki je predmet obče zgodovine srednjega veka preimenoval v občo zgodovino fevdalizma. Po upokojitvi Metoda Mikuža (1981) oziroma po njegovi smrti (1982) je prišlo do personalne delitve predmeta sodobna zgodovina. M. Mikuž je namreč pokrival tri ob­ dobja v okviru katedre za sodobno zgodovino: obdobje med obema vojnama, obdobje NOB in obdobje po letu 1945. Predaval je paralelno občo zgodovino in zgodovino ju­ goslovanskih narodov po letu 1918. Do delne personalne delitve predavanj po časov­ nih obdobjih je prišlo že leta 1972, ko je Miroslav Stiplovšek prevzel predavanja iz slovenske in jugoslovanske zgodovine med obema vojnama. Leta 1981 pa je začel s predavanji iz obdobja po letu 1945 Dušan Nečak. Po odhodu M. Mikuža je ostalo nepokrito obdobje NOB in obče zgodovine 1941—1945. Začasno sta si to snov delila M. Stiplovšek in D. Nećak, nakar jo je v celoti prevzel honorarni zunanji sodelavec, znanstveni svetnik Inštituta za novejšo zgodovino Tone Ferenc. Precejšnja kadrovska vrzel je nastala, ko so odšli v pokoj kar štirje učitelji, ki so pokrivali ključna obdobja v predmetniku: Bogo Grafenauer (1982), Janko Pleterski (1982), Ferdo Gestrin (1983) in Jože Kastelic (1979). Njihov odhod je otežil redno izva­ janje študijskega programa za zgodovino Slovencev do srede 18. stoletja, za zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od 1870 do 1918, občo zgodovino fe­ vdalizma in antično zgodovino. Delna rešitev je bila izvedena tako, da so še naprej deloma sodelovali upokojeni učitelji (B. Grafenauer do 1985, J. Pleterski do 1984 in Jože Kastelic do 1985), del predavanj in izpite pa so prevzeli redni sodelavci oddelka (I. Voje občo zgodovino fevdalizma do 1986, po letu 1985 tudi starejšo slovensko zgo­ dovino v I. letniku; od 1987 predava del starejše slovenske zgodovine v I. letniku — od naselitve do 1500 — tudi J. Peršič). Izbrana predavanja iz starejše slovenske zgo­ dovine za III. letnik sta prevzela dva zunanja sodelavca: višji znanstveni sodelavec ZRC SAZU Darja Mihelič (1983 docent) in bibliotekarski svetovalec Branko Reisp (1983 izredni profesor). Stolico za antično zgodovino je zasedel leta 1985 Rajko Bratož, po stroki zgodovinar in klasični filolog. Leta 1986 je Janez Peršič zasedel stolico za občo zgodovino srednjega veka. Leta 1982 je Vasilij Melik v celoti prevzel predavanja in seminarje iz slovenske zgodovine od srede 18. stoletja do 1918, vključeval pa je tudi posamezna poglavja iz zgodovine jugoslovanskih narodov. Od leta 1988 predava zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 1918 višji znanstveni so­ delavec Inštituta za novejšo zgodovino Franc Rozman. Tako so s prevzemom dodatnih pedagoških obveznosti s strani rednih sodelavcev oddelka in s pomočjo honorarnih zunanjih sodelavcev, ki so si pridobili na podlagi habilitacije tudi nazive univerzitet­ nih učiteljev, pokriti vsi predmeti, predvideni v učnem programu.8 Posebno pozornost je oddelek za zgodovino posvečal po osvoboditvi praktičnemu pedagoškemu izobraževanju bodočih učiteljev zgodovine. Do leta 1976 je metodiko pouka zgodovine predaval kot zunanji sodelavec inSpektor Bogo Stupan. V šolskem letu 1976/77 ga je nasledil kot redno nastavljen predavatelj Stefan Trojar. S tem je oddelek dobil učitelja, ki je začel sistematično in strokovno poglobljeno izvajati prak­ tične oblike pedagoškega izobraževanja Studentov zgodovine (hospitacije, nastopi). Poglavitna dejavnost univerzitetnih učiteljev je brez dvoma pedagoško delo, ki pa je pogojeno v poglobljeni in sprotni raziskovalni dejavnosti.'Vendar je delo aka­ demskega učitelja na pedagoškem področju uspešnejše, če dela v ugodnih pogojih in če je v veljavi čimbolj dognan in ustaljen študijski program. Po letu 1947 so se re­ forme univerzitetnega študija vrstile kot na tekočem traku. Bile so povezane s celot­ nim izobraževalnim sistemom, kar je negativno vplivalo na nivo študija. Učinek re­ forme je bil običajno ravno nasproten, od tega, kar so kreatorji reform pričakovali. Fakultete in posamezni univerzitetni učitelji so se upirali nepremišljenim in prena­ glim spremembam študijskih programov, vendar so le delno uspeli v svojih prizade- 3 Kadrovsko starile ob sedemdesetletnici oddelka za zgodovino: redni sodelavci — 4 redni profesoru : Vasilij Melik, Ignactt Voje, Miroslav StlplovSek, DuSan Nećak; 1 izreden profesor: Peter vodopivec: 3 docenti: Rajko Bratož, Janez Perai« In Vaško Simonlti; 1 viali predavatelj: Stefan Trojar; 4 asistenti: Peter Stih. Marko Stuhec. Bojan Balkovec In Boris Rađosavljević; 3 knjižnični delavci: bibliotekarja Nataäa Stergar in Matjaž Rebolj, visli knjižni manipulant Maj­ da Čuden; 1 pisarniški referent: Ljudmila Langerholz; znnan.11 sodelavci — 2 redna profesorja: Tone Ferenc in Božo Otorepec; 3 izredni profesorji: Jože Zontar, Branko Relsp. Prane Rozman; 1 docent: Darja Mihelič; 1 asistent: Vladimir 2umer; 1 arhivski svetnik: Ema Umek. BOB ZGODOVINSKI ČASOPIS « . 1990 . 4 vanjih.4 Prof. Kos je nekoč prizadeto dejal : »Pustijo naj, da se vsaj ena reforma izteče do kraja, da bomo lahko ugotovili, kaj je dobro in kaj slabo«. :. Prva reforma je bila izvedena že leta 1947. Temeljiteje je posegla v študijski režim na zgodovini reforma leta 1949. Urejena je bila po zveznem načrtu o študiju na filozofskih fakultetah. Ta je bila sicer nebistveno modificirana z začasnim pravilni­ kom o študiju na filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1953.' Z reformo leta 1949 je bil uveden enopredmetni študij zgodovine. Zaradi odprave latinščine v srednjih šolah (ostala je le na klasični gimnaziji v Ljubljani in Mariboru) in uveljavljanja angle­ ščine kot obveznega srednješolskega živega jezika je bilo ovirano delo v seminarju za slovensko zgodovino. Latinščina in nemščina predstavljata dva vodilna jezika virov za slovensko zgodovino. Zato je bil v enopredmetni študij zgodovine vgrajen enoletni kurz latinščine (po 4 ure) in poldrugoletni kurz nemščine. V letu 1957 je prišlo v štu­ diju zgodovine na filozofski fakulteti do novih sprememb. Zaradi skrajšanja gimna­ zije na štiri leta (1958) in uvedbe osemletke je postavila prosvetna oblast zahtevo t>o dvopredmetnih skupinah. Zato je bil pri zgodovini pod A obseg predavanj zmanjšan za tretjino, seminarsko delo pa za petino. Ohranjena je bila tudi enopredmetna zgo­ dovinska skupina. Pri zgodovinski skupini pod A sta ostala obvezna kot dodatna predmeta latinščina in nemščina, pri zgodovinski skupini pod B pa le nemščina. Na­ daljnja sprememba je bila povezana z vztrajanjem prosvetnih oblasti, da na filozofski fakulteti z izjemo slovenščine pri nobenem srednješolskem predmetu ni dovoljen eno- predmeten študij. Zaradi časovne stiske z urami pri dvopredmetnem študiju in moč­ nega upadanja števila novincev pri študiju samostojne zgodovine je bil leta 1960 spre­ jet sklep o odpravi latinščine in nemščine kot obveznih pomožnih predmetov.8 Ena najbolj usodnih reform za študij na univerzi je bila reforma leta 1960. Po­ vzročila je bistveno spremembo študijskega programa. Smisel te diktirane reforme je bila uvedba dvostopenjskega študija (inverzija), ki je obenem dvopredmeten. Odprav­ ljen je bil enopredmeten študij. Ta sistem študija je bil najbolj dosledno uveden v Sloveniji. Prvi dve leti sta predstavljali višješolski študij, ki se je zaključil z diplomo I. stopnje, tretji in četrti letnik pa je predstavljal visokošolski študij in se je zaključil z diplomo II. stopnje. Ta sistem se je glede inverzije ohranil do danes. Rezultati teh sprememb so se kmalu negativno odrazili preusmerjanju študentov v študij starejše zgodovine. Pomanjkanje teh kadrov so čutili v arhivih, inštitutih in na univerzi pri kadrovanju znanstvenih delavcev oziroma asistentov za ustrezen predmet ali stroko. Celotna smer študija je šla bolj v smer učenja in zmanjšanja lastnega aktivnega štu- dentovega dela. Leta 1967 je bila obnovljena enopredmetna, nepedagoška študijska smer zgodo­ vine z intenzivnim kurzom latinščine in nemščine (s po 6 urami tedensko skozi dve leti) kot nadomestilom za B predmet. Ta rešitev je kmalu pokazala izredno dobre rezultate, saj smo iz te usmeritve dobili v zadnjem času več zelo perspektivnih mla­ dih znanstvenih kadrov. Veliko zaslugo imajo pri tem brez dvoma lektorji latinščine in nemščine, ki so v intenzivnem kurzu uspeli usposobiti študente za samostojno znanstveno delo na originalnih arhivskih virih. Uspeh njihovega dela je viden tudi v seminarju, kajti študentje samostojne smeri so zelo aktivni pri seminarskem delu. Pohvalno je tudi, da se mnogi študentje, ki sicer študirajo đvopredmetno pedagoško skupino, dodatno odločijo za študij enega od obeh jezikov virov. Do delne reforme študija v zvezi z nalogami, ki jih je postavil novi zakon o vi­ sokem šolstvu, je prišlo leta 1976. Na dvopredmetnem študiju so se zmanjšale študij­ ske obveznosti (odprava klavzurnih nalog, odprava seminarskih nalog, ostalo je le Še diplomsko delo). Zaradi zahteve, da je treba omogočiti dokončanje študija v predpi­ sanih štirih letih, je prišlo do zmanjšanja obsega obveznega seminarskega dela. Pri­ zadeti so bili seminarji, kjer so se obravnavala starejša zgodovinska obdobja.7 V okviru delne reforme študija zgodovine leta 1976 je prišlo na oddelku za zgo­ dovino do uvedbe študija arhivistike. Redna predavanja iz arhivistike so se začela jeseni 1979 v II. (Arhivistika I) in III. letniku (Arhivistika II) zgodovine za študente samostojne smeri. Edino na oddelku za zgodovino v Ljubljani je možno v Jugoslaviji 4 B. Grafenauer, Vpraäanje sodobnega stanja slovenskega zgodovinopisja kot znanosti In zgodovine v sistemu Izobraževanja v Sloveniji, Zgodovinski časopis, SB, 1982, str. 183—196. V pri­ spevku omenja svoja prizadevanja (z navajanjem nekaterih neobjavljenih dokumentov Iz last­ nega arhiva) In prizadevanja oddelka, И naj bi oblažila negativne učinke reform šolstva. O sta­ liščih strokovnih zgodovinskih druStev do uvajanja reform študija zgodovine glej študijo I. Vole. Uloga stručnih lstorljsldh društava u oblikovanju programa sadašnjeg usmjerenog obrazovanja i reformi »usmjerenog« obrazovanja na univerzitetu, Nedelja marksističkih rasprava '85 — isto- riografija. marksizam 1 obrazovanje, Beograd 1986, str. 296—219. s Univerza v Ljubljani. Seznam predavanj za zimski semester 1950/51. LJubljana 1950, str. 35; B. Grafenauer. Reforma školskog sistema 1 problem studija na filozofskim fakultetima, Uni­ verzitet danas. I. 1960, str. 173—181. " Odločno Je temu nasprotoval B. Grafenaner, И Je to svoje stališče razložil in dokumen­ tiral v razpravi Vprašanje sodobnega stanja slovenskega zgodovinopisja, ZC 1982, str. 189—190. ' Program za študij zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani 1971; za spremembe 1976/ 78 glej Isto, Ljubljana 1978 In Studijski program Filozofske fakultete v LJubljani, LJubljana 1977. str. 37—43. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 607 študirati arhivistiko na III. stopnji in si pridobiti magistrski naziv, prav tako je mo­ žno doseči doktorat iz arhivistike. V študijskem letu 1985/86 je prišlo na pritisk od zunaj do nove reforme študij­ skega programa. Ta je povzročila ukinitev prve stopnje in uvedbo samo štiriletnega visokošolskega študija na filozofski fakulteti. Kljub temu, da je v programu študija zgodovine ohranjena inverzija, je prišlo do izenačenja A in B programa tudi v III. in IV. letniku. Zaradi tega je bilo treba prerazporediti predavanja in seminarje (mož- ' nost izbire po semestrih!) in uvesti dve diplomski nalogi, eno za A in drugo za B predmet. Arhivistika I je bila v II. letniku odpravljena, Arhivske vede pa so kot predmet z uvedbo seminarja razporejene v III. in IV. letniku.8 Ker se je število študentov pri seminarjih izredno povečalo zaradi izenačenja A in B predmeta, je aktivno delo s študenti otežkočeno. Rešitev iz te zagate iščemo v poglobljenem individualnem delu s tistimi študenti, pri katerih ugotovimo izrazit in­ teres za raziskovalno delo. Uspešen poskus je bil izveden v šolskem letu 1987/88, ko je prišlo na pobudo takratne direktorice Arhiva Slovenije, arhivskega svetnika Eme Umekove do organiziranja dopolnilnega seminarja, ki je bil namenjen manjšemu šte­ vilu slušateljev. Seminarja, ki je trajal po dve uri, se je redno, vsakih 14 dni, udele­ ževala skupina okrog 15 študentov. Sestajali so se z mentorico prof. Umekovo in gosti v prostorih Arhiva Slovenije. Obravnavali so zapuščinske spise, brali in interpretirali tekste ter razpravljali o širših zgodovinskih problemih.9 Prof. Umekova je 10 let kot zunanji sodelavec predavala v okviru Arhivistike I v II. letniku, nato pa še dve leti sodelovala pri proseminarju v II. letniku za študente samostojne smeri. Na njeno po­ budo so se v zadnjem času mnogi študentje navdušili za arhivsko delo, za raziskova­ nje starejših obdobij slovenske zgodovine. Izdelali so s pomočjo prof. Umekove odlič­ ne diplomske naloge, ki so bile nagrajene s Prešernovo nagrado za študente, deli na­ log pa so bili tiskani v Zgodovinskem časopisu ali Kroniki. Prav zato zasluži prof. Umekova za požrtvovalno nehonorirano delo iskreno zahvalo. Popestritev in obogatitev študija predstavljajo gostovanja priznanih univerzitet­ nih učiteljev in znanstvenih delavcev z jugoslovanskih in tujih univerz in institutov. Odziv študentov na ta predavanja je dokaj velik, čeprav so večinoma v tujem jeziku. Posebej bi omenil enotedenski ciklus predavanj iz bizantologije, ki ga je imel oktobra 1989 naš rojak, priznani bizantolog Jadran Ferluga, upokojeni redni profesor univerze v Miinstru. Vzbudil je izredno zanimanje pri študentih, saj se je vsakega predavanja udeležilo okrog 60 slušateljev. Statistični podatki tudi nekaj povedo o rezultatih sedemdesetletnega dela članov oddelka za zgodovino. Od ustanovitve univerze do konca leta 1989 je iz zgodovine (vi­ sokošolska diploma) diplomiralo 750 slušateljev. Večina diplomirancev se je odločila za pedagoško delo na srednjih in deloma osnovnih šolah. Manjši del, predvsem tisti, ki so diplomirali iz nepedagoške enopredmetne smeri, pa so se vključili v razisko­ valno, arhivsko ali muzejsko delo. Več kot polovica tistih, ki so zaključili višješolski študij na I. stopnji, je nadaljevala študij na II. stopnji in ga uspešno zaključila. O uvajanju študentov v znanstveno delo dokazujejo številne Prešernove nagrade za di­ plomsko ali seminarsko nalogo oziroma obdelavo razpisane teme. Do zdaj je Prešer­ novo nagrado (univerzitetno ali fakultetno) prejelo 32 študentov zgodovine.1' Diplomanti zgodovine imajo od leta 1960 možnost, da nadaljujejo podiplomski študij (kot ga običajno imenujemo, študij III. stopnje). Na zgodovinskem oddelku ob­ stajata dve smeri podiplomskega študija: za starejšo dobo do 18. stoletja in za no­ vejšo dobo od začetka 19. stoletja dalje. Enaka časovna delitev je tudi za podiplomski študij iz arhivistike. Studij je v glavnem individualen, vrši se v obliki konzultacij in traja dve leti. Prvi si je pridobil magistrski naziv Jože Koronec iz Maribora (1970 je doktoriral in postal prvi profesor za zgodovino na Pedagoški akademiji v Maribora). Doslej je bil naziv magistra podeljen 20 vpisanim kandidatom tretjestonenjskega štu­ dija na zgodovini." "vzgojno izobraževalni program za Studij zgodovine, veljavnost od Šolskega leta 1983/88 (broSura namenjena študentom). » Poročilo o delu »Sekcije mladih zgodovinarjev«, Zgodovinski časopis, 42, 1988. str. 297— 298. w Do leta 1978 so obstajale le univerzitetne Prešernove nagrade za Studente, kl Jih Je po- rtelleval rektor univerze. Prejeli so Jih: Peter Vođopivee 0969), Irena Vilfan In Jože Mlinaric «9701. Janez Persio 0971). Marjan DrnovSek, Stane Grande. Andrei Vòvko In Janez Tehovnik «972). Slavlca Plahuta (1973), Darja Grafenauer, Leon Marin In Vera Bukic (19741. Zvonka Šu- mel, Jera Vodušek. Kristina Samperl, Hajko Bratož. Anton Ožlneer In Boris Gombae (1975). Marko Celebic (1978). Zdenko Cepič, Matjaž Klemencič In Daniela MHottt (1978). o d leta 1979 pa so se Prešernove nagrade za Studente delile na univerzitetne (vseh 12 letno) in fakultetne, univer­ zitetne so prejeli: Andrej Pleterskl (1979), Peter Stih (1984) in DuSan Kos (1987). Fakultetne pa so orelell: Marija Pocivavšek in Sonja Rihtarlc-Anžlc (1987), Judita Pegan in Ludvik Mlhelič 09881. Dragica Bratec in Andrej Studen (1989), Matevž KoSlr (1990). " Stopnjo magistra so dosegli: Jože Koropec (1967). Boris Mlakar 09771. Boris Gombač. Andrej Vovko. Stane Granda 0978). Rajko Bratož (1979), Jera Vodušek (1980). Franc Stukl (19821. Vinko Ra15o 09831. Eva Holz. Irena Godina in Stane Južnic (19841. Zdenko Ceoie, Jure Perov- šek in Vida Deželak (1985). Oto Luthar, Jože Princlo in Janez Cvirn (19861. Drago Novak in Dam­ jan GuStin 09871. Ivo Rendic-Miocevic Je maglstriral na oddelku za pedagogiko iz metodike zgo­ dovinskega pouka. 608 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 Najvišjo znanstveno stopnjo, ki jo lahko doseže diplomiranee zgodovine, je dokto­ rat znanosti. Doktorsko tezo lahko prijavi tisti diplomiranee zgodovine, ki je dosegel stopnjo magistra, ali imel objavljena pomembnejša zgodovinska dela. Od ustanovitve univerze do leta 1989 je doktorsko tezo uspešno obranilo 53 kandidatov.1* Oddelek za zgodovino je od vsega začetka predstavljal koncentracijo znanstve­ nega potenciala s področja zgodovine. Posebna značilnost znanstvenega dela na od­ delku za zgodovino je bila specializacija in individualno znanstveno delo posamezni­ kov. Toda kmalu po osvoboditvi so se posamezni člani oddelka za zgodovino vključili v večje znanstvene projekte zunaj fakultete (inštituti, SAZU, arhivi). Z ustanovitvijo Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete leta 1978 so se člani oddelka za zgodovino vključili v program »-Raziskovanje zgodovine Slovencev«. Z zagotovitvijo materialnih stroškov za znanstveno delo so se pogoji za raziskovalno dejavnost precej izboljšali. Knjižnica oddelka za zgodovino ima posebno vlogo pri razvoju oddelka. Pred­ stavlja nepogrešljiv instrumentarij za učno osebje in za študente. Do leta 1950 so knjižnico urejali asistenti (E.Turk, Fr. Petre, B. Grafenauer, V. Melik. I. Voie). Tega leta je dobil oddelek za zgodovino bibliotekarko Slavko Kajba-Milić, po stroki diplo­ mirano zgodovinarko. Bila je zelo priljubljena in uspeSna pri svojem delu. Zal jo je prezgodnja smrt leta 1968 iztrgala iz naših vrst. Takrat je knjižnica štela okrog 24.000 zvezkov. Knjižni fond je hitro naraščal, vsako leto se je povečal do 500 novih zvezkov. Poleg tega je bila v knjižnico inkorporirana še knjižnica Zgodovinskega društva za Slovenijo, ki nastaja iz zamenjav z Zgodovinskim časopisom. Knjižnica šteje danes preko 50.000 zvezkov in hrani nekatere zelo redke knjige in revije. Leta 1968 je bi­ bliotekarsko mesto zasedla Olga Janša-Zorn. Leta 1972 je uspelo pridobiti še eno de­ lovno mesto bibliotekarja, ki ga je zasedla Nataša Stergar. Ko je Olga Janša-Zorn odšla leta 1980 na Pedagoško akademijo v Ljubljani, je njeno mesto zasedel Matjaž Rebolj. Poleg bibliotekarjev pomagajo pri urejanju knjižnice tudi knjižnični mani­ pulanti. Leta 1968 je ta dela prevzela Cilka Smolič. Po upokojitvi leta 1972 jo je na­ sledila Marjanca Cvek-Centrih. Ko je leta 1980 zapustila oddelek in odšla na drugo delovno mesto, je postala višji knjižnični manipulant Majda čuden. Ker se je izredno povečalo administrativno delo, je leta 1987 ob razumevanju fakultetnih organov uspe­ lo razpisati delovno mesto pisarniškega referenta. To delo je eno leto opravljala Jana Cedilnik, leta 1988 pa je na njeno mesto prišla Ljudmila Langerholc. Povečanje knjiž­ nega fonda je preseglo razpoložljive skladiščne prostore. Vodstvo dekanata FF je z uvidevnostjo pomagalo rešiti prostorski problem knjižnice. Na hodniku so na obeh straneh postavili zelo uporabne zaprte knjižne omare. Oddelek je dobil tudi osnovno računalniško opremo, s čemer se je začela modernizacija poslovanja knjižnice in pisarne. V naslednjem obdobju so pred oddelkom za zgodovino nekatere prednostne na­ loge, ki nakazujejo persoektive nadaljnjega razvoja. Se vedno ni zadovoljivo rešeno kadrovsko vprašanje. Nekatere ključne katedre (npr. starejša slovenska zgodovina, zgodovina jugoslovanskih narodov v 19. stoletju) nimajo stalnega nosilca stroke. Lah­ ko pa smo optimisti, kajti prepričani smo, da se pri izbiri asistentov nismo zmotili, da smo izbrali prave, perspektivne kadre in da lahko v bližnji prihodnosti pričaku­ jemo njihovo dozorenje. Prav tako bo nujno treba preoblikovati študijski orogram, prilagoditi študij zgo­ dovine novim ootrebam in predvsem dvigniti njegovo kvaliteto. V prvi vrsti bo treba ukiniti inverzijo študija, pri študiju pa dati večji poudarek seminarjem in seminar­ skemu delu. Zavedamo se, da je to najodgovornejše delo. H je pred nami. Razširiti in poglobiti moramo tudi sodelovanje z nekaterimi domačimi in tujimi univerzitetnimi institucijami in znanstvenimi ustanovami. Predvsem bi omenil dunajsko univerzo in österreichisches Ost.- und Südosteuropa- Institut na Dunaju, univerzo v Gradcu, ce­ lovško univerzo, univerzo v Trstu, od domačih pa moramo nadaljevati dobro utečene odnose z zgodovinskim oddelkom Pedagoške fakultete v Mariboru in Odsekom za po­ vijest Filozofske fakultete v Zagrebu. Za svoje požrtvovalno delo na pedagoškem, organizacijskem in znanstvenem pod­ ročju so prejeli člani oddelka za zgodovino številna priznanja in odličja. Častni do- 12 Doktorat zgodovinskih znanosti so dosegli: Ernest Turk 0923), Aleksander Jelacič 0924), Vera VabiSeva (1925), Fran Vatovec (1927). Pavle Blaznlk 0928), Pran Zwitter 0929), France Skerl (1939), Anton Krosi 0941). Stanko J u s 0944), Bogo Grafenauer 0944). Maks Miklavcie (1945), Metod Mikuž 0946). Vasilil Mellk (1959). Marian BritovSek In Ferdo GesMn O960), Jože Sorn (1962). Janko Pletersld 0963). Duäan Biber in Knaeii Voje (1964), Petko Luković. V. Muibegovtče- va in Miroslav Pahor (1965), Miroslav Stiplovšek In Marila Verbieeva 0966). Tone Zorn 0968). Jaroslav SaSel (1969), Jože Koronec (1970), Milica Kacin-Wohlnz (1971). France Kresal in Momčilo Ze*ević (1972). Milan Zevart 09741, Janko Prunk. France TSozman in Jože Zontar 0977), Jože Pirtevec. Jasna Fischer. DuSan Nećak in Peter Vodopivec 0978). Katica Kobe-ArzenSek (1980). Branko Reiso (1982). Matiaž Klemencič in Daria Miheliö (1983). Janez Persi«. Haiko Bratož in Jusuf Osmani (iz arhivistike) (1986). Božo Otorenec in Вгчпко MaruSiB 09871, Vera Kržišnik- Bukić in Zdenko Cepič (1988). Olea Jansa-Zorn. Branko Božič. Vaško Simoni« in Ljubica SuligoJ (1989). " ' Kulturna skupnost. Domžale: Krka, tovarna zdravil. Novo mesto. 3 $ 'hi. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • 1990 • 4 609 Po proslavi ob 70-letnici oddelka za zgodovino 19. II. 1990 je spominsko obeležje na hodniku oddelka za zgodovino odkril akademik, zaslužni redni profesor dr. Bogo Gra- fenauer s priložnostnim nagovorom. Na proslavi je imel referat o delovanju oddelka za zgodovino v sedemdesetih letih predstojnik oddelka za zgodovino redni profesor dr. Ignacij V oje. K jubileju oddelka je čestital predstojnik oddelka za zgodovino Pe­ dagoške fakultete v Mariboru izredni profesor dr. Matjaž Klemenčič in izročil kot spo­ minsko darilo sliko akademskega slikarja Albina Krambergerja. V vitrinah na ho­ dniku so bibliotekarji prikazali utrinke iz delovanja oddelka na podlagi slikovnega gradiva. Na fotografiji je na desni strani vidno spominsko obeležje pokojnim profesorjem zgo­ dovine na ljubljanski univerzi, sicer pa prikazuje del udeležencev proslave v pogo­ voru pred odkritjem spominskega obeležja. ktorat Univerze v Ljubljani sta prejela Milko Kos (1969) in Fran Zwitter (1985) ; na­ ziv zaslužni profesor pa: Fran Zwitter (1977), Metod Mikuž (1981), Bogo Grafenauer (1984) in Ferdo Gestrin (1987). Ideja, da bi se umrlim akademskim učiteljem na oddelku za zgodovino oddolžili na nek dostojen način, je bila že dlje časa prisotna v razgovorih in na sejah sodelav­ cev oddelka za zgodovino. Ob proslavah 70-letnice Filozofske fakultete pa smo skle­ nili, da to zamisel uresničimo. Obrnili smo se na samostojnega umetnostnega obliko­ valca Doreta Peljhana, ki je k realizaciji zamisli pritegnil še dva sodelavca. Študent arhitekture Boštjan Okorn je zamisel arhitektonsko oblikoval, akademski kipar Peter Reberšek je podpise pokojnih profesorjev vlil v bron. Imeli smo sicer nekaj težav s finančnim pokritjem relativno majhnih stroškov, vendar nam je uspelo za izvedbo spominskega obeležja pridobiti soglasje fakultetnih organov in nekaj sponzorjev.12* Omenjenim trem izvajalcem se za njihov prispevek iskreno zahvaljujem, ker so se odrekli delu honorarja. Potrebno je še pojasniti, zakaj smo se odločili za podpise in ne za kakšno drugo obliko upodobitve pokojnih profesorjev. Prof. Anton Trstenjak je zapisal, »da nam človek in njegova podoba kar diha iz pisave«.1* Temu bi lahko dodali, da je tudi pod­ pis veren odraz osebnosti posameznika. S svojim podpisom so naši zaslužni akadem­ ski učitelji v času univerzitetne kariere desetletja podpisovali indekse študentov in kot predstojniki oddelka razne dopise. Podpisi so ostali enaki in se niso bistveno spre­ minjali, njihovo podobo pa hrani vsak zase in na svoj način v svojem srcu. •* Anton Trstenjak, Človek In njegova pisava, Ljubljana 1886, str. 11. 610 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 • 4 Plošča s podpisom enega izmed prvih profesorjev zgodo­ vine na ljubljan­ ski univerzi, dr. Gregorja ČremoS- nika Na skromen in trajen način se je oddelek za zgodovino ob svoji sedemdesetlet­ nici oddolžil profesorjem : dr. Ljudmilu Hauptmannu (1884—1968)", dr. Nikoli Radoj- čiću (1882—1964),15 dr. Milku Kosu (1892—1972),w dr. Franu Zwittru (1905—1988),17 dr. Gregorju Cremošniku (1890—1958)18 in dr. Metodu Mikužu (1909—1982).19 Del svojega življenja so posvetili vzgoji novih zgodovinskih kadrov in vtkali svoje delo v razvoj oddelka za zgodovino. Za vse to smo jim od srca hvaležni! I g n a c i j V o j e Z u s a m m e n f a s s u n g ZUM SIEBZIGSTEN JUBILÄUM DEB FACHSCHAFT GESCHICHTE AN DEB PHILOSOPHISCHEN FAKULTÄT IN LJUBLJANA Ignacij Voje Im Beitrag wird ein Überblick über das Wirken in der Fachschaft Geschichte an der Philosophischen Fakultät von Ljubljana gegeben, und zwar in der Zeitspanne vom Februar 1920, als durch die Ernennung von Dr. Ljudmil Hauptmann zum Professor die ersten Vorlesungen begannen, bis zum Ende des Jahres 1989. Eingehend wird die Per­ sonalstruktur behandelt. Während der siebzig Jahre haben in der Fachschaft Ge­ schichte 24 Hochschullehrer unterrichtet. Bei einigen Fächern wurden auch Mitarbei­ ter anderer Einrichtungen herangezogen, was noch heute geschieht. Zur Zeit ist die Personalstruktur in der Fachschaft wie folgt: 9 Hochschullehrer, 4 Assistenten, 3 Bi­ bliotheksmitarbeiter und eine Bürokraft; von den freien Mitarbeitern sind 6 Lehrer und ist einer Assistent. Das Studienprogramm war bis zum Jahr 1947 im großen und ganzen gleichblei­ bend und einheitlich für alle philosophischen Fakultäten Jugoslawiens. Es war einge­ teilt in allgemeine und nationale Geschichte. Es wurde ein System von drei verschie­ denen Studienabschlüssen eingeführt: Diplom A, Diplom B und Diplom C. Während die Gegenstände A und B die allgemeine und die nationale Geschichte darstellten, konnten als Gegenstand C Geographie, Kunstgeschichte oder ein anderes Fach ge­ wählt werden. In dieser Fachaufgliederung gab es bis zum Ende des 2. Weltkrieges keine wesentlichen Veränderungen. Nach dem 2. Weltkrieg wurde das Studienpro­ gramm um den Lehrstuhl für Zeitgeschichte erweitert 14 B. Grafenauer, Ljudmil Hauptmann, zgodovinski časopis XXII, 1968, str. 311—312. 1 5 B. Grafenauer, Nikola Radojčić, ZC XXI, 1967, str. 231—233. M B. Grafenauer, znanstveno delo Milka Kosa (ob 60-letnlcl) — z bibliografijo, zC VI—vn, 1952—53, str. 9—29; Isti, Ob sedemdesetletnici Milka Kosa — z bibliografijo (1»53—1982), ZC XVL 1982, str. 171—175; F. Gestrln, In memorlam akademiku In profesorju dr. MUku Kosu, ZC 28, 1972, str. 5—10, B. Grafenauer, Bibliografski pregled dela Milka Kosa 1963—1972, Ibid.. str. 10—12. 17 B. Grafenauer, Ob äestdesetletnlcl Frana Zwltterja (z bibliografijo), ZC XIX—XX, 1965— 1966, str. 7—21 ; Isti, Fran Zwitter — osemdesetletnlk, — z bibliografijo 1966—1984, ZC 39, 1985, str. 5—11 ; Isti, In memorlam, akademik prof. dr. Fran Zwitter, ZC 42, 1988, str. 159—163. " B. Grafenauer, In memorlam Gregor Cremošnlk — z bibliografijo, ZC ХП—ХШ, 1958— 59, str. 313—325. 1 8 F. Gestrln, Metod Mlkuž — äestdesetletnik, ZC 23, 1989, str. 193—199, O. Janäa-Zorn, M. Stiplovšek, Bibliografija prof. dr. Metoda Mikuža. ibid., str. 201—209; M. Stlploväek, Ob sedemde- setletnici prof. dr. Metoda Mikuža, zC 33, 1979, str. 609—812, N. Stergar, Bibliografija prof. dr. Me- toda Mikuža za obdobje 1970—1979, ibid., str. 613—615; M. Stlploväek, In memorlam profesorju dr. Metodu Mikužu, ZC 37, 1983, str. 117—120, N. Stergar, Bibliografija dr. Metoda Mikuža (urejena te- matsko), Ibid., str. 121—127. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • imo -4 e i l Eine größere Veränderung im Lehrprogramm brachte erst 1960 die Hochschulstu­ dienreform. Eingeführt wurde das stufenweise Studium (sog. Inversion des Studiums). Die ersten zwei Studienjahre wurden als ein höheres Studium, das dritte und vierte Jahr als Hochschulstudium betrachtet. Das Studium enthielt zwei Fachgegenstände und wurde den Bedürfnissen der Lehrerausbildung angepaßt. Später wurde das Stu­ dium in der Fachschaft so organisiert, daß es auch als nichtpädagogisches Einzelfach­ studium betrieben werden konnte, mit einem intensiven Kurs in Deutsch und Latein, den Sprachen der Qu eilen werke für die slowenische Geschichte. Auf der höheren Stufe wurde für die nichtpädagogische Gruppe noch das Studium der Archivwissen­ schaften eingerichtet. Diplomierte Absolventen dieser Richtung sollten den Mangel an den entsprechenden Berufsprofilen in wissenschaftlichen Instituten, Archiven und Museen beheben. In der Zeit von der Gründung der Universität im Jahre 1919 bis zum Jahre 1989 haben 750 Studenten die Diplomprüfung (Hochschuldiplom) aus dem Fach Geschichte abgelegt. Das Magisterstudium — Postdiplomstudium (sog. III. Stufe des Hochschul­ studiums) —, das im Jahr 1960 eingeführt wurde, haben bisher 20 Kandidaten abge­ schlossen, ihre Doktorarbeit aus den Geschichtswissenschaften haben in dieser Zeit 53 Kandidaten, erfolgreich" verteidigt Die Fachschaft Geschichte stellte von Anfang an auch eine Konzentration des wissenschaftlichen Potentials auf diesem Gebiet dar. Ein besonderes Merkmal der wissenschaftlichen Tätigkeit in der Fachschaft bestand in der Spezialisierung und individuellen Forschungsarbeit der einzelnen Mitglieder. Nach dem Jahr 1978 schlossen sich diese im Rahmen des Wissenschaftlichen Instituts der Philosophischen Fakultät auch dem Programm »Erforschung der Geschichte der Slo­ wenen« mit an. Eine besondere Rolle bei der Entwicklung der Fachschaft kommt auch der Fach­ schaftsbibliothek zu. Heute verfügt sie über einen Bestand von über 50.000 Einheiten, unter denen sich auch Bücher und Zeitschriften von großem Seltenheitswert befinden. Betreut wird sie von zwei Bibliothekaren und einem Bibliothekshelfer. Anläßlich der Siebzigjahrfeier des Bestehens der Fachschaft Geschichte wurde dort auf dem Korridor eine Gedenktafel mit den künstlerisch gestalteten Namenszü­ gen der verstorbenen Geschichtslehrer enthüllt (Dr. Ljudmil Hauptmann (1884—1968), Dr. Nikola Radojčić (1882—1964), Dr. Milko Kos (1892—1972), Dr. Fran Zwitter (1905— 1988), Dr. Gregor Cremošnik (1890—1958), Dr. Metod Mikuž (1909—1982)). Slovenska matica 61001 Ljubljana, Trg osvoboditve 7, pp. 458, tel.: (061) 214 190 Sredi decembra 1990 je izšla knjiga Fran Zwitter O. SLO VENSKEM NARODNEM VPRAŠANJU Razvoj slovenskega narodnega vprašanja in dozorevanje sloven­ skega naroda od konca 18. stoletja do druge svetovne vojne je ena izmed poglavitnih, če ne sploh najvažnejša tema znanstvenega dela pokojnega akademika in zaslužnega univerzitetnega profesorja dr. Frana Zwittra. Izbor Zwittrovih razprav ni pomemben le za spoznavanje naše najnovejše zgodovine in za zgodovinarje, marveč za široko kulturno občinstvo, ki ga zanimajo še danes žgoča slovenska narodna vpra­ šanja in še posebej za vsakogar, ki ga zanima predvojna pot v vsta­ jo 1941. Knjigo je uredil in s komentarjem opremil prof. dr. Vasilij Melik. Knjigotrška cena zbornika je 620 din, cena za člane Slovenske matice in zgodovinskih ter muzejskih društev pa le 430 din. Dodaten popust velja za kupce Matičine zbirke. 612 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • 1990 • 4 KONGRESI, SIMPOZIJI, DRUŠTVENO ŽIVLJENJE POROČILO O XXV. ZBOROVANJU SLOVENSKIH ZGODOVINARJEV V MURSKI SOBOTI OD 1. DO 3. OKTOBRA 1990 Na jubilejnem petindvajsetem zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Murski Soboti, ki sta ga organizirali Zveza zgodovinskih društev Slovenije in Zgodovinsko društvo za Pomurje, se je zbralo preko 300 udeležencev, med njimi največ učiteljev in profesorjev zgodovine. Prva dva dneva sta bila delovna, zadnji dan pa je bil name­ njen spoznavanju lepot in kulturnih spomenikov Prekmurja, ki je za mnoge pomenil prvi stik s to pokrajino. Odmaknjenost od Ljubljane ali pa kak drug razlog je botro­ val slabemu odmevu zborovanja pri slovenski politiki, ki se kljub vabilu ni odzvala in ni pozdravila udeležencev, kot tudi v osrednjih medijih. To je toliko bolj prese­ netljivo, ker sta bili na programu dve aktualni temi: migracijska gibanja pri Sloven­ cih in pogovor o novih vsebinah pouka zgodovine v naših šolah. Na zborovanju sem pogrešal tudi predstavnike drugih znanstvenih strok, zlasti tistih, ki so jim migracij­ ska gibanja predmet raziskav. Ali je to odraz nezainteresiranosti za delo drugih ali le slabe medsebojne informiranosti? Za dobro organizacijo srečanja in prijetno po­ čutje udeležencev se moramo zahvaliti predvsem Zgodovinskemu društvu za Pomurje oz. kolegici Metki Fujsovi in financerjem (Republiškemu komiteju za kulturo, Repub­ liškemu komiteju za raziskovalno dejavnost in tehnologijo ter Skupščini občine Mur­ ska Sobota). Po prijazni dobrodošlici soboškega župana Andreja Gerenčarja so prvi dan sledili referati o migracijskih gibanjih pri Slovencih. Temo so predlagali prekmurski organi­ zatorji, saj je bil ta konec Slovenije že od najstarejših časov vedno pod močnimi selitvenimi tokovi. Mimogrede povedano: Prekmurje kot izselitveno področje je v slo­ venski znanosti relativno najbolj obdelan prostor z vidika trajnega in zlasti sezon­ skega izseljevanja od srede 19. stoletja dalje. O izseljevanju iz Prekmurja, s poudar­ kom na migracijah na drugo stran Mure, je poročal Ludvik Olas. Regionalnemu vidiku so bili posvečeni še trije prispevki: Andrej Vovko je govoril o izseljevanju iz Primor­ ske med obema vojnama, tržaška rojaka Majda Kodrič in Aleksej Kale o izseljevanju iz Beneške Slovenije in kolega iz Madžarske Jena Râcskày o migracijah prebivalcev Železne županije v obdobju dualizma (1867—1914). Vovkov prispevek je opozoril na vprašanje slovenskih beguncev iz Primorske, ki so pred raznarodovalnimi pritiski po letu 1920 bežali v slovenski del Jugoslavije. Ali tudi te Slovence štejemo med izseljen- ce? Pri slovenskih raziskovalcih raznih znanstvenih disciplin najdemo različne opre­ delitve pojma »izseljenec«, kar kaže na terminološko nedorečenost, ki je nedvomno tudi posledica neusklajenega razvoja strokovnega jezika vsake znanosti zase. Kodrič in Kale sta osvetlila izseljevanje beneških Slovencev v širšem furlanskem prostoru ter opozorila na skupne točke tega procesa. Po svojem pristopu je bil prispevek zgodo- vinsko-sociološki pogled te problematike. Bogo Grafenauer je namenil prvi del referata kratkemu pregledu najpomembnej­ ših svetovnih migracijskih gibanj, drugi del pa srednjeveškim migracijam na Slo­ venskem. Gibljivost prebivalstva je stalnica v razvoju človeške družbe in pozna viške in umiritvena obdobja. Turško obdobje je poznalo mnoge premike prebivalstva v slo­ venski prostor, o čemer je poročal Ignacij Voje. Posledica teh premikov so bile etnič­ ne spremembe v vzhodnih predelih, npr. v Beli Krajini, kjer v nekaj vaseh še danes živijo potomci srbskih priseljencev tega obdobja. V celoti lahko rečem, da za čas do 19. stoletja niso raziskani vsi vidiki priseljevanj.' in notranjih selitev V slovenskem prostoru, še manj izseljevanj v tujino. Omenim naj, da je izseljevanju v tujino po­ svetil še največ raziskovalnih naporov Ferdo Gestrin v okviru selitev Slovanov v ita­ lijanski prostor od srednjega veka dalje, s poudarkom na obdobju od 15. do 17. sto­ letja. Proučevanju modernih migracijskih gibanj v 19. in našem stoletju je bilo na zborovanju posvečenih več referatov. Poleg že omenjenih prispevkov z regionalnega vidika so bili prebrani še širše zasnovani. Jasna Fischer je govorila o notranjih migra­ cijah od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne. Največ pozornosti je namenila rasti mestnega prebivalstva. Omenim naj, da je le ta referat sprožil diskusijo na koncu prvega delovnega dne (diskutant Vasilij Melik). O koncentraciji delavstva v re­ virjih in industrijskih centrih v Sloveniji med obema vojnama je razmišljal France Kresal. Industrijski razvoj je bil glavni vzpodbujevalec notranjih premikov delavstva v smeri podeželje—industrijski centri. Migracijskim gibanjem po letu 1945 sta bila namenjena dva prispevka: demograf Janez Malačič je napisal referat o zunanjih migracijah Slovencev po drugi svetovni vojni. Del razmišljanj je namenil prišel je- ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • 1990 . 4 613 vanju, saj je Slovenija ravno v tem času postala pretežno imigracijski prostor z vsemi negativnimi posledicami, ki se kažejo ali se bodo šele pokazale (npr. izseljevanje strokovno in visoko izobraženih Slovencev in priseljevanje manj izobraženih iz drugih etničnih, kulturnih in civilizacijskih sredin). O notranjih migracijah je razmišljal Zdenko Cepič, ki se je v prebranem prispevku omejil na čas do začetka šestdesetih let. O izseljevanju Slovencev v tujino do druge svetovne vojne v luči dotedanjih raziskav sem govoril podpisani (Marjan Drnovšek). Prebral sem le povzetek o publi­ cističnih in raziskovalnih dosežkih pri obravnavanju izseljevanja do druge svetovne vojne, objavi pa prepustil razmišljanja o terminoloških, časovnih in prostorskih vpra­ šanjih opredeljevanja tega procesa in o povojnih raziskovalnih načrtih, rezultatih in organizacijskih oblikah proučevanj izseljenske problematike. Matjaž Klemenčič je v kratkih potezah orisal delovanje ameriških Slovencev. To je bil tudi edini referat, ki je obravnaval življenje in delo slovenskih izseljencev v novi domovini. Da povza­ mem: organizator je želel poudariti migracijska gibanja znotraj slovenskega prostora, čeprav bi bilo zanimivo in potrebno zajeti migracije v celoti, vključno z delovanjem Slovencev v novi domovini. Širjenje zanimanja za Slovence na tujem v slovenski jav­ nosti zahteva tudi znanstvene odgovore o zgodovinskih koreninah tega procesa, o ohra­ njanju in izginjanju slovenskih etničnih otokov v vseh delih sveta in še o marsika­ terih vidikih bivanja slovenskih izseljencev na tujem. Tak pristop pa ni mogoč brez vključitve vseh znanosti, ki proučujejo izseljenstvo, kar naj bi bil predmet posebnega multidisciplinarnega simpozija. Dopoldanski del drugega delovnega dne je bil »lokalno« obarvan. Poslušalci smo dobili pregled razvoja prekmurskega prostora od najstarejših poselitev Prekmurja (Irena Savel) do druge svetovne vojne s prispevkom Metke Fujs o značilnostih ma­ džarske vojaške in civilne uprave v Prekmurju med vojno. O srednjeveških omembah Sobote oz. Murske Sobote in o njenem grbu je govoril mariborski pomožni škof Jožef Smej. Z jasno in prepričljivo besedo poznavalca in ljubitelja Sobote je opozoril na simbole, med katere uvrščamo tudi grbe, ki bi morali biti, po njegovih besedah, svetinja in se ne bi smeli stalno spreminjati. Zato naj vsebujejo elemente, ki niso vezani na vsakokratne oblastne apetite in ideologijo. Na umetnostne »importe« v Prekmurju — če se ne motim, so bili mišljeni stilni vplivi — nas je opozoril Janez Balažic. S podrobnim številčnim prikazom razvoja prebivalstva v okrajnem glavar­ stvu Ljutomer v letih 1880—1910 nas je seznanil Ivan Rihtarič. O političnem oz. strankarskem življenju v Prekmurju med obema vojnama je govoril Franc Kuzmič. Direktor arhiva iz Zalaegerszega Endre Gyimesi nam je predstavil madžarske vire za zgodovino Prekmurja s posebnim poudarkom na dokumentih iz svojega arhiva. Oba madžarska referenta sta poskrbela za prevod prispevkov, ki smo ju dobili v pisni obliki, sama pa sta govorila v madžarščini. Etnično vitalnost manjšin na območju Prekmurja, Porabja in avstrijske Štajerske je bila predmet zanimanja Albine Nećak- Lük. Referatom je sledila krajša nepolemična diskusija, ki je le dopolnila nekatere referate (diskutanta: Vanek Šiftar, Andrej Hozjan). V pogovoru z nekaterimi poslušalci je bila izražena kritična misel o suhoparnosti oz. obremenjenosti referatov s številčnimi podatki, ki so oteževali koncentracijo spremljanja. Marsikateri je pogrešal pregledne in analitične prispevke, ki bi dopol­ nili učiteljevo znanje, večkrat pa se je omenjala tudi ozka tematska usmerjenost referatov ipd. 2al ni nihče tega javno povedal v diskusiji. Kljub temu naj bodo ti kritični odmevi zapisani in vredni premisleka pri organizaciji naslednjega zborovanja. Z napetim pričakovanjem in z veliko udeležbo se je v popoldanskem delu dru­ gega dne zborovanja začel razgovor o strokovnih pogledih in željah pri pripravi novih vsebin pouka zgodovine. Prelomna dogajanja v slovenski družbi pogojujejo tudi ne­ obremenjena razmišljanja o vsem, tako tudi o zgodovinopisju na splošno in zlasti o vsebinah pouka zgodovine. Stari pogledi so se kresali z novimi, mnogo je bilo nerazumevanja ter užaljenosti, izrečenih je bilo mnogo pikrih besed. Kljub vročične­ mu ozračju pa je razgovor minil mirno s predlogom moderatorja Janka Prunka, da se sprejme prispevek Petra Vodopivca kot temelj bodočega razmišljanja o spremem­ bah. V uvodnem delu je Darja Mihelič poudarila nekaj kritičnih misli o dosedanjem deskriptivnem poučevanju zgodovine s premajhnim posluhom za današnje probleme, ki imajo svoje korenine v preteklosti (npr. ekologija). Osrednji poročevalec je bil Peter Vodopivec, ki je očital šolski zgodovini preveliko utesnjenost v boljševiške ideo­ loške okvire, ki so pogojevali enostranskost seznanjanja s preteklostjo in poveličevali materialno nad duhovnim. V prihodnje naj bi dobili učenci širok spekter zgodovin­ skega znanja, pogled na preteklost oz. svet pa naj bi sami oblikovali. Izhajanje iz sodobnosti, poudarjanje zgodovine vsakdanjega življenja, podajanje zgodovine NOB v kontekstu evropske zgodovine druge svetovne vojne, to so nekatere konkretne misli Petra Vodopivca glede vsebinskih sprememb pouka zgodovine. Tudi učitelj naj ima pravico, da sam izbira teme, katerim želi dati večji poudarek. Naloga pouka zgodo­ vine ni oblikovanje učenca v lojalnega in pokornega patriota, ampak v kritično mi- 614 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 slečega človeka. Voditelj okrogle mize Janko Prunk je navedel konkreten pristop pri poučevanju svetovne zgodovine kot kulturnega in civilizacijskega procesa na nivoju razumljivosti, jasnosti in sprejemljivosti za mladega človeka od 11. do 15. leta sta­ rosti, ki ga je že leta 1935 objavil kulturni zgodovinar Gombrich (Wissenschaft für Kinder, Weltgeschichte von der Urzeit bis zur Gegenwart). V razgovor se je vključila Prvenka Turk z opisom dosedanjih naporov Zavoda za šolstvo in z opozorili pred »kaotičnim« ravnanjem in laicizmom. Njeno razmišlja­ nje je podprl tudi Stefan Trojar, ki je hkrati omenii, da je bila zgodovina vedno odraz družbenopolitičnega sistema. O vlogi zgodovine kot ene treh temeljnih strok (poleg jezikoslovja in matematike) ter o dosedanjih prizadevanjih te stroke za spre­ membe poučevanja je govoril Bogo Grafenauer, ki je razmišljanje zaključil z mislijo, da so bila vsa dosedanja prizadevanja nesprejemljiva za oblikovalce šolske politike, zlasti za Zavod za šolstvo. Svoje misli na temo so razgrnili tudi Ignacij Voje, Ferdo Gestrin in Dušan Nećak, oglasili pa so se tudi učitelji zgodovine, med katerimi je Nuša Kern opozorila na razkol med stroko in praktiki. Zavzela se je za bolj elastičen in širok učni načrt, ki naj bi olajšal delo učiteljem, hkrati pa učenca naučil zgodo­ vinsko misliti. Marsikdaj je razgovor zašel od vsebinskih vprašanj k tehnično-didaktičnim. Zato se je Peter Vodopivec vključil v razgovor s predlogom, da se posveti več pozornosti novim vsebinam, njihovi realizaciji in sestavi novih učbenikov. Predsedstvo Zveze zgodovinskih društev Slovenije je bilo zadolženo, da z delovno skupino pristopi k ure­ sničevanju misli, ki so bile izrečene v Vodopivčevem predlogu. Razgovor je pokazal, da je bilo javnih srečanj med znanstveniki (teoretiki) in učitelji (praktiki) ter oblikovalci šolske politike vseeno premalo, zlasti pa so premalo poslušali drug drugega. Sedaj je čas, da se na podlagi mnogih izrečenih idej dosežejo konkretni rezultati ob sodelovanju vseh, ki želijo izboljšati pouk zgodovine v naših šolah. M a r j a n D r n o v š e k OBČNI ZBOR ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Murska Sobota, 1. oktobra 1990 POROČILO O DELU ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE 1988—1990 Odkar se je Zgodovinsko društvo za Slovenijo na zborovanju slovenskih zgodovi­ narjev v Ljubljani 1980 formalno preoblikovalo v Zvezo društev zgodovinarjev na slo­ venskem področju, smo bili na zborovanjih zgodovinarjev redno priča pojavu, da so se skupščine oziroma občni zbori zgodovinarjev vlekli v nedogled. Na njih so se nam­ reč poročilu o delu Zveze, poročilom o delu njenih štirih sekcij, blagajniškemu poro­ čilu ter poročilom o izhajanju osrednjih zgodovinskih glasil, pridružila še ločena poro­ čila o delu vsakega lokalnega zgodovinskega (oziroma muzejskega) društva posebej (če niti ne omenjamo poročil nadzornega odbora in overovateljev zapisnika). Vsako pove­ čanje števila lokalnih društev je povečalo tudi število poročil in s tem podaljšalo tra­ janje občnega zbora. Vrhunec je bil v tem pogledu dosežen pred dvema letoma na Ptu­ ju, ko je bilo potrebno občni zbor prekiniti in ga nadaljevati naslednjega dne. To je bil povod, da smo se že na prvem sestanku novega izvršnega odbora Zveze dogovorili, da bodo poslej občni zbori zgodovinarjev potekali poenostavljeno. Za sprejemanje poročil lokalnih zgodovinskih društev so namreč pristojni njihovi lastni občni zbori, medtem ko delegatsko sestavljeni občni zbor Zveze formalno ni upravičen za sklepanje o de­ lovnih poročilih društev na terenu. Delo štirih sekcij Zveze pa sodi v njeno osrednjo dejavnost. Poslej naj bi se na občnih zborih Zveze predstavilo le eno samo, globalno poročilo o delovanju Zveze, njenih sekcij in lokalnih društev. Ločeno naj bi se pred­ stavila poročila o blagajniškem poslovanju, o izhajanju glasil ter — na izrecno željo — o delu tistih sekcij, ki bi se v preteklem mandatnem razdobju izjemno izkazale s svojo dejavnostjo. Pred zborovanjem smo se torej obrnili na vsa lokalna zgodovinska dru­ štva in na obe muzejski društvi, ki so kolektivni člani Zveze, in na sekcije. Zaprosili smo jih za pisna poročila o njihovem delovanju v preteklih dveh letih ter za skico nji­ hovih načrtov za nadaljnje delo. To poročilo bo najprej predočilo formalno zgradbo Zveze, smisel in pomen, ki naj bi ga Zveza imela za zgodovinsko stroko, a tudi težave, ki jih njena zapletena organi­ zacija predstavlja za učinkovito poslovanje. Za marsikaterega zgodovinarja bomo pri tem govorili o zanj znanih dejstvih, velika večina pa doslej s temi stvarmi še ni bila seznanjena. Sledila bo globalna slika konkretnega dela in načrtov organiziranih zgodo­ vinarjev na Slovenskem. Začnimo najprej z organizacijo slovenskih zgodovinarjev. Zgodovinarji in ljubite­ lji zgodovine pri nas se lahko včlanijo in organizirano delujejo v enem ali več od de- ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 • 4 815 setih lokalnih zgodovinskih društev na Slovenskem (Zgodovinsko društvo Ljubljana, Zgodovinsko društvo za Gorenjsko, Zgodovinsko društvo za Severno Primorsko, Zgo­ dovinsko društvo za Južno Primorsko, Zgodovinsko društvo za Koroško, Zgodovinsko društvo v Mariboru, Zgodovinsko društvo v Celju, Zgodovinsko društvo v Ptuju, Zgo­ dovinsko društvo za Dolenjsko in Posavje ter letošnji gostitelj zborovanja — Zgodo­ vinsko društvo za Pomurje). Vsako od teh desetih društev, ki skupno štejejo okrog 1300 članov, je kot kolektivni član povezano v Zvezo zgodovinskih društev Slovenije, katere člana sta pa tudi Muzejsko društvo v Škof ji Loki in Belokranjsko muzejsko društvo. Zveza ima štiri sekcije: sekcijo za gospodarsko in družbeno, za krajevno, za novejšo zgodovino in šolsko sekcijo. Vsako od lokalnih zgodovinskih društev, vsaka od sekcij in tudi Zveza kot taka, pripravljajo po svojih močeh in razpoložljivih sredstvih sestanke, strokovna predava­ nja, predstavitve knjig, razstave, izlete, okrogle mize, posvetovanja, odkrivanja spo­ minskih plošč itd. Zveza si prizadeva usmerjati in usklajevati delo lokalnih zgodovin­ skih društev, ne najbolj uspešno pa skuša društvom na terenu posredovati tudi vesti o dogajanjih v stroki na jugoslovanskem in svetovnem prizorišču. V sodelovanju z enim od lokalnih društev pripravlja Zveza nadveletna zborovanja slovenskih zgodovi­ narjev, ki predstavljajo njeno poglavitno nalogo. Zveza je vključena tudi v vsakoletne priprave mednarodnega kulturno-zgodovinskega simpozija Modinci. Pod njenim okri­ ljem izhajata dve zgodovinski glasili, Zgodovinski časopis in Kronika. Glede na fi­ nančna sredstva izhajajo nekatere zgodovinske publikacije tudi v zbirkah Knjižnica Zgodovinskega časopisa oziroma Knjižnica Kronike. Z zamenjavami za publikacije si je Zveza pridobila obsežno knjižnico, ki se nahaja na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Tudi nekatera lokalna zgodovinska društva izdajajo lastna gla­ sila s čisto zgodovinsko ali pestrejšo tematiko. Ob opisani konkretni dejavnosti Zveze pa bi Zveza mogla postati tudi pomemben pobudnik usklajevanja raziskovalne'dejav­ nosti slovenskih zgodovinarjev. Zveza predstavlja namreč edino organizacijo, v kateri so pod eno streho posredno združeni takorekoč vsi slovenski zgodovinarji. Zvezo vodita predsedstvo oziroma izvršni odbor. Člani izvršnega odbora v razšir­ jeni sestavi so predsednik, dva podpredsednika, tajnik, blagajnik in njegov namestnik, predsedniki štirih navedenih sekcij, delegati desetih zgodovinskih in dveh muzejskih društev, urednika zgoraj omenjenih zgodovinskih glasil ter nekaj drugih odbornikov. Odbor se sestaja dva do štirikrat letno. V obdobju 1988—90 so bili: predsednica Darja Mihelič, podpredsednika Ignacij Voje in Janko Prunk, tajnik Janez Marolt, blagajnik v začetku Boris Rozman, nato Daniela Juričič, pomočnica blagajnice Majda .Čuden, predsednica sekcije za gospodar­ sko in družbeno zgodovino v začetku Jasna Fischer, nato Olga Janša-Zorn, sekcije za novejšo zgodovino Zdenko Cepič, za krajevno zgodovino Janez Kopač, za pouk zgodo­ vine Stefan Troj ar, urednik Zgodovinskega časopisa Vasilij Melik, Kronike najprej Marjan Drnovšek, nato Maja Zvanut. V jugoslovanskem okviru je Zveza kot kolektivni član vključena v Zvezo zgodo­ vinarjev Jugoslavije. To vodi predsedstvo, ki ga sestavljata po dva delegata republi­ ških in pokrajinskih društev ter dva delegata Vojnozgodovinskega inštituta JLA iz Beograda. Sejam prisostvujejo tudi' predstavniki nekaterih drugih organov, ki delujejo v okviru Jugoslavije. Predsedstvo se sestaja dvakrat letno. Trenutni predsednik pred­ sedstva je prof. Ivan Kampuš iz Zagreba. Zveza zgodovinarjev Jugoslavije pripravlja naštiriletne kongrese jugoslovanskih zgodovinarjev. Izdaja glasilo Jugoslovenski isto­ ri j ski časopis, ki pa ima že več let težave z izhajanjem.. Njegov urednik občasno priso­ stvuje sejam predsedstva Zveze. Na jugoslovanskem nivoju deluje tudi Jugoslovanski nacionalni komite za.zgodo­ vinske vede. Sodeluje pri pripravah svetovnih kongresov zgodovinarjev, ki si sledijo vsakih pet let, letošnji je bil v Španiji v Madridu. Predsednik komiteja, prof. Rene Lo- vrenčič iz Zagreba, se udeležuje sej predsedstva Zveze zgodovinarjev Jugoslavije. Na­ cionalni komite vključuje številne meddržavne komisije: jugoslovansko-avstrijsko, -če­ škoslovaško, -francosko, -italijansko, -madžarsko, -rusko, -špansko.. Slovenski pred­ stavniki sodelujejo v vsaki od njih, predsednik jugoslovansko-avstrijske je prof. Franc Rozman, češkoslovaško-jugoslovanske pa dr. France Kresal. Nacionalni komite sode­ luje tudi v mednarodnih komisijah, ki se posvečajo nekaterim specialnim zgodovin­ skim temam. • i V jugoslovanskem okviru deluje tudi komisija za gospodarsko zgodovino. Poleg okroglih miz z. gospodarsko tematiko vsaka štiri leta soorganizira svetovne kongrese gospodarskih zgodovinarjev. Letos je bil kongres v Belgiji v Louvenu. Ta komisija iz­ daja revijo Acta historico-oeconomica Iugoslaviae. Komisijo vodita dr. Ivan Erceg iz Zagreba in dr. Danica Milic iz Beograda. Po svoji funkciji je v delo komisije in v ured­ ništvo revije pritegnjen tudi predsednik sekcije za gospodarsko in družbeno zgodovino pri Zvezi zgodovinarjev Slovenije. Na nivoju Jugoslavije deluje tudi stalna komisija za pouk zgodovine, ki ji pred­ seduje mag. Milutin Perović iz Beograda. V tej komisiji sodelujeta predsednik šolske 616 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1980 . 4 sekcije slovenske zveze zgodovinarjev in republiška inšpektorka za zgodovino na Za­ vodu za šolstvo. Omenjena komisija pripravlja vsakoletne simpozije o pouku zgodovine in izdaja revijo Pouk zgodovine. Tudi predsednik te komisije je reden obiskovalec sej predsedstva Zveze zgodovinarjev Jugoslavije. V državnem okviru delujeta še balkanološki in bizantološki komite, kjer imamo slovenski zgodovinarji tudi svoje zastopnike. Svetovni bizantološki kongresi si sledijo vsakih pet let. Tudi komite za zgodovino druge svetovne vojne je bil zasnovan v okviru Jugosla­ vije, konkretno pa se je njegova dejavnost sedaj prenesla na Inštitut za novejšo zgodo­ vino v Ljubljani. Organizacija zgodovinarjev je torej silno zapletena. Učinkovito in hitro poslovanje ter pretok obvestil od vrha navzdol je zato otežkočeno. Obvestilo potuje npr. od evrop­ ske organizacije na Nacionalni komite, nato od tod na predsedstvo jugoslovanske Zve­ ze, ta ga posreduje republiškim in pokrajinskim zvezam društev, te naprej zgodovin­ skim in muzejskim društvom, ta pa — če ni že zdavnaj prepozno — svojim članom. Vse skupaj spominja na tisto narodno »maček miško, miš pšeničko pod goro, pod to goro zeleno...« K sreči ima Zgodovinski časopis posebno rubriko »Obvestila«, ki brez zapletene procedure seznanjajo zgodovinarje z dogajanjem v stroki. Tudi pri stiku slo­ venske Zveze z lokalnimi zgodovinskimi društvi nekoliko škriplje. Nekatera med njimi se na vabila in dopise ne odzivajo. Ker je vsa dejavnost društev zasnovana na dobro­ voljni osnovi, nismo upravičeni grajati društev, ki se pri delu ne pretegnejo. Vsa dru­ štva namreč niso bila nikdar enako aktivna. Zlasti novoustanovljena društva se na­ vadno odlikujejo po delovnem zagonu, čez leta pa jim moči nekoliko poidejo. V kratkem si zdaj oglejmo delo Zveze v preteklem dveletnem obdobju. Uspešno se je spopadla z organizacijo XXV. zborovanja slovenskih zgodovinarjev. V sedanjih kriznih časih je bila ob pomanjkanju sredstev realizacija zborovanja občasno videti celo vprašljiva. K izvedbi zborovanja je v veliki meri pripomogla podjetnost in priza­ devnost Pomurskega zgodovinskega društva. Po svojih predstavnikih je Zveza sodelo­ vala pri mednarodnem srečanju Modinci, ki je bilo lani v Mogersdorfu, letos pa v Ko- szegu. Razširjeni odbor Zveze se je v preteklih dveh letih sestal petkrat, priložnostni sestanki odbora v okleščeni sestavi pa so skrbeli za tekoče poslovanje Zveze. Na jugo-* slovanskem nivoju je prišlo v tem dveletnem obdobju do štirih sej in ene konference, kjer se je zamenjal predsednik predsedstva Zveze zgodovinarjev Jugoslavije/Zboro­ vanju zgodovinarjev v Ptuju je sledila jugoslovanska okrogla miza na temo 70 let Jugoslavije 1918—1988 z dvema slovenskima udeležencema. Ceškoslovaško-jugoslovan- ska komisija je imela lani posvetovanje v Brnu (sodelovali so štirje slovenski refe­ renti), letos pa na Cetinju (med referenti so bili trije Slovenci). Francosko-jugoslo- vanska komisija se je lani sestala v Beogradu (prisostvoval je en slovenski udeleženec). Letošnjega svetovnega kongresa zgodovinarjev v Madridu in svetovnega kongresa eko­ nomskih zgodovinarjev v Louvenu se je zaradi pomanjkanja sredstev udeležil le po eden slovenski zgodovinar. Medtem ko je delo sekcije za krajevno zgodovino v preteklem mandatnem ob­ dobju počivalo, pa smo uspeli znova spraviti v tek sekcijo za gospodarsko in družbeno zgodovino. Imela je en organizacijski in en delovni sestanek v obliki okrogle mize. Razpravljal je o opravljenem delu, o vrzelih, načrtih in prioritetnih nalogah gospodar­ skih zgodovinarjev na Slovenskem. Šolska sekcija je bila po svojih predstavnikih za­ stopana na obeh vsakoletnih simpozijih o pouku zgodovine (1989 v Tjentištu in 1990 v Gornjem Milanovcu). Sodelovala je tudi s šolniki pri načrtovanju srednješolskih zgo­ dovinskih aktivnosti. .Člani odbora Zveze vsi budno spremljajo spremembe pri novih reformah srednje šole in skušajo po svojih močeh posredovati v korist zgodovine. Med sekcijami je po svoji aktivnosti izstopala zlasti sekcija za novejšo zgodovino. Imela je več sestankov. Med javnimi prireditvami je vzbudila največjo pozornost okrogla miza o vojnih žrtvah, ki je bila marca 1989, njene prispevke pa je objavila revija Borec (XLI, maj—junij 1989, 588—648). Predsednik te sekcije se je izkazal tudi s prizadev­ nim sodelovanjem pri izobraževanju mladine. V prihodnjem mandatnem obdobju bo Zveza vnovič pripravila zborovanje sloven­ skih zgodovinarjev. Načrtujemo tudi razgovor izvedencev o uskladitvi nekaterih zgo­ dovinskih raziskav, kjer bi se dogovorili o prioritetnih nalogah slovenskega zgodovino­ pisja. Upamo, da nam bo tokrat uspelo izvesti posvetovanje z mednarodno udeležbo o objavljanju arhivskih virov. Priprave za tako posvetovanje so bile že v teku, njegova realizacija pa je padla v vodo zaradi pomanjkanja denarja Zveza namerava še naprej sodelovati pri mednarodnih modinških srečanjih. V okviru Jugoslavije bomo pritegnjeni k pripravi jugoslovanskega kongresa zgo­ dovinarjev, ki naj bi bil 1992 na Hrvaškem. Avstrijsko-jugoslovanska komisija bo ime­ la sestanek predvidoma 1992 v Istri, soorganizirali pa ga bosta slovenska in hrvaška stran skupaj. Za pripravo sestanka češkoslovaško-jugoslovanske zgodovinske komisije bo v prihodnjem letu zadolžena češkoslovaška stran. Se naprej bomo prisotni tudi pri drugih mednarodnih komisijah. Tudi svetovni bizantološki kongres (1991 v Moskvi) ne bo minil brez prisotnosti Slovencev. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990.. 4 617 Sekcija za gospodarsko in družbeno zgodovino načrtuje letno po en do dva stro­ kovna sestanka oziroma okroglo mizo z razgovorom o dogovorjeni gospodarski tema­ tiki. Sekcija za novejšo zgodovino bo skušala poleg ostalih manj zahtevnih ciljev ure­ sničiti tudi širše zasnovano posvetovanje o povojni agrarni reformi pri nas. Šolska sek­ cija namerava še naprej sodelovati pri jugoslovanskih simpozijih o pouku zgodovine, pa tudi pri vzgoji mladih kadrov. Zveza bo tudi kot celota še nadalje budno spremljala preoblikovanje učnih programov in skušala svetovati šolnikom glede interpretacij ne­ katerih zgodovinskih dogodkov. Lokalna društva so v preteklem času pokazala živahno dejavnost, ki je tu pred­ stavljena skrčeno, neokrnjena poročila društev pa bo dobilo na razpolago uredništvo Zgodovinskega časopisa. V preteklem obdobju je bilo na novo ustanovljeno Zgodovin­ sko društvo za Južno Primorsko. Imelo je vrsto sestankov s predavanji in predstavit­ vami številnih publikacij, ki obravnavajo primorsko področje. K sodelovanju je pri­ tegnilo več uglednih strokovnjakov, išče pa tudi stik s sorodnimi društvi na Obali. Ker uživa podporo muzejskih in arhivskih ustanov, cilj društva za obnovo regionalne revije ni videti nedosegljiv. Zgodovinsko društvo za Severno Primorsko svoje energije očitno še ni izčrpalo: v preteklem obdobju je organiziralo predavanji in strokovno srečanje. Odlikovalo se je z dejavnostjo svojih članov na raznih posvetovanjih ter v publicistiki. Dalo je tudi nekaj pobud glede spominskih obeležij. Ljubljansko društvo je imelo ne­ kaj spominskih sestankov ter impozantno število predavanj, ki so pokrila takorekoč vsa razdobja slovenske zgodovine. Večino predavateljev (enajst od dvajsetih) so pred­ stavljali strokovnjaki iz ostale Jugoslavije, Italije, Avstrije in Nemčije, ki so bili obi­ čajno tudi gostje Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Koroško zgo­ dovinsko društvo je za svoje člane pripravilo vrsto predavanj, ki so osvetlila različna obdobja zgodovine od srednjega veka do problematike zgodovinopisja o NOB. Društvo je skrbelo tudi za dopolnilno izobraževanje pedagogov s pripravo seminarja za učitelje zgodovine.'Šolski problematiki se je posvetilo tudi Zgodovinsko društvo za Dolenjsko in Posavje: članstvo je razpravljalo o nujni prenovi obstoječih učbenikov, o razmerju med politično, socialno in gospodarsko zgodovino. Društvo je sodelovalo pri delovanju zgodovinskih krožkov, vključuje se v priprave razstav, sodeluje s sorodnimi organiza­ cijami, daje pobude glede poimenovanja ulic in trgov, udejstvuje se na področju pu­ blicistike. Tudi člani zgodovinskega društva v Ptuju so občutili potrebo, da se pogovo­ rijo s strokovnjaki o proučevanju in poučevanju sodobne zgodovine. Dejavnost tega društva je bila sicer usmerjena v strokovne ekskurzije, a tudi v predstavitev društvene publikacije in pripravo razstave razglednic. Društvo bo za svojo stoto obletnico 1993 izdalo novo številko Ptujskega zbornika. Naš gostitelj, Zgodovinsko društvo za Pomur- je je prevzelo levji delež organizacije zborovanja. V preteklem razdobju pa je pripra­ vilo še dve'posvetovanji in številna predavanja; Prispevki posvetovanj so bili tudi ob­ javljeni. Društvo izdaja lastno glasilo, udejstvuje se pri razpravah o mestnem grbu, preimenovanju Murske Sobote nazaj v Soboto pa je namenilo posebno okroglo mizo, ki je tudi odmevala v sredstvih javnega obveščanja. Zelo dejavno je bilo v preteklem razdobju tudi Belokranjsko muzejsko društvo, ki se je izjemno izkazalo s knjižnimi objavami. Pripravilo je več predavanj, strokovni izlet, aktivno sodelovalo pri ureditvi arheološkega objekta (mitrej). 1989 so svečano proslavili 40-letnico društvenega delo­ vanja. Poročil o delu društev, ki tu niso omenjena, nismo prejeli. Iz opisanega je razvidno, da je dejavnost zgodovinarjev pri nas živahna in pestra, čeprav v posameznih členih nekoliko škriplje. V nadaljnjem delu pa nas čaka še vrsta težav. Tu so negotova vprašanja financiranja, nepredvidljivo nadaljnje razmerje in sodelovanje republiške Zveze z jugoslovansko Zvezo zgodovinarjev, ne nazadnje tudi pravna vprašanja. V kratkem bomo namreč morali popraviti zvezni statut in statute lokalnih društev ter vanje vnesti klavzulo, da so društva nestrankarske organizacije. V razpravi o tem poročilu bomo hvaležno sprejeli vsako novo misel, kako naj se znaj­ demo v sedanjih razmerah in kako naj odpravimo opisane pomanjkljivosti poslovanja. D a r j a M i h e l i č POROČILO UREDNIŠTVA ZGODOVINSKEGA ČASOPISA Med občnim zborom na Ptuju 28. 9. 1988 in današnjim občnim zborom je izšlo devet zvezkov s povprečnim obsegom 160 strani : dva za 42. letnik 1988 (str. 315—624), štirje za 43. letnik 1989 (636 strani) in trije za 44. letnik 1990 (486 strani). Izhajamo torej redno. Naklada znaša zdaj 1850 izvodov. Sofinanserji, ki smo jim dolžni zahvalo, so bili republiški komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, republiški komite za kulturo, republiški komite za vzgojo in izobraževanje, znanstveni inštitut filozofske fakultete in znanstveno-raziskovalni center SAZU. V zbirki Zgodovinskega časopisa, ki smo jo začeli izdajati pred desetimi leti kot samostojne ponatise nekaterih člankov, so izšli v tem času trije zvezki: lansko leto 618 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1890 • 4 Predraga Belica razprava o prvih treh desetletjih jezuitov in Slovencih (1546—1569), letos pa študija tržaške Slovenke Marte Verginella o družini v Dolini pri Trstu v 19. stoletju, ki smo jo izdali skupaj z odsekom za zgodovino pri Narodni in študijski knjiž­ nici v Trstu, in razprava Rajka Bratoža o vplivu oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja, ki smo jo izdali skupaj z Znanstvenim inštitu­ tom filozofske fakultete in Inštitutom za zgodovino Cerkve pri teološki fakulteti. Izdali smo novih sedem ponatisov starejših letnikov. V a s i l i j M e l i k POBOCILO UREDNIŠTVA KRONIKE \ V obdobju 1988—1990 sta izšla dva letnika (36/1988 in 37/1989) in prva dvojna številka letnika 38/1990, to je skupno osem številk (tri dvojne in dve enojni). Dvojna številka 37. letnika (št 1-2, 1989) je bila tematsko zasnovana (Iz zgodovine Primorske). Skupni obseg je 724 strani: 278 (1988), 344 (1989) in 102 (1990) oziroma 157 avtorskih pol tekstovnega in slikovnega gradiva. Prispevkov je bilo v rubriki članki in razprave 67, nove publikacije 56, zapiski in gradivo 18, delo naših zavodov in društev 15, osebne novice 7, posveti in zborovanja 3, iz fotografskih albumov 2. V vseh številkah je sodelovalo 52 različnih avtorjev člankov in razprav. V tem času se je zamenjal tudi glavni urednik časopisa; do vključno š t 3 lansko­ letnega letnika ga je urejal Marjan Drnovšek, prva dvojna številka letošnjega letnika pa je rezultat dela nove urednice Maje Zvanut iz Narodnega muzeja v Ljubljani. Izko­ riščam priložnost in se ob tej priliki zahvaljujem vsem aktivnim članom uredniškega odbora in še posebej vsem avtorjem, ki so mi v času mojega urejevanja pomagali pri izdajanju Kronike. M a r j a n D r n o v š e k NOVO VODSTVO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Na občnem zboru v Murski Soboti 1. oktobra 1990 je bilo izvoljeno novo vodstvo Zveze zgodovinskih društev Slovenije v naslednji sestavi: Darja MIHELIC — predsed­ nica, Vasilij MELIK in Janko PRUNK — podpredsednika, Janez MAROLT — tajnik, Daniela JURICIC — blagajničarka, Majda ČUDEN — pomočnica blagajničarke. Za člana upravnega odbora je bil izvoljen še Marjan DRNOVŠEK. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Ignacij VOJE, France KRESAL, Ema UMEK, v častno razsodišče: Tone FERENC, Štefan TROJAR, France M. DOLINAR. x Janez Marolt POGOVOE O GLAVNIH ODPRTIH VPRAŠANJIH SLOVENSKE GOSPODARSKE ZGODOVINE Sekcija za gospodarsko in družbeno zgodovino pri Zvezi zgodovinskih društev Slovenije je dne 17. aprila 1990 v prostorih Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani priredila pogovor o glavnih odprtih vprašanjih slovenske gospodarske zgodovine, ki se ga je udeležilo okrog 20 strokovnjakov, ki j im je ta tematika blizu. V kratki uvodni besedi je predsednica sekcije Olga Janäa-Zorn poudarila, da se je o vprašanjih gospodarske zgodovine že večkrat razpravljalo bodisi v okviru dru­ štvenih zborovanj (od 1982 do 1986) bodisi v okviru same sekcije; organizirani sta bili tudi dve okrogli mizi: 1977 je bila okrogla miza posvečena vlogi prometa v gospodar­ ski zgodovini jugoslovanskih dežel, 1983 pa vlogi gozdov v gospodarskem življenju jugoslovanskih narodov. Kot izhodišče za ta pogovor je sedem članov sekcije podalo krajše prispevke, v katerih so nanizali svoje ugotovitve zlasti v zvezi s problematiko in obdobjem, s katerim se ukvarjajo. Prvi je spregovoril Ferdo Gestrin, ki se je dotaknil problematike agrarne in neagrarne zgodovine pri nas od vključno srednjega veka do 18. stoletja. Kljub temu da je agrarna zgodovina še relativno najbolje obdelano področje, bi po njegovem mnenju bilo treba še marsikaj postoriti Naštel je nekaj takih tem in sicer: 1. ugotoviti število kmetij, ker sedaj govorimo o tem precej na pamet; 2. ugotoviti opustelost ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 6 1 9 kmetij v raznih obdobjih, o čemer nimamo kompleksne slike. Ustvariti bi jo bilo mogoče na osnovi urbarjev in drugih virov. Zanimivo bi bilo ugotoviti vzroke opu­ stelosti, koliko je tega zaradi turških vpadov ali drugih momentov (nekaj sta že raziskovala Vilfan, Sumrada) ; 3. vrste kmetij in drobitev kmetij. Gestrin je menil, da ponekod ni prihajalo do večjih delitev vse do 18. stoletja; omenil je Koropčeve štu­ dije, po katerih je od 7230 kmetij v 16. stoletju odpadlo na polovične le okrog 1000 kmetij. Tudi za Gorenjsko je značilno, da je imela malo delitev. Poseben je problem kajž, ki so ponekod zgodnje, ob fužinarskih krajih jih je tudi več; 4. problem mlinov in žag. Ce bi imeli ugotovljene mline, bi lahko sklepali na tedanjo kmečko proiz­ vodnjo, ker približno vemo, koliko so mlini lahko zmleli; 5. za 17. stoletje, ki je najmanj obdelano, bi se dalo slediti ves agrarni razvoj do velikih reformnih spre­ memb v 18. stoletju. Lahko bi sledili oblikam zakupov itd. V zvezi z neagrarno problematiko je Gestrin predlagal, naj bi kljub precejšnjemu napredku pri raziskovanju v zvezi z zgodovino obrti skušali obdelati še nove oblike kot so založništvo, investicije za določene dejavnosti, elemente kapitalizma, špekula­ cije, vprašanje investiranja trgovinskega kapitala v zemljiška posestva, vprašanje posojil itd. V zvezi s trgovino bi bilo treba pregledati ohranjene arhive o mitninah (od česa so se pobirale, kolikšen je promet, boj za mitnice, oddaja mitnic na kon- kurz). Zanimiv bi bil tudi problem tihotapstva; o teh količinah namreč nimamo raz­ iskav, podatki pa so ohranjeni. Potem je tu še kmečka trgovina v službi zemljiškega gospoda. Gestrin je menil, da bi morali sistematično začeti z raziskovanjem 17. sto­ letja, pri tem bi na eni strani veliko lahko storili posamezniki, ki se ukvarjajo z go­ spodarsko zgodovino, na drugi strani pa fakulteta z diplomskimi nalogami. Peter Vođopivec se je v svojem prispevku omejil na 19. stoletje in čas do konca monarhije ter je poudaril, da bi poleg gospodarske morali obravnavati tudi socialno zgodovino. Menil je, da je največje pomanjkanje raziskav zlasti na področju neaararne zgodovine tega obdobja in da v tem močno zaostajamo za Avstrijci, Cehi in-Nemci. O razvoju moderne industrije, nastajanju kapitala, problematiki meščan­ stva nimamo veliko. Manjka zlasti sintez, manjka komparativnih študij za vse slo­ venske pokrajine in glede na avstrijski prostor. Izrazito gospodarski zgodovinarji so pri nas redki (Slokan, Sorn, Kresal), zato bi bilo treba poiskati nekoga, ki bi se ukvarjal samo s problematiko industrijskega razvoja 19. stoletja pri nas. Kot nasled­ nje je Vodopivec izpostavil socialno vprašanje, predvsem, kakSen je bil delež sloven­ skega meščanstva pri nas in kolikšna je bilo'ekonomska moč tega meščanstva. Ob tem je opozoril na knjigo J. Kofalke, kjer je obravnavan položaj češkega meščanstva. Na podoben metodološki način bi tudi mi lahko pričeli z delom. Deloma obdelano imamo le vprašanje uradništva v magistrski nalogi Ève Holz. Vodopivec je opozoril tudi na delo T. Hočevarja o strukturi slovenskega gospodarstva, kjer je med drugim postav­ ljeno vprašanje, ali je sploh mogoče pred prvo svetovno vojno govoriti o slovenskem nacionalnem gospodarskem sistemu in v kolikšni meri lahko pred letom 1918 govo­ rimo o slovenskem trgu, ki presega deželne meje. Sicer je pa T. Hočevar ugotovil, da neodvisno slovensko gospodarstvo nastaja šele na podlagi neodvisnih slovenskih fi­ nanc, torej šele po letu 1900. Vodopivec je Se opozoril na problem, kakšen je delež slovenske neagrarne proizvodnje na domačem tržišču in kolikšen je delež konkurence na slovenskih deželnih tržiščih. Kot vzgled je omenil knjigo avstrijskega zgodovinarja R. Saugruberja o začetkih avstrijske potrošniške družbe. Čeprav vemo, da je izgradnja železnice povzročila vdor tujega industrijskega blaga, poznamo tudi posledice tega, samega procesa pa ne poznamo. Posebej v zvezi z železnicami je Vodopivec menil, da je bil gospodarsko-socialni vidik pri raziskovanju precej zanemarjen; doslej je bil poudarek predvsem na tem, kako so gradili, torej tehnični in investicijski vidik (Mo- horič, Jenko) manj pa je bilo govora o gospodarskih učinkih. Tako nimamo izraču­ nov, kaj pomeni izpad prevozništva, vdor industrijskega blaga in dejstvo, da podjetja ob progah v trenutku, ko nastane večje tržišče, ne morejo konkurirati. Neobdelano je vprašanje, kaj je imel kmet od železnice. V drugi fazi izgradnje železnic (v osemde­ setih in devetdesetih letih) se vidi, da so to od države vzpodbujane in investirane gradnje in, da še manj kot prej zaposlujejo kmečko delovno silo, pač pa privabljajo cenejšo delovno silo iz drugih delov države. Tudi odškodnina za odvzeto zemljo je bila minimalna. V zvezi z železnicami je Vodopivec tudi naglasu, da so bili učinki železnice marsikje nepredvidljivi, tako so npr. od železnice proti Kranju pričakovali, da bodo izdelki šli lepo v promet, pa se to ni zgodilo, po drugi strani pa je prišlo do nagle rasti cen lesa ipd. Ukvarjanje s širokimi problemi moderne industrijske meščanske družbe zahteva po Vodopivčevem mnenju formiranje skupine ljudi pri enem že obstoječih inštitutov, ki bi se ukvarjali z gospodarsko in socialno zgodovino. Kaže pa se tudi potreba po formiranju posebnega instituta za socialno in gospodarsko zgodovino. Jasna Fischer je opozorila na problem organizacije raziskovalnega dela pri nas. Menila je, da so bili narejeni določeni premiki v zadnjih letih, vsaj kar zadeva Inšti­ tut za novejšo zgodovino, kjer je sedaj od 24 temeljnih raziskovalnih nalog že šest 620 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 • 4 takih, ki se ukvarjajo z gospodarsko in družbeno zgodovino, dve s tematiko obdobja pred prvo svetovno vojno, dve med vojnama in dve po letu 1945. Pischerjeva je opo­ zorila, da je velika hiba slovenske zgodovinopisne znanosti v njeni organiziranosti: V zadnjih letih namreč ni bilo ve« skupnega planiranja raziskav na področju celotne slovenske zgodovine, delo je razdeljeno med posamezne znanstvene organizacije in ni niti osnovne informacije o tem, kai posamezne institucije delajo. Zato bi morali naj­ prej ugotoviti, kaj se kje dela (na Inštitutu Milka Kosa pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, Znanstvenem inštitutu filozofske fakultete, na pedagoški fakulteti v Mariboru. . .) . Pischerjeva je predlagala, da bi skušali preko sekcije ali preko medin- stitucnskega povezovanja poskrbeti za bolj podrobno seznanjanje s tem, kaj se dela v okviru tega ali onega programa, dalo pa bi se dogovarjati, tudi o kadrih. Fronce Kresal je spregovoril o problemih gospodarske zgodovine za obdobje med vojnama. Tudi on se je strinjal s predhodniki, da je namreč posameznih študij kar precej, ni pa sinteze o gospodarski in družbeni zgodovini. Navedel je nekaj svojih pogledov in predlagal, kaj bi se glede na ohranjene vire dalo obdelati. Po njegovem so to naslednja vprašanja: 1. stanje slovenskega gospodarstva ob koncu orve svetov­ ne vojne: pri tem bi se dalo izhajati iz Brezlgarjeve brošure, ki je nekak"gospodarski program Slovencev ob prehodu v novo državo; 2. vključevanje slovenskega gospodar­ stva v novo državo (organizacijske spremembe, nova gospodarska zakonodaja, pre­ hodni in začasni ukreni itd.): 3. denarno poslovanje (nova valuta, menjava kron); 4. prehodna gospodarska zaščitna zakonodaja, vprašanje sekvestrov. državnega nad­ zora, nacionalizacije (prehoda družb v roke domačega kapitala); delavska zaščitna zakonodaja, ki je bila sprejeta v letih 1920—1922, carinska 1925. sklepanje novih med­ narodnih gospodarsko-trgovskih sporazumov 1924—1927, obrtni zakon 1931 itd.; 5. pri­ lagajanje slovenskega gospodarstva novim gospodarskim razmeram jugoslovanskega tržišča, pospešena industrializacija Slovenije, akumulacija kapitala, prometne raz­ mere, energetska in surovinska osnova, delovna sila. Katere panoge so bile zelo uspeš­ ne (tekstilna), koliko je bila perspektivna železarska industrija, pomen slovenskega premogovništva potem, ko se odprejo jugoslovanski premogovniki, ter selitveni val v Franciio. Vpliv industrije na razvoj DOdeželskega prebivalstva; 6. problem zaostajanja kmetijske proizvodnje, zadolženost kmetov zaradi inflacije. Agrarna reforma ni pri­ nesla želienega učinka. Zadolževanje kmetov je v magistrski nalogi obdelal Z. Laza- revič. sedaj se ukvaria s kmetijsko oroizvodnio in kmetijsko politiko. Kresal ìe ooozoril še na problem uporabe zemliiških knlig kot vira za to zgo- dovino. Zemljiške knjige so namreč urejene po katastrskih občinah, ki pa so majhne, marsikje sega kmetijska zemlja na področje več katastrskih občin. Posebej je opozoril Kresal na problem periodizacije. ki jo nam postavlja takole: 1. gosnodarske razmere v času inflacije 1919—23. 2. doba stagnacije in deflacije 1924—25. 3. doba gosnodarske stabilizacije in konjunkture 1925—30. 4. gospodarska kriza 1930—34, 5. nova konjunktura 1935—38, 6. gosnodarske razmere pred vojno 1939—41, 7. gosoodarstvo med drugo vojno. Znotraj teh obdobij bi bilo treba obrav­ navati posamezne gosDodarske panoge in dejavnosti kot: finance, kapital, banke, hra­ nilnice, trgovino (mednarodno in notranjo), carine. Wiring, zadružništvo (kmečko In delavsko), kmetijstvo, rudarstvo, metalurgijo in Industrijo na sDloh. Posebej za trideseta leta dvajsetega stoletja je Anka MiklavčiS opozorila na zanimivo poglavje naše zgodovine, na uvajanje načrtnega gospodarstva aH, kot so ga imenovali, dirigiranega gospodarstva, na vpliv dogajanj in širjenj raznih idej iz evropskih držav (zlasti nacionalsocializma) na vprašanja reforme gospodarstva pri nas. idejo stanovske države, kako so se posamezne veje gospodarstva lotile državnih reform, noudarianle vloge zadružništva pri posameznih strankah ipd. Zdenko Cepič se je dotaknil zlasti problematike od leta 1945 do 1952/53, posegel pa je tudi nazaj v vojno obdobje. Naglasu je dva odločilna procesa, ki sta vplivala na celotno dosajanie: Droces revolucije med volno na ekonomskem področju In po­ spešeno gradnio socializma. V obravnavanem obdobju se med seboj močno nreoletata politična in gosnodarska zgodovina. V osorediu je vprašanje gosnodarske politike in ne gosoodarstvo v ožiem smislu. Cepič je opozoril na nekaj študij in monografij o Dartizanskem gospodarstvu, mnogo na je še odortih vprašanj, zlasti kar se tiče gosnodarskesa stania nkunatorskih oblasti: obdelati bi bilo treba vnrašanie reviriev. problem Jesenic itd. Cepič, ki se sam že desetletje ukvarja s povojno problematiko, meni, da bi v kratkem morali dobiti odgovore na vnrašania: a) ekspropriacija in agrarna reforma, b) proces industrializacije. Na podlagi teh dveh glavnih tem bi bilo moeoče odgovoriti na vrsto vprašanj ne le Iz gospodarske, ampak tudi Iz družbene zgodovine. Zelo zanimive teme za povojni razvoj so oo niegovem naslednje: 1. razvoj industriie. sredstva akumulacije In načrtno zbiranie akumulacije; 2. politika cen; 3. sistem treovlne: 4. komnarativna študija med našim in sovjetskim razvojem; aH smo rps bili izvirni: 5. migracije iz vasi v mesto, delovna sila; 6. agrarna reforma: 7. nolitično ekonomske teme (sistem vezanih c e n . . . ) ; 8. zadružništvo po vojni. Pro­ učevati bi morali na lokalni ravni ,izhajati iz splošnega na posamezno, zlasti pa na ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 - 4 621 posebno. To vse so danes zelo aktualne teme, ki so tesno povezane s trenutnimi hotenji, so vroča vprašanja, na katera bo zgodovina morala odgovoriti. Jože Priniič se je nekoliko drugače kot ostali lotil svoje teme in sicer je zastavil nekaj vprašanj in skušal nanje tudi že odgovoriti. Ker se ukvarja z industrializacijo Slovenije v letih 1945 do 1956 je v zvezi s tem naglasu naslednjo problematiko: 1. kolikšen je bil vpliv sovjetskega gospodarstva pri uresničevanju jugoslovanskega gospodarskega koncepta. Čeprav so okrog tega mnoge nejasnosti, je vendar gotovo, da ocene, da so jugoslovanski načrti kar prekopirani od sovjetskih, ne držijo popol­ noma; 2. ali so informbirojevski dogodki res edini razlog za neizpolnitev petletnega načrta. Prinčič meni, da je razlog v planu samem, ker je temeljil na megalomanskih načrtih. Politično vodstvo je še dodatno vplivalo na neuresničitev, ker se je odločilo za prehiter industrializacijski tempo, ki se mu ni hotelo odreči; 3. odprto je vprašanje, ali se je zaradi informbifojevskih dogodkov industrializacija v nekaterih republikah upočasnila ali celo ustavila, v drugih pa pospešila in ali so zaradi nevarnosti sovjetske intervencije industrijske objekte premestili iz ogroženih republik v notranjost; 4. kakšen je po letu 1948 delež potreb vojne industrije pri razdelitvi investicijskih sred­ stev in tujih posojil ter vpliv vojaških oblasti na razvojno politiko; podatkov sicer ni veliko .dejstvo pa je, da je veliko sredstev šlo za to, poleg tega je že leta 1948 moral vsak investitor pri vojaških oblasteh dobiti dovoljenje za vsako novo lokacijo, poso­ dobitve itd; 5. raziskati je treba, kaj se je dogajalo znotraj političnega vodstva po Kidričevi smrti v letih 1953—55. Po mnenju nekaterih (Vukmanović) naj bi šlo za spopad dveh struj, prve, ki je bila za prenehanje industrializacije, in druge, ki je zagovarjala nadaljevanje. V Sloveniji so že med vojno nemške družbe pripravile načrt za postavitev nekaterih industrijskih objektov ali jih celo zgradile in po vojni se je to delo nadaljevalo, bila so celo velika prizadevanja dobiti nemške načrte; 6. do kolikšne mere se je v letih 1945—48 med vodilnimi načrtovalci industrije uveljavila miselnost, ki je obsojala vse staro in favorizirala novo. Prišlo je celo do opuščanja nekaterih industrijskih obratov, prestavljanja strojev in ljudi, po drugi strani pa so gradili nove objekte brez resnih študij in začrtanih programov: 7. vprašanje deleža prisilno mobiliziranih ljudi (vojnih ujetnikov in političnih kaznjencev) pri izgradnji industrije; 8. kakšno je bilo stališče slovenskega političnega vodstva do centralizirano vodene industrializacije. Menda so bile kar precejšnje kritike s strani slovenskega vodstva; 9. na kakšni stopnji je bila tehnologija, ki jo je dobila Slovenija v tem času, ali je bila sodobna ali zastarela. Nekatera poročila govore, da novi objekti niso bili idealni in sodobni, da so vanje montirali stroje starejšega izvora, zato je bila tudi produktivnost manjša. Imenovanim sedmim govornikom je sledila'dïsknslja. O. Jan$a-Zorn je opozorila na dva problema, ki bi se ju morali v okviru sekcije zavedati. Eno so poročila in ocene v naših zgodovinskih glasilih o tujih dosežkih, tuji literaturi, ki jih zelo manj­ ka, zato naj posamezniki, ki zasledujejo tujo literaturo, pišejo poročila za Zgodovinski časopis, Kroniko itd. Drugi problem so bibliografije o gospodarski zgodovini/Takih bibliografij je zelo malo. Z. Cepič je pripomnil, da imamo za industrializacijo Slove­ nije Vrišerjevo pred leti objavljeno bibliografijo, ki je osnova za vprašanje indu­ strializacije, da pa bi morali vključevati tudi etnologijo, geografijo. D. GuStin pa je bil mnenja, da samo bibliografija gospodarske zgodovine nima pravega smisla, kajti potrebujemo predvsem bibliografijo celotne slovenske zgodovine. Guštin se je dotak­ nil tudi problematike gospodarske zgodovine NOB, ki ima določene posebnosti; opo­ zoril je na dvoje: a) vojna ekonomija — slovenski prostor je bil razbit med več trgov (nemški, italijanski), pojavlja se tudi ekonomija s strani NOB. Ker gre za krat­ ko dobo, bi jo kazalo povezati s predvojno in povojno. Dejstvo je. da se posebejs so­ cialno in gospodarsko zgodovino NOB nihče ne ukvarja, ampak je vse kar nastala občasno in vezano na druge probleme te dobe; b) nastajanje novih gospodarskih sistemov pred koncem vojne in primerjava s tem, kar je bilo izvedeno po vojni. Mnogokje se po Guštinovem mišljenju kaže povratek v naturalno gospodarstvo. F. Kresal je v diskusiji menil, da je skrajni čas, da bi poleg negativnih pojavov pričeli posegati tudi v obravnavanje vsakdanjih razmer v vojnem času, npr. na pod­ ročju kmetijstva, ki se je z vojno in inflacijo mnogokje rešilo dolgov, posestva so se tehnično opremila, marsikje so prišli do elektrike, nabavili so elektromotorje. V ne­ katerih večjih industrijskih obratih (npr. v revirjih) je bila proizvodnja zelo močna. Vemo tudi, kakšen je bil pomen izgradnje Mariborskega otoka za razvoj Kidričevega. Kresal je ooozoril še na spremenjeno strukturo delavstva no spolu, mnogo več je bilo vkliučenlh žensk v proizvodnjo. P. Vođoplvec je naglasil. da je naš skupni interes, da skušamo usmeriti v raziskave gospodarske zgodovine čimveč liudi. zlasti mladih, in сл se med seboi vsklajujemo. Pogovoriti bi se morali o tem. katere teme imajo pred­ nost. Poleg tesa je nakazal še eno rešitev. Menil je namreč, da so bila naša zborova­ nja doslej vedno zelo usmerjena v politično zgodovino, treba pa bi se bilo dogovoriti, da bi vključevali tudi gospodarsko zgodovino, npr. od konca 18. stoletja dalje, o čemer smo nekoč že razmišljali. 622 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 nekoHlr« Ä S J t o ° o z ? r i ' a na problem periodizacije. k! Je ori politični zgodovini vednn h o l l ^ S f L f t ° n p ? T - ^ . a r s k i i n «"ružbeni zgodovini. Povedala je, da se Гп n o v e l o od f p 4 ? Ä a D o d e l i t v i n a , s £ r e 1 S o gospodarsko zgodovino do leta 1941 zelo W k « 1 1 r f V , ^ 1 * ' f e . f a d a l 1 š e p r o c e s e - k ^ e r n i m°So5e delati zareze za m ì Ì A A y f nastavitve novih kadrov za gospodarsko zgodovino pa le w T h n i n r n v S i h i 2 - 0 realni ka ti po nienem v nasledniih petih ali celo desetih danes I Z v rn^WH S-tl' ^ a t ° 2 e Dre41asala. nai bi boli povezali ljudi, ki lih torti n T Z * " ^ d nstitucionalne time z dobro organizacijo. Predlog Je podprla ï n r f e K C ^ - b ' " J î " ° î " ^ 0 r i 6 e t i d 0 2 0 v a r i a « n a nivoju sekcije in i Lih ti L f ! ™ ^ o n . k r e t n o I e nredlaeal« temo industrializaeiia v slovenskih pokra- nnffcr^i- - ? s k u S a i m ° / d r u ž i t i ra^ooložliive sile. F. Gestrin Je predlagal naj bi f f 1 za_ 8 ° ' a n j e e Y ! a 1 d v e h d 0 t r *h mladih raziskovalcev gospodarske zgodovine nS tov?n nr , a^?^?°lr l adK, r az i sk0 ,:a l cev ) DobiIi bî »h lahko tudi tovKta! bi ^ v S n ^ ^ 3 S S 7 ' ГаЈ b i , s L S O e c i a , i z i r a l i o b š t u d i i u zgodovine, predvsem naj miran J ^ d n v î n ^ r ^ • m e . t o t ! 0 : , a h k o P a b î »brali tudi obratno pot, da bi se dioloi S j g ° * ? v j n a . r weçializiral v pravu ali ekonomiji. Glede projekta Gospodarske in £ e ì r , p S S A e S l 0 V . e n c e ^ 4 e n a e . l a s " d a *a 1 e t r e b a Povesiti . Zgodovina prometa E h t « Ä T • l D n p r a v i i e k n i l * a M e r e in denarstvo, vendar bi se vrsta stvari Ä л н , * • r z p o J e d n o , n D r - P r o m e t i n trgovina, ker so za oboje deloma isti viri. ÏÏA^h^î?8 zgodovine na zborovanja slovenskih zgodovinarjev pa ^ А н 1 ^ н 1 1 0 1 , , 1 Л г е ! Љ 1 ^ f ? " " ^ ' 1 ' 6 zgodovine tako, kakor Je pred leti t o n t л Ј ^ ^ p o , ' . t i 6 n e . zgodovine. Pri tem se Je mogoče ozirati tudi na lokalne fak- Л Lu V J L ™ V b o F o v a n i a Poudarek na industriji, bi se lotili industrije, če gre nllhWfh -ГкА^М P ° ^ ° u f- p a ' T r a , h Problemov. Tudi preko lokalnih društev in še da hi S i l 6 ' bilo mogoče usmerjati delo v gospodarsko zgodovino. Dodal Je kaj zan^mTvP« ™ 1 н « 0 1 ^ V T 1 0 0 ^ * 1 t u d L k o Pogledujemo arhive in najdemo ČrLI?- ™ g V P 0 Z 0 r i t i n a t 0 k o l e g e > k i s e s Problematiko ukvarjajo. Tako bi pri­ hranili mnogo dragocenega časa. y V diskusijo je posegel tudi Stane Granda z mislijo, da ni vprašanje, ali se dogo­ varjamo v okviru sekcije ali kako drugače, vendar pa je treba dogovore spoštovati. Obston pa vrsta problemov, med drugimi tudi prostorski, finančni (za daljše delo v tujini) ; po drugi strani pa manjkajo ocene o tem, katera podjetja so v preteklosti dobro delala, kaj je npr. Slovenija izgubila oziroma pridobila, ko Je šla v Jugoslavijo ah o gospodarskem izčrpavanju Štajerske itd. Granđa je opozoril še na dejstvo da se z gospodarsko zgodovino ukvarjajo mnogi nezgodovinarji. Te bi bilo treba usmer­ jati m pri tem bi sekcija lahko prispevala svoje. Dalje je omenil, da so agrarne panoge sprožile vrsto vprašanj kot npr., kaj je kranjsko žito, ker ga ni več, ali kaj je pomenila menjava pasem goveda. Z. Cepič je menil, da ni nujno, da bi na zborovanjih vedno morah obravnavati lokalno problematiko, ampak bi bilo bolje dogovarjati se o obravnav problemov. Sicer pa je predlagal, da bi se sekcija morala sestati vsaj e ? , „ . a k r a t l e t n o ' n a s e s t a n k e pa bi, bilo dobro povabiti tudi zastopnike drugih strok. Najti je treba tudi pot do lokalnih društev, kar bomo najbolje dosegli z oseb­ nimi stiki in zborovanja so lahko priložnost za to. V diskusijo se je vključil še Marjan Drnovšek ter opozoril, da se pri nas z migracijsko problematiko ukvarjajo bolj geo­ grafi, če pa pogledamo svetovno literaturo ,pa gre vedno za interdiscipliniranost Pri nas smo šele na začetku proučevanja izseljeništva in njegovih problemov, vendar se tuđi na tem področju čuti pomanjkanje temeljnih raziskav o gospodarski zgodovini zato Prihaja do stereotipov, prepisovanja, ponavljanja. Opozoril je, da nimamo npr' pravih raziskav o tem, kako so vplivali razni politični pritiski, stavke ipd. na naše izseljeništvo. Ob koncu so udeleženci sestanka sklenili: 1. Sekcija za gospodarsko in družbeno zgodovino naj se sestaja enkrat do dvakrat letno in naj k svojim srečanjem vabi tudi ljudi iz muzejev in arhivov, pa tudi predstavnike drugih strok. 2. Skrbeti je treba za vključevanje mladih v delo pri gospodarski in družbeni zgodovini (preko obeh fakul­ tet pri delu študentov in stažistov). 3. Naslednji sestanek sekcije naj bi bil pogovor o našem delu in medsebojno informiranje o tem, kaj se kje dela (vendar ne o tem kar je že objavljeno). O l g a J a n š a - Z o r n 15. J U G O S L O V A N S K I S I M P O Z I J O P O U K U ZGODOVINE Gornj i Milanovac od 28. do 30. 8. 1990 Osrednja tema simpozija je tokrat obravnavala metodične in metodološke pro­ bleme zgodovine. Aktivna udeležba univerzitetnih profesorjev in najuglednejših meto- dikov je nedvomno vplivala na visoko strokovno raven vsebine, ki je bila posredovana učiteljem zgodovine na XV. jugoslovanskem simpoziju'o pouku zgodovine. Poleg uvod- ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 623 nega Jubilejnega referata, ki je bil namenjen obeležitvi drugega srbskega uoora (dr. Radoš Ljubišić). se je na dvodnevnem simpozilu razvrstilo deset referentov, ki so bili glede na specifičnosti osrednje teme: Metodološki in metodični problemi Dri zgodovini razvrščeni v tri vsebinske sklope: a) Novejše smeri in šole v metodologiji zgodovinske znanosti so predstavili : dr. Sima Cirković iz Beograda in dr. Cedomir PODOV iz Novega Sada. b) O klasični metodiki oouka zgodovine so spregovorili Štefan Trojar. mag. Mi­ lutin Perović in dr. Hrvoje Matković. c) Izbor sodobne problematike metodike pouka zgodovine ie nredstavil dr. Ivo Rendić-Miočević iz Zadra. Dr. Sima Cirković je poudaril pomembnost preseganja parcialne podaje zgodovin­ ske problematike in nujno vključevanje znanstvenih elementov v šolsko zgodovino, ki se mora povezati z znanostjo, da bi preverila resničnost posameznih dogajanj, da bi presegla paradigme, ki odražajo krizno obdobje. Postavil je vprašanje, ali ima metodo­ logija zgodovinske znanosti dovolj interesa za Šolsko zgodovino. Kolikšen je vpliv mo­ dernih znanosti, statistike, računalništva in širšega družboslovnega področja? Opozoril je na razDrave Mirjane Gros, ki so bile predstavljene na prvem jugoslovanskem sim­ poziju o Douku zgodovine že Dred 15 leti in več. Razmišljanja dr. Cirkovića o vrednost­ nih kriterijih, relativnosti odnosov do določenega dogajanja, oziroma njegove interpre­ tacije 1e vsekakor dobrodošel napotek učiteljem zgodovine, kako se izogibati nihilizma in oarcionalnosti tudi Dri Douku zgodovine. Oba referenta, dr. Sima Cirković in dr. Ce­ domir Pooov. sta podala kritiko marksistične historiografije glede enostranskosti orf- stooa. Slednji očita pozitivizem tudi mednarodnemu pravu, ki daje prioriteto posamez­ nim pojavom. Poudaril ie interes drugih znanstvenih disciplin (tudi psihologije) v no­ vejšem obdobju do mednarodnega prava, zlasti o vprašanju stalnega fenomena miru in vojne. Kritično je nastopil proti terminu diplomatska zgodovina in poudaril spre­ minjanje njene vsebine zlasti v 20. stoletju, ko stopa v ospredje soodvisnost političnega in ekonomskega odnosa. Poudaril je težnjo po povezanosti zgodovine mednarodnih od­ nosov z zgodovino civilizacij v romanskem in germanskem področju, kjer stopa v ospredje ooleg politike in ekonomike tudi kultura. Dr. Slobodan Cače iz Zadra je v svojem referatu nekoliko odstopal od izbrane te­ matike, vendar se je v njegovem izvajanju dalo razbrati in slediti problemu povezo­ vanja med arheologijo in zgodovino, ki ga seveda ne morejo reševati niti učni načrti ali oreskoDo odmerjeno število ur za antično zgodovino v učbenikih. Izpostavil je kri­ tiko interoretacije pisnih virov. Nedorečenost v interpretaciji virov v sami stroki voli­ va tudi na nedodelanost teksta v učbeniku, ki mora biti specifičen in oodreien didak­ tičnim orinciDom. Ali se s oroblemom naše najstarejše zgodovine še vedno in nretežno ukvarja arheologija? Konflikti in različna gledanja na določen Droblem v arheologiji in zgodovini se zrcalijo tudi v šolski zgodovini. Pisec učbenika sega DO eni ali drugi sodbi, odbira informacijo, ki pa je zaradi nedorečenosti problema nedorečena tudi v učbeniškem tekstu. Pisci učbenika pa tudi učni načrti ne morejo reševati odprtih pro­ blemov tudi v metodologiji stroke kot sta arheologija in zgodovina. Pomanjkanje kom­ parativne metode ne škoduje samo šolski zgodovini pač pa tudi sami znanosti. V sklopu druge teme o metodiki pouka zgodovine (na zahodu) je spregovoril v do­ kaj obširnem referatu Stefan Trojar, ki je poudaril velike premike v didaktiki nem­ škega področja, pa tudi o spremenjeni vlogi predmeta v vzgojno-izobraževalnem pro­ cesu. Ooozoril je na vsebinske nremike od vojaško-političnih tendenc in pragmatizma (ob koncu druge svetovne vojne), evroDocentričnosti in etnocentričnosti, odmike od tradicionalne Dripovedne zgodovine, ki daje več poudarka starejšim obdobjem in opu­ šča novejša dogajanja zadnjih petdesetih let. Referent je izpostavil nove didaktične koncepcije in njihove vplive v Evropi (ki so nastali pod vplivom ameriškega razvoja), ki so diktirali premike od tradicionalnega pojmovanja šolske zgodovine v smislu pre­ seganja evroDOcentrtzma in doseganja planetarnosti. Poudaril je vlogo novih družbe­ nih strok, zlasti makrosociologije pri preseganju ozkih tematskih okvirov. Nova ame­ riška historiografija je dobila vpliv tudi na sodobno šolsko zgodovino, ki zahteva ak­ tivno razmišljanje učencev in interdisciplinarnost družboslovnih strok. Večji poudarek naj bi bil tudi na proučevanju sedanjega trenutka. Tradicionalno zgodovino naj bi za­ menjal socialni študij, ki zahteva od učenca kreativnost in sociološki pristop. Ame­ riški model se je uveljavil tudi v Angliji, vplivi pa se kažejo tudi na skandinavskem področju. V odbiranju dosežkov metodike pouka zgodovine je prof. Stefan Trojar iz­ postavil velike premike didaktike v Nemčiji po drugi svetovni vojni, ki gradi svoja spoznanja na humanizmu, internacionalizmu in dualizmu družboslovne stroke (nor. Socialkunde, Politkunde), z najmočnejšim centrom za proučevanje sodobne didaktike v Braunschweigu. Referent je podrobno orisal vlogo zgodovine na zahodu, ki se pove­ zuje s sodobno družbeno problematiko. Poudaril je zlasti nalogo sodobne šolske zgo­ dovine, ki bi se morala ob zmanjševanju fonda u r bolj sodologizirati, proučevati dol­ goročne družbene procese, imeti tudi značaj futurizma, vsebovati dileme in bolj svo­ bodno odbirati probleme. Težiti bi morala bolj k odprtemu korikulumu. ki vnaša mož­ nost vključevanja regionalne vsebine, vključevanje različnih oblik tudi raziskovalnega dela. Strukturalna tematizacija. ki je usmerjena v sociološko obdelavo, bi se morala očitati tudi v učbenikih. 624 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 Nasprotje izvajanju prof. Stefana Trojarja pomeni predstavitev vsebine mag. Mi­ lutina Peroviča, ki izhaja iz tradicionalne metodike pouka zgodovine, ki Se vedno pre­ vladuje v vzhodnoevropskih deželah (Sovjetski zvezi, Bolgariji itd.) t. i. realsocializma. Poudaril je njeno zavidljivo višino, čeprav jo spremlja pragmatizem. Dldaktizacijo omili različna literatura, kot so priročnik za učitelja in Številni članki učiteljev o po­ zitivnih dosežkih v pedagoški praksi. Prav ti skrbijo, da didaktika ne ostaja zgolj ab­ straktno modrovanje. Del sovjetske didaktične literature je tudi preveden (in objavljen v sarajevski Svetlosti) in zato tudi učiteljem omogoča soočanje pri primerjavi z našo problematiko, ki jo je kritično, vendar zelo pregledno podal dr. Hrvoje Matkovič. Na­ nizal je razvoj metodike oouka po letu 1945 z navedbo prvih kritičnih člankov, objav­ ljenih v edinem didaktičnem časopisu Pouk zgodovine. Poudaril je sovjetske vplive metodike prvega povojnega razdobja in ideologizacijo predmeta, ko je ruska pedago­ ška literatura postala vzor tudi v učbeniški literaturi, kjer ni manjkalo niti citatov obdobja stalinizma. Posebej je omenil Demarina, ki se je začel ukvarjati z analizo učnih načrtov, pri čemer je že vključeval psihološke momente. Naša pedagoška zna­ nost se je polagoma začela osvobajati ruskega vpliva, čeprav je še v 60. letih bila pri­ sotna sovjetska metodika (Vagin, Stražev, Speranskaja). Dr. Matkovič je kot veliko pre­ lomnico naše pedagoške stroke omenil akcijo in izdajo časopisa Pouk zgodovine (leta 1967), ki opozarja na inovacije in povezuje teorijo s prakso. Omenil je tudi delež slo­ venskih metodikov, zlasti Mavricija Zgonika in Tomaža Webra. Njegova Teorija in praksa pouka zgodovine (DZS, Ljubljana 1981) namenja veliko pozornost novim obli­ kam pouka in pomeni konkretne napotke nadaljnji stopnji razvoja pouka. Poleg didak­ tičnega časopisa »Pouk zgodovine« in številnih člankov s področja metodike jè avtor referata poudaril pomembno vlogo jugoslovanskih simpozijev o pouku zgodovine (od leta 1972 dalje), ki že 15 let osveščajo in seznanjajo učitelje zgodovine s soecifično ob­ ravnavo tematike področij metodike pouka zgodovine, kamor sodi tudi izbor didaktič­ nih inovacij dr. Rendiča. Njihova predstavitev je pomenila osvežitev in zanimanje pri­ sotnih učiteljev zgodovine, ki so z rednimi obiski simpozijev tudi sami strokovno do­ zorevali in spoznavali pomembnost in nujnost premikov v Šolski zgodovini, ne samo s strokovnega: pač pa tudi metodičnega vidika. Organizatorji simoozija Zveza zgodovinskih društev Srbije in Občinska konfe­ renca SSRN.T Gornji Milanovae sta se tokrat posebej odlikovala po odlični organizaciji, s tem, da sta omogočila neštete oglede širšega takovskega področja in udeležencem predstavila pokrajino in njene kulturne posebnosti v preteklosti in danes. Kritična pripomba bi se morda nanašala na to, da so se udeleženci le premalo "se­ znanili s položajem šolske zgodovine v posameznih republikah v današnjem trenutku. Poročevalcem, svetovalcem za zgodovino je bil odmerjen prekratek čas, ki pa je kljub temu opozoril na sorodno problematiko. O šolski zgodovini in njeni trenutni situaciji v slovenskem prostoru je na simpoziju poročala Prvenka Turk. P r v e n k a T u r k 24. ZASEDANJE JUGOSLOVANSKO-CESKO-SLOVASKE ZGODOVINSKE KOMISIJE Cetinje, 24. 9. — 27. 9. 1990 24. zasedanje jugoslovansko-češko-slovaške zgodovinske komisije je bilo v Ce- tinju v hotelu Grand, organizator zasedanja je bilo Društvo istoričara Crne Gore, tema zasedanja pa je bila Osvobodilni in protifašistični boj Cehov in Slovakov in na­ rodov Jugoslavije. S češko-slovaške strani so sodelovali: dr. Vladislav St'astny; pred­ sednik češko-slovaškega dela komisije, dr. Kveta Kučerova podpredsednica, dr. Ladi­ slav Hladk£, tajnik češko-slovaSkega dela komisije. Kot stalna člana sta bila pri­ sotna še dr. Josef Harna in dr.Miroslav Sestâk. Z referati pa so sodelovali: dr. Josef Jablonicky iz Bratislave, dr. Jan Gebhart iz Prage, dr. Valerian Bystricky iz Brati­ slave in dr. Anton Hrnko prav tako iz Bratislave. Z jugoslovanske strani' so sodelo­ vali dr. France Kresal, predsednik jugoslovanskega dela komisije, stalni člani: dr. Hr­ voje Matkovič iz Zagreba, dr. Orde Ivanoski iz Skopja, z referati pa so sodelovali: dr. Zoran Lakič iz Titograda, dr. Branko Petranović iz Beograda, dr. Slobodan Nešo- vić iz Beograda, dr. Slavko Vukčević iz Beograda, dr. Slobodan Brankovič iz Beogra­ da, mag. Dragan Aleksić iz Beograda; dr. Branislav Kovačevič iz Titograda, mag. Ser­ bo Rastoder iz Nikšiča, mag. Milan Bajovič iz Titograda, mag. Radojica ' Lukurič iz Beograda, dr. Blaže Ristovski iz Skopja; dr. Margareta PeSevska iz Skopja, mag. Sma­ io Čekić, dr. Milutin Folic iz Prištine, Janez Stergar iz Ljubljane in mag. Damjan Gu- štin prav tako iz Ljubljane. Zasedanje se je začelo v ponedeljek 24. 9. ob 10. url z otvoritvenim ceremoni­ alom, kjer je udeležence najprej pozdravil predsednik jugoslovanskega dela komisije ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 • 4 625 dr. France Kresal in zaželel zasedanju uspešno delo. Obenem se je tudi zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je bilo to zasedanje lahko organizirano. Nato so zborovanju za­ želeli uspešno delo še dr. Zoran Lakić, ki je lani prevzel odgovornost za organizacijo, in pa predstavnik lokalnih oblasti iz Cetinja Branko Brnović, predsednik Društva istoričara Crne Gore dr. Radovan Jovanović, direktor Historijskega instituta Crne Gore dr. Jovan Bojović. V imenu muzeja in kulturnih institucij Crne gore je zboro­ vanje pozdravil dr. Đuro Batričević. V imenu češko-slovaškega dela komisije je zbo­ rovanje pozdravil dr. Vladislav St'astny. V svojem govoru je poudaril, da je naloga komisije predvsem medsebojno spoznavanje tako ljudi kot arhivov, ki so sedaj pre­ cej bolj odprti za obiskovalce. Ob pregledu 24-letnega dela komisije je ugotovil, da je bilo največ posvetovanj posvečenih 18. in 19. stoletju, precej manj pa starejšim ali pa najnovejšim časom. Nove razmere v CSFR zahtevajo podrobnejši pregled razprav na komisijah, ker so bile nekatere diskusije do sedaj omejene. Jasno mora biti, da je edina možnost znanstven pristop. Ob 11. uri se je začel strokovni del zasedanja. Predsedovali so dr. Zoran Lakić, dr. Vladislav St'astny, dr. France Kresal, mag. Đuranović. Prvi je spregovoril dr. Bran­ ko Petranović. V referatu Jugoslovensko-češkoslovaške zveze v emigraciji 1941—1945 je predvsem poudaril vlogo, ki jo je imel dr. Edvard Beneš, njegov ugled, ki je bil velik tako pri češkoslovaški begunski vladi kot tudi pri naši begunski vladi. Se važ­ nejše pa je bilo, da je imel Beneš zelo velik ugled tudi pri zaveznikih, kar za našo begunsko vlado nikakor ne bi mogli trditi. Tudi o razmerah na kontinentu in o od­ nosih med zavezniki je imel Beneš precej bolj jasne poglede kot jugoslovanska be­ gunska vlada, vendar pa vse njegovo znanje in ugled nista mogla spremeniti gleda­ nja naše begunske vlade na razmere v Jugoslaviji in na to, kako se bodo razvijale razmere po vojni v Evropi. Sledil je referat dr. Josefa Harne: Teoretični doprinos če­ ške inteligence k boju proti fašizmu. Ob tem referatu se je postavilo vprašanje, ki je pomembno za vse dosedanje socialistične dežele in ne le za CSFR, namreč, kakšna je bila vloga inteligence v boju proti fašizmu. Dr. Harna je v svojem referatu doka­ zal, da se je večinski del opredelil proti fašizmu, da pa so kasneje v zgodovinopisju tega obdobja začele nastajati različne šablonske laži. Vprašanje je, kako se bo seda­ nje češko-slovaško zgodovinopisje lotilo tega problema, kajti boj inteligence proti fašizmu ni pravično predstavljen, ker je bila pretirano poudarjena vloga komuni­ stične partije v primeri z antifašističnim bojem vseh ostalih strank. V času münchen- skega sporazuma in v začetku 2. svetovne vojne je bilo na Ceško-slovaškem zelo po­ membno peticijsko gibanje, ki je izdalo tudi manifest, naslanjalo pa se je na ideje T. G. Masarvka. Ta peticijski odbor je preživel nemške represalije, odločno je na­ sprotoval temu, da bi nekritično prenašali tuje ideje na področje CSR, obdobje stali­ nizma pa je to gibanje dokončno uničilo. Dr. France Kresal je v referatu Slovensko gospodarstvo med protifašističnim in narodnoosvobodilnim bojem z vidika poslova­ nja Ljubljanske borze in socialnega zavarovanja spregovoril o ekonomskih problemih obdobja 1933—1941. Referat je temeljil predvsem na virih. V letih po 1937 se je Ju­ goslavija vse bolj navezovala na Nemčijo, s katero je rasla predvsem klirinška me­ njava. Precej je bilo razvito tudi trgovanje z Italijo, upadlo pa je sodelovanje s tra­ dicionalnima zaveznicama Anglijo in Francijo. Gospodarsko sodelovanje z Italijo je zaradi sankcij upadlo, pač pa se je kot nov partner pojavila Avstrija in nekoliko kasneje tudi CSR. Od leta 1939 naprej se pojavljajo značilnosti vojnega gospodarstva in.Nemčija postaja vse pomembnejši kupec naše hrane in surovin; v letu 1941 pa so borze prenehale z delom. Dr. Josef Jablonicltč je v referatu Problemi češkoslovaške historiografije o druai svetovni voini —: novi pogledi prvi spregovoril o tem, da vse zsodovinooisie zadnjih 20 let na Ceško-slovaškem ni pošteno, da ni pravilno obde­ lana nroblematika 2. svetovne vojne in protifašističnega gibanja, predvsem na Slo­ vaškem. Dokončno bo potrebno objektivno ugotoviti, kaj je kdo bil. Po njegovem mnenju je novejša zgodovina Slovaške v dobršni meri nonarejena. V oonoldanskem delu zasedanja sta predsedovala dr. Hrvoje Matkovič in dr. Va­ lerien Bvstrick^. Dr. Hrvoie Matkovič je v svojem referatu Jugoslovanska kriza v sredi 30-tih let na straneh revije Nova Evropa predstavil pisanie tega neodvisnega časooisa o razmerah v Jugoslaviji. CasoDis je izhajal v letih 1920—1941 in je pred­ stavil dokaj dobro sliko o razmerah v Jugoslaviji. Izvedel je tudi anketo o jugoslo­ vanskih notranjih razmerah. Odgovori so bili tako ostri in tako bridki, da je imel časoDis težave ori izhajanju, nekaterih odgovorov pa ni smel objaviti. Večina odgo­ vorov je izražala skupno mnenje, naj bo država urejena federalno, največji notranji problem pa je bil odnos med Hrvati in Srbi. Anketa je pokazala tudi na soloh močno protidržavno razpoloženje, čeorav so na vprašanja odgovarjali kulturniki iz različnih strank, mest in ustanov. Dr. Jan Gebhart je v referatu češkoslovaško-junoslovansko sodelovanje v vojaškem obveščevalstvu v letih 1939—1941 spregovoril o češko-slova- ški nolitični emigraciji v Jugoslaviji in o njeni poti preko Jugoslavije naorej na bliž- nii Vzhod in od tod v Francijo. Govoril je o raznih oblikah sodelovanja in pomoči, da bi lahko ta emigracija delovala. V Jugoslaviji so bile simpatije do Cehov velike 626 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 kljub uradni vladni opredelitvi in ugovorom nemSke vlade. Dr. Orde Ivanoski je v referatu Boj makedonskega naroda proti fašizmu med obema vojnama predstavil problem nerešenega makedonskega narodnega vprašanja v medvojni Jugoslaviji ter probleme in posledice tega stanja. Med razcepljenim makedonskim narodom je imel fašizem razmeroma lahko delo pri podpiranju asimilacije in denacionalizacije Make­ doncev Tudi ekonomske razmere so bile ugodne za izvajanje različnih raznarodoval- nih pritiskov, predvsem na mlade, ki so iskali delo. Del makedonskega naroda se je uspel povzpeti nad te spletke, ki so zapletale deželo, in se je opredelil za revolucio­ narno gibanje. Med te ljudi je vnesel zmedo sporazum Hitler—Stalin, vendar so vse­ eno ostali zvesti nasprotovanju fašizmu. Dr. Milutin Folic je v referatu Akcije Ljud­ ske fronte v Jugoslaviji za obrambo čeSkoslovaSke republike spregovoril najprej o mednarodnih razmerah tega obdobja, nato pa o jugoslovanskih notranjih razmerah. V komunistični partiji tega časa je prevladoval dogmatizem, zahod pa se še ni za­ vedal, da je treba Hitlerja ustaviti. Ljudska fronta v Jugoslaviji je začela nastopati proti takemu gledanju, pridružile so se ji tudi nekatere meščanske stranke, ki so spodbujale svoje člane k solidarnosti z ogroženo CSR. V letih 1937—1940 so bile v Jugoslaviji vse pogostejše akcije za podporo CSR. Mag.Smajo Čekić je v referatu Vpliv mednarodnih vojnopolitičnih dogodkov na oborožene sile Jugoslavije 1933— 1941 razložil stanje v takratni jugoslovanski vojski. Jugoslavija je bila obdana od sovražnikov. Z nastankom Male antante se je občutek ogroženosti nekoliko zmanjšal, anšlus pa je stanje znova zaostril. Vojaško poveljstvo v Jugoslaviji je zahtevalo mo­ derno opremo, čemur naj bi bilo podrejeno vse drugo v državi. Po teh referatih se je začela živahna diskusija, v kateri so sodelovali dr. Jablonicky, dr. Bvstricky, dr. Me­ tković in dr. Ivanoski. Ta diskusija je bila predvsem dopolnilo k prebranim refe­ ratom. V torek, 25. 9. se je zasedanje začelo ob 9. uri, predsedovala sta dr. Miroslav Se- stâk in dr. Slobodan Nešović. Prvi je bil na vrsti dr. Zoran Lakić z referatom Pisma na smrt obsojenih kot način boja proti fašistični okupaciji v 2. svetovni vojni, ki je odporniško gibanje v Evropi predstavil na nekoliko drugačen način, zato pa tem bolj pretresljivo. O teh pismih bi bila potrebna obsežnejša in poglobljena Študija. Dr. Kve- ta Kučerova je z referatom Kulturne vezi med Slovaško in Hrvaško oziroma Jugo-, slavijo v 30-tih in 40-tih letih spregovorila o tem, da se lahko kulturni stiki med dvema narodoma nadaljujejo tudi v času sovražnih napetosti med dvema državama. Slovaška univerza Komenskega v Bratislavi je imela v času med obema vojnama do­ bre stike z univerzami v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani, vendar pa je to sedaj dokaj težko rekonstruirati, ker so bili arhivi univerze Komenskega, predvsem tisti, ki so se tikali Jugoslavije spraznjeni, in bi bilo potrebno podatke dopolnjevati s pre­ gledovanjem arhivov jugoslovanskih univerz. Ob koncu 30-tih in v začetku 40-tih let se je stanje na bratislavski univerzi precej spremenilo; število študentov iz Jugosla­ vije se je očitno zmanjševalo, vse večji je bil namreč njihov vpis na nemške uni­ verze. Janez Stergar je v referatu Protifašistični in narodnoosvobodilni boj koroškiH Slovencev predstavil gibanje, ki ga časovno ni mogoče omejiti na trajanje druge sve­ tovne vojne. Opisal je pritisk na slovenski del prebivalstva v avstrijski republiki med obema vojnama, ki se je z anšlusom še povečal. Spregovoril je o dogajanju med 2. svetovno vojno in o problematiki meja po vojni. Slovensko protifašistično gibanje je dajalo močno oporo odporniškim skupinam v notranjosti Avstrije. Odpor koroških Slovencev ni bil organiziran le v OP, izven nje moramo upoštevati tudi individualni odpor in odpor posameznih skupin. Dr. Blaže Ristovskl je v referatu Fašizem in uki­ nitev VMRO predstavil razmere v Makedoniji. Spregovoril je o zgodovini in spre­ minjanju VMRO še pred 1. svetovno vojno, pa o spremembah po njej. V času med obema vojnama je prihajalo do novih trenj med VMRO in bolgarsko komunistično partijo. Tudi srbska stran VMRO ni bila naklonjena, pač pa je nanjo računala ko- minterna. Zanjo je bila to oborožena organizacija, ki je bila sposobna dvigniti upor V oktobru 1925 se je VMRO preoblikovala, pozneje pa je bila ukinjena z izgovorom, da je proti fašizmu potreben enoten odpor. To mnenje je bilo sprejeto na plenumu CK KP v Splitu leta 1935. V študentskih organizacijah se je kljub temu še nadalje­ valo narodno gibanje tudi v letu 1935/1936. Dr. Branislav Kovačević je v referatu Bombardiranje Podgorice (Titograda) kot primer vojnega uničevanja predstavil tra­ gedijo tega mesta, ki je bilo 77-krat bombardirano. Enkrat so ga bombardirali Ita­ lijani ob začetku vojne, vsi ostali napadi pa so bili zavezniški. Z letali je sicer pri­ hajala tudi pomoč in odvažali so ranjence, uničenje pa je bilo tudi popolno. Prebi­ valci so se morali iz mesta seliti v bližnje cecine. Zavezniška bombardiranja so par­ tizani doživljali kot zmago, civilnega prebivalstva pa tako ni nihče nič vprašal. Ka1 je bil vzrok za tako dosledno bombardiranje v bistvu voiaško nepomembnega me­ sta, se je spraševal référant in si sam odgovoril, da bi bila edina možna razlaga, da je bilo tu Domembno križišče. Mag. Serbo Rastoder ie v svojem referatu Meščanske stranke v Crni gori in njih odnos dr> fašizma povedal najprej, da še ni rešeno vpra­ šanje, kaj fašizem sploh je. Spregovoril je o tem. da meščanstvo v Crni gori ni imelo ZGODOVINSKI ČASOPIS M . 1990 • 4 627 velike vloge. Vprašal se je, ali je fašizem sploh možno uvesti v pretežno ruralnem okolju. Upravni aparat, birokracija, ki se je oblikovala iz JRZ, je v deželi izvajala teror, kar pa je še vedno daleč od pravega fašizma. ' Ob 12. uri je bil organiziran ogled cetinjskib muzejev, spomenikov in dragoceno­ sti. Popoldanski del zasedanja se je začel ob 16. uri, predsedovala sta dr. Kveta Ku- čerova in dr. Orde Ivanoski. Dr. Anton Hrnko je v svojem referatu Kolaboracija in odpor — podobnosti in razlike med razvojem na Slovaškem in v jugovzhodni Evropi spregovoril o razmerah na Slovaškem, Madžarskem, v Bolgariji in v Romuniji. Po­ skušal je odgovoriti na vprašanje, zakaj nastane kolaboracionizem. Po njegovem mnenju je imel kolaboracionizem na Slovaškem obrambni značaj, v ostalih deželah vzhodne Evrope, na Madžarskem, v Bolgariji in v Romuniji pa napadalnega. Dr. Slo­ bodan Branković je v referatu Mednarodni aspekti Jugoslavije v okviru ureditve vzhodne Evrope v drugi svetovni vojni razmišljal o tem, da je treba problem vzhod­ ne Evrope obravnavati interdisciplinarno in da se je potrebno otresti sedaj prevla­ dujočega koncepta. Tako prva kot druga svetovna vojna sta spremenili Evropo in potrebno bo bolj objektivno proučiti, kaj in kako se je godilo z malimi narodi. Spre­ govoriti bo treba o tem, kakšno je bilo naše zgodovinopisje v zadnjih štiridesetih le­ tih, ko je bilo potrebno spregovoriti o teh problemih. Mag. Dragan Aleksić je s svo­ jim referatom Delež gospodarstva Srbije v nemškem vojnem potencialu dopolnil re­ ferat dr. Franceta Kresala. Ker je Jugoslavija pošiljala hrano Nemčiji, je njena na­ vezanost nanjo postajala vse večja. To se je nadaljevalo tudi v letih okupacije, tako na področju surovin kot na področju pridobivanja hrane. Dr. Slavko Vukčević je v referatu Odpor v okupiranih mestih kot oblika boja proti fašizmu prikazal možnosti odporniškega gibanja v mestih, kjer je bil okupator najmočnejši. To je med sovraž­ niki zbujalo občutek nemoči in jim zbijalo moralo. Poleg vojaških akcij je bil še kako pomemben tudi pasiven odpor, nesodelovanje in počasno delo. Mag. Damjan Guštin je z referatom Vloga in pomen oborožene sile v NOB v Sloveniji v letih 1941— 1945 podal pregleden prerez oblikovanja vojaške organizacije, ki se je tekom vojne spreminjala, je pa ves čas ostala na slovenskem narodnem ozemlju. Hkrati s tem se je razvijala tudi politična vloga vojske. Poleg vojne z okupatorji je imela vojska opravka še s kolaboracionisti, ki so bili politično nevarnejši. Pa tudi odnos med slo­ venskim glavnim štabom in vrhovnim štabom ni bil preprost. Dr. Margareta Pešev- ska je v referatu Javno mnenje Makedonije in miinchenski sporazum spregovorila o odnosu Makedoncev do tega problema. Govorila je o tem, kako so organizirali razne oblike pomoči CSR. Manifestacije v podporo ČSR so bile v Skopju in v drugih makedonskih mestih. Sledila je diskusija, v kateri so sodelovali dr. Jovan Bojović, dr. Valerian Bystricky, ki sta najprej spregovorila o pomenu miìnchenskega spora- zuma za dogajanje v Evropi, nato pa je dr. Jablonicky načel vprašanje, ki se je že ves čas ponujalo, namreč odnos in primerjavo med slovaško državo in NDH. Bil je mnenja, da je bila slovaška kolaboracija v tedanjih razmerah manjše zlo, ko so se njeni politiki odločili, kot so se. V sredo, 26. 9. se je zasedanje začelo ob 8.30., predsedovali so dr. Zoran Lakić, tìr. France Kresal, dr. Vladislav St'astny, dr. Josef Jablonicky. Dr. Valerian Bystricky je v referatu Problematika oblikovanja avtoritarnega režima na Slovaškem po 6. oktobru spregovoril o razmerah na Slovaškem po tem datumu. Po 1. svetovni vojni so se tudi na Slovaškem utrjevale avtoritativne zamisli en narod, en jezik, en vodja. Dr. Slobodan Nešović je v referatu Jugoslovansko javno mnenje o miinchenskem sporazumu in okupacija Češkoslovaške obnovil že znana dejstva iz literature. Mag. Milan Bajović je v referatu z naslovom Meščanski tisk Črne gore o fašizmu 1933—' 1941 najprej predstavil časopisje v Črni gori, nato pa je podrobnejše spregovoril o časopisu Svobodna misel, ki je izhajal v Nikšiču. Razmisleka vredno je bilo mnenje referenta, da diktatura ni bila osebna stvar kralja, pač pa stvar institucije. Ker par­ lament ni deloval, je bila diktatura nujna za ohranitev reda in miru. Mag. Radojica Lukurić je v referatu Poskus Nemcev za oblikovanje srbske federacije proti partiza­ nom spregovoril o načrtih, da bi med Srbijo in Črno goro ustanovili federacijo za boj proti partizanom. Nemška vojska v Črni gori je trdila, da nima nikakršnih političnih pretenzij in je odklanjala sodelovanje s četniki. Vlada generala Nedića je skušala poseči tudi na to področje ter si je zato prizadevala doseči sporazum z Italijani. Apri­ la 1944 je Hitler zavrnil ta načrt z utemeljitvijo, da je treba najprej zmagati in šele nato bo čas za organizacijo takšnih federacij. Po zadnjem referatu se je razvila ži­ vahna diskusija, ki je bila na trenutke precej ostra. Pokazalo se je, da izbrana tema Osvobodilna in protifašistična gibanja narodov v ČSR in v Jugoslaviji daje možnosti za razpravo o vrsti problemov, o katerih se do sedaj ni smelo govoriti. Spremembe, ki so nastale v zadnjem času v vzhodni Evropi, so se zelo jasno odražale tudi v di­ skusijah češko-slovaških kolegov. Jugoslovanska stran je bila v tem napredku dokaj zmerna in kolegi iz Črne gore so se dokopali do spoznanja, da se partija ni nikoli motila, pač pa so se motili ljudje. Tokratno zasedanje je bilo značilno tudi po tem, da je kar precej referentov spremenilo naslove referatov, kar bi sicer lahko ustvar- 628 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 jalo videz improvizacije, če ne bi bili referati predolgi, tako, da so poslušalci dobili vtis, da želijo predavatelji povedati čim več, kar pa se jim je maščevalo tako, da so lahko temeljito predstavili le uvod, nato pa so morali vsebino podati zelo zgoščeno. Po končani diskusiji sta se oba predsednika še enkrat zahvalila vsem sodelujočim in vsem, ki so zasedanje omogočili. Ob 12. uri je bil organiziran izlet na Lovčen, po­ poldne pa je sledilo interno zasedanje komisije. Na tem zasedanju so udeleženci še enkrat potrdili mnenje o dobrih rezultatih, ki jih je prineslo tokratno zasedanje. Poleg tega so predvideli, da bo naslednje zasedanje jugoslovansko-češko-slovaške ko­ misije v Bratislavi, tema pa bo Protifevdalni boj in herezije pri Cehih in Slovakih ter pri jugoslovanskih narodih do konca 16. stoletja. Glede tiskanja referatov je to­ krat na vrsti jugoslovanska stran, da izpolni svoj del obveznosti. Sklenjeno je bilo, naj avtorji pošljejo svoje prispevke, ki naj ne presegajo ene avtorske pole, dr. Zo­ ranu Lakiću v Titograd do novembra 1990. V četrtek, 27. 9. je bila celodnevna ekskurzija po Crni gori, in za dober zaklju­ ček še slavnostna večerja. E v a H o l z O CEM SMO PISALI... . . . pred štirimi desetletji? Tako vzpodbuda k enačenju Winidi-Quarantani kakor tudi opora za trdi­ tev, da je bil Samo Slovan, je po vsem tem morala priti piscu Konverzije od drugod, pač iz karantenske ustne tradicije o Samu kot karantanskem knezu — za te pa je avtor Konverzije dobro vedel, da so bili do 820 Slo­ vani. (Bogo Grafenauer, Novejša literatura o Samu in njeni problemi. ZC 4/1950, str. 155) . . . pred tremi desetletji? Za našo industrijo papirja v času med obema vojnama je bilo značilno, da je v njej prevladoval domači kapital in da je bila najmočnejša to­ varna papirja last finančnega kapitala, utelešenega v Ljubljanski kre­ ditni banki. (Jože Šorn, Kartelizacija stare jugoslovanske industrije kleja. ZC 14/ 1960, str. 137) . . . pred dvema desetletjema? Za našo temo pa je najbolj pomembno, kako poudari, da je slovensko vprašanje najtežje rešljivo vprašanje jugoslovanskega kompleksa, saj gre za črto Maribor—Trst. Pod vplivom politike Jugoslovanskega kluba sku­ ša najti vsaj delno zadovoljitev Slovencev s tem, da bi južni del Primor­ ja, tj. Istra, pripadel »Serbokroatiji«, da bi Trst postal državno pristani­ šče, drugim Slovencem pa bi bila dana nacionalna avtonomija. Torej jugoslovanska enota brez Slovencev. Zato ni upravičeno videti v seji av- stroogrske vlade 12. januarja 1917 nekakšen vir majniške deklaracije in dokaz, da je bila dana po zamisli in pobudi dvora in vlade. (Janko Pleterski, Slovenci v politiki dunajske vlade in dvora med prvo svetovno vojno. ZC 24/1970, š t 3—4, str. 182) . . . pred desetletjem? Značilno je, da je Murska straža že takoj v začetku naletela na težave. Tako izvemo, da so slovenski radgonski nasprotniki zagrozili tamkajšnji tiskarni z bojkotom, kolikor bi tiskala slovenski l ist V ta namen se je pripravljalni odbor brzojavno obrnil na deželno vlado v Ljubljani ter za­ prosil generala R. Maistra za posredovanje. V odgovor na grožnjo radgon­ skih Nemcev je deželna vlada sklenila »rekvirirati« tiskarno ter s tem omogočiti izid prve številke Murske straže. (Tone Zorn, »Murska straža« o slovenski severni meji in o Prek- murju v letih 1919/1922. ZC 34/1980, š t 4, str. 413) To in še mnogo drugega zanimivega poiščite v starejših številkah ZC, ki jih dobite na upravi ZC! ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • 1890 . 4 • 628—«4 629 RAZSTAVE TEMPORA FUEBE BARBARICA... Razstava o Langobardib (katalog: I Longobardi. A cura di Gian Carlo Menis. Milano: Electa, 1990. 492 strani) Veličina in sijaj nekega evropskega ljudstva — tak je bil podnaslov velike arhe­ ološke razstave o Langobardih, ki je bila na ogled v Fur lani j i od začetka junija do srede novembra letos. To je bila predvsem priložnost, spoznati in občudovati bogato materialno kulturo tega germanskega ljudstva, ki je na svoji poti s severa Stare ce­ line v Italijo pustilo sledove tudi pri nas, in videti pomen, ki ga je imelo v nemirnih stoletjih preseljevanja ljudstev in nastajanja srednjeveške Evrope. Hkrati je razstava zaokrožala zadnja desetletja intenzivnih arheoloških raziskav, največ v Furlàniji, ter spodbujala k poglabljanju v strokovno problematiko in odgovarjanju na nerešena vprašanja — arheološka, kulturno-zgodovinska, muzeološka in druga. Mednarodni znanstveni komite pod vodstvom Carla Guida Mora in Gian Carla Menisa je zbral material iz mnogih italijanskih in več srednjeevropskih muzejev, med njimi ljubljan­ skega Narodnega muzeja in Goriškega muzeja iz Nove Gorice. Pobudnik in naročnik razstave pa je bila Pokrajina Furlanija-Julijska krajina, ki tudi tako išče svojo nad- regionalno vlogo v skupnosti Alpe-Jadran in v širšem evropskem prostoru. Prizorišči sta bili dve: prenovljena Palača beneških providurjev v Čedadu, kjer bo postavitev odslej stalna, in Villa Manin v Passarianu, rezidenca zadnjega bene­ škega doza. Dopolnilo so razni umetnostno-zgodovinski in arhitekturni spomeniki iz langobardskega časa, zlasti v Čedadu (Tempietto Longobardo in Krščanski muzej). Ta je bil kot Civitas Austriae (oziroma Civitas Foroiulii) tudi sedež prvega langobard­ skega dukata, Forum Iulii, po prihodu ljudstva iz Panonije v. Italijo leta 568/569. Arheološko je pomemben predvsem zaradi bogatih grobišč, izkopanih v mestu in oko­ lici. Najpomembnejše najdbe s teh najdišč in z drugih lokalitet dukata so bile tako predstavljene v sedmih sobah čedajske Palače, skupaj z dvema slavnima kodeksoma, Cedajskim evangelijarjem in delom Historia Langobardorum domačina Pavla Dia- kona. Ta je konec 8. stoletja opisal zgodovino svojega ljudstva od izselitve z otoka Skandinavije do leta 744. V Villi Manin so bili predmeti v dvajsetih sobah razvrščeni v devet, tematsko sklenjenih oddelkov. Prvih pet je osvetljevalo življenje Langobardov še v Panoniji in potem v prvem stoletju njihove navzočnosti v Italiji: pot, naselitev na severu Ape­ ninskega polotoka, procese prilagajanja staremu romanskemu oziroma romanizira- nemu prebivalstvu, družbeni in kulturni razvoj — v obravnavi te dobe je bilo težišče razstave. Zadnji štirje oddelki so prikazali ohranjene arhitekturne, kiparske, slikar­ ske in umetnoobrtne dosežke zvečine 8. stoletja, zrelega obdobja langobardske države, ter nekaj malega gospodarstva. Letnica 774, ko se prestolnica Pavia (Ticinum) preda vojski Karla Velikega, pomeni politični konec kraljestva in nadaljevanje razvoja v okviru frankovske države. Gradivo je bilo bleščeče: srebrne in bronaste pa posrebrene pašne spone, dolgi dvorezni meči (spathe) in krajši z enim rezilom (saxi), ščitne grbe z okrasnimi okovi, osti železnih kopij in puščic pa ostanki čelad in oklepov, potem konjske žvale, stre­ mena, ostroge — pogrebna oprava lasatih dolgobradih vojščakov, ki so uničili Herule in Gepide v Panoniji, branili pred Slovani in Avari dostope z Balkana v Italijo, se bili z Romejci in Franki. Pavel Diakon pravi (vsi citati v ležečem tisku so iz njegove Zgodovine Langobardov),1 da so dobili Langobardi, ki so se prvotno imenovali Vinili, pozneje ime po svoji dolgi bradi, katere se ni dotaknila britev. Po njihovem jeziku namreč pomeni »lang-« dolgo, »bort« brodo. Poleg bogati pokopi žena: okrogle in S-fibule z vloženimi almandini, ki so spe­ ri j ale obleko na prsih; velike ločne fibule z izrastki, iz dragih kovin in ozaljšane z niellom, ki so visele s trakov ob pasu skupaj s toaletnimi mošnjami in amuleti, npr. školjkami in kristali; potem raznovrstni uhani in prstani pa ovratnice in zapestnice iz večbarvnih steklenih jagod ter koščeni glavniki in lasnice. Ti mojstrski izdelki s svojim okrasom odsevajo duhovni svet germanskega ljudstva, spočet nekje v hlad- * Ocena razstave bo objavljena tudi v reviji Arheo, št. 11, 1990; ker ni zanimiva le za ožji krog arheologov in muzeologov, jo objavljamo tudi v osrednji slovenski hi­ storični reviji. 1 Plim. Pavel Diakon (Paulus Dlaconus) : zgodovina langobardov (Historia Langobardo­ rum), prevedli F. Bradač, B. Grafenauer in K. Gantar, Maribor 1988. 630 ZGODOVINSKI ČASOPIS «4 • isso • 4 nih dvorih Wodana in Freje, mitični svet med seboj prepletenih živalskih spak, grab- ljivih kljunov in demonskih obrazov. V grobovih so tudi vsakdanje stvari: škarje za striženje ovac, kresila, tkalski noži, glinene uteži za statve ter značilna keramika z mrežastimi rombi, krožci in trakovi, ki jih je lončar s pečatom vtisnil v še mehko glino. Bližino antične ekumene pa kažejo sicer redki predmeti italskega ali bizantin­ skega izvora, npr. ključi in steklene čaše. Takšen material prevladuje v nekropolah »•panonske« faze (od okrog 526/27 do 568), ki so bile na razstavi predstavljene z gro­ bovi iz Moravske, Avstrije in Madžarske. Leta 568 je kralj Alboin pripeljal v tedaj bizantinsko Italijo čez širok in zelo raven dohod (najbrž Vipavska dolina) svoje Longobarde, natančneje mnogo ljudi iz različnih plemen, katere si je podvrgel sam ali že prejšnji kralji. Po nekaterih ocenah naj bi množica štela do 200.000 duš (spremni katalog razstave pravi, da 50 ali tudi 100 tisoč): poleg večine (Langobardi) še skupine avtohtonega prebivalstva (Noriki, Pa- nonci, Svebi), »barbarov« (Sarmati, Gepidi, Bolgari) in zaveznikov Sasov. Arheolog zazna veliko spremembo v grobovih Langobardov, ko se ustale v obljubljeni deželi: tamkaj živeči avtohtoni prebivalci, na razstavi prav tako zastopani s tipičnimi gro­ bovi (zanimiva je simbolika fibul trentinskega tipa), vtisnejo prišlekom pečat antične omike in krščanstva. Langobardi so sicer sprejeli Kristusov nauk že okoli leta 500 v deželi -Rugijcev, vendar v arijanski obliki. Latinski kristjani so povečini šele od za­ četka 7. stoletja, ko kraljica bavarskega rodu Teudelinda ob pomoči papeža pridobi svojega drugega moža Agilulfa za katolištvo. Tako je v grobovih odličnikov najti zlate križe iz tanke pločevine, ki so jih bili našili na mrtvaški prt in položili pokojniku na obraz. Čeprav se germansko-langobardski okras, zlasti prepleti, na teh križih pogosto ohrani, pa se seveda pojavijo novi, povsem krščanski simboli, npr. jelen, orant ali Salomonov vozel. Gre za sinkretizem krščanskih in poganskih navad in predstav: po­ ganski znaki obdržijo svojo apotropejsko funkcijo in so enakovredni prvim — umrli je z obeh strani obvarovan na poti v onstranstvo. • Proces romanizacije kaže tudi drug grobni inventar, ki se pojavi poleg že zna­ nega. V prvi vrsti so to pašne spone mediteranskega tipa In nakit, posebno po bizan­ tinski modi izdelani uhani (v tehniki filigrana) in pečatni prstani, pa nove oblike orožja in bronene posode »-koptskega« tipa iz bizantinskih delavnic Egipta in Nubije, steklene kupe, stekleničke in balzamariji ter končno drugotno uporabljeni ali pa imi­ tirani zlati bizantinski novci — ti so dokaz statusa, amulet ali simbolično plačilo za pot brez vrnitve. Eden najlepših primerov poromanjenja je sarkofag forojulanskega vojvoda Gisulfa iz srede 7. stoletja. Kaj so še dobili Langobardi in Langobardke za popotnico na oni svet? Poleg oprave in predmetov vsakdanjega življenja tudi nekaj hrane pa celo — iz roževine izdelane igralne kocke in ploščice. - - Sliko materialne kulture dopolnjujejo tri, zakladne najdbe (Isola Rizza, Canoscio in Galognano) s fibulami, žlicami, kupami in krožniki iz masivnega srebra in zlata, ki sta jih strah in neznana usoda v viharnem času langobardske invazije ohranila na­ šemu očesu. To so vrhunski izdelki bizantinsko-romanskih delavnic, ki so bili last zelo premožnih oseb (nekaj napisov izdaja ostrogotske naročnike) ali. cerkve. Slednja se pod Teudelindo in Agilulfom (skupno zavladata leta 590) okrepi, še posebno ko leta 612 ustanovita samostan Bobbio, ki ga kot center misije proti arijanstvu vodi irski menih Kolumban. Temu kraju so podarili posamezni langobardski knezi mnogo po­ sestev in tam je nastala velika skupnost menihov. Teudelinda prav tako začne graditi stolnico v Monzi, da v njej naslikati nekaj iz zgodovine Langobardov in ji iz Rima priskrbi relikvije krščanskih mučencev ter podari bogat zaklad. Del zaklada smo lahko občudovali v Villi Manin: Teudelindino votivno krono, platnice evangeli jar ja (del darila Gregorja I. ob krstu prestolonaslednika Adaloalda) in pahljačo, morebiti za odganjanje mrčesa s posvečenega kruha in vina, zraven pa še votivni križ kralja Agilulfa in znamenito kokljo s piščeti, sicer poznoantično zlatarsko delo.2 V 7. stoletju je tako zgrajena vrsta cerkva in samostanov, največ v mestih: v pre­ stolnici Paviji, v Milanu (Mediolanum), Monzi (Modicia) in drugod — na razstavi smo videli fotografije, tlorise in makete ter ohranjeni skulpturni okras, kot so baze in ka- piteli stebrov, oltarne pregrade, nagrobne plošče in reliefi. Njihova tematika kaže spojitev dveh različnih umetnostnih hotenj: centralno in simetrično organizirana struktura latinskih motivov s prevladujočo krščansko, pogosto orientalno vsebino in občutkom za prostor se sreča s povsem drugačnim, germanskim likovnim izrazom — abstraktnim in skoraj brezpredmetnim, zvedenim na ploskovito valovanje in preli­ vanje črt in zvitkov. Prepletene, grizoče se živali s pašnih spon 6. stoletja znova ožive v brezkončni pleteninasti ornamentiki, ki jo podedujeta karolinška umetnost in roma­ nika in jo preneseta v skupno zakladnico srednjeveške Evrope. Tako kot slikarstvo, ki ga izpričujejo freske od 7. do 9. stoletja in so pod močnim bizantinskim ter ponekod karolinškim vplivom, tudi arhitektura ne kaže kakega ori- 1 Koklje s piateti nekaj Casa brez pojasnila nI bilo mogoče videti na razstavi, platnice evan- gelljarja, pahljačo, votivno krono In križ pa so proti koncu odnesli v Raveno na razstavo bizan­ tinske umetnosti. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • 1990 • 4 631 ginalnega langobardskega prispevka, ampak je vezana na splošne umetnostne tokove. Posnema antične (starokršćanske in bližnjevzhodne) tlorise bazilikalnega in poliedrič- nega tipa, zaradi pogostih kasnejših predelav pa je atribuiranje nemalokrat proble­ matično. Ta, umetnostno-zgodovinski del in s tem celo razstavo je sklenilo nekaj per- gamentov — listin in kodeksov. Najpomembnejši med njimi je primerek iz Vercellija 'iz srede 8. stoletja, ki vsebuje prvi znani langobardski zakonik, Edictus Rothari, iz leta 643: pomemoen vir za pravno in socialno zgodovino ljudstva, ki ga uvajata se­ znam vladarjev in kratka langobardska zgodovina, Origo gentis Langobardorum. Ta in drugi zgodnjesrednjeveški kodeksi so nastajali v samostanskih skriptorijih, npr. v Bobbiu, Vercelliju, Ivreji, Nonantoli, Novari, katerih pomen je za langobardsko drža­ vo in njeno kulturo dvojen: v langobardski minuskuli, različici predkarolinške pisave, so zapisali pomemben del ustne kulture svoje dobe in ob tem ohranili vsaj nekaj besed izginjajočega langobardskega jezika, ki se še danes uporabljajo v italijanščini in njenih dialektih, nekatere pa so postale mednarodne (alabarda, banca, balcone, feltro, fiasco, guerra, na primer). Po drugi strani so kot središča znanja tistega časa in eden osrednjih akterjev nastajajočega fevdalnega sistema pripravljali pot obliko­ vanju novega, italijanskega jezika in italijanske kulture. In čeprav je pod površjem krščanstva in latinščine ostalo še marsikaj poganskega in langobardskega, razvoja ni bilo mogoče ustaviti: na temeljih rimske, krščanske in germanske tradicije se je tudi v Italiji porajal növ, srednjeveški svet Evrope. In vendar, veliki dogodek o Langobardih je bil bolj razstava predmetov v dobe­ sednem smislu izraza »raz(po)staviti« kot pa poglobljen prikaz zgodovine ljudstva, kakršnega pač omogoča današnje, sicer omejeno in subjektivno poznavanje preteklo­ sti. Predvsem je manjkal zgodovinski okvir. Za obravnavano obdobje je znanost že oblikovala razmeroma solidno vedenje o politačnem in tudi kulturnem razvoju v zgo­ dovini najpomembnejšega evropskega polotoka in sosednjih območij — kljub vsej »te­ mačnosti« in »barbarskosti« ere. A na dogodkovnost, neizogibno sestavino zgodovin­ skih procesov, se organizatorji razstave niso dovolj oprli. Niti, ki dejansko povezujejo eksponate med seboj v včasih zelo subtilno tkivo nekega preteklega dogajanja, vse prevečkrat ni bilo mogoče zaznati. Obiskovalec je bil mestoma kar »-zgubljen« med vsemi temi artefakti. Kot da ne bi bilo mogoče iz njih izvabiti več bogatega spomina, ki ga nosijo v sebi. In drugo: posamezni vidiki življenja Langobardov so bili obravna­ vani slabo, površno in predvsem nedomiselno. Primerjajmo to razstavo z ono o Ba­ varcih, ki je bila na ogled leta 1988 hkrati v Mattseeju pri Salzburgu in v Rosenheimu na Bavarskem! Die Bajuwaren — Von Severin bis Tassilo 488—788. 2e naslov je nakazal dva bi­ stvena mejnika v zgodovini Bavarcev: smrt svetega Severina leta 482 in šest let nato odhod »njegovega« rimskega prebivalstva iz vzhodne Recije in Obrežnega Norika v Italijo sta simbolizirala konec antične civilizacije na tem prostoru, kjer se je začelo okoli leta 500 oblikovati bavarsko ljudstvo. Leto 788, ko Karel Veliki svojega bra­ tranca, bavarskega vojvodo Tasila III., obsodi na »smrt v samostanu«, pa pomeni konec samostojnega političnega razvoja Agilolfingov in s tem Bavarske. Razstava je torej zajemala enako obdobje kot letošnja o Langobardih. Pri obeh je šlo za prikaz »barbarskega«, germanskega ljudstva, ki je s pokoritvijo frankovski ekspanziji do­ živelo enako usodo, izgubo državnosti. Bavarci in Langobardi, med seboj povezani z vladarsko dinastijo Agilolfingov, enako kažejo podobnosti v materialni kulturi: iz langobardskih delavnic severne Italije so čez alpske prelaze potovali trgovci z naki­ tom in orožjem, npr. okrasnimi okovi ščitov, uhani in tudi križi iz zlate pločevine. Navsezadnje so oboji vsak zase prispevali k nastajanju nemškega oziroma italijan­ skega ljudstva. Razstava o Bavarcih je bila veliko bolj didaktično zasnovana, namenjena po­ sebno nepoznavalski publiki. Poučnost se je kazala npr. v primerjavah preteklosti in sedanjosti, ki so ponazarjale spremembo in razvoj, Recimo, koliko manjša je bila krava srednjeveškega kmeta od dandanašnje in koliko manj mleka je dajala. Od česa je živel bavarski človek, so se vprašali organizatorji. Kakšno okolje ga je obdajalo, katere rastline in živali je gojil, kaj lovil? Kako je izdeloval različne predmete? In kakšno približno je bilo njegovo bivališče? Kje in kaj je kupoval? Kako bogati so bili pa njegovi sosedje? Vse to se je postavljalcem posrečilo prikazati dovolj privlačno, nevsiljivo in seveda verodostojno, če zanemarimo nekatere pomanjkljivo­ sti. Razstave so se lotili analitično, pokazali so razlike in podobnosti s sosednjimi ljudstvi, ki so jih posebej predstavili z njihovo materialno kulturo. Mnogo tega smo pri »Langobardih« pogrešali: ni bilo fotografij naravnega okolja, skoraj ne zračnih posnetkov najdišč, kaj šele skansena, mnogo premalo je bilo rekonstrukcij ob samih predmetih — vsega trije »grobovi«, bolje rečeno v tla vglobljene škatle s steklenim pokrovom in nekaj značilnimi predmeti noše oziroma oprave, izdelki dandanašnje tehnologije. Nikjer pa grobne konstrukcije ali celo okostja. Tudi ni bilo košar s pše­ ničnim zrnjem, vonja po zažganem lesu, ptičjega ščebeta. Razlog, ki marsikaj opra­ vičuje, je seveda tale: material izhaja zvečine iz grobov, naselbinskih najdb tako 632 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1930 . 4 rekoč ni. A bistveno: na razstavi so manjkala pojasnila. Spremnih besedil je bilo malo in še ta so govorila le o nekaterih temah. Slabo je bilo predstavljeno gospodarstvo. Primer: čeprav je bil doslej v Italiji najden en sam, nepopoln pribor zlatarskega orodja «-potujočega vojaka — obrtnika« bi vseeno morali podrobneje razložiti vsaj tehnike obdelave dragih kovin, kot so tav- širanje, damasciranje, nieliranje, cloisonné, filigran, vtiskovanje itd., saj jih prikriva v sebi večina eksponatov in kažejo stopnjo umetnoobrtnega znanja. Pravega lango- bardskega zlatarja smo sicer lahko videli. V levem krilu Ville Manin, nad prodajalno ponaredkov in novodobnimi kočijami, so namreč bile na ogled rekonstrukcije. V pro­ storu z dvoumno oznako Artigianato so bile gologlave lutke lončarja, tkalke, kovača in zlatarja ter nekakšen pogrebni sprevod z leseno krsto ali, če hočete, modna revija langobardske nobilitete. Rekonstrukcije so bile na splošno zelo dobre in poučne, saj so razstavljene predmete vrnile v njihov prvotni kontekst: ločne fibule na usnjenih pasovih npr. so bile obrnjene v pravo smer in tkalski nož, čeprav brez ročaja, je na­ šel svoje mesto v statvah. Vendar smo spregledali velike glinene uteži piramidalne oblike, ki so Visele na rekonstruiranih statvah — tovrstne razstavljene najdbe pa so majhne in navadno stožčaste ali svitkaste. V zlatarjevo »delavnico« so organizatorji očitno po svoji zamisli postavili veliko stekleno kroglo — povečevalo: pomoč pri mi­ nuciozni izdelavi dragocenega nakita. Kako se je antična oljenka znašla ob lončarjevi pečatni keramiki, tudi ne zvemo. Tja bi pač sodilo lončarsko v r e t e n o . . . Kakorkoli, rekonstrukcije so dqpolnile sliko o obrti v tistem času.3 Langobardi pa so znali še marsikaj drugega. Tako je kralj Agilulf poslal kakanu, kralju Avarov, rokodelce, da bi mu zgradili ladje, s katerimi je potem kakan osvojil neki otok v Traciji. Koncept postavitve v Villi Manin, ki ni zmogel povezati originalnega gradiva z rekonstrukcijami, ni uspel. Mnoga vprašanja so ostala obiskovalcu neodgovorjena, posebno če ni našel poti v odmaknjeni prostor z lutkami. Takšna ločitev, ki je okr­ nila izpovednost razstave, je delno sicer upravičena z izvorom prikazanega gradiva. To izhaja, kot že rečeno, iz grobov in torej ni nujno istovetno z materialno kulturo pozemskega bivanja. A nepovezanost je bila tudi metodološke narave. »Življenje« eksponatov bi nam postalo mnogo jasnejše, če bi jih videli v trenutku odkritja na arheološkem najdišču in pozneje v konservatorski delavnici. S tem bi bila hkrati predstavljena specifičnost in pomen arheološke metode (razstava je vendar arheolo­ ška!) in pokazana pot »pridobivanja« naše skupne kulturne dediščine.4 Vrnimo se k vitrinam: če smo v njih torej lahko opazovali skoraj zgolj svet umrlih, glede na pridatke socialno privilegiranih in premoženjskih oseb, kje pa je potem bilo navadno, preprosto ljudstvo?! Razstava je skrivala odgovor, iz Rotarije- vega zakonika ni navedla ničesar, ni pokazala revnih pokopov, npr. moških brez orožja, komaj omenila je običaje, ki niso bili pridržani le bogatim. Toponim »ad per- ticas« (pri kolih) npr. nam lepo razloži Pavel: . . . ker so bili tu včasih navpik postav­ ljeni koli, to'je hlodi, ki so jih imeli navado postaviti po langobardskem običaju za­ radi tega vzroka: Če je namreč kdo umrl v drugem kraju, bodisi v vojni ali na kakr­ šenkoli način, so njegovi sorodniku zabili med svoje grobove kol in na njegov vrh postavili lesenega goloba, ki je bil obrnjen tja, kjer je njihov ljubljeni umrl, namreč da bi bilo mogoče vedeti, na kateri strani je počival oni, ki je bil umrl. Tudi ni bilo nobene sheme družbene razdelitve, po kateri so Langobardi tvorili večinoma vrhnjo plast (plemiči-adalingi in vojščaki-arimani), pod njimi pa so bUi polsvobodnjaki (aldiones) in »servi« (iz pokorjenih plemen oziroma Romani) — če­ prav npr. grobovi, vojščakov z vrsto priloženega orožja lepo odražajo različen druž­ beni položaj pokojnikov. Zapleteno »etnično« vprašanje ni bilo niti v grobem obrav­ navano, enako ne verovanja (poganstvo, arijanstvo, katolištvo, verske shizme, npr. istrska) — celo v katalogu zgolj površno — četudi so imela zelo pomembno vlogo v razvoju langobardske družbe. Kralj Rotari (636—652) denimo je hodil po poti pravič­ nosti, toda v krščanski veri se vendar ni držal prave črte, omadeževan z nezvestobo arijanskega krivoverstva ...Za njegovega časa sta bila skoraj v vseh mestih njego­ vega kraljestva po dva škofa, eden katoliški in drugi arijanski. In duh dobe? Vel je tudi iz »navadnejših« predmetov, kot sta recimo dve železni avarski stremeni. Ce se ne zadovoljimo s suhoparnim pojasnilom, da so ju čedajski arheologi izkopali v žganinski plasti, datirani v čas avarskega napada okoli leta 610, nam povesta tole zgodbo: Okrog tega časa je vdrl na ozemlje Benečij kralj Avarov, katerega le-ti v svojem jeziku imenujejo kakana in ki je prišel z neizmerno množico. Njemu se je drzno po robu postavil Gisulf, forojulanski vojvoda, z Langobardi, koli­ kor jih je mogel imeti; toda čeprav se je z majhnim številom boril z veliko hrabrostjo proti velikanski množici, so ga od vseh strani obkolili in ga skoraj z vsemi njegovimi pobili... Langobardi pa so se utrdili za zidovi trdnjave Foroiulium, a tudi v drugih з Soba z rekonstrukcijami v zgodnjem poletju še ni bila odprta za obiskovalce. In še ena nedoslednost: italijanska besedila ob lutkah so bila tu prevedena v nemščino, drugod pa ne Po­ dobne rekonstrukcije so imeli tudi v Čedadu. * Spomnimo naj na povsem drugačen, kar revolucionaren pristop v muzeju vikinške nasel­ bine Jorvik v angleškem Yorku. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 633 trdnjavah v sosedstvu, to je v Krminu, Nemah, Osopu, Arteniji, Reuniji, demoni in Ibligu, ki ga zaradi položaja sploh ni bilo mogoče zavzeti. Prav tako so se utrdili še v drugih utrdbah, da bi, ne postali plen Hunov, to je Avarov. Avari pa so se razkropili po vsem forojulanskem ozemlju, vse pustošili s požiganjem in ropanjem, oblegajoč obkolili Forojulansko mesto ter napeli vse sile, da bi ga zavzeli... Ko so Avari s svo­ jim kraljem prišli v iorumjulii, so oplenili vse, kar so našli, samo mesto zažgali, od­ vlekli vse, ki so jih našli, kot ujetnike..., vse Langobarde, ki so bili že v moški dobi, z mečem usmrtili, ženam in otrokom pa naložili jarem suženjstva... Kakšni pravzaprav so bili videti ti ljudje? Znano je, kako so si Langobardi ta­ krat dajali striči lase in kakšna je bila njihova obleka in kakšna zunanjost. Tilnik in zadnji del glave so si namreč obrili do golega, sprednji lasje pa so jim viseli do ust in so jih razdelili na obe strani čela s prečo. Njihova obleka je bila ohlapna in po- največ platnena, kakršno navadno nosijo Anglosaksi; obrobljena je bila s širokimi robovi različne barve. Čevlji so jim bili odprti skoraj do vrha palca in so jih držali sem in tja vpleteni jermeni. Pozneje pa so začeli nositi golenice, čez katere so pri ježi oblačili iz volne pletene nogavice. To pa so vzeli po običaju Rimljanov. Nogavice so Langobardi sicer nosili že prej. Tako jih je nekoč gepidski princ Asfeld žalil, češ da so, ker nosijo na nogah bele nogavice, kakor kobile, ki imajo od stegna bele noge, in rekel: »Umazanim kobilam ste podobni.« Oni pa so zgrabili za ročaje m e č e v . . . Zal ključni vir, Zgodovina Langobardov, na razstavi ni bil izkoriščen, ostal je bolj ali manj le eden izmed razstavljenih predmetov: redki navedeni odlomki niso najbolje izbrani. Svetovljan Pavel pa nam ponuja zelo pestro, čeprav mnogokje pri­ stransko podobo življenja in smrti, značilno za srednjeveške pisce. Ne opisuje le bitk in pohodov, cerkvenih zborov in menjav vladarjev, ampak tudi bolj vsakdanje in manj posvečene stvari, spotika se ob nečednosti in pregrehe, omenja suše, kugo in kobilice. Hvali enega vladarja in graja nizke nravi drugega, z legendami, polnimi zvi­ jač in izdaj, odstira oder zgodovine. Marsikaj se je gotovo tudi res zgodilo. Nekje nam slika, kako so Langobardi še v Panoniji potolkli Gepide, kako so jih popolnoma uni­ čili in je od številne vojske preostal komaj sel (njihovega poraza). V tej bitki je Al- boin ubil Kunimunda ter si vzel njegovo lobanjo in naredil iz nje čašo za pitje. Ta vrsta čaše se v langobardskem jeziku imenuje »skala«, v latinskem pa »patera«. Ku- nimundovo hčerko, po imenu Rosimundo, je obenem z veliko množico različnega spo­ la in starosti odpeljal kot ujetnike; ker je medtem umrla Klotsuinda, jo je vzel za ženo, kakor se je pozneje izkazalo, v svojo pogubo... Z nekaj preprostimi muzeološkimi prijemi bi bil videz razstave mnogo privlač­ nejši in gradivo razumljivejše. Premalo je bilo tabel in preglednic (manjkala je npr. genealogija vladarjev), pogrešali smo barve, znake, uporabo različnih materialov, razne scenografske prijeme. Zgodovinsko-politična karta Italije je prikazovala le du­ kate in mesta, ljudstev ali sil v soseščini pa ne ! Najbolj nerodna je bila označitev predmetov: v vitrini le številka, medtem ko smo morali funkcijo, material in najdišče poiskati v nepraktičnem snopiču, ki smo ga dobili za čas ogleda. Ni pa bila omenjena npr. apotropejskost predmetov ali simbolizem -in navadno tudi ne arheološki tip ali celo analogija. Ponekod so nad vitrinami visele silhuete: označeni predmeti noše in njihova lega se niso vedno ujemali s tistimi v vitrini. Prostori in oddelki (teme) niso bili označeni dobro in dosledno. Pomagal je edinole debel, a drag katalog s temelji­ timi opisi predmetov (tudi z arheološko opredelitvijo in analogijami), s preglednimi tematskimi članki prominentnih strokovnjakov, obsežno bibliografijo ter z nemalo ti­ skovnimi napakami (najočitnejša: Teudelindino krono predstavlja t. i. Železna krona Langobardov).5 Prostor: njegova logika, zlasti položaj najdišč in geografske razmere v pokrajini, ni bila dovolj pojasnjena. Resda so posebne razdelke namenili razširjenju langobard- skih najdb v Italiji, forojulanskemu in tridentinskemu dukatu ter mestu Beneventu in romanskemu kastru Invillinu (Ibligo), a šlo je bolj za nizanje predmetov. Zem­ ljevid je kazal največjo gostoto najdišč severno od Pada, predvsem v Furlaniji, na Tridentinskem in okrog Brescie, ter manjšo okrog Verone, Milana in Torina. Južno od velike reke je malo več najdišč le še v Emiliji in posamezna, sicer zelo pomembna, v Spoletu (Nocera Umbra, Castel Trosino) oziroma Beneventu. Katalog (in ne sprem­ no besedilo) je dodatno opozoril, da doslej skoraj n i najdb iz mest ali odkritih nasel­ bin, langobardska grobišča pa se nahajajo večinoma v nižinskih plodnih območjih ter ob pomembnih strateških in prometnih točkah. Vendar je razstava premalo poudarila njihov odnos do najdišč avtohtonega prebivalstva, tudi ruralnih (kakšno je npr. raz­ merje grobov na skupnem, langobardsko-romanskem pokopališču Romans d'Isonzo ob Soči?). In čas? Ponekod zgoščen, drugje ne brez vrzeli; s premalo mejniki (ali letnice ne sodijo na arheološko razstavo?), ki sicer ne smejo trgati prikazanega razvoja, lahko 5 Glej tudi str. 38: namesto fotografije predmeta I. 21 je še ena za predmet I. 20; str. 75: tem­ no sivi del zemljevida kaže ozemlje, ki so ga Langobardi zasedli do leta 590 In ne do 540; str. 194: fotografija predmeta IV. 70 je obrnjena na glavo; str. 359: fotografija predmeta X. 188 je brez oznake; str. 402: napis na predmetu X. 71 ni natančno prebran. 634 Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S « . . 1990 . 4 pa ga narede bolj preglednega. Cas — in prostor — v katerega posegajo nove in stare, velike in manjše sile, sovražniki in zavezniki. Ta makrorazsežnost je bila prezrta: Ita­ lija je še vedno zaželena in Langobardi svoj del napadalno branijo — pogosto eden proti drugemu, sprti med seboj in po umoru Klefa leta 574 deset let celo brez vla­ darja, le pod vojvodi. V tem času so zaradi pohlepa pobili mnogo, odličnih Rimljanov, drugi pa so bili davkom podvrženi, tako razdeljeni med »-goste«, da so morali tretjino svojih pridelkov odplačevati Langobardom. Po teh langobardskih vojvodih je bila v sedmem letu po prihodu Alboina in vsega plemena — ko so bile cerkve oplenjene, svečeniki pobiti, mesta razrušena, prebivalci, ki so rasli kot setev, pomorjeni razen v tistih predelih, ki jih je osvojil Alboin — skoraj vsa Italija zavzeta in podvržena jarmu Langobardov. Diplomacijo rodbinskih vezi, dinastičnih porok s sosedi in voja­ ških zavezništev stalno slabijo avtonomistične težnje posameznih vojvodstev, menjave Letingov, Gausingov in Agilolfingov pa katolikov in arijancev na prestolu. Zadnji teh je bil beneventanski duks Grimoald (662—671), po rodu iz furlanske vojvodske dru­ žine. Bil je telesno močan, prvi po pogumu, plešast, z naprej štrlečo brado, ter nič manj obdarjen s preudarnostjo kot z močjo. Pod njim Langobardi prodro do Tarenta in Brindisija. Največjo moč dosežejo v letih 712—744. Tedaj Liutprand, ki sicer ni učen, toda lahko ga primerjamo s filozofi, uveljavi doma kraljevo avtoriteto in ofen­ zivno politiko nasproti papežu in bizantinskemu eksarhu, z reformiranjem zakonodaje pa odpravlja preostale germanske poteze vse bolj romanizirane družbe. Aistulfovo za­ vzetje Ravene leta 751 je le epizoda, združitev polotoka ostane sen. Papeštvo hoče svojo državo in v spregi z Arnulfingi dobi eksarhat, Langobardi pa priznajo frankov- sko nadoblast. Njihov zadnji kralj s pomenljivim imenom Desiderius (756—774) skuša z dinastičnimi zvezami z Bavarci in s Karlom Velikim utrditi in.celo razširiti kralje­ stvo. Vendar Franki v letih 773 in 774 osvoje deželo in Karel postane Rex Francorum et Langobardorum. Nekaj let dlje se obdrži le dukat Benevento. Poglejmo še naše gradivo na razstavi. Zastopani sta bili grobišči iz Kranja-Lajha (označeno kot »Krainburg-Kranj«) in Solkana.6 Prvo je pripadalo etnično pisani in strateško pomembni naselbini Karnium. Predstavljeno je bilo zlasti s številnimi, stil­ no različnimi S-fibulami, okroglimi fibulami antičnega izvora, tudi eno ločno mero- vinškega tipa (čas od 2. polovice 6. stoletja do okoli 600) ter zanimivo »ptičjo« fibulo z gepidskimi primerjavami (1. polovica 6. stoletja). Na ogled je bilo poleg tega nekaj pašnih spon in okovov mediteranskega tipa (čas okoli leta 600).ter koščen glavnik z vrezanimi živalmi in človeško figuro, ogrlica iz steklenih jagod in langobardski no­ vec, kovan med leti 652 in 705 (bivši »Klefov novec«). Ta skupaj s še petimi, najde­ nimi v Sloveniji, izpričuje obstoj langobardskih postojank na jugovzhodnoalpskem področju tudi v 2. polovici 7. stoletja. . . . . Solkansko grobišče vojaškega značaja pa je sodilo verjetno k postojanki Castel- lum Siliganum, ki je pomagala braniti vzhodne meje forojulanskega dukata. Razstav­ ljeni so bili pridatki arimana iz groba 18: spatha, železne pašne spone, okovi in je­ zički (za jermene), tavširani s srebrom in medenino pa okrašeni v živalskem stilu II, ter koščen glavnik (železen nožič in kamnito rezilce pa sta manjkala). Katalog navaja z našega ozemlja še nekaj najdb za primerjavo z razstavljenimi, tako iz Bilja, Vranja (Ajdovski Gradec) in Kranja ter iz Mejice pri Buzetu. Omenja tudi dogodke po letu 540, ko je premeteni Justinijan podelil Langobardom Norikòn pòlis (širše območje Celeje ali Petovione?), Urbs Pannoniae (Siscia ali morda zgornje Posavje s Karnijem?) in nekatere druge kraje. Pavel Diakon bi k temu dodal razna, za nas zanimiva poročila o Slovanih, posebno o bojih z Langobardi, in zgodbo:o svo­ jem pradedu Lopichisu, ki se je čudežno rešil iz avarskega ujetništva, na poti domov pa mu je nekaj dni hoda od Italije gostoljubno pomagala priletna slovanska ženica. V zvezi s Slovani je treba opozoriti na tri bronaste obsenčnike z lokalitete Le Vare, najdišče Erto-Casso. So značilni primerki t. i. ketlaške kulture (dva z S -zanko in eden z odebeljenima koncema) in po naših kronoloških opredelitvah sodijo v čas od 2. polovice 8. do 11. stoletja. Katalog pa jih na podlagi nedavne študije M. Brozzija in konteksta, v katerem so bili najdeni, datira v 7. stoletje. Podrobnejši podatki o kon­ tekstu in okoliščinah odkritja žal niso navedeni. Veličina in sijaj langobardskega ljudstva torej? Sijajnost razstavljenih predme­ tov vsekakor. Minulega časa, iz katerega izhajajo, pa ni bilo čutiti. Ne veličina, en- kratnost življenja Langobardov je tako mnogim še naprej ostala skrita.7 T o m a ž N a b e r g o j " Nekateri predmeti iz Solkana so bili v vitrini skupaj s kranjskimi, a brez oznake proveni­ ence. ' FIlma o Langobardlh (Dalla forza alla ragione) žal nismo videli, alo pa na] bi za poučen sprehod po njihovih poteh; uporabljeni so bili tudi rekonstruirani predmeti iz Ville Manin. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 • 4 635 JUBILEJI TONE KNEZ — SESTDESETLETNIK , V prvih pomladanskih dneh letošnjega leta je vstopil v sedmo desetletje svojega življenja ugledni slovenski arheolog Tone Knez, ki ga slovenska in mednarodna jav­ nost poznata po izrednih rezultatih arheoloških izkopavanj na Dolenjskem in zlasti v Novem mestu. Tone Knez se Je rodil 26. marca 1930 v Laškem. Tam je obiskoval osnovno šolo, gimnazijo pa v Celju. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral arheologijo in 1955. leta diplomiral. Zaradi pomanjkanja ustreznih delovnih mest v Sloveniji in ljubezni do arheologije je bil prisiljen iskati zaposlitev drugje in jo je tudi našel v Bosni. V Bihaću je služboval v letih 1955—1958. Konec tega leta je rav­ natelju Dolenjskega muzeja v Novem mestu prof. Janku Jarcu uspelo, da je našel fi­ nančna sredstva za Knezovo zaposlitev v Novem mestu. Tam se je Tone Knez potem ustalil in si ustvaril družino ter se ves predal poklicu. Ko danes premišljujemo o tej kadrovski potezi ravnatelja muzeja, moramo ugotoviti, da je imel srečno roko v stro­ kovnem pogledu in da je tudi sicer bila to dobra odločitev. Tone Knez je namreč ostal hiši zvest ne glede na vse osebne ali službene tegobe in kot vse kaže, namerava v njej tudi končati svojo poklicno kariero. Mladega kustosa za arheologijo so čakale v Novem mestu velike in obsežne na­ loge. Poskrbeti je moral za strokovno obdelavo dotedaj zbranega gradiva in preprečiti nadaljnje »odtekanje« arheoloških najdb v druge muzeje, zlasti v osrednji muzej, ki se je do Dolenjske obnašal kot Angleži do Egipta ali Grčije. V mislih nimamo namreč kakšnih nepomembnih najdb, ampak znameniti bronasti oklep halštatskega kneza in trinožni bronasti kotliček ter še nekatere druge najdbe. Poleg preprečevanja takega in podobnih dejanj pa naj bi Knez začel tudi s sistematičnim in natančno planiranim raziskovanjem najstarejše zgodovine Dolenjske. Slednje pa je kmalu postala predvsem papirnata želja: Naključje je namreč prineslo, da je Knezov prihod v Novo mesto sovpadal z obdobjem hajintenzivnejše izgradnje Dolenjske, zlasti njene metropole. Namesto planiranih, mirnih, tehnično skrbno pripravljenih izkopavanj se je moral spoprijeti z delom, ko se je poleg finančnih problemov moral neprestano spopadati s pomanjkanjem navadnih fizičnih delavcev, ustreznih strokovnih pomočnikov in konzervator j ev, zä hrbtom pa so mu neprestano stali buldožerji in druga gradbena mehanizacija, ki je grozila v trenutku uničiti tisto, kar je zemlja tisočletja varno skri­ vala Tako se je moral takoj po vrnitvi v Slovenijo pridružiti svojemu iskrenemu pri­ jatelju, žal že pokojnemu Petru Petruju, ki je reševal ostanke antičnega Neviodunuma (Drnovo pri Krškem). O opravljenem delu so skupaj z že tudi pokojnim Stankom Skalerjem napisali samostojno publikacijo Neviodunum (Novo mesto, 1961). Temu je sledilo odkrivanje obsežnega in močno ogroženega prazgodovinskega žarnega grobišča na Mestnih njivah v Novem mestu v ' letih 1959—1960, ki ga je nadaljeval še v letih 1982—1983. Vmes je moral opraviti še vrsto manjših zaščitnih izkopavanj, pa tudi svo­ je najobsežnejše in najpomembnejše delo. izkopavanje halštatsklh gomil in keltskih grobov v Kandiji v letih 1967—1970. Med leti 1973 in 1977 je raziskal keltsko-rimsko grobišče Beletov vrt ob Ljubljanski cesti, v letih 1986—1990 pa halštatsko gomilo in keltske grobove na kapiteljski njivi. Vse te lokacije so seveda v Novem mestu. Vmes je opravil tudi nekatere sondažne raziskave. Ce bi slovenske arheologe razvrščali po številu dni. ki so jih prebili na izkopava­ njih, bi bil Knez gotovo v samem vrhu. če že ne na njem. Ce pa bi na ustrezen način dodali temu še težavnost izkopavanj (poletna vročina, stalni pritiski gradbenikov, po­ man jkariie denarja, oomanjkanje ustreznih delavcev), pa mu gotovo nihče ni enak. Seveda pa bi samo našteti kriteriji ne pojasnili vzrokov za ugled, ki ga uživa Tone Knez v domači in tuji javnosti. Ce se jubilant včasih z grenkobo spominja svojih de­ ških in fantovskih let — zgodaj mu je namreč umrl oče, izjemno skromna in skrbna mati ga je težko šolala, takratna oblast pravim proletarcem v bistvu ni bila naklo­ njena in je bil kot gimnazijec deležen različnih šikaniranj in tudi »tršega-« obravna­ vanja nekaterih ljudskih organov, težko se je prebijal skozi ljubljansko študentsko življenje, še zlasti, če je hotel tudi nekaj od njega imeti — če torej vsa ta nevesela dejstva primerja s svojim poklicnim delom, mora priznati, da je v dosedanjem delu imel pravzaprav srečo. Že prva izkopavanja s prof. Klemencem v Šempetru so dala izjemne najdbe, tudi sodelovanje s Petrujem je bilo uspešno, najdbe z Mestnih njiv so bile odmevne, halštatske gomile v Kandiji so mu prinesle evropski ugled, najdbe na Beletovem vrtu so izjemen prispevek k poznavanju kontinuitete zgodovinskega razvoja na naših tleh. «3« ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 Krivično pa bi bilo tako izjemne rezultate priDisati le sreči. Tone Knez je bil sam svoje sreče kovač. Dela se je namreč kljub velikim težavam lotil izjemno profe­ sionalno, nič ni prepuščal slučaiu. nič ni improviziral. Neprestano se je posvetoval z naiboli uglednimi teoretiki in praktiki in skupaj z njimi iskal naiprimerneiši način, rta bi bilo delo vrhunsko onravljeno. Knezova sreča je v njegovi nepopustljivosti in oooolni_ predanosti stroki. Kvalitetno izkopavanje, dobra dokumentacija, čim h i t r e j e restavriranie in kar naihitrejše seznanianie domače in tuje javnosti z rezultati dela so m " prinesli usled. Zato ea ie v bistvu njegovo delo in ne le sreča postavila za ne- кат let v ooložai ene izmed osrednjih evropskih osebnosti raziskovalcev stareišega z^ieznesa obdobia. V letih njegovih izkonavani v Kandiii praktično namreč ni bilo poro°mbneišei?a strokovnjaka v Evropi. Ameriki in celo Avstraliii. ki ne bi čutil dolž­ nosti, da ga obišče in se seznani z njegovim delom. To ie nenazadnie dokazal tudi lz- lemno organiziran in dobro obiskan mednarodni kolokvii Halštatsko obdobje v Slo­ veniji, ki ie bil v Novem mestu od 28. do 30. septembra 1972. Izjemni rezultati so To­ netu Knezu kot enemu redkih slovenskih arheologov prinesli tudi članstvo v Nem­ škem arheološkem inštitutu. Predaleč bi nas pripelialo. če bi skušali opisati vse Knezovo arheološko delo. Mu- zeiskega se nismo še niti dotaknili, pa so bile novomeške izkopanine doslej predstav- bene na 13 razstavah, vmes je posegla celo italiianska mafiia in izvedla spektakulä­ ren vlom. Marsikai bi kliub želii PO popolnosti gotovo izpustili.1 Naj nam bo dovo­ đeno navesti le nekai deistev. ki Kneza bistveno razlikuieio od vsaj večine kolegov. Omenili smo že nekakšno jubilantovo prvenstvo po številu izkopovalnih dni. To ob- čtiduiemo še toliko boli. ker nreceišnie število arheologov odneha zelo zgodaj, čenrav so bolišeea zdravia. imaio boliše finančne možnosti in bolišo tehnično podnom K temu moramo dodati tudi izredno obsežno Knezovo biblioerafiio.2 V nasorotiu ' mnogimi niegovimi kolegi, ki so pripravUeni pisati le v osrednie strokovne --evHe Kne 7 u ni bilo niknK i7nod časti n'satl tud? v drusa glasila, celo dnevno časopisi» Pri tem ne ere toliko za načelno stališče, da ie bolj važno, kaj pišeš, kot kam piše«, kot za ob*i?t°k dolžnosti do tistih, ki tako delo v bistvu omogočajo, posredno ali neno- sredno. Nikoli ni bil pristaš elitizma aH stališča, da je stroka sama sebi namen. Za­ vedal se 7e da ie nekomuniciranie humanistične znanstvene discipline z »-navadnimi smrtniki« v bistvu zelo nevarno in se ü lahko v kratkem hudo maščuie. Ni še tako dolgo, ko so v Liubliani očitali arheologiii napake, ki jih ta ni zagrešila. Zgodovinarji smo mu še posebno hvaležni zlasti za številne članke v Kroniki ter seveda izvrstne skrbno pisane in urejene kataloge ob številnih razstavah, ki jih je organiziral v No­ vem mestu. Izredno obsežno je tudi Knezovo vzgoino delo. Tu bi na orvem mestu omenili neposredno vzgoio obiskovalcev izkonavani. ki jih ni bilo malo in ki so spraševali vse mncro^e neumnosti, gre za vodenie številnih skunin obiskovalce^ muzeia. ki hodiio vani v veliki meri nrav zaradi arheološke zbirke, in nenazadnie tudi noliudne članke ki so smisel za arheološko dediščino na Dolenjskem precej poglobili. Nič manjši po­ sluh ni imel Knez tudi za študente. Vedno jih ie vabil, nai se udeležiio izkonavani. noskrbel za primerno plačilo, če ni šlo drugače, na jih je bil vesel tudi kot zgoli obi­ skovalce. Zato ga je težko prizadela ignoranca nekaterih in pogosto se je spraševal, kakšni^bodo rezultati šole. ki ne zahteva od študentov obveznega terenskega dela. Kot vse kaže. mu današnii časi daieio še kako orav. Nedvomno prihaia do izraza deistvo. da z goin teorijo m* mogoče priti daleč, da V m°dnarodno uveljavljanje odvisno pred­ vsem od dela na virih, tudi tistih, ki üh še skriva zemlia. Ob živlieniskem iubiieiu Toneta Kneza nai rusm ho dovolieno onozoriti še na eno niegovo značajko ootezo Kot »otrok voine« ie imel priliko, da se je izvrstno naučil "°mškef»a jezika To in na bogastvo п ? м ц n-m iMvomiio odnirata veTke možnosti obiavliania v tuiini. Kljub temi' na ni ™iv0i; nomislil. da bi bilo to glavno nodročie ni°?ovesa znanstvenega dela Nasprotno' Posebno ie nonosen пч svoie siovenske tek­ ste, k? üh ie vedno skrbno oi>a! in oblikoval Jemati slovenski denar in pisati za dru­ ge, ne. to ni Knezov svet. Moraln° drže ne sm<= ogroziti želia PO slavi in usoehu. Tono Knez ni bil nikoli revolucionar, ni bil »napreden«, bil ie in ie še vedno zvest stroki, okolju, iz katerega je izšel, in narodu, ki mu je omogočil uspešno delo. Ob njegovi fiO-letnici mu želimo zdravia in uspehov pri nadaliniem delu. predvsem pa dokončno zmago spoznaniu da se Novo mesto mednarodno lahko predstavi predvsem s svoio arheološko dediščino. Ko bodo to pristoini dokončno spoznali, bo zlasti Knezovo delo verjetno h'fro dobilo definitivno formo v okviru posebnega arheološkega muzeja. S t a n e G r a n d a 1 Pregled Izkopavanj, (manjši posegi niso upoštevani) v Tone Knez, S*j let arheoloških raz­ iskovanj v Novem mestu 1890—1990, Novo mesto, 1990, str. : 20 ss. * Kavno tam (izbrana bibliografija), str. 47. ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 637 MAGISTER DRAGO NOVAK — SESTDESETLETNIK V Veržeiu. središču Murskega polja, je pred 60 leti (3. junija 1930) zagledal svet kmečki sin, Drago Novak. Osnovno šolo je končal v domačem kraju, gimnazijo pa v Murski Soboti. V Ljubljani se je vpisal na filozofsko fakulteto, oddelek za zgodovino. Na njegovo usmeritev je verjetno vplival domači zgodovinar dr. Fran Kovačič. Leta 1957 je diplomiral. Po diplomi se je vrnil v rodno Prlekijo, najprej na osnovnošolo Ivana Cankarja in kasneje na gimnazijo v Ljutomeru, ki je bil njen prvi pobudnik in nato ravnatelj vse do leta 1970. Bil je mentor dijaškega glasila »Mladi Prlek«. vesten in skrben ravnatelj gimnazije, ki si je ob vnetem delu pridobila vse verifikacijske last­ nosti in postala pravo kulturno žarišče Prlekije. Ze v času zgodovinskega študija je bil aktiven kot predsednik kluba zgodovinarjev. Tako je tudi v Ljutomeru bil več let predsednik KUD Svoboda in predsednik TVD Partizan. Srečali smo ga tudi kot župa­ njega sodelavca, zavoda za pedagoško službo Murska Sobota za področje zgodovine. Ze kot študent je pričel zbirati gradivo NOB o Prlekiji. kar je bila tudi tema nje­ gove diplomske naloge. Na tej osnovi je leta 1965 izšla njegova prva knjiga »Prlekija v NOB« pri Pomurski založbi v Murski Soboti. Z zbiranjem gradiva je nadaljeval in tako je leta 1987 pri založbi Borec v Ljubljani izšla njegova druga knjiga »Prlekija 1941—1945«. Knjiga je doživela ugodno oceno pri bralcih in kritikih ter predstavlja tridesetletno podrobno delo. nedvomno njegovo življenjsko obsesijo. Ta tematika je bila tudi poglavitni del magistrskega dela na Filozofski fakulteti, oddelku za zgodovino leta 1987. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, nagrado sklada Stefana Kovača v Mur­ ski Soboti. Kajuhovo nagrado in Nagrado vstaje slovenskega naroda. Novak je soavtor še publikacij Mama, živ sem in zdrav. Pomniki NOB v Slovenskih goricah in Prek- murju. Pomurje v NOB. Vodnik po partizanskih poteh, in drugih. Zbral in uredil je nublikaciji: Stiri leta ljutomerske gimnazije in 50 let meščanske šole v Ljutomeru. Poleg tega je objavil prek 300 prispevkov v Prosvetnem delavcu, Zgodovinskem časo­ pisu, reviji Borec, časopisu TV 15. Pomurskem vestniku in drugod. Trajen spomin na njegovo prleško preokupacijo je Muzej NOB v Ljutomeru, katerega ustanovitelj je. Tako je ohranil mnogo dragocenega materiala iz zgodovine NOB v Pomurju in pri­ pravil v njem vrsto razstav. Leta 1970 je Drišel v LJubljano na Zavod za šolstvo republike Slovenije. Tu je bil najprej vodja Snlošnega sektorja, danes pa je pedagoški svetovalec oddelka za učbe­ nike in učila. Nekaj časa je bil tudi tajnik strokovnega sveta republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje. Kot urednik učbenikov je na zavodu prispeval k izidu več kot 50 zgodovinskih učbenikov in drugih didaktičnih gradiv. Kot soavtor je pripravil tudi »Priročnik za pedagoški nadzor in svetovanje«. Magister Drago Novak je v času svo­ jega delovanja organiziral vrsto seminarjev in aktivov za učitelje zgodovine. Sodeloval je na mnogih simoozijih. kongresih in seminarjih ter imel več referatov s področja zgodovine. Na zavodu je bil vrsto let urednik zavodovega glasila Informator, sedaj Ogledala. , , , . . , . Ob njegovem življenjskem jubileju mu želim še mnogo zdravja in plodnih let. Kakor je videti, bo v svojem delu ostal zvest rodni Prlekiji. saj pripravlja novo delo »Prlekija 1945—1965«. Ko bi le bilo mnogo takih, rodni grudi zvestih! T o m a ž W e b e r ANA BENEDETIC — SESTDESETLETNICA V nedeljo 27. julija 1930 se je v Dravijah. v takrat še samostojni občini Šiška, ki so jo pet let pozneje priključili Ljubljani, rodila Ana Benedetič. Leta 1950 je maturi­ rala na 6. državni gimnaziji (v Subičevi ulici), nato pa je šla študirat zgodovino na ljubljanski univerzi in diplomirala 25. septembra 1956. Takrat je domovala zgodovina še v pritličju Narodne in univerzitetne knjižnice, predavali pa so Gregor Cremošnik. Milko Kos, Josip Klemene. Viktor Korošec, Fran Zwitter, Metod Mikuž in Bogo Gra- fenauer. ki je danes še edini živ. Po diplomi je učila Benedetičeva na gimnaziji v Po­ stojni, nato na osemletki v Ljubljani, maja 1964 pa se je preselila kot kustos v Gorenj­ ski muzej v Kranju. Ko se je bližala petdesetletnica ljubljanske univerze, je organizatorjem proslave obletnice brž postalo jasno, da bo mogoče izdati zbornik o zgodovini univerze samo, če bo gradivo pravočasno zbrano in urejeno, pa tudi, da potrebuje univerza ustanovo, ki bi združevala arhivsko, muzejsko in dokumentacijsko dejavnost, kakor jo imajo ugled­ ne univerze v Evropi. Profesor Zwitter je našel za tako dejavnost primernega, soosob- nega in požrtvovalnega delavca — to je bila Ana Benedetič, ki je 1. septembra 1968 nastopila službo na univerzi in še danes vodi njeno Arhivsko-muzejsko službo, kakor 638 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 se zdaj uradno imenuje. Ana Benedetto je začela takorekoč iz nifi. Zbrala in uredila ie univerzitetni arhiv poseben talent in veselje pa je imela za iskanje podatkov, doku­ mentov spominov fotografij, skratka vsega, kar priča o zgodovini naše univerze, nje­ nih profesorjev in študentov, o pomembnih dogodkih njenega razvoja, o bojih za uni­ verzo pred njenim nastankom. Obiskovala je upokojene profesorje, njihove vdove hčere in sinove — radi so ji posojali ali prepuščali dokumente in slike, dajali podatke Fotografi" s p o m i n e - Nabrala je bogato gradivo, zlasti zajetno in dragoceno zbirko V zvezis svojim delom je Benedetičeva izdelala vrsto poročil in referatov vodstvu univerze, priredila vrsto razstav in objavila nemalo člankov. Zbirala je gradivo in pi­ sala o študentih pred prvo vojno, med obema vojnama in med drugo vojno v zborniku „ n o , ? J 6 ? s l 0 Y e , n s k e univerze v Ljubljani (1969), v zborniku Zgodovina Ljubljane (1984), V fotografskem zborniku Slovenski študenti v boju za narodno in socialno osvo­ boditev (1987), za katerega je zbrala dokumentarno gradivo, napisala besedilo k slikam in*dobila za publikacijo tudi nagrado dneva vstaje. Našla je podatke o velikem me­ cenu odvetniku dr. Francu Mundi (1831—1914), ki je zapustil največji del svojega pre­ moženja študentskim štipendijam. V Delu 15. septembra 1984 je pisala o njem Pisala je o Anki Mayer, prvi doktorici ljubljanske univerze (1975). Rešila je velik del zapu­ ščine Mihajla Rostoharja (1878—1966) z bogato korespondenco. Rostohar je bil najagil- nejši član vseučihške komisije, ki je ob koncu prve svetovne vojne pripravljala slo­ vensko univerzo. Prišel pa je v spore s starejšimi, do katerih ni bil dovolj spoštljiv in z jugoslovansko usmerjenimi liberalci, ker je stal na slovenskih stališčih. Tako je od­ šel na Češkoslovaško in je prišel na ljubljansko univerzo šele po drugi vojni Benede­ tičeva je napisala o njem precej člankov (1983, 1987, 1989). Izdala je sto strani obsega- jočo, bogato ilustrirano publikacijo Pot do slovenske univerze (1981). Njeno aktivnost in izredno veselje do dela je oviralo dokajšnje nerazumevanje vodstva univerze in rektorata za delo Arhivsko-muzejske službe. Poznali so jo, kadar so potrebovali gradivo za obletnice, proslave in razstave, sicer pa niso bili kaj dosti pripravljeni izpolniti že davno dane obljube, preskrbeti ustrezne prostore, omogočiti čitalnico. Upajmo, da se bodo zdaj razmere spremenile in da bo mogla gospa Benede­ tičeva uresničiti načrte, ki jih ima, naši univerzi v korist, sebi v veselje in zadoščenje. V a s i l i j M e l i k ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • 1990 . 4 639 OCENE IN POROČILA Đ u r o T o š i ć , Trg Dri jeva п srednjem vijeka. Sarajevo : Veselin Masleša, 1987, 324 strani. Srednjeveški trg Drijeva ob ustju Neretve je zaradi izjemnega pomena za bo- sensko državo in dubrovniško republiko zelo zgođaj zbudil zanimanje zgodovinarjev. Med prvimi, ki se je začel zanimati za preteklost tega naselja, je bil Konstantin Ji- reček (1879). Šestdeset let kasneje (1938) je Mihajlo Dinić na podlagi novega gradiva v dubrovniškem arhivu napisal zelo zanimivo in v mnogočem nepreseženo študijo o drijevskem trgu v srednjem veku. Od tega časa dalje pa so o trgu Drijeva pisali v sintezah o srednjeveški bosenski zgodovini, v monografijah o bosenskem gospodar­ stvu in .bosenskih naseljih V. Corovié, S. Cirković, D, Kovačević-Kojić in drugi. Kljub temu so ostala mnoga vprašanja o preteklosti tega znamenitega trga v veliki meri neobdelana. To praznino izpolnjuje monografija Đure Tošića, ki je plod intenzivnega, izčrpnega in sistematičnega raziskovalnega dela v dubrovniškem arhivu. V prvem poglavju obdela avtor razvoj posameznih krajev ob spodnji Neretvi. Seže nazaj v, 4. stoletje pred. Kr., ko so že stari Grki poznali naselje Narono. Ta po­ stane v času rimske nadvlade na Jadranu središče zelo prostranega področja in eno najpomembnejših trgovskih naselij na vzhodni jadranski obali. Po naselitvi Slovanov, ki so razrušili antično Narono, so se postopno uredili odnosi v spodnjem toku reke Neretve. Ko so v zaledju Balkana nastale nove državice, so si te prizadevale, da ob spodnji Neretvi dobijo izhod na morje. Iz takšnih potreb se je pojavilo novo naselje, znano pod imenom Drijeva v slovanskih, Narenta oziroma Forum Narenti v latinskih virih. Drijeva so v srednjem veku prevzela vlogo antične Narone. Đ. Tošić razpravlja še o ostalih naseljih, ki so v srednjem veku nastala ob spodnji Neretvi, kar predstav­ lja pomemben prispevek k proučevanju historične geografije. Dotakne se obravnave trga Brštanik, vloge Ploč, trdnjave Desna in kraja Slivno. V župi Luka, ki zajema področje spodnje Neretve, navaja imena več krajev, za katerimi se je do danes izgu­ bila vsaka sled. Reka Neretva je namreč tekom stoletij spreminjala svojo strugo. Zato je prirodno-geografski lik neretljanskega področja izgledal precej drugače kot danes. Zelo velik problem je za raziskovalce predstavljala lokacija trga Drijeva. K. Jireček je leta 1879 Drijevo identificiral z današnjim mestom Gabelo. V novejšem času so posamezni raziskovalci dvomili v Jirečkovo lokacijo in postavili tezo, da Drijeva niso stala na področju današnje Gabele, temveč na nasprotni, levi strani Neretve. Vsak od raziskovalcev tega problema je razpolagal z arhivskimi in arheološkimi argumenti, na katerih je. gradil svoje teorije. Pripomniti je treba, da se je materialnih ostankov ohranilo izredno malo, v arhivskih virih pa tudi ni nikjer označena lokacija. Zelo zanimivo je stališče Desanke Kovačević-Kojić, ki je na ta problem začela gledati z nekoliko drugega zornega kota. Ob upoštevanju dotlej neznanih podatkov, ki jih je odkrila v dubrovniškem arhivu, je sklepala, da so bila Drijeva na mestu antične Na­ rone." Danes naj bi na tem mestu stala neznatna in nepomembna vasica Vid. V tej vasici se je ohranila cerkvica sv. Vida, zgrajena na mestu srednjeveške cerkvice, ka­ tere ostanki so še vidni. D. Tošić je šel še dlje v svojih raziskavah in ugotovil, da nre- ostalo novo arhivsko gradivo daje še konkretnejšo predstavo o topografskem liku Dri­ jeva. Kaže, da imamo opravka z zelo razmetanim naseljem na dokaj širokem prostoru. Večji kompleks je predstavljalo naselje trgovcev s cerkvico sv. Vida, več kilometrov oddaljena pa so bila skladišča soli in pristanišče. Drugo poglavje posveča avtor najstarejšemu obdobju razvoja naselja Drijeva. Vključi ga v politični razvoj tega področja od konca 12. pa do konca 14. stoletja. To je čas, ko Drijeva spadajo v okvir srbske države NemanjiĆev (do leta 1326), nato sledi krajše obdobje bosenske oblasti in kratkotrajne ogrske uprave ter dokončna vključi­ tev v bosensko srednjeveško državo. Drijevski trg je obstajal že v osemdesetih letih 12. stoletja, saj so dubrovniški trgovci v znatnem številu prihajali na to tržišče. Iz leta 1303 so ohranjene tudi prve vesti o Dubrovčanih kot zakupnikih drijevske carine. Borba za oblast nad Humom med različnimi političnimi silami v 13. in 14. stoletju je močno vplivala na razvoj trga. Proti koncu 14. stoletja je postal glavni trgovski center na poti, ki je povezovala Primorje z Bosno. Dve poglavji posveča D. Tošić gospodarskemu razvoju Drijeva v 14. stoletju. Na trgovini s soljo je bil zasnovan celotni gospodarski razvoj trga. Drijeva so uživala poseben privilegij, vezan na prodajo soli. Od Neretve navzdol so lahko sol prodajali le v krajih Drijeva, Dubrovnik, Kotor in pri samostanu sv. Srda in Bakha na ustju reke Bojane. Treba je še posebej poudariti, da soli v Drijèvu niso proizvajali, zato je tržišče imelo predvsem tranziten značaj. Sem so z raznih strani prihajale velike koli- 640 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • 1990 . 4 čine soli, ki so jih nato s karavanami tovorili v notranjost Balkana. V tabelah avtor po posameznih obdobjih prikazuje, od kod je prihajala sol na drijevski trg in v kakš­ nih količinah. Iz analize podatkov je razvidno, da je do 40. let 14. stoletja Sla preko drijevskega trga v Bosno domača sol (dubrovniška, šibenska, zadarska, splitska in korčulanska), pozneje, predvsem od 60. let, pa sol iz Velesa, Benetk, Brindizija, Drača in Krfa. Ostalo robo, s katero so trgovali v Drijevah, avtor razdeli na dve vrsti: na tisto, ki je prihajala z morja (vino, olje in tkanine), in ono, ki je prihajala s kopnega — iz Bosne (žito, živina, meso, sir, kože, vosek, les, kovine, sužnji). Pozornost prite­ gnejo nekateri izračuni vrednosti uvožene ali izvožene trgovske robe, kar je pomem­ ben prispevek h kvantifikaciji srednjeveške trgovine pri nas. Tako je Đ. Tošič prišel do podatkov, da so tekom 14. stoletja v Drijeva uvozili najmanj 70.000 do 86.000 litrov vina. Seveda moramo upoštevati, da je avtor prišel do teh podatkov le na podlagi gradiva v dubrovniških arhivskih dokumentih. Zato je količina uvoženega vina mo­ rala biti precej večja. Podobno je s podatki o izvozu svinca. Preko trga Drijeva je šlo v Dubrovnik, Benetke ali Ancono v 14. stoletju 673 milijarjev ali 270.684 kg svinca. Poseben pečat trgovini v Drijevah daje trgovanje z bosenskimi sužnji. Avtor ugotav­ lja, da se trgovina s sužnji ob ustju Neretve ni vedno odvijala brez problemov in spo­ rov. Glavni nosilci trgovine v Drijevah do konca 14. stoletja so bili Dubrovčani. 2e v času srbske uprave je.obstajala dubrovniška kolonija, v obdobju, ko so Drijeva v okviru bosenske države, pa se prisotnost Dubrovčanov na drijevskem trgu stalno po­ večuje. Okrog leta 1372, v času kratkotrajne ogrske uprave, so računali, da v Drije­ vah živi okrog 200 moških Dubrovčanov, sposobnih za orožje. Poleg Dubrovčanov so se vedno bolj udejstvovali v trgovini tudi domačini. Ker so se vključevali v trgovino na ta način, da so od Dubrovčanov jemali blago na kredit, zvemo tudi za njihova imena. Na podlagi števila domačih trgovcev v posameznih letih in obdobjih ter na podlagi višine kapitala, s katerim so poslovali, si lahko ustvarimo tudi sliko o stopnji gospodarskega razvoja Drijeva. Avtor skuša dejavnost domačih trgovcev prikazati v obliki tabel, vendar se mi zdi neustrezna pripomba, da so kreditne posle sklenili v Drijevah. V resnici gre za kredite, ki so jih domači trgovci iz Drijeva sklepali s svo­ jimi upniki v dubrovniškem notariatu, takrat, kadar jih je pot zanesla v Dubrovnik. Zadolžnice je notar vpisal v posebno notarsko serijo Debita notariae. Opozoril bi na delno razhajanje med ugotovitvami Tošića in mojimi dognanji glede kreditiranja do­ mačih trgovcev iz Drijeva. V knjigi »-Kreditna trgovina u srednjovjekovnom Dubrov­ niku« (Sarajevo 1976) sem se opiral predvsem na gradivo iz serije Debita notariae, Tošič pa navaja tudi podatke iz drugih dubrovniških arhivskih serij. Gre torej za raz­ ličen pristop k problemu in različno metodologijo. Novo obdobje v zgodovini Drijeva se začenja že konec 14. stoletja. Odtlej se v Drijevah vedno bolj čuti vpliv bosenskega plemstva, medtem ko je vloga bosenskega vladarja le nominalna. Najaktivnejši bosenski fevdalci, ki posegajo v razmere na dri­ jevskem tržišču, so iz vrst Radivojevićev, Vukčićev, Pavlovićev in Kosać. Gospodarski pomen trga in še zlasti njegov izredni strateški položaj so bili vzroki pogostih sporov med Benetkami in Dubrovnikom, bosenskim kraljem in Dubrovnikom ter bosenskim kraljem in fevdalci. Naj omenim samo vojno med kraljem Ostojo in Dubrovnikom (1403—1404). Konaveljsko vojno med Dubrovnikom in Radoslavom Pavlovićem (1430 —1432) in pogoste dinastične spore..V poglavju z naslovom Drijeva v prvih desetlet­ jih 15. stoletja obdela avtor obdobje do smrti bosenskega vojvode Sandalja Hranića (1435). To je najnemirnejše obdobje v zgodovini trga. V tem obdobju se v Drijevah pogosto menjajo gospodarji. Zaradi velikega gospodarskega značaja je postala drijev- ska carina jabolko spora med najuglednejšimi predstavniki bosenskega plemstva. Temu vprašanju posveti avtor izredno pozornost. Uveden je bil poseben sistem de­ litve dohodkov, pri katerem so sodelovali vojvoda Sandali, Radoslav Pavlović in Ra- divojevići, vsak z vnaprej dogovorjenim deležem. Carino so jemali v zakup Dubrov­ čani. V začetku srečamo med zakupniki drijevske carine predvsem pripadnike du- brovniškega plemstva, kasneje se vse bolj uveljavljajo dubrovniški trgovci — meščani. Poleg privatnih zakupnikov je bila med interesenti tudi dubrovniška vlada V za­ kupu je imela carino v letih 1350—1360, 1361 in 1429—1440. Ko so po Sandaljevi smrti prišla Drijeva v posest njegovega naslednika Stjepana Vukčića (temu obdobju posveti Tošič posebno poglavje), je nastopil čas negotovosti za dubrovniške trgovce. Ko je herceg Stjepan vzdržal pritisk s strani ogrskega kralja Sigismunda in nekaterih bosenskih velmož, je okrepil svoj položaj v Humu in še po­ sebej v Drijevah. To je prispevalo k določeni stabilizaciji odnosov z Dubrovčani, in ureditvi poslovanja drijevske carine. V zvezi s političnimi dogajanji v tedanji Bosni, predvsem pa v zvezi z odnosi med hercegom Stjepanom in Dubrovčani, omenja Tošić tudi vlogo celjskega grofa Ulrika II. Ko so se Dubrovčani po dolgih in mučnih poga­ janjih končno le sporazumeli s Stjepanom glede zakupa drijevske carine, je junija 1451 izbruhnila vojna med Stjepanom in -Dubrovnikom zaradi dela posesti župe Ko- navlje. Posledice vojne, ki je trajala do leta 1454, so zelo prizadele drijevski trg. Spor med Dubrovnikom in hercegom Stjepanom so hoteli izkoristiti Benečani in bosenski ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 641 kralj Stjepan Tomas. Dubrovčani so reagirali tako, da so razselili dubrovniško kolo­ nijo. Vpadi Turkov v 15. stoletju, zlasti pa padec Bosne 1483, so resno ogrozili trg Drijeva, ki je bil tedaj še vsaj formalno v rokah hercega Stjepana oziroma njegovih naslednikov. Popolnoma nova situacija je nastala po letu 1473, ko so Drijeva do­ končno padla pod turško nadoblast. S tem dogodkom Tošić tudi konča svojo razpravo o političnem položaju trga. Gospodarsko življenje v 15. stoletju obdela Tošić v dveh poglavjih. Ker je trgo­ vina s soljo v tem času dosegla svoj višek in s tem prispevala k napredku in dvigu gospodarske moči Drijeva, je to povzročilo, da so se Drijeva ločila od drugih mestnih naselij srednjeveške Bosne. V tabelah prikazuje Tošić intenzivnost trgovine s soljo v posameznih obdobjih in navaja področja, iz katerih je sol prihajala na drijevsko tržišče v 15. stoletju. Opozarja tudi na probleme kot so razne zaplembe, uporaba raz­ nih mer, tihotapljenje soli in kazni za prekrške. V tem obdobju sledimo tudi naglemu vzponu splošne trgovine v trgu, saj je bil glavna izvozna in uvozna luka srednjeveške bosenske države. Zelo pestra in raznovrstna je bila struktura blagovnega prometa, kar kažejo tabelarni in grafični prikazi. Največji del drijevske trgovine je bil, po­ dobno kot v 14. stoletju, v rokah dubrovniških trgovcev, vendar je opazna določena specializacija pri trgovanju s posameznim blagom. Dubrovniški 'trgovci se povezujejo v trgovske družbe in na drijevskem trgu poslujejo preko svojih zastopnikov-faktor- jev. Se v večji meri kot v 14. stoletju se udejstvujejo domači trgovci, ki se spuščajo v razne kreditne in finančne posle. Od vseh domačih trgovcev, ki prihajajo iz bosen- skih mestnih naselij po trgovskih poslih v Dubrovnik, jih je kar 55 % iz Drijeva. Zadnje-; 10. poglavje, je še posebej zanimivo. V njem Tošić na podlagi povsem novega arhivskega gradiva obravnava družbeno strukturo prebivalstva, izgled naselja in organizacijo oblasti oziroma uprave. Iz arhivskih podatkov mu je uspelo izluščiti konture naselja, s trgom v sredini in številnimi, večinoma lesenimi hišami trgovcev. V hišah so imeli trgovci trgovine in skladišča. V naselju so ugotovljene tri cerkve, glavna je bila posvečena sv. Vidu.- Skupaj z urejenim lokalnim pokopališčem opo­ zarja avtor na razvitost naselja, kar mu daje pečat stabilnosti. Vzporedno z vzponom trgovske dejavnosti je v Drijevu napredovala tudi obrt. Tošić ugotavlja, da je delo­ valo na področju trga 17 različnih obrtnih panog. Med obrtniki prevladujejo sicer Dubrovčani, vendar se uveljavljajo tudi domačini. Zanimiv je bil odnos do bosenske države in do dubrovniške republike. Ustvarjen je bil nekakšen kondominij, ki se je izražal na ta način, da je tamošnja carina ostala v rokah bosenskega vladarja ozi­ roma plemstva, medtem ko so monopol nad trgom imeli Dubrovčani. Oni so organizi­ rali upravo po svojem vzoru kot komuno. Organe oblasti (upravnika mesta, konzule, sodnike, uslužbenca zdravstvene zaščite in razne nižje organe) imenuje dubrovniška vlada. Prikazana je tudi cerkvena organizacija in vloga cerkve v življenju prebival­ cev. Dubrovčani so organizirali tudi mestno pisarno (latinsko in cirilsko), v kateri so notarji vodili poslovne knjige. Žal je ta pomemben arhiv v celoti propadel. Đuro Tošić je na koncu knjige objavil dva dodatka, tabelaričen pregled podatkov o nabavi soli preko oficialov in carinikov ter pregled uporabljenih mer na drijev­ skem trgu za sol, žito, sir, vosek, svinec, vino, olje in tkanine. Dodan je obsežen pre­ gled uporabljenih virov in literature, ter indeksi osebnih, krajevnih imen in pojmov. Povzetek je v angleškem jeziku. Knjiga predstavlja zelo izčrpno analizo razvoja ene­ ga najpomembnejših trgov srednjeveške Bosne. Monografija je grajena na izredno bo­ gatem dubrovniškem arhivskem gradivu. Posameznim poglavjem so dodane izčrpne opombe, med katerimi najdemo obsežne citate iz virov. Prav zaradi preobremenjeno­ sti s podrobnostmi iz gradiva, delnega ponavljanja in mestoma tudi nepreglednosti bo knjiga za povprečnega bralca težko berljiva. Brez dvoma pa bo zadovoljila vse ti­ ste raziskovalce-zgodovinarje,"ki jih zanimajo tematsko široke in bogato dokumenti­ rane monografije o posameznih mestih in trgih na naših tleh v srednjem veku. I g n a c i j V o j e OB DVESTOTI OBLETNICI FRANCOSKE REVOLUCIJE (DOPOLNILO) V 3. številki Zgodovinskega časopisa je Vincenc Rajšp priobčil poročilo »Ob dve- stoti obletnici francoske revolucije« z podnaslovom Nekaj novih zgodovinskih objav (str. 474—478). Strinjam se z njegovo ugotovitvijo, da »-Slovenci sicer nismo dobili ob­ sežnih novih del o francoski revoluciji«, zato pa se mi zdi še toliko bolj potrebno omeniti vsaj tisto, kar smo dobili — v opravljenem pregledu je namreč neomenjenega več kot omenjenega. Spregledana so dela. ki zanesljivo vzdržijo tudi s pridržkom opravljeno selekcijo (omejeno z oznako »nekaj objav«) in morda tudi kriterij »obsež­ nosti« (predvsem v primerjavi z drugimi omenjenimi objavami). Takšne izdaje so vsaj: kljub znanim kontroverznostim eno najbolj referenčnih del v zgodovinopisju 642 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 francoske revolucije, namreč François Furet, MISLITI FRANCOSKO REVOLUCIJO ki je (v prevodu Braca Rotarja, s spremno besedo Nede Pagon, z intervjujem F Fu- ^ u n V , " ï u 0 8 ? ^ ? . n j e g o v i h del) izšla pri zbirki Studia humanitatis (založba ^ЛтГ^ЈгЛ fc^tfta, Ljubljana 1989 (260str.); v knjižni zbirki KRT so izšli 17,- 4RANI SPISI Maximiliena Robespierre ki prinašajo trinajst njegovih najpomemb­ nejših govorov in razprav in v takšnem obsegu tudi prvič v Jugoslaviji; tekste je iz­ bral, napisal spremno študijo in uvode v tekste ter sestavil bibliografijo Ivan Vejvoda prevedla Nataša Perovič (et al.) ; geslovnik sestavil Zdravko Kobe (oktober 1989 197 r T ^ T Y T 1 « 1 ™ 1 ! « ^ , * 3 ? 1 0 t u d i t e m e l J n o d e l ° S. E. Burka, RAZMIŠLJANJA O REVO­ LUCIJI v FRANCIJI m o ravnanju nekaterih londonskih družb v zvezi s tem doaod- %Z (-n°™erilbei; 1 9 3 3 ° 4 , s t r ) j P r e v e d l a T.Erzer in M. Šimenc, uvodno študijo napisal та$£ Ä T r e m ^ S , k % ^ e V i l k a Filoz°f^ga vestnika z naslovom ZAKAJ JE TREBA. KRALJA VBITI? 1789; Francoska revolucija, 1989 (FV 1/1989 208 str • izdaia S d v ° e s S t J l S r * Z R C S A Z U ' u l j a n a ) P* Je edini'večji slovenski izVirniprispevek Ne presojam, ali so omenjena dela dobra, potrebna, obsežna, všečna ali pa nič od tega; presojam le, da so tu, v slovenskem kulturnem in političnem prostoru in so zato v takšnem poročilu vsaj omembe vredna. S temi informacijami ga samo delno dopol­ njujem. N e d a P a g o n G e r t r a u d M a r i n e l l i - K ö n i g , Russland in den Wiener Zeitschriften und Almanachen des Vormärz (1805—1848). Ein Beitrag zur Geschichte der österreichisch- russischen Kultur- nnđ Literaturbeziehungen. Wien : Verlag der österreichischen Aka­ demie der Wissenschaften, 1990. 898 strani. Komisija za literarne vede Avstrijske akademije znanosti je kot svojo 10. publika­ cijo objavila delo dunajske slavistke Gertraud Marinelli-König o podobi Rusije v du­ najskih časopisih in zbornikih predmarčne dobe. Avtorica je upoštevala skoraj 50 te­ danjih publikacij. Zaradi takratnih navad kulturne javnosti in nenazadnje tudi poli­ tičnih razmer zvemo o vsem, razen o politiki. Obsežno gradivo je avtorica razporedila v naslednje tematske sklope: literatura in pismenstvo, jezikoslovje, zgodovina, pro- sveta, umetnost, religija, pravo, domoznanstvo, politična ekonomija, naravoslovje in matematika. Vsak od njih je razdeljen še v številna gesla in podgesla. Poglejmo na pnmer zgodovino: geslo historiografija je razdeljeno na podgesla: viri za rusko zgodo­ vino, izdaje virov, splošna zgodovina Rusije, starejša ruska zgodovina, novejša ruska zgodovina, gesli arheologija in numizmatika nimata podgesel, geslo biografske vesti ima podgesli vladarji Rusije in državni služabniki Rusije, sledita še gesli posamezne teme in historiografija na splošno. Kljub izredno obsežni materiji je vsebina never­ jetno pregledna, k čemer nemalo pripomore tudi kazalo oseb. O sodobnem položaju upoštevanega tiska objavlja avtorica namesto lastne študije dragoceno pričevanje ozi­ roma analizo A. Schmidla iz časopisa österreichische Blätter für Literatur und Kunst iz 1846. leta. Podobno iznajdljivost je pokazala pri iskanju odgovora na vprašanje, ko­ liko je bilo upoštevano časopisje, razširjeno po monarhiji. Pomagala si je namreč s po­ natisom seznama abonentov časopisa Wiener Zuschauer iz leta 1842. Ze bežno listanje po knjigi nas prepriča o koristnosti takega dela. Tako na pri­ mer zvemo, da so dunajski časopisi v tem času registrirali izid okoli 130 ruskih zgodo­ vinskih del in jih 25 od teh celo recenzirali. Izredno velik poudarek je na seznanjanju z literarnimi in gledališkimi novitetami, marsikaj pa zvemo tudi o neposrednem živ­ ljenju. Tako na primer Allgemeine Theaterzeitung 7. marca 1839 obvešča svoje bralce, da je v Petrogradu 53 gostiln, 36 prenočišč, prav toliko kavarn, 43 slaščičarn in enako število restavracij, 301 vinska klet, 98 p ivnic . . . (str. 742). Skratka, na podlagi vestì, ki jih je zbrala Gertraud Marinelli-König, lahko Studiramo bistveno več kot zgolj kul­ turne in znanstvene stike. Ob vsem tem pa se je potrebno ustaviti pri pomenu zgornjega dela za naše zgodo­ vinopisje. Najprej bi opozorili na že citirani seznam abonentov dunajskega časopisa iz leta 1842. Iz njega zvemo, da je bilo okoli 100 ali 4 % abonentov z našega ozemlja. Pri tem ne mislimo le večja mesta, ampak celo naselja kot so bila takratno Laško. Trebnje, Metlika, Senožeče.. . Vpliv dunajskega časopisja na nazore naših ljudi še ni bil raziskan. Avtorica nam daje tu konkretno gradivo za krajšo študijo. Iz citatov tudi ugotovimo, da so takratni dunajski časopisi registrirali rusko pisanje o naslednjih na­ ših ljudeh: Jerneju Kopitarju, Franu Miklošiču, Anastaziju Grumi in Stanku Vrazu. Nič manj kot oba zgornja pa je treba opozoriti še na željo, ki se poraja slovenskemu zgodovinarju ob takem delu. Mi bi nujno potrebovali podobna dela o pisanju tujih časopisov v preteklosti o nas. Pri obravnavanju naše politične zgodovine je vedno eden največjih problemov, koliko so dogodki pri nas odmevali po svetu, koliko nas je ta Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 44 . 1990 . 4 643 poznal, koliko je imel za nas razumevanja. Na videz bi bilo to zahtevno delo. Dejansko pa bi bilo mogoče ta vprašanja razmeroma hitro razrešiti, če bi imeli boljšo organiza­ cijo dela in če bi bilo več kolektivnega duha. Obojega nam v zadnjih letih zelo manj­ ka, balkanizacija napreduje z velikimi zamahi. Vprašanje, kdo je tega kriv, je nepro­ duktivno, veliko pomembneje bi bilo ugotoviti, kdo je te napake dolžan odpraviti. Lahko smo prepričani, da bo gornje vprašanje še dolgo ostalo retorično. Veliko bolj optimistična je vest, da Gertraud Marinelli-König pripravlja podobna dela tudi o drugih Slovanih. Upajmo, da bomo tudi Slovenci prišli na vrsto. Kako bo razrešila probleme, ki izhajajo iz naše razbitosti na dežele in v obmejnih predelih narodno me­ šanega prebivalstva, si sicer ne znamo natančno predstavljati, lahko pa ji zatrdimo, da ji bomo izredno hvaležni, in ji morebitne napake že vnaprej odpuščamo. S t a n e G r a n d a Questioni di guerra. Gorizia : Museo della Grande Guerra, 1990. 109 strani. V kletnih prostorih palače Dorenberg in Tasso so v juniju odprli prenovljeni mu­ zej prve svetovne vojne, ki nosi ime Muzej velike vojne (Museo della Grande Guer­ ra). Povodenj, ki je leta 1983 poškodovala zbirko Muzeja osvoboditve v prostorih pa­ lače Attems, je prisilila vodstvo goriških pokrajinskih muzejev, da se je odločilo za prenovo muzeja. Po pregledu orožja, uniform, fotografij, razglednic, pisem in drugega raznovrstnega gradiva se je vodstvu postavilo vprašanje, kakšen naj bo novi muzejski itinerarij, ki naj pritegne ne le redke veterane, njihove sorodnike ali potomce, temveč predvsem mladino in širšo javnost. Pobudnikom obnove je bilo seveda tudi jasno, da je potrebno izoblikovati nazorno in učinkovito sporočilo, ki bo ustrezalo času, v ka­ terem živimo. S tem namenom so načrtovalci muzeja najprej proučili najpomemb­ nejše in najsodobnejše vojne muzeje v Evropi, zlasti tiste, ki so jih v zadnjih letih postavili Francozi in Angleži. Ugotovili so, da jim razpoložljivo gradivo ne dovoljuje postavitve tradicionalnega vojaškega muzeja, že zaradi skromnosti zbirk orožja in uniform. Odločili so se zato za osvetlitev glavnih etap, ki jih je doživel posameznik v veliki vojni. Se posebno pozornost so namenili dogajanju na Soški fronti. Nazorno so izpričali tragičnost in nesmiselnost vojne izkušnje. Poleg tega gre omeniti pozi­ tivno dejstvo, da v novem muzejskem itinerariju ni opaziti nikakršne retorike ali pa­ triotizma, ki marsikdaj odlikujeta tovrstne muzeje v Italiji. Da pa bi obiskovalcu omogočili celovitejši vpogled v prvi svetovni spopad, je Muzej velike vojne objavil cikel predavanj, ki so- se zvrstila od marca do oktobra leta 1988, pa še prispevka Lucia Fabija in Antonia Seme, ki sta bila med glavnimi snovalci novega muzeja. V uvodnem članku Maria Masau Dan pojasnjuje snovanje novega muzeja in ute­ meljuje izbire, ki so vodile pri njegovem postavljanju. Ferruccio Botti se v svojem prispevku, ki obravnava strategiji Cadorne in Diaza, ne odmika od retoričnega zgo­ dovinopisja, ko trdi, da je bil Diaz opreznejši od Cadorne, da pa sta oba delala v do­ brobit Italije. Tako Cadorna kot Diaz sta verno služila svoji domovini in to je za njega najpomembnejše. Cadorna se ni odločil za agresivno strategijo, ker se je že od vsega začetka zavedal, da bo vojna dolgotrajna. Botti brani Cadorno pred tistimi, ki mu očitajo netaktičnost in slabo poznavanje razmer, v katerih so se vojskovali itali­ janski vojaki. Za njegove neuspehe so bili po mnenju Bottija krivi nesposobni kadri. Virgilio Ilari naglasa, da je bila velika vojna celostna, ker ni zajela le "front in tistih območij, ki so bila neposredno zapopadena v vojne dogodke, ampak tudi ci­ vilno prebivalstvo in ozemlje, ki je bilo oddaljeno od bojišča. Prav tako je vojna za­ jela vsa družbena področja od gospodarskega do kulturnega. Prvo svetovno vojno označuje kot prvi poskus izničenja sovražnika. Ilari poudarja, da-je postalo za časa prve svetovne vojne prvič ključnega pomena uničenje ne le sovražnih čet, temveč tudi tovarn in drugih civilnih objektov, ki so omogočali nasprotniku dobavo novih materialnih sredstev. Tudi z uničenjem civilnih objektov se je dalo prevesiti izid vojne v svojo korist. V daljšem prispevku Antonio Gibelli, ki že vrsto let proučuje dnevniške zapise, memoaristiko in ustna pričevanja, razčlenjuje miselni svet vojaka v veliki vojni. Ob tem postavlja zanimive izzive kot zagovornik netradicionalnega zgodovinopisnega oprijema. Mnenja je, da je izkušnja prve svetovne vojne prerastla sam vojni dogodek, saj pojmuje prvi svetovni spopad kot uvod v moderni svet, to je za prvo dramatično izkušnjo modernosti. Prva svetovna vojna je bila velika razvodnica in naloga zgodo­ vinarjev je, da ugotovijo spremembe, ki jih je poprečen človek doživel v štiri- ozi­ roma pet-letnem obdobju. Sprašuje se, kakšen čustveni pečat je zapustila vojna v ti­ stih, ki so prvič videli, slišali in zaznali bombardiranje, šrapnele itd. Tehnologija je namreč popolnoma prevladala nad naravo in njenim ritmom. Podobno se je zgodilo z zvoki. 644 Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 44 . 1990 . 4 Ali ni vojna prav zaradi »močnih« in izjemnih vtisov silila ljudi, da so beležili izkušnje, vtise? Vojna je namreč prisilila k pisanju tudi tiste, ki so bili komaj vešči pisanja. Preprosti in neuki ljudje so prijeli za pero, ker so se zavedali izjemnosti iz­ kušnje, ki so jo doživljali. Gibelli meni, da je pri tem potrebno primerno proučiti mi­ selni svet vojaka in človeka, dojemanja in zaznavanja vojne s pomočjo čim večjega števila dnevnikov, spominov, korespondenc. Opraviti je treba križanja z uradnimi, na primer zdravniškimi viri, preveriti večsmerne hipoteze. Vojna izkušnja je delovala odtujevalno, saj je slonela na monotonem vojskovanju, na ponavljajočih se dejanjih, katerih smisel je ostal neznan množicam, ki so se borile in umirale na bojiščih. Obla­ sti so medtem z nenehno propagando poudarjale princip uspešnosti in racionalnosti vojne, kljub neizmernemu številu žrtev. V resnici pa je na bojišču prevladal nered. Vojna je tudi spremenila odnos do smrti. Umrli vojaki so se popredmetili, njihova trupla so bila enakovredna vrečam peska, služila so za obrambo pred sovražnikovimi streli. Izničila se je razlika med življenjem in smrtjo. Camillo Zadra ugotavlja, kako je vpoklic fantov in moške populacije deloval na Tndentinskem. Kmečke skupnosti so se znašle brez moške delovne sile, kar je pri­ vedlo do gospodarskega propada tridentinskega območja. Udejanila se je militariza­ cija vsakdanjega življenja. Veliko ljudi je moralo zapustiti svoje domačije in se iz­ seliti v notranjost države, v Avstrijo ali na Češko. V begunstvu so se morali ljudje privaditi na življenje v «-lesenih mestih«, na novo okolje in jezik. Giorgio Rochat je v zgoščenem prispevku nakazal glavna vprašanja, s katerimi se sooča zgodovinar, ki proučuje konsenz oziroma odpor, ki ga je bil deležen vstop Italije v prvo svetovno vojno. Italijanska vojska je bila povsem nepripravljena na spopad z Avstrijo, a to ni izvalo ne v vojaških in niti ne v civilnih vrstah pomemb­ nejših uporov. Prevladala je poslušnost in podložnost oblastnikom ter vojaškim vrho­ vom. Protest ni bil politično organiziran, tako da so bili redki primeri upora vedno le individualne narave. Rochat trdi, da je bilo odobravanje vojne politike izsledek represije in vojaške propagande. Tudi tisti, ki niso odobravali vojskovanja, so se bali, da bi s svojim protestnim dejanjem prizadeli domače. Rochat omenja tudi vpliv kmečke družbe in tradicionalnega miselnega sveta, ki je sprejemal kot nujno in na­ ravno podložnost višji hierarhiji. Spoštovanje, ki ga je kmečki človek izkazoval po­ svetni in cerkveni avtoriteti, mu ni dovoljevalo, da bi se uprl vojaškim oblastem. Ita­ lijanski vojaki so bili ubogljivi, a ne navdušeni. Rochat naglasi, da je bila v italijan­ ski vojski sicer prisotna skupina navdušenih in agresivno naravnanih ljudi, ki so bili pripravljeni žrtvovati svoja življenja v boju proti Avstriji, za osvoboditev italijan­ skega ozemlja. Bila je to manjšina, ki pa je poznala smisel svojih dejanj in tudi smo­ ter vojne. Lucio Fabi trdi, da je potrebno napisati poglobljeno zgodovino vseh tistih mož, ki so se vojskovali na italijansko-avstrijski fronti. Potrebno je namreč osvetliti živ­ ljenje čet in nakazati posebnosti vojnega spopada zlasti na soškem in kraškem ozem­ lju. Primerno bi bilo proučiti družinski, družbeni izvor vojakov, ki so se tu vojskovali, odpraviti stereotip imobilnosti, ki se največkrat drži soške fronte. Velika razpoložlji­ vost virov prav gotovo dovoljuje celostno osvetlitev življenja na fronti in v njenem zaledju. Večjo pozornost bi morali zgodovinarji posvetiti tudi vojni arheologiji (tu misli predvsem na strelske jarke). Ugotoviti je treba, kako so se bojne črte prilaga­ jale naravnim okoliščinam. Fabi se zavzema tudi za poglobljeno analizo dnevniških zapisov, ki sicer zrcalijo »individualno vojno«, doživetja ter čustvovanje posamezni­ kov, a niso zaradi tega nič manj pomenljivi viri. Posamezne dnevnike je treba po njegovem vokviriti, primerjati, saj ne gre zanemariti dejstva, da je prav občutek pre­ živetja silil človeka, da je zabeležil svojo udeležbo pri epohalnem dogajanju. V zad­ njem prispevku knjige Antonio Sema ugotavlja značilnosti dveh evropskih najpo­ membnejših muzejev, to je londonskega Imperial War Museum in francoskega mu­ zeja ob Sommi. Sema trdi, da mora danes muzej prve svetovne vójne dinamično učin­ kovati na obiskovalca. Spregovoriti mora o vojni izkušnji in tako posredovati tudi bolj poglobljeno poznavanje 20. stoletja. M a r t a V e r g i n e l l a A n t o n i o S e m a , Caporetto. Il mondo capovolto. Monfalcone : Edizioni della Laguna, 1990. 157 strani. V poplavi knjig o soški fronti, ki nenehno bogatijo italijanski knjižni trg, je knji­ ga Antonia Seme, sicer raziskovalca vojaške zgodovine, gotovo drugačna. V zelo po­ vednem naslovu »-Kobarid. Narobe svet« je avtor zaobjel vso drugačnost, ki jo je pri­ nesel preboj pri Kobaridu po 30 mesecih »klasične« statične, pozicijske vojne. Pozor­ nost je posvetil travmatičnemu učinku, ki so ga povzročile posledice preboja in na podlagi dnevnikov ter spominov predstavil psihološki »obraz« vojaških dogodkov. Knjiga je sestavljena iz dveh delov, iz obširne študije o preboju ter iz fotografskega ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 645 dela, oba pa se izredno dopolnjujeta, saj je mogoče le skozi prepletanje »besednih« in »slikanih« podob razumeti mogočnost in dramatičnost preboja. Prva svetovna vojna se je odvijala v nepreglednih kilometrih sistema strelskih jarkov, ki so se spletali vzdolž »kontaktne« linije nasprotujočih si vojska. Boji so se dogajali vedno v okviru ozkega in točno določenega prostora, zato so vojaki sčasoma prevzeli nekatere načine obnašanja, ki so temeljili na praktičnih izkušnjah in so bili nujni za preživetje v bojnem okolju, ki se ni bistveno spreminjalo. Po svoje nezaple­ tena vojaška razdelitev vojne cone na zaledje in operacijsko področje je ravno zaradi »mirovanja« vnesla v vojakovo življenje in v življenje civilnega prebivalstva nov kon­ cept časovnega in prostorskega reda, ki se je vcepljal predvsem s pomočjo monotonega ponavljanja dogodkov. Prostorska statičnost pozicijske vojne je omogočala dovolj časa, da so se vojaki in civilisti »vključili« v novo realnost ter utrdili nove časovne in pro­ storske koordinate, ki so bile nepogrešljive za orientacijo v vojnem življenju, bojeva­ nju in pripravah nanj. Prva svetovna vojna je bila vojna tisočerih znakov. Za vsako operacijo so bile potrebne natančne priprave, nato se je razbesnelo bombardiranje artilerije, in dokler so bobneli topovi, je bilo gotovo, da se bojujejo. Poleg tega so izkušnje dovoljevale, da je bilo moč vsak šum, ki ga je povzročila artilerija, povezati tako s časom (1 bombar­ diranje = 1 akcija) kot s prostorom (boj je, po definiciji, potekal na fronti). Vojna v jarkih je tako izbrusila natančen občutek za čas in prostor, splošno je bilo mnenje, da je napredovanje oziroma umik dogodek, ki je omejen v prostoru in je dovolj počasen, da omogoči »lagodno« privajanje vojakov na nov vojaški položaj. Zato si pred Koba­ ridom nihče ni drznil pomisliti na preboj 20 kilometrov v enem dnevu. Tudi med civi­ listi so se razvile nove navade, celo novo izražanje, ki je, predvsem Furlanom, omogo­ čalo sporazumevanje s pripadniki italijanske vojske. Sam položaj na fronti ni bil za vse enak. A. Sema pri tem opozarja na poseben termin, ki so ga uporabljali vojaki — »imboscato« (beseda v najožjem pomenu pomeni »zaseda«, toda v tem primeru predvsem »tistega, ki se je skušal odtegniti vojevanju na fronti«), kar je za pešaka pomenila artilerija, zanjo pa vojaki v skladiščih, tako da je bila ta kvalifikacija vezana na oddaljenost od prve frontne linije. Tridesetmesečno vojevanje v strelskih jarkih je, po oceni A. Seme, »obrabilo« vojake, spravilo v obup pešake v prvih vrstah, predvsem pa razvilo mišljenje, da se bo tak položaj nespreme­ njeno nadaljeval še dolgo. Delitev na fronto in zaledje, na »mesto« bojevanja in umi­ ranja ter »mesto« življenja, uživanja, razvrata (žensk in gostiln) je »sešila« posebno miselno »preobleko« vojaka na fronti, njegov poseben odnos do življenja v zaledju. Ta odnos je pogojen z dogodki na fronti in ni bil avtomatičen — A. Sema je to označil kot disciplinsko mikroklimo (vojak 3. armade na Krasu se je počutil »še kar«, saj je od časa do časa, ko ni bil v jarku, lahko prišel v stik s civilnim življenjem, medtem ko je v 2. armadi vladala »železna« disciplina, kjer je geslo o nikoli brezdelnem vojaku zastrupljalo vsak trenutek, ki ga je vojak preživel zunaj jarka, onemogočalo je počitek ter spoznavanje krajev za hrbtom kobariške fronte). Za mnoge italijanske vojake je zaledje pomenilo tuje in nepoznano ozemlje, saj je segalo na območje vzhodno od meje iz leta 1866, zato so v Kobaridu, »tistem slovanskem kraju«, čutili hladnost do­ mačega prebivalstva do italijanske vojske. Sicer je bilo »italijansko« zaledje z voja- ško-upravnega vidika varno in urejeno, toda zaupanja prebivalstva si niso pridobili. Etnična raznolikost Goriške, Posočja in Furlanije ter razvoj odnosov med vojaki in civilisti (od izrazitega nezaupanja do spletanja različnih vezi) sta, opozarja pisec, pridobila nevšečen vojaški pomen, saj sta oslabila raven zanesljivosti in nadzora in­ formacij, kar je dajalo prednost tistemu, ki je znal takšen položaj ustrezno ovrednotiti in izkoristiti. Italijani so zato razvili poseben varnostni sistem, saj so bili obmejni kra­ ji, po mnenju italijanskih oblasti, še posebno naklonjeni vohunjenju. Vojaška vrednost informacij je bila skoraj nična, saj so izkušnje pokazale, da so ljudje vohunili za za­ služek in je bila, ob pomanjkanju informacij, velika skušnjava, da bi si novice izmi­ slili in posredovali obema stranema. To pa je pripeljalo do nezaupanja tudi do resnič­ nih informacij. A. Sema opozarja na dvoličnost koncepta in vloge vohunstva — isti in­ formacijski kanali, ki so služili zbiranju informacij, so jih lahko tudi razširjali (dezin­ formiranje!). Semo je še posebej zanimal primer razširjanja in napihovanja govoric ter učinek le-teh na italijanske vojake. Med njimi so se širile zgodbe o Nemcih, ki so sekali roke belgijskim otrokom, nemški vojaki so postali simbol grozovitega terorja, hladnih vojaških strojev, strahu in vojaške dovršenosti, zato je bilo potrebno pred na­ slednjim spopadom, pobiti mit o nemškem vojaku. Proti Kobaridu marširajoča nem­ ška vojska, ta »nevidna« masa je vzbujala strah. 24. oktobra se je »zgodil« preobrat pri Kobaridu, ki je prekinil vse zveze med Furlanijo in Italijo, italijanskega vojaka pa pustil v popolni nevednosti, daleč od sveta informacij, pisem in časopisov. Prekinjen je bil tudi propagandistični tok na fronto in v zaledje. Italijanski vojaki so se od začetka napada znašli v narobe obrnjeni »vsak­ danjosti« pozicijske vojne. Cas in prostor vojne v jarkih sta se v trenutku spremenila v njuno nasprotje — »počasen« čas je postal »vrtoglavo hiter«, »mirujoči« prostor pa nenadoma »spremenljiv«, in sovražnik je bil »na tej« in ne na »drugi« strani fronte. 646 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1980 • 4 Posledice 900-dnevne vojne v strelskih jarkih so se sprevrgle v varljivo sito — filter med vojaškim dogodkom (= preboj) in zaznavo (še ne razumevanjem) le-tega s strani vojakov in civilistov; ne le, da so dejstva »začutili-« z zamudo, teža posledic je bila v zamujanju razumevanja dogodkov. Avtor je zelo nazorno prikazal razlike med italijansko in avstro-nemško vojsko, ki so privrele na dan s kobariškim presenečenjem. To je povzročilo popoln razpad ita­ lijanskega sistema upravljanja, nadzora sovražnika in zvez; Nemci so pretrgali itali­ janske telefonske zveze, Italijanom so preostali le kurirji (pa so jih Nemci ovirali in so ukazi prihajali z zamudo) in radio (zveze so Nemci »motili«). Zmeda je ohromila italijanske častnike, ki po avtorjevem mnenju niso bili vajeni ravnati na lastno po­ budo. V takih razmerah so se dobro znašle posebne avstro-nemške skupine, ki so bile izurjene za popolnoma avtonomno odločanje na terenu. Kar neverjeten se zdi podatek, da italijanski častniki niso razpolagali z zemljevidi, kar je še oteževalo umik na Piavo, medtem ko so bili nasprotniki odlično seznanjeni s svojim geografskim položajem. Za Italijane je potemtakem postal odločilen odnos do lokalnega prebivalstva. Posledica preboja, o kateri se je pisec precej razpisal, je bila zmeda in z njo po­ vezano oblikovanje »psihološke mase« ; vojna je pokazala še en obraz — vse, kar se je dogajalo, je izstopalo iz okvira pozicijske vojne — »najnovejša novost« je bila psiho­ loška vojna. Ob prekinitvi vseh zvez so hitra sredstva razširjanja novic (govorice in letala, ki so nenehno opozarjala na sovražnikovo prisotnost) spletala zanko, v katero so se zapletli tako vojaki kot civilisti; govorica je »prišepetavala« nekaj, kar je letalo nato s preletom potrdilo, pri čemer ni bilo pomembno, ali so govorice resnične, tudi ni bilo potrebno, da so bile grožnje opredmetene. Geslo je bilo: bolje razširiti okrepljen odmev o dramatičnem dogodku na sto mest kot pa »narediti« sto takšnih epizod na sto različnih mestih. V italijanski vojski so se pokazali znaki psihičnega zloma, medtem pa so Nemci tak položaj spretno izkoriščali, bili so povsod prisotni in so nasprotnika silili v nepretrgan beg. Avtor navaja dve obliki prisotnosti avstro-nemškega sovražnika; bil je neviden (hrup, govorice) in bil je viden, toda v italijanski uniformi in je govoril italijansko (infiltrirana) — predstavljal je »peto kolono« v Furlaniji. Strateški cilj je bil ustvariti ozračje histerije, razširjati dvom in nezaupanje do vsega in vseh. Dnevniki italijanskih vojakov pričajo, da so nasprotniki v tem uspeli; v vojake se je vselil obup, vsak je v sodrugu videl izdajalca oziroma strahopetca. Nemci in Avstrijci so za nadzor »od zno­ traj« uporabili tudi t. i. lokalne elemente, zato pa so morali ustvariti mehanizme lokal­ nega nadzora (javni nadzor — žandarmerija, okupacijske enote in tajni nadzor — mreža informatorjev). Spoznanje o preboju je pomenilo tildi začetek psihološkega uničevanja furlanskih ljudi, saj ni bilo novic, pa tudi ne italijanske protipropagande, ki bi pobijale govorice. Preboj je postavil furlansko prebivalstvo pred težko preizkušnjo; begu italijanske voj­ ske je sledil tudi eksodus civilnega prebivalstva. Prebujenje po Kobaridu je prišlo šele za Piavo, ki je predstavljala »tekoči« strel­ ski jarek. Italijanski vojaki so bili postavljeni pred novo preizkušnjo, ki jo italijanski avtor imenuje »protiteror« kot odgovor na »teror« preboja, saj se je bilo potrebno upreti nastali anarhiji. Zato je general Andrea Graziani oblikoval posebno mobilno enoto, ki ji je bilo dopuščeno tudi izvajanje fizičnega nasilja nad vojaki. Namen usta­ novitve te enote je bil preprečiti močno razširjene elemente vojaškega in psihološkega razkroja med italijanskimi vojaki. Napočil je trenutek, ko ni bilo več umika. Ob pomoči Antonelle Furlan je Antonio Sema dopolnil svojo študijo z vrsto foto­ grafij iz fondov Fotografskega arhiva v Trstu in Gorici. Večina je avstrijskih, predsta­ vitev pa je obogatena s propagandnimi razglednicami, ki pojasnjujejo, kako so Avstrij­ ci in Nemci upodabljali italijanski poraz (primer fotografije italijanskih kanonov ter reke avstro-nemških vojakov, ki napredujejo proti Benetkam) ; z dodatnim objektivom je avtorjem uspelo iz fotografske celote izluščiti drobce, ki nadgrajujejo »splošno pa­ noramo«. Fotografije so tematsko razporejene, spremlja jih deset naslovov s kratkimi po­ jasnili k vsaki skupini fotografij. V »Nezadržnem napredovanju avstro-nemške vojske« so predstavljene fotografije, ki so bile v svojem času najpogosteje uporabljene za pri­ kaz dogodkov po/pri Kobaridu, to je kolona beguncev kot najbolj »priljubljena« upo­ dobitev italijanske katastrofe ter kolone strumno korakajočih vojakov za predstavitev zmagovite ofenzive centralnih sil. »Kanoni« so bili ena najbolj posrečenih fotografij italijanske propagande za zbiranje sredstev za vojno; bili so simbol moči in »moža­ tosti«, zato pa tudi »najprimernejši« za ponazoritev italijanskega poraza (predvsem zaradi pomnožitve — s fotomontažo — števila zapuščenih kanonov na furlanskih ce­ stah). Najbolj značilne slike, ki jih poznamo iz prve svetovne vojne, prikazujejo uni­ čenja naselij, mostov itd. Naslednji sklop fotografij sta avtorja poimenovala z naslo­ vom »Ujetniki«, ki so ena najbolj tragičnih posledic preboja pri Kobaridu. Avstrijska propaganda je ujela tudi ta »množični« vidik preboja in mu pridružila nekaj podob, ki poudarjajo zadovoljstvo mnogih italijanskih ujetnikov, ker se je za njih vojna kon- ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 547 cala. Avstrijci so vestno dokumentirali vsak premik, osvojitev, in motivi mest so naj­ bolj poveden del njihovega fotografskega dnevnika. Poseben prizor iz zmagovite av­ strijske ofenzive predstavlja gmotno bogastvo poraženih, uprizorjeno na fotografijah »Železniške postaje«; avstrijska propaganda je slikala železniške postaje — skladišča, polna raznovrstnega blaga, in tako podčrtala nesposobnost tistih, ki niso znali izkori­ stiti premoči in obenem poudarila nasprotno, sposobnost napadalcev, ki so zmogli pre­ magati materialno močnejšega nasprotnika. »Trenutki sprostitve« zajemajo spominske fotografije, saj je bil odmor pravšnja priložnost za poziranje; tudi ta skupina temelji na nasprotju zmagovalec — poraženec oziroma nesproščenost — brezbrižnost. V knjigi sta predstavljeni tudi dve popolni seriji fotografij, ki predstavljata zani­ mivost iz tehnike fotografiranja in z vidika vojaških operacij. Prva je »Prehod Soče v San Canzianu« (konec novembra 1917) ; v avstrijskih podobah prevladuje prikazova­ nje italijanskih vojakov na begu, uničenih mostov in obenem upodabljajočo takojšnjo obnovo le-teh z avstrijske strani. Zaključno poglavje nosi naslov »Obisk zadnjega ce­ sarja« in ponazarja sklenjen mimohod kronanih glav od Trsta do Gorice, ki so sprem­ ljale avstrijskega cesarja. Večina fotografij je bila tokrat prvič predstavljena, k njihovi objavi kot tudi k izidu knjige pa je veliko pripomogel Muzej prve svetovne vojne (Museo della Gran­ de Guerra) iz Gorice, ki je bil pred kratkim odprt na goriškem gradu. P e t r a S v o l j š a k D r a g o 2 e r j a 1, Spomini in razlage o protifašističnem boju primorske mladine med vojnama. Trst : Založništvo tržaškega tiska, 1990. 146 strani. Knjiga je plod sodelovanja avtorja in Odseka ža zgodovino pri Narodni in štu­ dijski knjižnici v Trstu. Aleksij Kale je zbral, uredil in pripravil za objavo spominske zapise in pričevanja Zerjala, ki je pripadal skupini mladih slovenskih fantov, ki so v septembru 1927 ustanovili tajno organizacijo Borba in se tako odločili za korenit boj proti fašizmu v Julijski krajini. Gre torej za spominska pričevanja akterja tistega obdobja, ki so toliko bolj dragocena, če upoštevamo, da je čas fašizma onemogočil Slovencem in Hrvatom vse oblike javnega delovanja in jim odvzel pravice do izra­ žanja lastne identitete. Italijanski fašizem, kakor ga je doživljal Zerjal, je uporabljal za asimilacijo drugače govorečih že preizkušene mite večvrednosti italijanske kulture in jezika nad kulturo in jezikom Slovencev in Hrvatov. To raznarodovanje je bilo zelo brutalno, zlasti na lokalni ravni ,in je v zavesti prizadetih ljudi pustilo globoke sledi. Tako se je Cermelju, Spangerju, Jelinčiču, Sardoču, Sfiligoju in še nekaterim dru­ gim, ki so zabeležili to obdobje, pridružila še izpoved Zerjala, ki je nastala na osnovi izkušenj in njegovega pogleda na tisti čas. Knjigo sestavljajo krajša poglavja, ki pa jih lahko razdelimo v tri sklope: obdobje pred nastopom fašizma, kjer avtor govori o svojem otroštvu; v drugem sklopu opisuje razvoj mladinske organizacije v Trstu in okolici in organiziranje ter prve akcije Bor­ be, v tretjem delu pa predstavi delovanje Primorcev, ki so emigrirali v Jugoslavijo v 30-tih letih. Mladinsko gibanje je bilo le ena od plati slovenskega prosvetnega, športnega in narodnega delovanja, druga plat, ki je imela svoje korenine že v zad­ njem desetletju prejšnjega in v začetku našega stoletja, pa je imela center v Narod­ nem domu in idejno osnovo v političnem društvu Edinost. Zerjal v zvezi s tem poudarja nove kvalitete delovanja v mladinskem gibanju, ki se je porodila kot odgo­ vor na italijansko politiko do slovenske manjšine in je ponujala drugačne rešitve kot starejše organizacije. Pojavile so se nove oblike in razlike pri nacionalnem delu, kajti pripadniki mladinskega gibanja so od prejšnje generacije podedovali narodno zavest in ponos, izhajali pa so iz takratnih razmer. Starejši so bili z miselnostjo in taktiko v preteklosti in tako je prišlo do razhajanj. Prav temu je Zerjal posvetil mnogo pozornosti in obelodanil mnoga do sedaj še neobdelana vprašanja odnosov in naspro­ tij med dvema generacijama. Mladinska društva Pros veta Sv. Jakob in krožek Omla­ dina sta uspešno skrbela za naraščanje članstva v mladinskih organizacijah, kar je privedlo junija 1922 do ustanovitve Zveze mladinskih društev v Trstu. Misel in delo­ vanje mladine sta se tako širila po vsej Primorski. Ena od oblik delovanja so bili letni mladinski tabori, vzporedno z razvojem mladinske organizacije pa se je med mladino močno uveljavljalo športno udejstvovanje. Zerjal izpostavlja tudi težave, ki so se pojavljale in vplivale na dvige in vpade mladinskega gibanja. Proti koncu 20-tih leti so po vrsti ukinili mladinska društva in v Zerjalu ter Spangerju je zrasla zamisel o tajni organizaciji. Sledila je ustanovitev Borbe. Zerjalova pripoved v mnogočem dopolnjuje Špangerjevo, posebno ko opisuje prve sestanke, kjer so postavljali temelje novi organizaciji. Opozoril je na kontakte z Orjunaši iz Trsta ter opisal vezi z Goričani in Istrani. Kritično je spregovoril o de- 648 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 javnosti Borbe potem, ko so se pričeli atentati na osebe, kajti to ni bila prvotna programska zasnova organizacije. Prav tako je opozoril na splošno uporabo imena TIGR. Tako kot Spanger zavrača precej razširjeno mnenje, da je pomenila organiza­ cija TIGR celotno gverilsko in politično dejavnost v dvajsetih letih. Poudarja, da je dobila organizacija TIGR šele po prvem tržaškem procesu širši pomen in prevzela dediščino tistih sil, ki so v dvajsetih letih kljub medsebojni povezanosti šle vsaka po svoji programski poti. Z odhodom v Kranj leta 1929 je delil usodo mnogih primor­ skih emigrantov. V nekaj poglavjih je izredno zanimivo prikazal življenje in delo primorske politične emigracije v Jugoslaviji. Kritično, s svojega stališča, analizira mnoge akcije in dogodke v 30-tih letih, ko je bil za nekaj časa celo prisiljen prekinitii delo v emigrantskem gibanju. Angažiral se je tudi v sindikalnem gibanju v Slovenjji. Kot v Trstu so se nasprotja med »edinjaško garnituro«, kot jo imenuje 2erjal, in mlajšo, naprednejšo skupino prenesla tudj med Primorce v Jugoslavijo. Pripoved zaključi s povratkom v Trst po drugi svetovni vojni. Žerjal v knjigi sledi dogodkom, v katerih je sam sodeloval. Tudi njemu je, kot večini Slovencev v Italiji, zavest pripadnosti slovenski skupnosti dala družina. Nje­ gove trde osebne izkušnje odsevajo usodo primorskih Slovencev v tistem času. Iz teksta čutimo vseskozi notranjo potrebo in predanost delu za boljše, enakopravnejše pogoje življenja, potrebo po angažiranju, opozarjanju na prisotnost Slovencev na tem delu sveta, čemur je podredil vse svoje življenje. Dolgo je odlašal z objavo spominov, redno sledil vsaki objavi, še posebno v zvezi s tajnimi organizacijami med leti 1927— 30, ko pa je spoznal, da lahko tudi sam dopolni vedenje o nekaterih dogodkih, ki jih je soustvarjal, se je odločil za objavo spominov. M e t k a G o m b a č L u d v i k T o n č i č , Tiskarstvo na Dolenjskem. Izdano ob 170-letnici tiskarstva v Novem mestu. Novo mesto : Tiskarna Novo mesto in Dolenjski muzej, 1989. 158 strani. •Dolenjski muzej in Tiskarna Novo mesto sta poskrbela, da je metropola Dolenj­ ske dostojno proslavila 170-letnico tiskarske obrti na Dolenjskem. Organizirala sta razstavo s tem naslovom in ob njej izdala tudi bogato ilustriran katalog. Prav ta publikacija zasluži, da jo predstavimo širšemu občinstvu, kajti zavedati se moramo, da še tako dobro organizirana razstava, pa če so na njej tudi bleščeči eksponati, prej ali slej potone v pozabo, katalog pa ostane tudi bodočim rodovom. Knjiga ima prav­ zaprav dva dela, splošnega, kjer avtor govori o razvoju tiskarstva na splošno, potem v slovenskem okviru, in drugega specialnega, kjer predstavlja delež Dolenjske pri razvoju te stroke. V uvodnih poglavjih se je naslanjal predvsem na dela našega najboljšega poznavalca zgodovine tiskarstva, Branka Berčiča. Ne da bi hoteli pod­ cenjevati avtorjevo prizadevanje in trud, ki ga je v proučevanje vložil, pa moramo priznati, da je imel v drugem, pokrajinsko vezanem delu, lažjo nalogo, kot bi jo imel raziskovalec zgodovine tiskarstva v katerikoli drugi slovenski pokrajini, malo da ne tudi v Ljubljani. Dolenjskemu tiskarstvu je namreč posvetil nekaj temeljnih člankov že Bogo Komelj in Tončič jih je tu lahko s pridom uporabil, mestoma tud] dopolnil. Drugi avtor, ki ga citira za medvojno obdobje, je Jože Krall. Viri, ki iih je uporabil za povojno obdobje, so predvsem razne arhivalije in odločbe, pidprt i pa so z ustnimi pričevanja. Zgodovini tiskarstva sledi pisec od Valvasorjeve bakroreznice, ki predstavlja prvo tiskarsko delavnico na Dolenjskem, a je z obubožanjem lastnika njeno delo zamrlo. Kontinuiran razvoj lahko sledimo od leta 1819, ko je tu začel z delom Henrik Tandler. Njegovo delo in delo njegovah dedičev lahko sledimo do leta 1865. Med najpomembnejše tiske, ki so izšli iz te delavnice, sodi prvi novomeški časnik, izdan leta 1848: »-Sloweniens Blatt«. Druga tiskarska hiša, ki je delovala v Novem mestu v 19. stoletju, je bila Bobnova. Delovala je kratko obdobje treh let, tiskala pa pred­ vsem drob'iž. Tako morda ne bo zvenelo pristransko, če zapišemo, da je pomembna predvsem zato, ker jo je kasneje kupil Janez Krajec, s katerim se začenja najbolj plodovita doba novomeškega tiskarstva. Avtor sledi temu uspešnemu tiskarju in založ­ niku vse od učne dobe, ki jo je opravljal v Egerjevi in Blaznikovi tiskarni v Ljubljani, pa do osamosvojitve z nakupom obrata v Novem mestu. Vsekakor je njegov najpo­ membnejši podvig reprint Valvasorjevega dela Slava Vojvodine Kranjske. Tončič opi­ suje tudi vse druge važne izdaje, ki so nastale v zadnji četrtini 19. stoletja v Krajčevi tiskarni. Med najpomembnejša izvirna dela moramo šteti časnik »Dolenjske novice«, ki je začel izhajati leta 1885, izdajali so ga do leta 1919, v zadnjem obdobju že Krajčevi nasledniki. Med leti 1901 in 1941 je v Novem mestu delovala Katoliška tiskarna, med vidnejšimi delavci v njej pa omenjajo predvsem Karla Ceča, ki se je obrti izučil pri Krajcu. Kočevje je dobilo tiskarsko podjetje šele leta 1903. Sprva je služilo predvsem potrebam kočevskih Nemcev, v tridesetih letih pa je tiskalo tudi ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 649 nekaj slovenskih, predvsem levo usmerjenih tiskov. V Krškem je bila ustanovljena tiskarna 1905 in sicer kot »Zadružna tiskarna«. Avtor nadalje popisuje usodo tiskarn med vojno in partizanske tiskarne v zaledju Novega mesta, v Kočevskem rogu in na Goteniškem Snežniku. Povojno obdobje je prineslo nova pravila. Tako so bile tiskarne centralizirane in šele 1958 je Novo mesto ponovno dobilo tiskarno, Krško (1954) in Kočevje (1955) sta ga v tem prehitela. Avtor opisuje tudi zadnjih trideset let in na koncu še sodobno opremo dolenjskih tiskarn. Kljub vsem pohvalam, ki jih moramo izreči avtorju, da se je lotil tega dela, Do­ lenjskemu muzeju, da je organiziral razstavo, naj na koncu dodam dve pripombi. Na­ vedba, da je Blaznik tiskal Čopova dela, ni točna, kajti ta mož, ki je dan za dnem žrl knjige, je izdal v knjižni obliki le eno delo. Podatki o izdajah Valvasorjevih del so morda res najbolj pregledno zajeti v SBL-u, a če imamo pred očmi povprečnega bral­ ca kataloga, bi mu z opombo vendar lahko svetovali, da si ogleda monografijo o tem uglednem polihistorju, kjer so njegova dela zelo izčrpno opisana (B. Reisp, Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor, Ljubljana 1983). Razstavnega kataloga Narodne ga­ lerije Tončič še ni mogel upoštevati (Janez Vajkard Valvasor Slovencem in Evropi, Ljubljana 1989). A n j a D u l a r I v a n G r o b e l n i k , I g n a c i j V o j e , Zgodovina 2. Ljubljana : Državna za­ ložba Slovenije, 1990. 200 strani. Slovensko zgodovinopisje je zopet bogatejše za nov in sodoben učbenik ZGODO­ VINA 2. Učbenik je plod večletnega skrbnega dela in je namenjen učencem srednjega izobraževanja, tako, da ga bodo lahko uporabljali učenci drugega letnika družboslov­ nega in kulturnega, pedagoškega in naravoslovno-matematičnega (splošna smer) vzgoj- no-izobraževalnega programa. Učbenik je pripravljen tako, da ga bodo lahko pozneje uporabljali tudi učenci gimnazijskih programov. Učbenik zajema obdobje od razvitega fevdalizma do restavracije Evrope po razpadu francoske buržoazne revolucije. Gre to­ rej za obsežno» zgodovinsko obdobje, ki sta ga avtorja skrbno prikazala. Snov vključuje občo in nacionalno zgodovino. Vsebinsko je učbenik razdeljen na poglavja, ta pa se delijo na teme, ki so skrbno izbrane in vsebinsko zelo bogate. Avtorja v učbeniku po­ udarjata tiste temeljne vsebine, ki bi jih moral usvojiti vsak učenec na tej razvojni stopnji..Uvodna motivacija je podana v obliki vprašanj ali skrbno izbrane tematike, ki učenca pritegnejo k zgodovinskem razmišljanju in sklepanju. V didaktičnem pogledu je učbenik zasnovan kot poldelavni in se nekoliko odmika od klasičnega učbenika. Zgodovinski pojmi so razloženi med tekstom tako, da jih učenci laže dojemajo, hkrati pa jih sili k razmišljanju in spoznavanju zgodovinske zakonitosti. Avtorja poudarjata gospodarsko zgodovino, manj pa politično, kot smo bili v glav­ nem doslej vajeni. Zgodovinska dejstva so prikazana vzročno in problemsko. Snov je koncipirana tako, da omogoča pedagoškim delavcem različne oblike in metode dela v razredu. Ob zaključku vsake učne enote so postavljena vprašanja za povratno infor­ macijo in aktualizacijo snovi. Vprašanja so diferencirana na lažja in težja, kar bo upo­ rabno tudi pri nivojskem pouku. Posebej naj omenimo, da vsebuje učbenik številne zgodovinske karte, grafikone in bogato slikovno gradivo. Nekaterim učnim tekstom so dodani časovni pregledi, kjer so prikazani pomembnejši dogodki, predvsem iz politične zgodovine. Zelo dragoceni so tudi citati iz virov, ki so vključeni v učni tekst in poja- njujejo ter poglabljajo razlago v tekstu. Slike živijo v tekstu in niso samo za okras, temveč dopolnjujejo in poglabljajo snov ter pritegnejo učenca k aktivnosti. Pri vsem tem naj omenimo, da so nekatere slike in zemljevidi prvič prikazani v učbeniškem gradivu. Zgodovinski zemljevidi so skrbno izbrani in v nekem smislu nadomeščajo zgodovinski atlas. Avtorja za vsakim poglavjem navajata ustrezno literaturo, ki bo zelo koristila učencem in pedagoškim delavcem. Z njo bo moč poglobiti snov in jo uporabiti pri skupinskem delu v razredu in pri delu z zgodovinskimi krožki. Učbenik je na prvi pogled nekoliko obsežnejši, saj obsega nekaj več kot 200 strani; pri predvi­ denih 70 urah je to 3 strani na pedagoško uro. Nekaj ur seveda moramo računati za ponavljanje in utrjevanje snovi, zato bodo morali pedagoški delavci skrbno izbirati snov pri realizaciji snovi. Dobili smo torej nov učbenik, s katerim se lahko pohvalimo. V marsikaterem po­ gledu prav nič ne zaostaja za podobnimi učbeniki v Evropi in v svetu. Vsakega novega zgodovinskega učbenika smo lahko silno veseli, saj imamo v slovenskem prostoru malo avtorjev, ki bi bili pripravljeni glede na pičel honorar in nenehno kritiko javnosti še kaj napisati. Avtorja sta opravila veliko nalogo. Mnogo truda so vložili tudi recenzenti in pa Državna založba Slovenije, ki je učbenik založila in izdala. Učbenik bo Zavod Republike Slovenije za šolstvo predstavil učiteljem na seminarju. D r a g o N o v a k 650 Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 44 - ш о . 4 Razprava o nacionalnem vprašanju v KPJ leta 1933. Dokumenti o oblikovanju federativnega nacionalnega programa KPJ. Zbral in uredil ter opombe napisal Jurij Perovšek v sodelovanju z Jankom Prunkom in Jankom Pleterskim. Uvodno študijo napisala Latinka Perović. Ljubljana : Partizanska knjiga, 1990. 436 strani. Zbornik dokumentov o razpravi v Komunistični partiji Jugoslavije o nacionalnem vprašanju v drugi polovici leta 1923 je ena redkih znanstvenokritičnih izdaj virov, M so izšle v zadnjem času. Inštitut za novejšo zgodovino si prizadeva prikazati strokovni m širši javnosti pomembne probleme novejših obdobij tudi neposredno prek virov Obravnavani zbornik je njegov nov dosežek na tem področju. Čeprav je bila o procesu oblikovanja nacionalnopolitičnega programa KPJ, ki je temeljil na pravici narodov do popolne samoodločbe, vključno z odcepitvijo, objavljena že tehtna zgodovinopisna lite­ ratura, pa so na drugi strani številna stališča iz razprave pred sprejetjem resolucije o nacionalnem vprašanju na III. državni konferenci KPJ januarja 1924 širši javnosti manj znana, tudi zato, ker jih kasneje voditelji KPJ oziroma ZKJ iz aktualno politič­ nih razlogov niso omenjali. Ob tem naj poudarimo, da je prva temeljita teoretskopoli- tična razprava o nacionalnem vprašanju potekala v času, ko KPJ še ni bila boljševizi- rana m je v njej prišla svoboda izražanja mnenj do polnega izraza. V njej so zlasti nekateri slovenski in hrvaški komunisti nakazali tudi posamezne rešitve nacionalnega vprašanja, ki so aktualne vse do današnjega časa. Na odprtje razprave o nacionalnem vprašanju v KPJ je vplivala zlasti krepitev nacionalnih gibanj po sprejetju Vidovdan- ske ustave, neposreden povod pa je bil velik uspeh nacionalnih strank federalistične opozicije na parlamentarnih volitvah marca 1923. Mag. Jurij Perovšek je v sodelovanju z dr. Jankom Pleterskim in dr. Jankom Prunkom za objavo v zbirki virov smotrno izbral 53 dokumentov, s katerimi je prika­ zana vsa raznolikost pogledov jugoslovanskih komunistov leta 1923 na rešitev nacio­ nalnega vprašanja, posebej pa ilustrirajo tudi ostrino spopadov med nosilci izključu­ jočih se centralističnih in federalističnih konceptov. Razprava se je odvijala zlasti prek časopisja (Radnik — Delavec, Borba, Glas svobode) Neodvisne delavske stranke Jugo­ slavije, prek katere je tedaj delovala ilegalna KPJ. Zato je v zborniku objavljenih naj­ več člankov, poleg dveh knjižnih študij dr. Sime Markovića, pa še nekaj resolucij le­ galnih (neodvisnih) in ilegalnih partijskih organizacij o rešitvi nacionalnega vprašanja v jugoslovanski državi. Iz teh dokumentov se vidi, da je precej močna skupina srbskih komunistov zagovarjala le ublažitev centralizma s pokrajinsko avtonomijo, brez pri­ znanja načela narodne suverenosti, na drugi strani pa so zlasti slovenski in hrvaški udeleženci razprave ob podpori nekaterih srbskih funkcionarjev KPJ zahtevali, da mora KPJ podpreti boj nesrbskih narodov proti zatiranju, doseči uveljavitev pravice narodov do samoodločbe v vseh oblikah in se boriti za federativno ureditev jugoslo­ vanske države. V razpravi je s svojimi radikalnimi pogledi posebej izstopal tudi eden tedanjih vodilnih slovenskih komunistov ing. Dragotin Gustinčič, ki se je v polemiki s centralističnimi stališči uprl »-balkanizaciji« Jugoslavije, odprl možnost različnih državnih okvirov za vključitev Slovencev in Hrvatov, terjal nacionalno vojsko z last­ nim poveljniškim kadrom ter izrazil tudi glede Kosova nekaj še danes aktualnih sta­ lišč (dokument št. 43). Resolucija III. državne konference KPJ (dokument št. 50) je po­ menila s priznanjem nacionalne individualnosti in z njo združenih vseh pravic samo­ odločbe srbskemu, hrvaškemu in slovenskemu narodu (posebno resolucijo je sprejela tudi o makedonskem vprašanju, dokument š t 51) in z zahtevo, da se mora skupna fe­ derativna država oblikovati na temelju prostovoljne združitve in enakopravnosti vseh delov, zmago progresivnih sil v boju za rešitev nacionalnega vprašanja. Sklepni doku­ ment v zborniku osvetljuje potek referenduma v organizacijah Neodvisne delavske stranke Jugoslavije, iz katerega se vidi, da je bila manjša opozicija proti omenjeni resoluciji le med srbskimi komunisti (od 84 glasov proti jih je bilo 81 iz Srbije). Objava dokumentov je v skladu z metodo znanstvenokritičnih edicij virov. Ti­ skani so v jeziku izvirne objave, ćirilski v latinski transkripciji, preveden pa je le nemški izvirnik resolucije pokrajinskega sveta KPJ za Slovenijo. Z uredniškimi posegi so bile odpravljene le pravopisne in tiskarske napake, sicer pa so objave dokumentov po kronološkem načelu identične izvirniku. Mag. Jurij Perovšek je z njemu lastno na­ tančnostjo vse dokumente opremil tudi z daljšimi ali krajšimi opombami, pri čemer sta sodelovala tudi dr. Prunk in dr. Pleterski. Opombe omogočajo boljše razumevanje dokumentov, seznama osebnih ter zemljepisnih in krajevnih imen pa njihovo uporabo. Posebno vrednost zborniku dokumentov daje uvodna študija dr. Latinke Perović o dveh konceptih jugoslovanske države v partijski razpravi leta 1923 (str. 9—38). V njej je navedla glavno literaturo (sama je napisala o tej tematiki doktorsko diserta­ l o 0 ' з е * Z Š l a v k n J i ž n i obliki pod naslovom Od centralizma do federalizma leta 1984), osvetlila širše okoliščine za razpravo, podrobno analizirala posamezna stališča in poudarila dolgoročni pomen oblikovanja tedanjega nacionalnopolitičnega programa KPJ. Na promociji zbornika dokumentov je dr. Perovićeva razpravo o nacionalnem vprašanju leta 1923 tudi aktualizirala. Poudarila je, da je komunistična stranka v do- ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 651 ločenem zgodovinskem trenutku »pomenila tisti okvir, v katerem je med drugim dozo­ rela racionalna rešitev nacionalnega vprašanja, v drugem trenutku pa je prav ta okvir postal pretesen,- se spremenil v oviro za artikulacijo novih zgodovinskih potreb.-« M i r o s l a v S t i p l o v š e k M i l i c a K a c i n - W o h i n z , Prvi antifašizem v Evropi. Primorska 1925—1935. Koper : Založba Lipa, 1990. 532 strani. Dr. Milica Kacin-Wohinz, znanstvena svetnica na Inštitutu za novejšo zgodovino, je svoj obsežen znanstveni opus obogatila z monografijo o zgodovini primorskih Slo­ vencev v desetletju 1925—1935, ki jo je posvetila bazoviškim žrtvam ob šestdeseti ob­ letnici. To delo je v vsebinskem, metodološkem in dokumentarnem pogledu povezano z dvema predhodnima monografijama o primorskih Slovencih pod italijansko zasedbo 1918—1921 in o njihovem narodnoobrambnem gibanju 1921—1928. Te tri monografije so rezultat sistematičnega izpolnjevanja Raziskovalnega načrta Zgodovina Slovencev 1918—1945 na enem njegovih pomembnih segmentov. Številna dela slovenskega zgodo­ vinopisja o času med vojnama se namreč omejujejo na prikaz problematike v jugoslo­ vanskem delu Slovenije in je zato še posebej potrebna obdelava problemov za zamej­ ske Slovence, če hočemo dobiti celovito podobo slovenske zgodovine tega časa. Po­ sebne raziskave pa so pogojene tudi z dejstvom, da so Slovenci, ki so jih mirovne po­ godbe po prvi svetovni vojni ločile od matice, živeli v specifičnih razmerah, tako pri­ morski Slovenci v okviru italijanske države in pod fašističnim režimom. Raziskave zgodovine zamejskih Slovencev pa so povezane tudi s posebnimi dokumentacijskimi težavami, ker je pretežen del gradiva v državah, v katerih so živeli, in kjer so glede uporabe arhivskih virov dolgo veljale omejitve. V zadnji monografiji je dr. Kacinova zajela zgodovino primorskih Slovencev od uvedbe totalitarnega fašističnega režima do viška fašistične moči po zmagi v Etiopiji, sredi tridesetih let pa so se vse protifašistične sile primorskih Slovencev začele zdru­ ženo bojevati zoper fašizem in njegovo raznarodovalno politiko. Ko ugotavljamo, da sta začetna in končna ločnica monografije ključna periodizacijska mejnika v zgodovini primorskih Slovencev med vojnama, moramo pomembnost tega obdobja posebej po­ udariti z dejstvom, da so se tedaj v Julijski krajini prvi v Evropi z različnimi sredstvi uprli fašističnemu režimu in njegovemu raznarodovanju. To daje raziskavi dr. Kaci- nove posebno mesto tudi v proučevanju evropskega antifašizma. Obsežno delo je avtorica smotrno po problemsko-kronološkem načelu razdelila na devet poglavij, v katerih je obdelala vse poglavitne politične procese obravnavanega desetletja, od zametkov odpora, posebej delovanja narodnjaške ilegalne organizacije Tiger iz leta 1924, prek prikaza fašizma, njegovih organizacij in raznarodovalne poli­ tike, dejavnosti obeh (razpuščenih) meščanskih strank — narodnoliberalne in krščan- skosocialne, vloge duhovščine — narodne in profašistične, ustanovitve, usmeritve in delovanja obeh tajnih organizacij, narodnorevolucionarnega Tigra in Borbe, odnosov Jugoslavije do narodne manjšine v Italiji ter delovanja emigrantskih organizacij v jugoslovanski državi, oboroženih ügrovskih akcij do organiziranosti Komunistične par­ tije Italije na Primorskem, njenega odnosa do narodnoobrambnega in antifašističnega boja Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini,, obenem pa odnosa Komunistične partije Jugoslavije do usode slovenske in hrvaške narodne manjšine pod italijanskim fašiz­ mom. Razdelitev na poglavja in vsakega še na dvoje do osem podpoglavij omogoča, da lahko pregledno sledimo vsej bogati in pestri problematiki. Glede vsebine je monogra­ fija dr. Kacinove novost predvsem v tem pogledu, da je dosedanja literatura (dela dr. Lava Čermelja in drugih) osvetljevala primorske Slovence in istrske Hrvate zlasti kot žrtve fašizma, kot objekt raznarodovanja in zatiranja, v delu Prvi protifašizem v Evropi pa je poudarek na njihovi vlogi subjekta v boju za nacionalno ohranitev in osvoboditev. Zato je glavni del knjige posvečen podrobnemu opisu oblik in razsežnosti protifašističnega odpora, pri čemer je vseskozi prikazan tudi vpliv skrajno zaostrenih italijansko-jugoslovanskih odnosov na položaj slovenske in hrvaške narodne manjšine v Julijski krajini. Dokumentarne in metodološke oblike, ki so bile poudarjene že ob izidu prvih dveh monografij, veljajo v polni meri tudi za pričujoče delo. Avtorica je zbrala vse do­ stopne arhivske, publicirane, memoarske in druge vire ter literaturo jugoslovanske in italijanske provenience. Pri tem je prva proučevala bogato dokumentacijo, ki jo hra­ nijo osrednji arhivi v Rimu, prav tako pa je raziskovala gradivo v slovenskih arhivih in Vojnozgodovinskem inštitutu v Beogradu. Za podobo ravnanja primorskih Sloven­ cev pod fašističnim raznarodovalnim pritiskom je dobila posebno dragocene podatke v fondih italijanskega ministrstva za notranje zadeve, kjer so ohranjena tudi policij­ ska in prefekturna poročila. To problematiko je osvetlila tudi s policijskimi in sodnimi zaslišanji osumljencev oziroma obsojencev. Za politične in ekonomske razmere v Julij­ ski krajini so pomemben vir ohranjena poročila fašističnih sekretarjev. Prav strankina 652 Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 44 . ш о . 4 in policijska poročila posebej osvetljujejo tudi požrtvovalno delovanje slovenske proti­ fašistične duhovščine, ki je prevzela vlogo branika slovenstva pred italijansko asimila­ cijo. Zgodovinski arhiv italijanskega zunanjega ministrstva hrani veliko dokumentov v zvezi z odnosi z Jugoslavijo in Vatikanom. Bogato arhivsko gradivo Gramscijevega inštituta je bilo avtorici temeljni vir zlasti za prikaz odnosov KPI do KPJ in do na­ rodnih manjšin. V primerjavi z obsežnim arhivskim gradivom italijanskega izvora so se ohranili le redki slovenski arhivski dokumenti. Boljša je le ohranjenost tiska slo­ venskih ilegalnih organizacij. Zato si je avtorica prizadevala to praznino zapolniti s ti­ skanimi m rokopisnimi memoarskimi viri, veliko pričevanj pa je zbrala tudi sama. Z njihovo znanstvenokritično uporabo je uspešno izpopolnila vrzeli v pisnih virih in preverjala podatke v njih. S pritegnitvijo obsežne dokumentacije, ki jo podrobno na­ vaja v okoli tisoč opombah, je dr. Kacinova številna obravnavana vprašanja osvetlila prva, poznavanje mnogih problemov pa dopolnila in poglobila. Ob tem je v uvodu tudi poudarila, da je zaradi pomanjkanja virov marsikatero vprašanje ostalo še odprto, na nekatera pa odgovarja z novimi vprašanji. Nova monografija je potrdila dosedanje ocene glede ustreznosti znanstvene me­ tode obdelave različnih vidikov nacionalnega vprašanja. Dr. Kacinova je politične pro­ cese v zgodovini primorskih Slovencev prikazala ob upoštevanju nekaterih gospodar­ skih, socialnih in kulturnih elementov, tako da je omogočila njihovo razumevanje in osvetlila medsebojno povezanost. Glede na prepletenost usode primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov v Julijski krajini je v njeni monografiji tudi precej podatkov o slednjih. Posebna odlika dr. Kacinove je edino pravilno vztrajanje na celoviti osvet­ litvi politične problematike primorskih Slovencev, t. j . na prikazu vloge meščanskih in delavskih dejavnikov v skladu z njihovim pomenom in aktivnostjo, s čemer je sledila pobudi svojega akademskega učitelja dr. Metoda Mikuža. To ji je povzročilo v začet­ nem raziskovalnem obdobju tudi težave ter neupravičene kritike, da zapostavlja revo­ lucionarni tabor in se posveča proučevanju Tigra, ki da ne zasluži znanstvene obde­ lave, avtorica pa je dokumentirano dokazala njegovo narodnorevolucionarni značaj. Končno naj kot metodološko odliko poudarimo tudi njeno analitično in sintetično ob­ delavo teme »-antifašizem zatirane narodne manjšine kot moralnopolitično gibanje v vseh svojih odtenkih«. Ob sklepu naj ponovno poudarimo, da je bil vseljudski odpor Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini, »-pasiven in aktiven, spontan in organiziran in celo oborožen«, prvi v Evropi. Avtorica je pri tem še poudarila: »Majhna in eko- nomskosocialno nepomembna narodnostna skupnost je bila skoraj dvajset let osamljen vzorec odporom in uporom, ki so med drugo vojno nastali po vsej Evropi zoper naci- fašistično agresijo« (str. 9—10). Dela dr. Kacinove odmevajo tudi v Italiji, kjer so dosegla v historiografiji o fa­ šizmu visoko oceno in tudi zahtevo za prevodi. To dokazuje tudi dejstvo, da bo zgodo­ vinski inštitut v Vidmu (Udine) v svoji reviji objavil dve poglavji iz pričujoče mono­ grafije. Prav glede na širšo pomembnost bi bilo knjigi koristno dodati še povzetek v italijanščini. Po izidu obravnavanega dela je ostalo do celotne podobe politične zgodovine pri­ morskih Slovencev neobdelano še zadnje obdobje 1935—1941. 2e dosedanja dela dr. Mi­ lice Kacin-Wohinz sodijo med najpomembnejše dosežke slovenskega zgodovinopisja med vojnama, želeti pa je, da bi ga s četrto monografijo še obogatila. M i r o s l a v S t i p l o v š e k T h o m a s M. B a r k e r , Social Revolutionaries and Secret Agents: the Carin-, thian Slovene Partisans and Britain's Special Operations Executive. New York : Co>- lumbia University Press, 1990. 274 strani. (East European Monographs ; 276) M a r j a n L i n a s i , Antifašistično in narodnoosvobodilno gibanje mladine na Koroškem 1938—1945. Ljubljana : Partizanska knjiga, 1990. 228 + 24 strani. (Knjižnica OF ; 12) Protifašistični odpor in partizanstvo koroških Slovencev zaradi značilnosti in pri­ merjalnih posebnosti ter zaradi v naš čas segajočih posledic še vedno pritegujeta ne­ zmanjšano pozornost raziskovalcev in razmeroma širokega kroga (predvsem) avstrij­ ske in slovenske javnosti. Ob razmeroma bogati beri spominske literature o žitju in bitju koroških Slovencev pod nacizmom, ob objavljenih razpravah o posameznih ob­ dobjih ali vidikih koroškega partizanstva, ob rednem izhajanju Vestnika koroških partizanov in ob objavljeni obsežni tematski bibliografiji (M. Suhodolčanova) pa so le redka zaokrožena knjižna dela o zgodovini koroških Slovencev v drugi svetovni vojni (J. Rausch), čeprav v rokopisih obstoje. Zato tembolj velja pozdraviti skoraj hkraten izid dveh novih monografij o obravnavani tematiki; avtorja izhajata iz zelo različnih krogov, uporabljano zgodovinsko gradivo je tudi različno, ténor pisanja pa podoben in objavljeni rezultati enaki ali med seboj dopolnjujoči se. Avtor prve knjige (Družbeni revolucionarji in tajni agenti : koroški slovenski partizani in britanska služba za posebne operacije — SOE), profesor State University ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 • 4 6 5 3 v Albanyju (New York) Th. M. Barker (r. 1929) je strokovnjak za evropsko zgodovino novega veka in je svojo znanstveno pot začel prav s proučevanjem zgodovine koro­ ških Slovencev. V dveh izdajah je objavil edini celoviti obsežnejši pregled te tema­ tike za čas od naselitve do konca sedemdesetih let našega stoletja; njegovo doktorsko disertacijo so leta 1960 v seriji Studia Slovenica natisnili slovenski izseljenci v ZDA, leta 1984 pa je s sodelovanjem Andreja Moritscha precej dopolnjeno besedilo objavil v vrsti Vzhodnoevropskih monografij, tako kot tokrat. Med pripombami k drugi knji­ gi sem v pohvalni oceni (ZČ, 39/1985, str. 305—307) zapisal: »čeprav je v primerjavi s prvo izdajo oris koroškega partizanstva ustreznejši, bi si glede na njegov pomen in dosedanjo obdelanost v historični literaturi le želeli nekoliko popolnejšo sliko«. Izpol­ nitev naše tedanje želje predstavlja sedanja Barkerjeva tretja knjiga s koroško tema­ tiko. Na obeh straneh slovensko-avstrijske meje je tudi zaradi politične aktualnosti ideološko neobremenjenega obravnavanja slovenskega partizanskega boja (predvsem, a ne samo) na Koroškem že vzbudila neobičajno živahen odmev v strokovni in širši ne-zgodovinarski javnosti. Za leto 1991 sta najavljena tako slovenski ko't nemški pre­ vod knjige, oba obogatena z dopolnitvami in popravki k angleškemu izvirniku. Nemški prevod bo Barkerjevo delo približal tudi večinskemu prebivalstvu v so­ sednji deželi in nanj utegne prav »terapevtsko« učinkovati. Obstoj oboroženega proti- nacističnega boja v eni izmed avstrijskih dežel oziroma v enem izmed gau-ov Hitler­ jeve »Ostmarke« je namreč še vse do danes šokantno dejstvo za znaten del Avstrijcev. Največkrat ga skušajo sprejemati le kot poskus izvoza komunistične revolucije preko karavanških vrhov ali pa kot drugi vpad balkanskih osvajalcev v 20. stoletju. V di­ plomatskih pogajanjih za obnovitev avstrijske državnosti po drugi svetovni vojni so koroško NOB sicer še predstavljali tudi kot avstrijski prispevek za lastno osvobodi­ tev; tudi novejše avstrijsko zgodovinopisje ne zanemarja te dimenzije koroškega par­ tizanstva. Barker pa jasno pokaže, da britanski poskusi, da bi partizanski odpor za­ nesli tudi v nemško-govoreče avstrijske kraje, niso obrodili sadov. Enaka je bila izkušnja OF-ovskih in KPS-ovskih aktivistov, ki so računali na internacionalistično pomoč avstrijskega delavstva in kmetov v boju proti zlu nacizma. Profesor Barker svoj posebni interes za koroško partizanstvo pojasnjuje tudi z naključnim lovskim srečanjem pod Obirjem, svojo neprikrito naklonjenost do naših koroških zamejcev pa s tem, »da so bili preveč dolgo žrtve narodnostne nestrpnosti in diskriminacije« (str.XII uvoda). Zaradi te naklonjenosti se avtor ni odrekel objek­ tivnosti in kritični analizi koroškega (in celotnega slovenskega) partizanstva. Veri etno danes v svetu ni drugega zgodovinarja, ki bi združeval temeljito poznavanje celotne koroške zgodovine, pregled nad avstrijsko, slovensko (jugoslovansko) in zahodno lite­ raturo o drugi svetovni vojni in o protinacističnem boju koroških Slovencev, pritego- vanje novih arhivskih virov različnih provenienc ter intenzivno intervjuvanje preži­ velih akterjev vojnega spopada na Koroškem. Ze iz naslova knjige je razvidno, da med te akterje avtor šteje tudi misijo britanske SOE, ki je preko koroškega sloven­ skega partizanstva želela oboroženi protinacistični upor razširiti tudi v notranjost Avstrije. Barker v svoji razpravi, v obsežnem izboru objavljenih dokumentov in v poglobljenih opombah obravnava (po mojem vedenju) vse relevantne dogodke in pro­ cese vojnega časa na južnem Koroškem. Tipičen anglosaksonski stil pisanja, na meji literature in angažiran v svojih sodbah, je privlačen tudi za bralca, ki ga dostopno obilje vojnih štorij in kontroverznih sodb in obsodb utegne že utrujati. Posebej za slovensko publiko je tematika Barkerjeve knjige še kako aktualna, saj analizira pro­ blematiko razvoja (komunistično vodenega in naravnanega) partizanstva v izrazito (katoliškem) kmečkem in polproletarskem okolju, križanje interesov velikih sil na ozemlju našega naroda oziroma njegovega obrobnega dela, zaključne boje (vključno z Borovljami in humperškim mostom) ter partizansko retorzijo (vrnitev domobran­ cev, ustašev in četnikov, »odvlečenje« stotnije nemškokoroških civilistov) itd. S formalne plati velja povedati, da je avtor osnovni tekst strnil v šest poglavij, ki skupaj z uvodom in zaključkom obsegajo vsega sedemdeset tiskanih strani. Polo­ vico toliko je še opomb, za štirideset strani se je nabralo imenskega, krajevnega in stvarnega kazala, zemljevidov in fotografij. Skoraj polovica knjige pa je namenjena objavi enajstih britanskih dokumentov o slovenskem partizanstvu, slovenskih zahte­ vah po priključitvi Koroške in zavezniškem odnosu do njih, o položaju po britansko- iugoslovanski osvoboditvi (zasedbi) Koroške, ko je ob ultimativni zahtevi po umiku Titovih sil skoraj prišlo do oboroženega spopada. Večina objavljenih dokumentov se­ veda neposredno ali posredno priča o delovanju britanske misije »Clowder« pri ko­ roških partizanih. Zanimiv je prikaz ozadja teh misij in medsebojnih odnosov v SOE. Če so partizani podcenjevali ali včasih zamolčevali veliko materialno pomoč zahod­ nih zaveznikov (posredovale so jo vojaške misije), se je z Barker jem težko strinjati v oceni, da je bila na Koroškem britanska pomoč partizanom pomembnejša od po­ moči narodnoosvobodilnega gibanja iz matične Slovenije (str. 29 in 77). Avtor uspešno umešča koroško partizanstvo in zaključne boje na Koroškem v splošni okvir druge svetovne vojne in v mediteranski oziroma balkanski vojni »teater«, ne zanemarja pa 654 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 4 tudi političnih komponent koroškega slovenskega odporništva Ob številnih laskavih nifhnv r S Z T T B a ^ e r . n a P ? d l a g i dokumentov zapiše tudi mars k l e r o gorko na njihov royas Britanski veterani partizanom posebej ne morejo odpustiti smrti nai ?or a 1 C P a 0 h S 1 , t ^ e n e | a - m K n a m î ? 9 e -Clowder« Alfgarja C G . н 4 к * Ж љ £ С > - г а - K Ä & S Ä C Ä ^ ?svanju napak nekaterih p««SnS?Äa- i«. K , £ e k a ì ! ? к Ш b r i ! a n s ^ Ì h s o d ° Je slovenskim bralcem tako ali tako že znanih sai Borcu m s ТшГкГЈ^- л J Ì h B a ' k e r j e v a k n * S a vključuje, že p r e d s t a v a h v n w « M ? « • ? J ? 0 - Z a d . u ? 1 D u š a n a B l b r a in Toneta Ferenca. Čeprav avtor navala n S o d a i b f l a h k o l S ' C e r Š n j - ° P° m ?e, omembe te prve integralne objave dokumentov ?hi= C S ! , ? о Л h k o J e ° P o z o r i I ° na kakšen neupoštevan, a npr. v koroški reviji Carin- o l a eta 1987 ze objavljen ameriški dokument o pozni pomladi 1945 na Koroškem na S S n ° ? : Š l h а ^ 8 к ] ћ disertacij (tudi) o koroškem odporniškem g i Ä n™'ob- Ж ta Ж Е r a ^ a ™ i P d - ? t e m P a b i Ž G P r e Š l i k P ° d r o b n i diskusij/o Vsebini j-eneK poročila r a z m e r o m a malomarnega tiska, kar ni namen tega po dolžini ome- H,-r ,» A î V t 0 M d r 1 U g e r t ? k r a s t o c e n i e v a n e knjige, dela o protifašističnem boju koroške mla- d w ' 3 e 5 * a ^ a n , L i n a S i ' r a z m e r ° n i a mlad tudi sam (r. 1958). Sedanji ravnatelj Koro­ škega pokrajmskega muzeja (revolucije) v Slovenjem Gradcu se jeT že medl študijem Sa?1? mtŽ^r^r*0-^* & n a k ° ^ k o Partizansko; s%ThdveTp ) 0 ed f l nïnVo t i r L L l - P ? - P ; ° f e S ? r ] V s t i P l o v š k u Pripravil svojo seminarsko in diplomsko S ° ' e . z a č t e l objavljati v strokovnem tisku. Bralci Zgodovinskem časopisa ga po- r e r e ° j £ M t s ° a v t ° r ] a k n " * e o koroškem partizanskem zdravstvu (prim, ugodno vimo  Ï. , ^ ? T b a M T Zp « o / m e , š t . 3, str. 355-356). Za Linasija lahko ugoto- I r m v , 4 d f J l . P e l Str?ltl l n . izkoristiti pozitivne dosežke dosedanjega memoarskega, A S S i r ^ r ï Publicističnega obravnavanja (koroškega) partizanstva nlmi S r f « ^ i ? J ? - ] a z l V 0 . s h k 0 . - b o g a t o dokumentirano tudi s povednimi in sugestiv- S ^ s t r o k o v n d e r C a v n i . Z V O ; , n a " ] e r a z v i d n a ' a n a l i z a zgodovinskega dogajanja na pri- Naslov knjige avtor presega tako vsebinsko kot časovno. V prvih razdelkih na­ mreč pregledno prikazuje napredno (pravzaprav skojevsko, komunistično) mladinsko gibanje v Mežiški dolini in položaj slovenske mladine na avstrijskem Koroškem med obema vojnama. Glede vsebinskega okvira pa že v predgovoru nekdanja koroška par­ tizanka in mladinska aktivistka Olga Kastelic-Marjetka točno ugotavlja »da je govo­ riti posebej o gibanju mladih v osvobodilni vojni pravzaprav protislovno,« saj je bilo med partizani »mladih več kot osemdeset odstotkov« (str. 8). Dvanajstletnikov torej otrok in še m u ne mladincev aH teenagerjev, je bilo v koroškem protifašističnem od­ poru vključenih kar nekaj. V krajšem prvem poglavju o uporništvu od anšlusa do jeseni 1942 je nov pred­ vsem prikaz akcij mežiških skavtov, ki so do 1944 nato večinoma odšli v partizane • / I ? J ) o g I a v l e prikazuje začetke organiziranega delovanja Zveze slovenske mladine in SKOJ na Koroškem od oktobra 1942 do novembra 1943. Razmah gibanja v nasled­ njem letu na vsem področju od Ziljske doline do mežiškega okrožja je tema tretjega poglavia. katerega značilnost je med drugim tudi pomoč v šolanih mladinskih kadrih iz osredme SJoveniie ter veliko število žrtev med njimi. Za ta čas se je Linasi v večji meri ze lahko oprl tudi na pisano dokumentacijo, sai tudi koroška NOB ni minila b /™,r™ a ~ i r n a t e v ° i n e < < i n mreže forumov. Junija 1944 je bil tako ustanovljen Ob KOM SKO.T z Marjeto Vasic kot sekretarko. »Delni zastoj gibanja v zimi 1944—45 in ponovna oživitev spomladi 1945« je naslov četrtega poglavia. Posebni poglavji sta na­ menjeni še mežiškemu okrožju in delovanju SKOJ-a v koroških partizanskih enotah saj večina besedila sicer govori o organiziranju mladine »na terenu«. Linasi onozarja' da so tu ostali mladoletni fantje, ki jih nemška (ali partizanska) mobilizacija še ni zajela m dekleta, ki niso služila »dolžnostnega leta«. Odbore ZSM so sestavliala sko- rai izključno mlada kmečka dekleta. Prepletenost ZSM. SKOJ. KPS in OF ie bila večia kot v osrednii Sloveniii. Sodelovanja z nemškogovorečo mladino je bilo malo Vsebino kmige zaokrožaio fotografska Driloga. seznami mladinskih vodstev, seznami aktivnih mladincev v Mežiški dolini (502 imeni) in na zamejskem Koroškem (250 imen), kratka kronologiia in kazalo oseb. krajev, domačij, enot. organizacij, političnih organov m nekaterih pojmov. Splošnega ugodnesa vtisa ob braniti knjige ne bi spremenilo navaianie posamez­ nih spodrsljaiev v besedilu in še odprtih vprašanj, ki jih nekatere avtor tudi evi­ dentira. Za bodoča raziskovania bo notrebno VPČ izvleči iz obstoječe literature, ki o koroški mladini v NOB govori morda samo bežno ali posredno, oredvsem tudi i? neslovenske in neoartizanske literature. Zgodovinarji protifašističnega boia pa s» bodo (bomo> morali znebiti tudi še vedno prevladujočega (nezavednega) prevzemania agitpropovskega nolitičnega žargona. J a n e z S t e r g a r ZGODOVINSKI ČASOPIS — LETNIK 44 — LETO 1990 LETNO KAZALO — ANNUAL CONTENTS RAZPRAVE — STUDIES Rajko B r a t o ž , Zgodnjekrščanska cerkev v" Makedoniji in njen odnos do Rima ! 5—29 Early-Christian Church in Macedonia and it's Relation Towards Rome Peter V o d o p i v e c , Slovenci v francoskih očeh v letih 1830—1920 . . . 31—47 Slovenes in the Eyes of the French in the Years 1830—1920 Vlado V a l e n č i č , Izseljevanje Slovencev v druge dežele habsburške mo­ narhije 49—71 Emigration of Slovenes into Other Countries of the Habsburg Monarchy Feliks J. B i s t e r , Delovanje dr. Antona Korošca od Majniške deklaracije do 1. 12. 1918 73^90 The Activity of Dr. Anton Korošec from the May Declaration till De­ cember 1 s t, 1918 Tone F e r e n e , Vprašanje samoodločbe in suverenosti slovenskega naroda po drugem zasedanju AVNOJ . . 'з 91—100 The Question of Self-Determination and Sovereignity of the Slovene Nation After the 2 n d Session,of AVNOJ Samo K r i s t e n , Ameriški tisk in Trst spomladi 1945. Konec nekega za­ vezništva 101—112 American Press and the Trieste Crisis in Spring 1945. Ending of an Alliance Igor G r d i n a , Gregor Čremošnik in ćirilska paleografija 159—169 Gregor Čremošnik and Cyrillic Paleography Marta V e r g i n e l l a , Družina v Dolini pri Trstu v 19. stoletju . . . . 171—197 Family in Dolina / San Dorligo della Valle by Triest in the 19 th Cen­ tury Janez C v i r n , Jezikovna politika celjske občine na prelomu stoletja . 199—214 Language Policy of the Celje-Commune on the Turning of the Century Franc R o z m a n , Sporočila francoske revolucije v slovenskem delav­ skem tisku 215—220 Messages of French Revolution in the Slovene Labour Press Anka V i d o v i č - M i k l a v č i č , Pogledi na francosko revolucijo v tisku liberalne provenience 1929—1940 221—233 French Revolution in the Press of the Liberal Provenience in 1929— 1940 France F i l i p i č , Prispevki k podatkom o delovanju in pomenu Zveze de­ lovnega ljudstva Slovenije 1939—1941 235—264 Contribution to the Data on the Activity and Significance of the Al­ liance of Working People of Slovenia in 1939—1941 Žarko L a z a r e v i č , Usoda predvojnih kmečkih dolgov po letu 1945 . . 265—270 Destiny of Prewar Farmers' Debts after 1945 Rajko B r a t o ž , Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja (1. del) 331—362 Influence of the Aquileian Church on the East-Alpine and Surround­ ing Territory from the 4 t h to the 8 t h Century (Part 1) Jadran F e r 1 u g a , Bizanc na Jadranu (6.—13. stoletje) 363—386 Byzantium and the Adriatic (6Ш—13 t h Century) Luigi T a v a n o , Prvi goriški nadškof Karel Mihael grof Attems (1711— 1774) in Slovenci . . . . 387—392 The First Gorizia Archbishop Karel Mihael Count Attems (1711—1774) and the Slovenes Monika S e n k o w s k a - G l u c k , Uradništvo v Ilirskih provincah . . . 393—397 Bureaucracy in the Illyrian Provinces Ašot O v a k i m j a n ,• Kopitar in Armenci . . . . о П 0 л м Kopitar and Armenians : ' ' • ' • ó w * u * Vasilij M e l i k , Francoska revolucija v slovenskih sodbah 19. stoletja . . 405—412 French Revolution from the Slovene Points of View in the 19 t h Cen­ tury Janko K o s , Francoska revolucija in slovenska literatura . . 413—426 French Revolution and Slovene Literature Latinka P e r o v i ć , Socijalistička misao u Srbiji u drugoj polovini 19. v e k a . 427—434 Socialistic idea in Serbia in the second half of the 19 t h century ' Janez C v i r n , Gospodarska politika celjske občine 1890—1914 . 435—450 Economic Policy of the Celje Municipality 1890—1914 Rajko B r a t o ž Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja (2. del) 489—520 Influence of the Aquileian Church on the East and Pre-Alpine Terri­ tory from the 4 t h till 8 t h Century Mladen A n č i ć , Ljetopis kraljeva Hrvatske i Dalmacije (Vrijeme na­ stanka i autorstvo hrvatske redakcije Ljetopisa popa Dukljanina) . . . 521—546 The Chronicle of the kings of Croatia and Dalmatia (On the origins and the authorship of Croatian redaction of the Chronicle of presbiter of Dioclea) Jože S m e j , Pregled srednjeveške zgodovine Murske Sobote: Predstavitev novega mestnega grha 547—551 Survey of the Medieval History of Murska Sobota: Presentation of a New Town Coat-of-Arms Janez C v i r n , Celjski Nemci in jugoslovansko vprašanje pred prvo sve­ tovno vo:no * 553—564 2 ^ e ° ? r m a n . s i n C e l J e (Cilli) and the Yugoslav Question before the First World War Taras K e r m a u n e r , Mrakova dramatika o — francoski — revoluciji 565—580 Mrak s Dramatics Dealing with — French — Revolution Neda P a g o n , Dolg sociologije francoski revoluciji . . . 581—588 Debt of Sociology to the French Revolution >• Ludvik O 1 a s , Izseljevanje iz Prekmurja 589—594 Emigration from Prekmurje (Trans-Muraland) ZAPISI — NOTES Janez C v i r n , Celjsko nemštvo in poskus demokratizacije občinskega vo­ lilnega sistema na Spodnjem Štajerskem 113 117 Celje German-Oriented Population and an Attempt of Démocratisation of the Municipal Electoral System in Lower Styria in 1914 Avgust L e š n i k , Izključitev Trockega iz centralnega komiteja VKP(b) 271—277 Expulsion of Lev D. Trocki from the Central Committee of Allfederal Communist Party (of Bolsheviks) Ignacij V o j e , Delež Gregorja Cremošnika pri proučevanju ekonomske zgodovine srednjeveškega Dubrovnika in balkanskih držav . . 278—284 Contribution of Gregor Cremošnik to Researches of Economic History of Medieval Dubrovnik and Balcan Countries Irena G a n t a r G o d i n a , Slovenski doktorji v Pragi 1882—1916 . . . 451—455 Doctors* degrees of Slovene students at the Czech University in Prague from 1882 until 1916 France K r e s a l , Jugoslovansko in slovensko gospodarstvo v noročilih ljubljanske borze 1935—1941 595—597 Yugoslav and Slovene Economy in Reports of the Ljubljana Stock- Exchange 1935—1941 Janez S t e r g a r , Protifašistični in narodnoosvobodilni boj koroških Slo­ vencev Antifascist and National-LiberationStruggle of the Carinthian Slovenes PROBLEMI IN DISKUSIJA — PROBLEMS AND DISCUSSION Lujo M a r g e t i ć , O nekim pitanjima naSe ranosrednjovjekovne povijesti 119—124 Some Questions of Our Early Middle Age History INSTITUCIJE — INSTITUTES Institut für Zeitgeschichte — Inštitut za sodobno zgodovino München (Du­ šan N e ć a k ) 457—460 Institute for the Contemporary History Ob sedemdesetletnici oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljub­ ljani (Ignacij V o j e) 603—611 Seventieth Anniversary of the History Department at the Faculty of Arts and Sciences JUBILEJI — ANNIVERSARIES - Jože Dular — petinsedemdesetletnik (Stane G r a n d a) 285 Jože Dular — Seventy-five Years of his Life Milica Kacin-Wohinz, šestdesetletnica (Miroslav S t i p l o v š e k ) . . . . 461—462 Milica Kacin-Wohinz, Sexagenarian Terezija Traven — 80 let (Stane G r a n d a) 462—463 Terezija Traven — Octagenarian Tone Knez — šestdesetletnik (Stane G r a n d a) 635—636 Tone Knez — Sexagenarian Magister Drago Novak — šestdesetletnik (Tomaž W e b e r ) ' • 637 M. A. Drago Novak — Sexagenarian Ana Benedetič — šestdesetletnica (Vasilij M e 1 i k) 637—638 Ana Benedetič — Sexagenarian IN MEMORIAM Dr. Irma Cremošnik, 12. 1. 1916 — 29. 6. 1990 (Ignacij V o j e) 464 Rudolf Noll, 1906—1990 (Rajko B r a t o ž ) 465—466 KONGRESI SIMPOZIJI, DRUŠTVENO ŽIVLJENJE — CONGRESSES, SYMPOSIA, SOCIETY EVENTS Spominska slovesnost ob 80-letnici rojstva prof. dr. Metoda Mikuža (Ignacij V o j e , Miroslav S t i p l o v š e k ) 125—127 Commemoration of the 80 th Anniversary of Birth of Prof. Dr. Metod Mikuž 20. Pazinski memorial (Branko M a r u š i č) 127—128 The 20 th Pazin Memorial Mednarodni simpozij Delavsko gibanje na podeželju (Franc R o z m a n ) 128—130 International Symposium »Labour Movement in the Province* Zgodovinski simpozij »Minoritski samostan na Ptuju« (Kristina P u r g - S a m p e r l ) • 130—132 Historical Symposium »-The Minorite Monastery at Ptuj« Carl Czörnig med Italijo in Avstrijo (Branko M a r u š i č) 132—133 Carl Czörnig Between Italy and Austria Srečanje »•Srednja Evropa v dvajsetih letih : kultura in družba« (Branko M a r u š i č) 287—289 • Meeting »Middle Europe in the Twenties : Culture and Society« Mednarodni simpozij o Trockem (Avgust L e š n i k ) . 290—291 International Symposium on Trocki Poročilo o XXV. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Murski Soboti od 1. do 3. oktobra 1990 (Marjan D r n o v š e k ) . . . 612—614 Report on 25 t h Meeting of Slovene Historians in Murska Sobota, 1st' to' 3 M of October 1990 Občni zbor Zveze zgodovinskih društev Slovenije, Murska Sobota, 1. okto­ bra 1990 (Darja M i h e l i č , Vasilij M e l i k , Marjan D r n o v š e k Janez M a r o l t ) '. 614—618 Annual Meeting of Historical Societies' Association of Slovenia Mur­ ska Sobota on October the 1 s t 1990 Pogovor o glavnih odprtih vprašanjih slovenske gospodarske zgodovine (Olga J a n š a - Z o r n ) . . . 618—622 Round-table on Main Open Questions in the Slovene Economic History 15. jugoslovanski simpozij o pouku zgodovine, Gornji Milanovac od 28 do 30. 8. 1990 (Prvenka T u r k ) 622—624 15"» Yugoslav Symposium on History Lecturing, Gornji Milanovac'from 28 ш to 30 t h of August 1990 24. zasedanje jugoslovansko-češko-slovaške zgodovinske komisije (Eva •£* O L Z) t co/j nt)q 24 t h Meeting of the Yugoslav-Czech^Slovakian Historical Commission RAZSTAVE — EXHIBITIONS Slovenci v letu 1789. Razstava Narodnega muzeja (Jože P o d p e č n i k ) . : 292—296 Slovenes in the Year 1789. National Museum Exhibition Tempora fuere barbarica . . . Razstava o Langobardih (Tomaž N a b e r g o j ) 629—634 Tempora fuere barbar ica . . . Exhibition on the Langobards OCENE IN POROČILA — REVIEWS AND REPORTS Miroslav P a h o r - J a n e z Šumrada, Statut piranskega komuna od 13. do 17. stoletja (Ignacij V o j e ) 135—136 Knjiga odredaba dubrovačke carinarnice 1277 (Ignacij V o j e ) 136—138 Bürgertum im 19. Jahrhundert. Deutschland im europäischen Vergleich (Eva H o l z > 138—140 Dušan Mrđenović, Ustavi i vlade kneževine Srbije, kraljevine Srbije, kralje­ vine SHS i kraljevine Jugoslavije (1835—1941) (Boris R a d o s a v l j e - v i ć ) 140—141 Bogdan Krizman, Hrvatska u prvom svjetskom ratu (Igor G r d i n a) . . . 141—143 Neda Engelsfeld, Prvi parlament Kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca — Privremeno narodno predstavništvo (Igor G r d i n a) 143—145 Josip Rus Andrej, Pričevanja in spomini. O sokolstvu, Osvobodilni fronti in novi Jugoslaviji (Boris R o z m a n ) 145—147 Karel Siškovič, Znanstveno razmerje do vprašanja narodnosti (Boris G o m - b a č ) 147—148 Acta historico-oeconomica Iugoslaviae. 15(1) (Jože M a č e k ) 149—150 Milan Sagadin, Kranj — Križišče Iskra. Nekropola iz časa preseljevanja ljudstev in staroslovanskega obdobja (Paola K o r o š e c) 150—154 Ivan Turk, Metka Culiberg, Janez Dirjec, Paleolitsko najdišče Divje babe I v dolini Idrijce — zatočišče neandertalcev (Draško J o s i p o v i č ) . . 297—300 Karl A. Wittfogel, Orijentalna despocija. Uporedno istraživanje totalne moči (Ludvik C a r n i ) 300—305 Osamsto godina bosanskog bana Kulina' 1189—1989 (Igor G r d i n a) ". . . 305—309 Minoritski samostan na Ptuju 1239—1989 (France M. D o ï i n a r ) . . . . 309—311 Miroslav Bertoša, Zlikovci i prognanici. Socijalno razbojništvo u Istri u 17. ; , i 18. stoljeću (Vaško S i m o r i i t i) 311—312 Anna Millo, L'elite del potere a Trieste. Una biografia collettiva 1891—1938 (Marta V e r g i n e l l a ) . . . . . . . . . . . . . . t 312—314 Vincent A. Yzermans, The Spirit in Central Minnesota. A Centennial Nar­ rative of the Church of Saint Cloud. 1889—1989 (Bogdan K o l a r ) . . 314—315 Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, 10 (Jože M a č e k ) . . . . 315—316 Nekaj pripomb k razpravi Ljudmile Bezlaj-Krevel O zgodovini pošt (An­ drej H o z j a n ) 316—318 Vlado Valenčič, Zgodovina ljubljanskih uličnih imen (Vinko D e m š a r ) . . 318—319 Istra kroz stoljeća. 1—8 (Branko M a r u š i č) • . ' 320—321 Beiträge zur historischen Sozialkunde (Oto L u t h a r ) 321—323 Milan Sagadin, Kranj — Križišče Iskra. Nekropola iz časa preseljevanja ljudstev in štaroslovanskega obdobja. — Odmev na oceno (Milan S a ­ g a d i n ) . . 323—324 Milan Pahor, Slovensko denarništvo v Trstu. Denarne zadruge; hranilnice, posojilnice in banke v letih 1880—1918 (Boris G o m b a č ) 324—325 Đuro Smicberger, Partizanska sedma sila. Tisk in novinarstvo v NOB (Mar- ja B e s t e r ) 326 Lexikon des Mittelalters, 4. Bd. (Peter S t i h ) 467—468 Günter Weiss, Das Ethnikon Sklabenoi, Sklaboi in den griechischen Quel­ len bis 1025, Glossar zur frühmittelalterlichen Geschichte im östlichen Europa (Peter S t i h ) 468—469 Atti del convegno »La ceramica graffita medievale e rinascimentale nel Veneto-« (Tomaž N a b e r g o j ) 469—472 Beno Kotruljević (Benedetto Cotrugli), O trgovini i o savršenom trgovcu (Ignacij V o j e) 472—474 Ob dvestoti obletnici francoske revolucije. Nekaj novih zgodovinskih ob­ jav (Vinko R a j š p ) 474—478 Giulio Sapelli, Trieste italiana. Mito e destino economico (Marta V e r g i ­ n e l l a ) 478—479 Kranjski zbornik 1990 (Janez K o p a č ) 479—484 Vladimir Corović, Istorija Srba (Boris R a d o s a v l j e v i ć ) 484—485 Đuro Tosić, Trg Drijeva u srednjem vijeku (Ignacij V o j e) 639—641 Ob dvestoti obletnici francoske revolucije (Dopolnilo) (Neda P a g o n) . . 641—642 Gertraud Marinelli-König, Russland in der Wiener Zeitschriften und Alma­ nachen des Vormärz (1805—1848). Ein Beitrag zur Geschichte der öster­ reichisch-russischen Kultur- und Literaturbeziehungen (Stane G r a n - d a ) 642—643 Questioni di guerra (Marta V e r g i n e l l a ) 643—644 Antonio Sema, Caporetto. Il mondo capovolto (Petra S v o l j š a k ) . . . . 644—647 Drago Žerjal, Spomini in razlage o protifašističnem boju primorske mla­ dine med vojnama (Metka G o m b a č ) 647—648 Ludvik Tončič, Tiskarstvo na Dolenjskem (Anja D u l a r ) 648—649 Ivan Grobelnik, Ignacij Voje, Zgodovina 2 (Drago N o v a k ) 649 Razprava o nacionalnem vprašanju v KPJ 1923. Dokumenti o oblikovanju federativnega nacionalnega programa KPJ (Miroslav S t i p l o v š e k ) 650—651 Milica Kacin-Wohinz, Prvi antifašizem v Evropi. Primorska 1925—1935 (Miroslav S t i p l o v š e k ) . 651—652 Thomas M. Barker, Social Revolutionaries and Secret Agents: the Carin- thian Slovene Partisans and Britain's Special Operations Executive. — Marjan Linasi, Antifašistično in narodnoosvobodilno gibanje mladine na Koroškem 1938—1945 (Janez S t e r g a r ) 652—654 OBVESTILA — INFORMATIONS Obvestila o izdajanju Zgodovinskega časopisa (Janez S t e r g a r ) 133—134 Informations about the Issuing of Zgodovinski časopis (Historical Re­ view) Rezultati ankete med bralci Zgodovinskega časopisa (Bojan B a l k o v e c ) 155—156 Results of an Inquiry among the Readers of Zgodovinski časopis (Histo­ rical Review) Obvestila o izdajanju Zgodovinskega časopisa (Janez S t e r g a r ) . . . . 327 Informations about the Issuing of Zgodovinski časopis (Historical Re­ view) IZVLEČKI.— ABSTRACTS Izvlečki razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 44, 1990, 1 . . . . . I—IV Abstracts from Papers and Articles in Historical Review 44, 1990, 1 Izvlečki razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 44, 1990, 2 V—VIII Abstracts from Papers and Articles in Historical Review 44, 1990, 2 Izvlečki razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 44, 1990, 2 in 3 . . IX—XIV Abstracts from Papers and Articles in Historical Review 44, 1990, 2 and 3 Izvlečki razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 44, 1990, 3 in 4 XV—XX Abstracts from Papers and Articles in Historical Review 44, 1990, 3 and 4 5 a COtu SS _o •if Aï C cg S ß 11 4> Ol I! « 7 «O- Га IS « = ? • 5« Q 3 c6 u o > a w « CO OQ §2 1з is CO > * fig _ • * * И 09 1§ «2 •л ce Q C O o £ N o S „CASS o t ' a « uf» E«»'S. 5 u o 3 t*~* ed 2 s e n ? m\m S Ä ' P сб s > o e e u> N w r e w e w 3 S 2 R 5 e Л ј А а а в о & 2 а сб nt H f l «< > h Ç • = * - o S S s^?«>šf 32e ^ 2 «-s ™~ „ 3 w e д e O o « -H I _ -S 6 2 o 1 X 2 äs. o OB C a « g » S 3 M T? O H u s « а а > о о - з в > о . Ä S g j j c u - E j ^ M e S м « ö S 2 2 Sj= ^•ГЧСГ) 4 3 С 6 ? Г ^ ^ ß S _ : " e > i e « а > « а К а с о О с в * ј §>৫§5*>з в м с и > — c T i ' " e T ? o î S 5 « S o * J " co t « «T I ä « M ej M m ce ó ™ M w w w ™ « ™ е < В И ^ о « м > h ï * «S « S c _ a» v г w SPS?»Зл c P-S2 ce Is? sa 'S« A u S? s» a. a д 3 3 ai o 3 ч p! o •a o ш N J l Q14J - * T ? • "«Sise Ü o C v & Is.i!i . ^ .^ n ^ co c » o o s o 10 Z f l Ö M C S v S ** Sr * Ä o o » *î 3 * Ì B 4 ! ff SN s Ocra rt E3* ^ 3 š i š a l a s« 3 g era" 8 < 3 re a re «-> 2' S S° S S e O S o S (rag. u MB CO 3 л » в •* s • w ^ P w «» и re a Ç r e r e g S S S Î B » . B re CkP Xjo M > o » и o ä - ' ^ ' - S ' S o S3SSSoäSo^tf Si S t t l l S S u l l i ü » « ! s § r S s ^ I g • e < g A g e 3 c » 5 2! o 3 M H. o«5 » 3 S Ï > j qooHÇOS-gES-B- •Ì đ S ° Ј̂ 4 to •"* g О С Г А И . Б В в Ô » » » » " 1 1 " S-S-BaBregB"» • S s re s o c*B t i - l &s*äs ч т ^ г е г е в _ 2 * в аВгед°»" » ' » *< < » а P «3 ff | S g s c 5 - n o S °og.g sr»» «is &» s i ore ° re o n a ö ö» ч * < 3 rt.3 Ef З б в £ в & » 3 ? BÊa-ê-oga eSajL »•* C o _,ë ^ О о " a i ï » 5 » i T B SS. o P O J M I O 3âgf|B H e *" ** SLS.4* S_? "* B- re « re « • 3 a e r ! ? , . љ ^ " * o ^сга o и {?£•§<£» o" £ 8 o S ^ » i "• D> B*C â ' аз r* re ^ « Sereg-вВ. I°»BI^C ?:№! o O-JÎ &g и O B î î . n lsS I re л CD л co » S. c. и E* a r e j ; î S B ^ a S . 5 îB?" f f l % vasi? СЛИ1 16 ( f t , §1 • - • 1 co C » s s o ? o s * J* o S в™о i v Î P B i геРигеХаТ TT re o. i- il I e Is- S3 u» S S a 33 i l O g h - S§33S * 3 _^ O» 01 8 ce D Г- V«i S i ' •5 K o 3 ms --s евчо ss za O o eg 2g a a fi ST g e •з S ô 0 oî а S x> s CD 1 o •a o è U a ca lu C CO va Se с . £ а §S5»s «•а»з sîff S. « S (U ** ' * ч - 1 s s w è Sp Is?! • H * ai w O O Q.4-» S š i M s - o • » Ç o e CS N 3» S? ^ « o >to ~Č m a OH S** " 3 s a S 13 i г o • § « » •o o o. m O M e > o •* •8 •O fi" IO A m « « i e a i ^ ̂ es a a 77 S u o ? 5 S " M §S $ too S S * л o S e ^ C m o > o 2 2 ЗТУсв MM ! > ß o B d - Ј а а З а а > o a S ;ÄSS ' к н a S£ l i J§" Si < l l a co o S o «o |g MS? U B^a ce K o S aa Q e S es a) « N co < З О Д М П e AS ce CO 8 C CS 3 - 3 ? s i D 57 S CS a t 4 a 18 H « bS B 1 3 e o S i e s • * * • s s* •0 •M « g 4 » ad « 9 ca 4 * C3 s 3 •>• S s 3 aa 'S e « N C M C |т, C co O l t 1 < и . £ 2 С в * - 2 Sä' X J ce «o "i w c s " o « ' S a i од 2 S S a S 5 «S So CS ( T co a «a CSD p . 0 fg ego Ш 8Ï o « Sto • > 3r? S» Srf S3 o4S CS 3 I « B) V ! ? sa N M Ü «3«" IO tra • * * e? s 5 CS e CS ZI § 3 B - a M ! o - •a o u N B co a! C co •3o |S g *аг?Ј7 n g i O ca p. П ~ ö ™ " C So 2*" S* «** «^3o f tŠSB •-Î CS O A CS л -^ o o > » o _ ! cu o n g •а. S ' «SSo , > ä*Ä °» S:e .«S з«а o t < " 8 « ce евлХГО-и « 1 o ^ a 2 ' o « ' o c ( C ci rt 2 (U гл .13 _ "" . « C 2 » 3{_ | 6 S O S S T 3 ° I re re o o « g " S r e ™ » r e g 8IâfiIfï iSs*4s* t i co H g o «»go. » S * o ™ S i * p o ? И Ч p P STB 3 L 5 8 S a ^ (D o*< 2 re O » ш O B 9 g r e mira > sa a"» •ÜOTQ • O сл e. sf I ^ is - "E 3 » O E» sr ° » I и B a Sä " ( J 1 S fi g I S g e sr gw - F s^ os M °2 o » o " t - o C-" Em SO 5 - B re -»g 5" m o o s °"o Se ~ ! § (B & s â b re s £ S3 T s7/< ^ . . ^ « - " T I I T * co 'j fi re a - M 3 w •0 N •an • o СЛ p 00 » 3 » O n ft« W 5. m s 4 & M W B n P S" *t B ч 1 S re ? D 4 0 Ц «te B<Î < tf 2.4 4! o a8S f?** 8 0 K « а в и и - г а . в « Po Р н ч н П З С Н Е П 2 " о о о » а 2 в о ' В >«YЧао i n T т ч i 2 « B s B I i 8» io »y SE &î .83 S* o s S re w Ì S" ì B es e o o « » co ü s B g S e r e g » « S re S « r e r e o o 8 9 * ^ в Ч " 3 f § o -œE I e* p S g o ш S » O D 5 3'5.<» S3« d s\g8-8 o a sa w O m Л ^. • ao S *, аз P K"ft rt CO C K 3§§S ot» a S?tt 5 8 i ? | to ^ - _. ** !> © S î t H _ B re S. »gss>»"3 > er и»g S o ä 0 1 М - а в < г а и S S r e n - M ^ t J S »-tra B re « S m и e- ** * * * * п м os m 1° |№| •lift; SE§Ï S l Л I •* 4 GO s 9 ? a o g i|Ì of2 Ol " 5 Р м re»» з ïï<> o ga re g o Ure re » re re a B t - t i«-1 3 5- 5 л £ 0 IP »ng » a s » rt- W 9 c 3" 3-tl ä» ä p S re a* jjrffcB1 C g pre В л г е S S » < » r t . 3 o S / r t - r e a r e g B * & g 5 s I 2 * I a s ï?ee M 3Š - 7?u e "a) и «< e i§ ! St » i I IB ш •o •a o a C ce Л 3 •os 5 -AI «S 77cs n S*1 s - Ss st o | «3 > E O !» Si O wcftÄTi s e a /StoTJ-O S ce »,^2 TI S *J g чн £S Л P 's oa w o h I - » N Ä ars G V N T ) o B S « B M o SM 8 l f ! l S °S°:§l|lv| W ïï S?-rn N *^ 'S s. tliifli«! é »•8133'SSßS C- eo 3 D. w в o « 11 •ST? I" m a M e ces 4 И м »iS Sì« «H JB a a ce € I l ~ - H * H ^9e4SatS < u o « - o o f e o g n o S"S-»SS»S t> Ha?"»«11«* Illa193358* S s S SAJOUS» l issasse8 s S a S B S4«o S S « c « 3 Tt% 2gB§S|s^;f > s » o > er s a B 8 _ B S 5 B 2 £ м А r* ED £7 »> £? ta »t 33 § £а § § Ш » affìgge|g • -faaea°Is§oS •48 tt°B &5з£ м S - g*fï»8Sft?? S 5 | a . * g S o è § O Q) & 3 ff) g g m a B л ГЛ a И B •0 N 43»? • o en a II *1 O OB ! ? O Г ђ М CO M. GO œ> s'a » 1 »a s g g & -»w o » 3g is B £! e er C в s 2 o S Kit* T 3- i St DB ^ В sa BST »is o в» "• < a •б!1§ o „ s o 89 ZGODOVINSKI ČASOPIS (ZC) — osrednja slovenska historična revija glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije Na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije, v Ljubljani, Aškerčeva 12/1, telefon (061) 332 611, int 210, Janko dobite naslednje zvezke »Zgodo­ vinskega časopisa« (ZC) : 1/1847 (ponatis 1977) — 32 din 2-3/1948-49 (ponatis 1988) — 44 din 4/1950 (1987) — 40 din 5/1951 (1987) — 56 din 6-7/1952-53 (1986) — 80 din 8/1954 (1990) — 160 din 9/1955 (1989) — 42 din 10-11/1956-57 (1990) — 160 din 12-13/1958-59 — pred ponatisom 14/1960 — razprodan 15/1961 (1989) — 32 din 16/1962 — pred ponatisom 17/1963 (1978) — 42 din 18/1964 (1980) — 40 din 19-20/1965-66 (1985) — 50 din 21/1967 — pred ponatisom 22/1968, št. 1-2 (1983) — 24 din 22/1968, š t 3-4 — razprodan 23/1969, št. 1-2 (1989) — 26 din 23/1969, š t 3-4 (1989) — 22 din 24Д970, š t 1-2 (1981) — 24 din 24/1970, št. 3-4 (1988) — 26 din 25Д971, št. 1-2 (1985) — 26 din 25/1971, št. 3-4 (1986) — 26 din 26/1972, š t 1-2 (1980) — 32 din 26/1972, š t 3-4 (1984) — 30 din 27/1973, št. 1-2 (1989) — 26 din 27/1973, št. 3-4 (1988) — 28 din 28/1974, št. 1-2 (1988) — 28 din 28/1974,, š t 3-4 — razprodan 29/1975, š t 1-2 — razprodan 29/1975, š t 3-4 — 44 din (kmalu razprodan) 30/1976, š t 1-2 — 28 din 30/1076, š t 3-4 — 26 din 31/1977, 8t 1-2 — 44 din 31Д977, š t 3 — 36 din (kmalu razprodan) 31/1977, št. 4 — 22 din 32/1978, š t 1-2 — 28 din 32/1978, š t 3 — 22 din 32Д978, št 4 — 33/1979, št 1 - ЗЗД979, št 2 - ЗЗД979, št 3 - 33/1979, št. 4 - 34/1980, št 1-2 34Д980, Št 3 — 34Д980, št 4 - 35/1981, št 1-2 35/1981, št 3 - 35Д981, št 4 - 36Д982, št 1-2 36/1982, št. 3 - 36Д982, št. 4 — 37/1983, št 1-2 37/1983, št 3 — 37/1983, št. 4 — 38/1984, št 1-2 38/1984, št 3 — 38/1984, št 4 — 39/1985, št. 1-2 39/1985, št. 3 — 39/1985, št. 4 — 40/1986, št 1-2 40/1986, št. 3 — 40/1986, št 4 — 41/1987, št. 1 — 41/1987, št. 2 — 41/1987, št.3 — 41/1987, št 4 — 42/1988, št 1 — 42/1988, št. 2 — 42/1988, št. 3 — 42/1988, št. 4 — 43/1989, št 1 — 43/1989, Št. 2 — 43/1989, št 3 — 43/1989, št. 4 — 44/1990, štl — 44/1990, št 2 — 44/1990, št 3 — 24 din 28 din 26 din 24 din 20 din — 34 din 18 din 18 din — 28 din 20 din 16 din — 26 din 18 din 16 din — 24 din 16 din 18 din — 24 din 16 din 18 din — 26 din 22 din 18 din — 28 din 22 din 26 din 28 din 26 din 26 din 26 din 24 din 24 din 26 din 22 din 24 din 24 din 24 din 26 din 40 din 48 din 52 din Člani zgodovinskih in muzejskih društev s poravnanimi tekočimi društve­ nimi obveznostmi imajo na navedene cene 25-odstotni popust, študentje pa 50-odstotni popust. Za nakup kompleta ZC odobravamo poseben po­ pust. Za naročila, večja od 200 dinarjev, je možno brezobrestno obročno odplačevanje. Ob takojšnjem plačilu pri nakupih v vrednosti nad 300 din dajemo dodatni 10-odstotni popust. Za naročila iz tujine zaračunamo 60- odstotni pribitek na cene knjižne zaloge. Pri poštnini nad 5 dinarjev za­ računamo dejanske poštne stroške. Ponatise vseh zvezkov ZC, ki so že razprodani, lahko naročite v pred­ naročilu po posebni nižji prednaročniški ceni. Bibliografsko kazalo za prvih petindvajset letnikov ZC stane 20 din. Pu­ blikacije lahko naročite in prejmete osebno na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije, prav tako pa tudi po pošti. INSTITUT ZP NOVEJŠO ZGODOVINO P Hn ZGODOVINSKI čas. 1990 941/949 120030127,4 COB I ss • ZČ, Ljubljana, 44, 1990, številka 4, strani 487-660 in XV-XX