Z NAMI NA POT Andreja Erdlen Med Tuhinjsko in Zadrečko dolino Menina planina Na travnati planoti Smrekovec stoji lep pla- ninski dom, ki ga je PD Gornji Grad v letih 2011– 2016 temeljito obnovilo z več kot 2000 udarniškimi prostovoljnimi urami. Gornjegrajski planinci imajo dom resnično radi. Vsako leto imajo delovno akcijo za pripravo drv, da je lahko dom odprt za konec te- dna tudi v zimski sezoni, ko dežurajo kar člani dru- štva. Zaradi zanimive lege je Menina s številnimi možnost- mi raznolikih dostopov priljubljen cilj planincev. Več virov navaja, da je Menina planina (ali krajše Menina), ki spada h Kamniško-Savinjskim Alpam, prostrana, kraška, deloma z gozdom porasla planota, s širino okoli 5 kilometrov in dolžino okoli 10 kilometrov. Najvišji vrh Vivodnik, na katerem je razgledni stolp, komajda presega višino 1500 metrov (1508 m), sicer pa planota leži na nadmorski višini med 1200 in 1500 metri. Z južne strani, iz Tuhinjske doline se lahko na Meni- no povzpnemo iz Snovika (najdaljši pristop, 5.30 h), pa iz vasi Golice, Češnjice v T uhinju in Okrog pri Mo- tniku (2.30–3 h), iz Motnika (3.15 h) ali pa z Vran- skega (4 h), lažji pristop, z manj višinske razlike, je s prevala Lipa, ki loči Menino planino in Dobroveljsko planoto (3.15 h). S severne strani – iz Zadrečke doline se lahko pov- zpnemo na Menino iz vasi Volog (4.30 h) in Bočna (4.30 h), najbolj obiskani s te strani so verjetno trije 34 pristopi iz Gornjega Grada (3 h), dokaj dolg je tudi pristop iz Nove Štifte (4 h), z zahodne strani pa lah- ko dostopimo na Menino planino s prevala Črnivec (4.15 h). In še kakšen pristop sem izpustila – z avtom se da pripeljati še kam višje in temu primerno so krajši pristopi. A zakaj bi si skrajšali uživanje v naravi? Nadzemni in … Menina planina ni priljubljena samo pri planincih. Radi jo obiščejo tudi gorski kolesarji, v začetku poletja oživijo planine na Menini planini, kjer se pase živina. Na njej so številne lovske opazovalnice, ponekod vi- dimo tudi zimske markacije za tiste, ki se na Menino odpravijo pozimi. Poleg bogate favne in flore bomo opazili tudi vrtače, saj je Menina v celoti kraška pla- nota. … podzemni svet Območje Menine je tudi raj in izziv za jamarje. Ja- marji so do zdaj raziskali in dokumentirali okoli 30 jam. Največ so jih odkrili člani jamarskega kluba Tir- ski zmaj iz Ljubnega ob Savinji. Gotovo jih je še več, saj raziskave še potekajo. Planinec in jamar Rafko Žerovnik je 23. decembra 2016 našel vhod v jamo, o kateri je do zdaj le slišal – jamo je menda pred 50 leti odkril divji lovec iz Nove Štifte, kasneje pa vhoda niso več našli. Jama, ki je od planinskega doma oddaljena dobro uro hoje po do- kaj zahtevnem terenu, je veličastna, seveda v celoti še ni raziskana, ocenjujejo pa, da ima okrog 150 me- trov rovov. Bogata je s kapniki in skoraj nedotaknje- na, zato so vhod zavarovali. Poimenovali so jo Božič- na jama. Koliko neraziskanih jam je še na tem koncu, ne ve prav nihče. Prečenje Menine Že od nekdaj sem si želela, da bi Menino planino pre- čila od Vranskega do Gornjega Grada, ali pa kar do Črnivca. Ko bi le bile povezave z javnimi prevoznimi sredstvi boljše! Želja je dolgo tlela in se končno ure- sničila – malo drugače, kot je bilo sprva načrtovano, a z visoko dodano vrednostjo. V začetku aprila sva zjutraj pustila avto na Vranskem in se dogovorila za prevoz do Snovika. T am nas smer- ne table opozorijo na pot do sv. Miklavža in Prevalo, o Menini pa ni govora. Saj že za Prevalo piše, da je hoje 3.15 h – pa ni tako daleč. Je pa res, da je do Menine kar dobrih pet ur hoje. Naprej sva šla skozi gozd do vasi Hruševka in se pov- zpela na Goro do z obzidjem obdane cerkve sv. Mi- klavža, ki jo pisni viri omenjajo že leta 1526. Kakšno uro sva potrebovala do sem. Škoda, da brunarica ni bila odprta, prav z veseljem bi kaj popila, saj se je temperatura na prvoaprilski dan že precej dvignila Pogled z Menine planine proti Medvednjaku in Nazarju Foto: Franci Horvat PLANINSKI VESTNIK september 2017 35 in vse bolj sem razmišljala o tem, da do najinega da- našnjega cilja vode ne bo. Turistično društvo je lepo uredilo okolico, postavili so tudi "vetrnico" z napisi vrhov – torej, kadar je jasno, lahko poleg vrhov Ka- mniško-Savinjskih Alp in Karavank vidimo tudi Sne- žnik, Kum in Boč. Po krajšem delu poti po makadamski cesti sva se za- čela vzpenjati po grebenu. Ko sem že tretjič pomislila, da bo grebena konec, sem se spomnila, da se mu prav- zaprav reče V grebenih. Res se kar nekaj grebenov pokaže drug za drugim. Na makadamski cesti sva spet lahko malo zadihala. Dodatno sva si oddahni- la še, ko sva nekaj metrov od poti zagledala množico cvetov lapuha in ga hitro nekaj nabrala za zimske dni, ko se bova bojevala zoper prehlad. S ceste se odcepi pot proti Prevali. Na začetku nič kaj prijeten, strm kolovoz, ki pa kasneje preide v potko, naju je med zeleno preprogo čemaža v dobre pol ure pripeljal do Prevale. T ukaj se nama je odprl pogled na Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke, prav pred nama pa sta se bohotila Lepenatka in Veliki Rogatec. Premamila naju je prijetna klopca. V bližini v kamen vklesane kapelice s kipom Marije je tudi zvonček, ki so ga po pripovedovanju domačinke iz Nove Štifte uredili pohodniki – romarji iz Zagorja ob Savi, ki že 23 let vsako leto peš hodijo po tej poti do Radmirja. Sestopila sva do planine Ravni in kmalu prispela do naslednje planine Travnik, kjer naju je pozdravil na- pis, da bova do Doma na Menini planini potrebovala še dve uri. Na nobeni od planin ni bilo nikogar, midva pa sva morala biti pri pitju vode kar skromna. Ja, dol- ga je pot, posebej, če postajaš žejen … A nisva hotela preveč misliti na žejo in na to, kaj si bova privoščila v domu. Občudovala sva lepo razcvetene telohe in ža- fran, ki so se sramežljivo pripravljali, da razprejo cve- tove, saj je vse kazalo na to, da so bili travniki morda še pred dvema dnevoma prekriti s snegom. Pot je posta- jala vse prijaznejša, ko sva stopala po še od snega ne- koliko razmočenih travnikih. Na poti skozi gozd sva Planinska koča na Menini planini Foto: Franci Horvat Na Komnu, v ozadju Menina planina Foto: Franci Horvat 36 občudovala velikansko mravljišče, se čudila, koliko je vrtač, in uživala v razgledu, ki bi bil še lepši, če bi bilo več jasnine. A sva bila kljub temu zadovoljna. V planinskem domu gostov skoraj ni bilo več. V glav- nem so se že odpravili v dolino, tistih z avtomobili še ni bilo, saj cesta zaradi snega še ni dopuščala vožnje prav do doma. Dežurni oskrbnik je s svojo ekipo hitro poskrbel za to, da nisva bila žejna. Po počitku sva se napotila še na Vivodnik, na razgledni stolp, ki pa tudi ni ponudil posebej čistega razgleda. Prijetno presenečenje in steklenica vode Mislila sem, da bova v koči prespala poleg dežurne- ga samo midva. A sva izvedela, da se pripravlja sreča- nje prijateljev, in prijazno sva bila povabljena, da se jim pridruživa. Ta večer je bil resnično prava dodana vre- dnost najinega pohoda. Ne le zaradi okusne hrane, ki so jo gostje prinesli in jo tovariško delili z nama, navdu- šila naju je njihova preprosta srčnost, kako so naju spre- jeli medse, kakor da se že dolgo poznamo, in še dolgo smo prepevali vsem znane pesmi. Saj ni prvič, da bi pla- ninci prepevali, mislim pa, da še nikoli nisem slišala, da bi neka družba ob spremljavi kitare – ali pa tudi brez – pela tako ubrano, celo dvoglasno. Resnično jih je bilo lepo poslušati. Malo sem bila razočarana, ker se v sobo, v kateri sva spala, ni slišalo čisto nič, saj sem se veseli- la, da jih bom pred spanjem lahko še malo poslušala … Za zajtrk sva bila deležna njihove domače sala- me, savinjskega želodca in doma pečenega kruha. Božansko. Bilo pa je še nekaj, kar me je posebej ganilo. Zvečer smo namreč pili veliko vode in zelo malo (sko- raj nič) alkohola, tako da je na koncu vode zmanjkalo. A ne povsem. Zjutraj je dežurni povedal, da nama je prihranil eno steklenico za na pot. Neverjetno, koliko lahko pove ena sama, pollitrska steklenica mineralne vode. O tem, da kljub prijetnemu, brezskrbnemu ve- čeru ni pozabil na naslednji dan, na najino morebitno stisko, o srčnosti in o planinskem duhu dežurnega Braneta. Res nama je prav prišla! V Jespi Foto: Bernard Štiglic Jutro na Menini planini, v ozadju pahljača najvišjih vrhov Kamniško- Savinjskih Alp Foto: Bernard Štiglic Kjer se konča svet Najin pohod po planoti sva nadaljevala do drugega najvišjega vrha Menine planine – na Šavnice, na Goli vrh, ki je razgleden in vsekakor vreden obiska. Je to res tam, kjer "se konča svet"? Ko sva pred štirinajsti- mi dnevi hodila tod v bližini, naju je prijazno povabil na kavo zakonski par, ki ima na prevalu Slopi prije- tno počitniško hiško. Vprašala sem, kje se pravzaprav začne Menina. Rafko, ki je včasih živel prav na pre- valu Slopi, mi je povedal, da so, ko so bili še otroci, gledali proti Šavnicam, skrajnemu vzhodnemu pre- delu vršnega platoja Menine planine (op. p., najvišji vrh Goli vrh, 1427 m, je tudi najvišji vrh občine Na- zarje) in zdelo se jim je, da se začne Menina tam, kjer se konča svet. Pa se ne. Začne se delček novega, pre- krasnega sveta. Pri sestopu sva se dodobra nagledala noric, ki so po- krivale strmo pobočje Šavnic, in sestopila do ceste, ki pelje proti planini Biba. Po širokem, ne preveč udob- nem kolovozu sva prispela na preval Slopi. Tukaj sva želela poravnati najin "dolg". Pa ni bilo mogoče, zato sva kavo obesila kar na kljuko počitniške hiške, v ka- teri smo klepetali z Rafkom in Ido – upam, da jo bo- sta našla. Na poti do Lipe sva se povzpela na Slomnik, z Lipe pa še do cerkve sv. Jošta in na Vranskem zadovoljna za- ključila pohod. Menina na kratko Za konec naj strnem vtise o Menini, naravi in ljudeh, ki sem jih srečala in spoznala pri pohodih in pisanju tega članka: Menina planina je čudovit dar narave, ki se ga domači planinci in ostali ljubitelji narave zelo dobro zavedajo, ga spoštujejo in negujejo. Ponosni so na Menino in radi jo imajo. Ni daleč od Ljubljane, je zelo blizu Velike planine, zato ji je podobna, a tudi drugačna. Na Menini planini ni žičnice, vlečnic, je pa tukaj prekrasna narava, vzorno vzdrževan planinski dom ter več miru in tišine kakor na V eliki planini. Vsi, ki sem jih srečala, jih prosila za informacije, so mi z velikim veseljem in takoj pomagali. Hvala vsem! m Obhodnice Menina planina je točka Razširjene slovenske poti, z Vranskega čez Menino planino v Gornji Grad vodi Pot kurirjev in vezistov NOB, je tudi točka Kamniške pla- ninske poti in še katere. Zanimivosti: Vivodnik, vrh z lesenim razglednim stolpom, jama Je- spa (ni osvetljena, poti niso prav nadelane), Goli vrh – razgledni vrh nad planino Bibo. Na območju Menine planine je kar nekaj spomenikov NOB, ki pričajo o bo- jih, ki so se odvijali na tem območju med drugo sve- tovno vojno. Informacije Dostop: Izhodišča za ture na Menino plani- no so ob glavnih cestah Kamnik–Gornji Grad (Črnivec, Gornji Grad), Kamnik–Vransko (Goli- ce) in Ljubljana–Celje (Vransko). Literatura: Vladimir Habjan, Jože Drab, An- draž Poljanec, Andrej Stritar: Kamniško-Sa- vinjske Alpe. PZS, 2004. Zemljevida: Posavsko hribovje, zahodni del, PZS, 1 : 50.000; Kamniško-Savinjske Alpe. PZS, 1 : 50.000. Dom na Menini planini, v ozadju Špic, 1499 m Foto: Andreja Erdlen Razgledni stolp na Vivodniku Foto: Franci Horvat 38 PLANINSKI VESTNIK \ september 2017 PLANINSKI VESTNIK\ september 2017 39 Vivodnik na Menini planini Foto: Andreja Erdlen Za vzpon na Menino planino iz Gornje- ga Grada priporočamo pot mimo cer- kvice sv. Florjana, izpred katere se nam odpre lep pogled na Gornji Grad in oko- liške vrhove. Iz Gornjega Grada se lah- ko v kopnem z avtomobilom pripelje- mo prav do Doma na Menini planini (vmes manjša parkirišča). Poleg opisa- nih poti na Menino iz Gornjega Grada vodi še ena markirana pot mimo kme- tije Strmčnik. Zahtevnost: Nezahtevna označena pot Oprema: Običajna planinska oprema Višinska razlika: 1072 m Izhodišče: Gornji grad, 436 m. Parkira- mo v središču Gornjega Grada, na par- kirišču pred cerkvijo. WGS84: N 46,296262°, E 14,806424° Koča: Dom na Menini planini, 1453 m, telefon 041 909 540 (poletna sezona), 041 354 563 (zimska sezona) Časi: Gornji Grad–Dom na Menini pla- nini 3 h Dom na Menini planini–Vivodnik 15 min. Vivodnik–Gornji Grad 2.45 h Skupaj 6 h Smo v Gornjem Gradu. Kam bomo zavili? Foto: Andreja Erdlen V Domu na Menini planini vedo poveda- ti, da pride največ planincev na Menino z juga iz Tuhinjske doline. Vasi, ki jih ima- jo planinci za izhodišče, so namreč blizu Ljubljane – ali pa tudi avtoceste Ljublja- na–Maribor. Opisana je pot iz vasi Golice, ostale poti na Menino planino so tudi do- bro označene. Zahtevnost: Nezahtevna označena pot Oprema: Običajna planinska oprema Višinska razlika: Približno 950 m Izhodišče: Vas Golice, 575 m. Na cesti Vransko-Kamnik, skozi Tuhinjsko doli- no, za prelazom Kozjak, se pri bencin- ski črpalki v desno odcepi cesta proti vasem Golice, Češnjice v Tuhinju in Okrog pri Motniku. Tu zavijemo de- sno (levo, če peljemo iz Kamnika proti Vranskemu) in nato le nekaj metrov naprej parkiramo na primernem pro- storu ob avtobusni postaji. WGS84: N 46,219307°, E 14,790966° Koča: Dom na Menini planini, 1453 m, telefon 041 909 540 (poletna sezona), KSA Menina (Vivodnik, 1508 m) iz vasi Golice KSA Menina (Vivodnik, 1508 m) iz Gornjega Grada 041 354 563 (zimska sezona) Časi: Golice–Vivodnik 2.45 h Vivodnik–Dom na Menini planini 15 min. Dom na Menini planini–Golice 2.30 h Skupaj 5.30 h Sezona: Kopni letni časi Vodnik: Vladimir Habjan, Jože Drab, Andraž Poljanec, Andrej Stritar: Ka- mniško-Savinjske Alpe. PZS, 2004. Zemljevid: Posavsko hribovje, zahodni del, PZS, 1 : 50.000 Vzpon: Z razpotja v neposredni bližini Sezona: Kopni letni časi, pot je po nava- di zgažena tudi v snegu. Vodnik: Vladimir Habjan, Jože Drab, Andraž Poljanec, Andrej Stritar: Ka- mniško-Savinjske Alpe. PZS, 2004. Zemljevida: Posavsko hribovje, zahodni del, PZS, 1 : 50.000; Kamniško-Savinj- ske Alpe. PZS, 1 : 50.000 Vzpon: Markacije ob glavni cesti nas privedejo do razpotja (desno pot čez PLANINSKI VESTNIK\ september 2017 PLANINSKI VESTNIK\ september 2017 40 KSA Menina (Vivodnik, 1508 m) iz Gornjega Grada stan pristopimo do Doma na Menini planini, 1453 m. Od doma nadaljujemo jugozahodno skozi gozd in čez travnik do Vivodni- ka, 1508 m, z lesenim razglednim stolpom. Sestop: Pri domu v zahodni smeri sle- dimo oznakam do razpotja (naravnost Črnivec), kjer zavijemo desno, in čez Jespo (v bližini jama Jespa) in cesto ter mimo odcepa poti za Strmčnik (levo) pridemo na novo razpotje. Nadalju- jemo naravnost, se mimo Kopalnice kratko povzpnemo na Prag in pri na- slednjem razpotju izberemo pot v levo (desno pot mimo Šemprimožnika). Sestopamo (vmes desno neoznače- na pot) do gozdne ceste, s katere spet stopimo na pot, ki se razširi v strm kolovoz in po njem pridemo med prve hiše, kjer sledimo oznakam do že zna- nega razpotja (desno pot mimo Šem- primožnika) ter do izhodišča. Andreja Erdlen Borovnico), mi pa nadaljujemo narav- nost proti Menini planini. Za kapelico zavijemo desno na gozdno cesto, ki preide v strm kolovoz. Po desni strmi poti pridemo do prevala, kjer se levo odcepi pot k sv. Florjanu (razgledna točka), ali pa izberemo položno pot, ki se višje priključi strmi poti. Nadaljuje- mo naravnost po markirani poti, ki nas čez strma pobočja pripelje do ceste na Menino planino, ki jo prečkamo, in sle- dimo oznakam čez travnik do domači- je Šemprimožnik (spodaj so omejene možnosti parkiranja). Kmalu nad kme- tijo ponovno stopimo na cesto, oznake za Menino planino pa nas usmerijo na dobro označeno pot, ki vodi do na- slednjega parkirišča. V nadaljevanju vzpona hodimo nekaj časa po strmem Usranem klancu, nakar nas v zmer- nem vzponu pot pripelje do razpotja (desno pot čez Borovnico). Višje pridemo na Prag, 1170 m, s ka- terega sestopimo in gremo mimo Kopalnice. Na naslednjem označenem razpotju zavijemo levo in čez Ovčji izhodišča nas planinske table usmerijo proti Domu na Menini planini. Po as- faltni cesti (ne prepustimo se skušnja- vi, da bi prečkali travnik) se napotimo v vas Golice. Za drugo hišo v vasi nas markacije usmerijo desno na neko- liko strmejšo cesto, ki se že po nekaj metrih konča, in nadaljujemo pot po kolovozu, ki se vzpne ob dvorišču, in nato po poti, ki preči pašnike in nas pripelje v gozd. Na razpotjih sledimo oznakam za Menino planino (ponekod tudi table brez napisa). Pri spomeniku NOB, ob katerem je korito z vodo, za- vijemo ostro levo po večinoma dobro označeni poti. Ko prečkamo nekoliko širšo gozdno cesto, nadaljujemo vzpon proti Domu na Menini planini (levo Tuhinj, desno Biba planina). Pot naprej postane nekoliko težje sledljiva, zato moramo biti pozorni na markacije. Na naslednjem označenem razpotju nas oznake za Vivodnik usmerijo desno na strmo stezico, po kateri v dveh minu- tah prispemo na najvišji vrh planote Vivodnik, 1508 m, kjer stoji manjši le- seni razgledni stolp. V bližini vpisne skrinjice na vrhu je začetek markirane poti, ki se začne spuščati proti Domu na Menini planini, 1435 m. Pot zavije nekoliko v levo, pre- či gozd in nas v rahlem vzponu pripelje do označenega razpotja, kjer se nam z leve priključi pot, ki obide vrh Vivodni- ka. Nadaljujemo naravnost proti Domu na Menini planini. Sestop: Sestopimo po poti vzpona, ven- dar ne gremo čez vrh, ampak izbere- mo markirano pot, ki v desno obide vrh Vivodnika. Andreja Erdlen KSA Menina (Vivodnik, 1508 m) iz vasi Golice PLANINSKI VESTNIK \ september 2017 PLANINSKI VESTNIK\ september 2017 41 Planina Ravne na poti s Črnivca, zadaj levo Lepenatka in Veliki Rogatec Foto: Andreja Erdlen Pristop na Menino planino z Vranske- ga – poleg vzpona na Goli vrh – spa- da med najdaljše in morda prav zaradi Golega vrha najlepše pristope. Lahko si ga nekoliko olajšamo, tako da se odpe- ljemo do prevala Lipa, ali pa ga pope- strimo še z vzponom na Smolnik, ki le za 2 metra presega višino 1000 metrov. Zahtevnost: Nezahtevna označena pot Oprema: Običajna planinska oprema Višinska razlika: Približno 1300 m Izhodišče: Vransko, 340 m. Vas leži ob glavni cesti Ljubljana–Celje, veliko parkirišč je v središču kraja. WGS84: N 46,242589°, E 14,948698° Koča: Dom na Menini planini, 1453 m, telefon 041 909 540 (poletna sezo- na), 041 354 563 (zimska sezona) Časi: Vransko–Dom na Menini planini (čez Šavnice) 4.30 h Dom na Menini planini–planina Biba– Vransko 3.30 h Skupaj 8 h Sezona: Kopni letni časi Vodnik: Vladimir Habjan, Jože Drab, Obsežna travnata pobočja – Slopi Foto: Andreja Erdlen Pot s Črnivca je sicer dolga, vendar je zara- di višjega izhodišča zanjo treba manj na- pora za premagovanje višinskih metrov. V času paše živine živine bomo morda do- bili kakšno tekočino za tešenje žeje tudi na planinah Ravni in Travnik. Po pripovedo- vanju nekaterih spada pot od Črnivca do Doma na Menini med najbolj obiskane turnosmučarske poti na tem območju. Zahtevnost: Nezahtevna označena pot Oprema: Običajna planinska oprema Višinska razlika: Približno 750 m Izhodišče: Prelaz Črnivec, 902 m. Čez prelaz pelje cesta Kamnik–Gornji Grad. WGS84: N 46,260483°, E 14,702611° Koči: Gostišče GTC 902 Črnivec, 902 m; Dom na Menini planini, 1453 m, tele- fon 041 909 540 (poletna sezona), 041 354 563 (zimska sezona) Časi: Prelaz Črnivec–Dom na Menini planini 4.15 h Dom na Menini planini–Vivodnik 15 min. Vivodnik–prelaz Črnivec 4 h Skupaj 8.30 h KSA Menina (Vivodnik, 1508 m) s Črnivca KSA Menina (Goli vrh, 1427 m) z Vranskega čez Šavnice Sezona: Kopni letni časi, pozimi je to ugoden teren za turno smuko. Vodnik: Vladimir Habjan, Jože Drab, Andraž Poljanec, Andrej Stritar: Ka- mniško-Savinjske Alpe. PZS, 2004 Zemljevida: Posavsko hribovje, zahodni del, PZS, 1 : 50.000 (delno); Kamniško- -Savinjske Alpe. PZS, 1 : 50.000 Vzpon: Po makadamski cesti gremo mimo gostišča na prelazu Črnivec Andraž Poljanec, Andrej Stritar: Ka- mniško-Savinjske Alpe. PZS, 2004. Zemljevid: Posavsko hribovje, zahodni del, PZS, 1 : 50.000 Vzpon: Z Vranskega se napotimo po asfaltni cesti proti prelazu Lipa, 721 m. Tik pred vasjo Vologa (po približno 3 kilometrih hoje po cesti) nas mar- kacije usmerijo levo na makadamsko cesto, ki vodi do nekdanjega Lovskega PLANINSKI VESTNIK\ september 2017 PLANINSKI VESTNIK\ september 2017 42 proti Menini planini. Na označenem razpotju sledimo levo cesto proti izletniški kmetiji Toman, mimo ne- kaj manjših lesenih hišk – pri zadnji nadaljujemo pot po zgornji desni cesti (oznake). Ko nas vzpenjajo- ča se cesta pripelje v gozd, nas po nekaj minutah markacije usmeri- jo rahlo desno na pot, ki se vzpenja vzporedno s cesto. Kmalu se vrnemo na kolovoz, na razpotju kolovozov pa gremo naravnost po razmeroma strmi kolovozni poti, ki pa se kmalu položi. Pozorni moramo biti na mar- kacije, ki nas usmerijo na vzporedno pot in nas pripeljejo do križa z vpisno knjigo. Pot po nekoliko zaraščeni poti in nato po kolovozu nas pripelje do pašne ograje in čez pašnike do roba planine Ravne s pastirsko kočo (desno pot iz Snovika čez Prevalo). S planine Ravne se pot proti Domu na Menini planini in planini Travnik naj- prej rahlo vzpne in hitro pride v gozd. Priključi se širokemu kolovozu, ki vodi s planine Travnik, v nadaljevanju pa gre mimo križa in zvona, kjer zavije v desno, sprva zložno, nato pa v zmer- nem vzponu čez pašnike. Višje gremo skozi gozd in pridemo na makadam- sko cesto, ki ji sledimo v desno, nato pa nas markacije usmerijo desno na pot, ki kasneje cesto ponovno preči, in nas pripelje na pašnike Menine plani- ne. Poti z nekaj krajšimi vzponi in spu- sti se z leve priključi še poti iz Gornjega Grada (mimo Jespe), kmalu zatem pa pridemo do Doma na Menini planini, 1453 m, in nato se v jugozahodni smeri skozi gozd in čez travnik povzpnemo še na Vivodnik z lesenim razglednim stolpom. Sestop: Sestopimo po poti vzpona. Andreja Erdlen kolovozu do sredine travnatega pobo- čja. Tu naletimo na nekoliko širši kolo- voz, ki mu sledimo v desno (oznake), in v rahlem spustu pridemo do manjšega zaselka. Prekoračimo pašno ograjo in stopimo na cesto, ki ji sledimo proti zahodu. Cesta po desni strani obide zaselek in nas pripelje do roba gozda, kjer stopimo na strmo pot skozi gozd, ki nas pripelje do makadamske ceste, ki pelje na planino Biba. Mi pa zavi- jemo desno najprej čez pašnik, nato skozi gozd in po razmeroma strmi poti pridemo na travnik pod razglednim Golim vrhom, 1427 m. Pot nadaljujemo po grebenu oziroma tik pod grebenom mimo odcepa za Šmartno ob Dreti (desno) do makadamske ceste, ki pelje na planino Biba. Cesta vodi prav do Doma na Menini planini, 1453 m, mar- kirana pot pa preseka nekaj ovinkov. Sestop: Od Doma na Menini planini gremo po poti za planino Biba in na- prej po poti vzpona nazaj na Vransko. Andreja Erdlen doma na Orehovici. Po približno 700 metrih se s ceste odcepi marki- rana pot v gozd. (Včasih je pot vodila naravnost po cesti, a je prestavljena zaradi popadljivih psov pri nekdanjem lovskem domu. Pozor! Na zemljevi- dih je pot vrisana še po starem.) Po tej poti dosežemo gozdno cesto, nato gremo levo do zdaj že opuščene kme- tije Jeseničnik. Pri kmetiji Jeseničnik nadaljujemo čez dvorišče, pri gospodarskem po- slopju zavijemo desno na kolovoz, ki se prečno vzpne proti levi, pri tem pa prečimo razgledno travnato senožet, s katere se nam odpre lep pogled na Posavsko hribovje. Ko pot preide v gozd, zavije ostro v desno, nato pa se nekoliko strmeje vzpenja do slabše gozdne ceste, kjer se nekoliko naprej rahlo v levo odcepi širok kolovoz, ki nas po nekaj minutah hoje pripelje na obsežna travnata pobočja, imeno- vana Slopi. Ko pridemo iz gozda, na desni strani opazimo osamljeno hišo, mi pa nadaljujemo po slabše vidnem Menina (Goli vrh, 1427 m) z Vranskega čez Šavnice Menina (Vivodnik, 1508 m) s Črnivca KSA KSA