Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S fld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pimia se ne sprejemajo. VredniStTO je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne. 7 Ljubljani, v soboto 10. novembra 1888. Letnik XYf. Sem por alitjnid Iiaeret. — A Dogajajo se slučaji, ko je človeku dolžnost, da naznani višjemu napako svojega bližnjega. Včasih zahteva to ljubezen do bližnjega, včasih ljubezen in skrb za občni blagor. Žal, da ovaduštvo večkrat izvira iz jako kalnih virov, ki se nikakor ne napajajo s krščansko ljubeznijo, marveč večkrat le s prevzetnostjo, ki hoče višjemu pokazati, češ, nisem tak, kakor so drugi. Večkrat izvirajo ovaduštvo in skrivne tožbe iz nevošljivosti ali maščljivosti. Eden hoče morda drugemu odjesti službo in krub. Iu to more najprej doseči z OTaduštvom. Skrivne tožbe so posebno v modi v politiških nemirnih časih. Tako je ovaduštvo cvetelo za angleškega kralja Henrika VIII. Oe je Cromwell ali Cramer hotel koga pripraviti ob hišo ali zemljišče, našepetal je o priliki kralju o njem kaj slabega. Ta pošast ovaduštva je divjala tudi v francoski revoluciji. In gotovo ni lepo znamenje časa, če se ovaduhi grejejo na solnci milosti višjih. Najbolj pa tožijo in črnijo duhovniški stan. Če ta ali oni duhovnik ni všeč liberalnim gospodom, izdajo takoj bojni klic: „Proč ž njim!" Na celi črti prične se sedaj krtovo delo tajnih tožba in ovaduštva. „CaIumniare audacter, semper aliijuid haeret." Vedne neosnovane javne iu tajne tožbe imajo konečno ta vspeh, da duhovnik zgubi s časom zaupanje pri občini in tovariših svojih. S čim naj se brani ? Oe je natančen in strog, imenujejo ga zlovoljnega in nazadnjaškega človeka; če skuša z ljubeznijo in prijaznostjo pridobiti si srca, očitajo mu, da zanemarja stanovske svoje dolžnosti. Posebno slovenska duhovščina imela je že žalostne ure, ker je vedno javno pokazala, da je vzrastla iz slovenskega naroda, da ne zataji svojega rodu, marveč mu pomaga pridobiti vse pravice v šoli iu uradu. In to dobro vedo politični naši nasprotniki, da prvi steber narodnega obstanka bila je vedno duhovščina, a ona je storila le svojo stanovsko dolžnost, ker varovati je morala narod v postavnih mejah proti liberalizmu, ki našemu narodu ni vsiljeval le nemško šolo, marveč — in to še v višji meri — brezverstvo. Kaj lahko bi dokazali na podlagi naših domačih razmer, da je marsikaterega narodnjaka ovel liberalni tuji duh in s tem mu vcepil če ne sovraštvo, gotovo pa malomarnost do cerkve in mržnjo do duhovščine. In če to opazujemo v domačih krogih, ki bi nikoli ue smeli pozabiti, da jim je doslej ravno slovenska duhovščina pri vseh dobrih in potrebnih narodnih podjetjih bila glavna podpora, je-li čudno, da jo liberalni Nemci grde in psujejo pred svetom? Tak sramoten slučaj doživeli smo letos, ko je nemški advokat dr. Ubl v koroškem deželnem zboru v 9. seji dne 21. septembra neosnovano obdolževal koroške slovenske katehete, da otrok ne uče krščanskega nauka, da torej zanemarjajo stanovske svoje dolžnosti. Poslanec dr. Ubl, kakor je sam trdil, nabral si je v sejah deželnega šolskega sveta „noticM o slovenskih katehetih, in te je vrgel v javnost, ne da bi bil prej pomislil, da so mnoge že ovržene, mnoge smešne, ali da bi jih katehetje mogli ovreči, ko bi jim bile znane. Vseh štirinajst slovenskih katehetov zagovarjalo se je javno v odprtih pismih v koroškem listu „Knrntner Volksblatt". Celo s podpisi dotičnih učiteljev so dokazali, da so vedno vestno poučevali otroke v krščanskem nauku. Jeden napadenih gospodov bil je isti čas na smrt bolan in je tudi kmalu umrl. Drugi od dr. Ubla imenovani duhovnik ni niti katehet. Tretji je z dati dokazal, da isti čas ni bil več v dotični službi itd. Primanjkuje nam prostora, da bi navedli vse dokaze proti zlobnim napadom dr. Ubla. In kaj je odgovoril dr. Ubl na te stvarne dokaze? On modro molči in si misli: Dixi et salvavi aniinam meam! Vprašati pa bi mogli: Odkod so prišla poročila v deželni šolski svet, da katehetje zanemarjajo svojo dolžnost? Od poklicanih ali nepoklicanih oseb? Ako so prišla od prvih, potem je žalostno, da jih oblačijo v obleko neresnice. Resnica se ne boji svetlobe. Ako so prišla od nepoklicanih oseb, potem je še žalostueje, da so jih toliko časa skrivali ter vrgli mej svet brez pomisleka, ali je kaj ali nič resnice na tem. Ali je morda res, da je ud deželnega šolskega sveta vprašal priprosto ženico o dotičnem katehetu? Ali je res, da nadzorniki vprašujejo učitelje, če katehetje natančno hodijo v šolo brez ozira ua to, da imajo važne vzroke? če je vse to res, moramo reči: Ubogi katehetje koroški! Dr. Ubl je ponosno rekel: „Ako se slovenski katehetje predrznejo lagati svojemu višjemu pastirju itd." Kaj pa, če deželnemu šolskemu svetu dohajajo neresnična poročila, kaj je to? To je šun-tanje duhovniškega in učiteljskega stanu, škodljivo in nevarno ovaduštvo, ki vzbuja prepir v deželi bolj, nego vse drugo; to je strup za prebivalstvo, ki ga seje ona stranka, ki hoče biti država v državi. Človek bi mislil, da bodo vsaj zmerni in mirni prijatelji nove šole delali na to, da sporazumno delujejo v šoli duhovniki in učitelji, a vidimo, da ravno ti krogi v listih in službah namerjajo nasprotno. Narodna večina v deželnem zborn kranjskem. (Konec.) Pa poglejmo sedaj investicije, koliko ste vi investovali, iu koliko smo mi investovali. Imam tukaj izkaz od 1. 1878. do 1883., da se je pri vas za nove stavbe izdalo: za blaznico na Studenci 146.528 gld., za nove stavbe v boluišuici 2710 gld. 20 kr., za stavbo muzeja „Rudolfinuma" 30.207 gld., skupaj torej 179.445 gld. Pa vzemite, kaj smo mi v tej dobi potrosili v v to svrho. Muzej je nas stal 117.553 gld. (Poslanec Deschmann kliče: „Warum nicht garl"), za novo stavbo v prisilni delalnici izdali smo 58.707 gl., za nove stavbe v blaznici 66.000 gld., za nakup Grma 55.000 gld., pri čemur pride sicer v poštev tudi državna subvencija, za zgradbo brambovske vojašnica 50.000 gld., tako imamo okroglo število 327.000 gld. proti potroškom, katere ste vi imeli. In ako primerjamo potem žrtve, katere smo naložili deželnemu zakladu, oziroma davkoplačevalcem po deželi za vso to upravo in vse te troške, kak rezultat se nam potem pokaže? Vzemimo skupne priklade, ki ste jih vi pobirali, in primerjajmo jih s sedanjimi. Od 1. 1887. do 1S80. bila je skupna davčna priklada 48°/0, 1. 1881. ste sicer znižali odstotek in imeli le 47%, LISTEK. Poletni večer v Bokah kotorskih. (Čital v I. seji „Slov. Kluba" na Dunaji dne 20. oktobra Igo Kaš.) Odkar sem, prepluvši severni del jadranskega morja, potoval po gornji iu sreduji Dalmaciji, zrl starinska mesta mej novimi seli, gole ostrove sredi modrih valov, sive oljke mej zelenimi vinogradi, odkar sem stopil na klasična tla spljetska ter gledal močvirno zemljišče ob Neretvi, kjer je stalo nekedaj ilirsko-rimsko mesto Narona, odkar sem v krasnem zalivu pri Kleku videl v zimskem času nevenljivo zelenje južnih rastlin: polnilo me je vedno hrepenenje po južni Dalmaciji, češ, ondi mora biti še mičneje, še lepše! — In res: ko sem ugledal beli Dubrovnik sredi zelenih okolic, lepi otok Lokrum in dolino Župe, bil sem srečen: — v daljini sem zapazil mesto „Caftat" — starodavni korintski „Epidauros", in dalje proti jugu — sem mislil, — biti mora Kotor, iu še dalje otoci jonski in Grecija, nad katero se razpenja vedno modro nebo! Posrečilo se mi je, priti v Boke. Bilo je začetkom septembra, ko še poletna vročina vlada nad morskimi obali. — V tem času so večeri v Bokah najlepši; kajti v jeseni in v pomladi južni vetrovi hudo razsajajo po teh krajinah. Vidiš včasih, kako ti priženo od morja temne oblake, kako je pode proti gorovju, kako je razbijo ob pečinah, da se gosta ploha vlije čez luko in nje obali ... in po zimi menjujeta navadno deževni jug in pa nemila bora! Prvega dne, ko sem prišel v Boke, ne zabim nikedar: vse mi je bilo nekako čudovito, nepričakovano, vse neznano, vse mično, vse velikansko, vse mi je polnilo srce z nekakim ponosom, z nekakim neopisnim čutilom. — Isti večer sem se vozil z nekolikimi drugovi v čolnu, ki je bil na mal paro-brod navezan, iz Kotora v Sutorino. In kar sem videl, kakor sem videl, kar sem pri tej priliki čutil, opisal sem s priprostim peresom; morebiti koga zanima, morebiti komu hrepenenje vzbudi, da pojde tja in 3i ogleda krasotno južno Dalmacijo. Večerno solnce zlati višine v nebo strmečega gorovja, žari ob robu belih oblačkov, ki od juga po modrem nebu beže, večerni odsev obdaja z jasno krasoto veličastni Lovčen, kojega visoka glava čuva nad črnogorsko zemljo. — Nad zadnjim ovinkom kamenite ceste, ki iz Kotora vodi v Črnogoro, temni, kakor mračna senca gostega oblaka, mala goščava ubornlh jelk; pod njo se sveti v črnem žaru prvo črnogorsko poslopje : stražnica. Modro nebo se razpenja nad Kotorom, ki se v mračni luki naslanja na pečevite stene, tanka megla polega nad zelenim obrežjem Skaljar in Mule; obzidje gradu pa zakriva koščato dvevje, med katerimi blešče lavorike in s tisočerimi rožnatimi cvetkami visoki oleandri. Mirno je tukaj morje. V visočini piše jug, ali tu se samo lahko sapice zibljo. Na zibljajočem se čolnu sedimo mi v luki, čakaje odlaza. Pred nami veličastno, starinsko mesto z visocimi svojimi strehami in ozkimi ulicami, nad njim pa strmi zidom obrobljena pečina, ki nosi trdnjavo sv. Jovana (San Giovanui), za njo se vije v daljnih kolobarih (serpentinah) gori omenjena bela cesta. Proti jugu se slika v temno-modrem nebu obris trdnjave „Gorazda", proti zahodu hrbet „Vermač", kojega ogradje se r,e takoj 1. 18S2. pa ste poskočili na 49°/0 in ohranili odstotni znesek tudi 1. 1S83. Mi smo imeli 1. 1884., t. j. v prvem letu, skupnih priklad 50%, 1. 1885. pa že samo 47% >n lanskega leta in po letošnjem proračunu bode dežela plačati imela le 38% priklad vsega skupaj, to je gotovo vidno znamenje, da smo mi več storili kot vi v tem času, da smo več investovali in vendar z manjšimi odstotki, z manjšimi prikladami shajali. In ako me vprašate, gospoda, od kod to, saj je stvar znana? Jaz priznavam mnogo teoretičnega zuanja častiti opoziciji, priznavam nji mnogo praktične in mnogo parlamentarne skušnje, sili tiste prave energije, katera najbolj ugodno vpliva na položaj finančni in naposled tudi na položaj politični, tiste niste imeli, mi pa smo jo imeli in pokazali jo pri treh prilikah. Ako se bode kedaj finančna zgodovina dežele naše pisala, bode pisatelj v poštev moral jemati te tri reči. Prva je naklada na žgane opojne pijače. Večkrat jo imate v ustih, in gosp. baron Schvvegel postane elegičen, ko pride na to polje, in je bil pripravljen neki politični kapital kovati iz te zgube, katere se bojimo pri tej nakladi. Ali, gospoda, kdo je to deželno naklado vstvaril? Nikoli je imeli ne bi, da bi bila večina na oni strani (Poslanec Deschmann kliče: „Mit dem Ministerium!"). Kar se tiče te naklade, ona izvira iz naše inicijative in nihče drugi nego mi smo nji dali tisto obliko, po kateri je tako blagodejno vplivala na znižanje davčnega bremena. Druga stvar je pri normalno-šolskem zakladu. Vi ste rekli: imamo južno železnico, in ne moremo do nje, mi smo reč kmalu rešili in nasledki se poznajo pri deželnih finaucah. Jaz mislim, tista stvar pri normalno-šolskem zakladu, tista organizacija, katero smo mi dali in jo z zakonom zavarovali, je vplivala z zneskom 60 do 70 tisoč goldinarjev na leto. In tretjič vzemite konverzijo zemljiško - odvez-nega dolga, katera nam bode dala sredstva za investicije in se bode tudi jako zdatno občutila od vsakega davkoplačevalca v deželi potom zmanjšanja priklad. Tukaj imate finančno-političnih uredb, vse brez izjeme koristne za naš deželui zaklad in jako ugodne za deželne finance. Jaz bi bil torej pri kraji s tem, kar sem mislil govoriti o naših financah, o finančnem položaji. Obžalujem, da se pri tej priliki ni izcimila neka politična razprava, ker bi tudi mi lahko svoje politično stališče zagovarjali, a mislim, že to, kar sem povedal in deloma s številkami dokazal, bode migljeja dovelj za prebivalstvo dežele Kranjske, da ttode spoznalo, kje so bili bolje zavarovani interesi njegovi, ali v šestletni dobi, ko ste vi imeli krmilo v rokah, ali v dobi, katera se bode končala letošnje leto. — Nasproti izpeljavam gospoda Deschmanna konstatujem, da se je izdalo za muzej 1. 1883. v okrogli svoti 80.000 gld., 1884. leta 56.000 gld., 1885. leta 51.000 gld., 1886. leta 22.000 gld. in 1887. leta 108.000 gld. Vem, da je znesek 40.000 gl. v poštev jemati, kateri se je stržil pri prodaji lice-jalnega poslopja, ali ta znesek se razdeli na vso to dobo, torej tudi na dobo pred 1. 1883. To je eno, za kar se gre tu, in potem itak nisem imenoval vidi iz luke kotorske, daljnega severa pa zro na nas krivine in pečine krivošijanskega pogorja. Posamezna cikada popeva za utonelim solncem tam na zeleni murbi slovesno pesem mili glas nebrojnih čričkov iz vinogradov doni, v sinjem zraku čuješ vrišč na jug potujočih ptic; — vse drugo diše mir, ve-černi mir! Zdaj se da znamenje za odlaz, in brzo se ziblje čoln iz ozke luke proti severu. Bledo žare plešaste glave pečevitih gora, meglica krije grad in samo bela cesta kotorsko-črnogorska se blešči se sivega kamenja. — Malemu jezeru enaka se prostira pred nami luka kotorska, ravno dosta velika, da posevajo v njenem zrcali solnčni žarki in lune bleda luč, ter da migljajo na njenih valčkih nekolike biserne zvezdice, kadar ue polni vlažni jug celega kotla meglo in mutnim soparom. Na desnej nas spremlja visoko kipeče skalovje golih gora, na levej zelene obali, Mule, Cilavat in Prčanja. Kolika razlika! Na tej strani zeleni vinogradi, oljke, pomešane se šumami temnega hrastovja in kostanja, šipka in Iavorika, mrčja in jagodine,:i:) tamo golo pečevje, ki se za ozkim, zelenim robom natančno skupne svote, temveč sera rekel: okrogla svota, tako, da sem se oziral tudi na teh 40.000 gl. Kar se pa tiče muzealnega zaklada, pri tej stvari se mora g. Deschmann tudi ozirati na točke v VIII. naslovu. V prejšnjih proračunih stalo je tam zgolj 800 gld. za muzealnega kustosa, sedaj pa stoji: za režijo 4016 gld. Ako odbijemo tudi troške 800 gld. za kustosa, vidimo, da se je tu za 3216 gld. dotična potrebščina pomnožila pri tem naslovu, jaz torej vzdržujem, kar sem pri tem delu svoje razprave omenil. Kar se pa tiče onih reči, da so gospodje vse te dobre ideje imeli in jih tudi disku-tirali, akademično diskutirali, jaz temu nikoli ugovarjal nisem in jaz sem to sam priznaval, pa tolike energije niste imeli, da bi zakone napravili iu bi pri vladi, katera je bila vzeta iz vaše stranke, to dosegli, kar smo mi dosegli pri vladi, ki je z nami mnogo manj zvezana in nam mnogo manj naklonjena, kot prejšnja vlada in prejšnji zistem Vam in Vaši stranki. (Živahni klici: Dobro, dobro! na levi.) Politični pregled. V Ljubljani, 10. novembra. Itiotranje dežele. Na Dunaji so napravile premembe v diplo-mntskem osebji velik vtis. Govori se celo, da bo grof K&lnoky prestavljen v Berolin in da bo postal minister zunanjih zadev kakov odličen konservativni plemenitaš. Minoli torek je imel Lueger v katoliško-poli-tiškera društvu dunajskega okraja Margareten govor, v kojem je rekel: „Kdor si ne da od liberalcev vsega vzeti, je mračnjak, kdor se pa d& prostovoljno kakor ovčica ostriči, je bistra glava." (Živahno odobravanje.) Hišni posestnik Maier se je izjavil mej dolgotrajnim in gromovitim ploskanjem navzočih: „Ho-čemo in bodemo iztrgali šolo iz liberalnih rok." V galiških ruskih, krogih je razširjena vest, da se bo postavil na čelo Galicije vojaški gubernator. Eusko prebivalstvo bi bilo neki s tem dogodkom jako zadovoljno. Finančni odsek ogerskega državnega zbora je izdelal poročilo o konvertovanji državnega dolga. Državni zbor se bo o tem predmetu pričel posvetovati prihodnji ponedeljek. Vnanje države. Srbski dvor prikriva še vedno prestolonasledniku Aleksandru, da sta kralj in kraljica ločena. Gubernator prestolonaslednikov je prosil zaradi tega Natalijo, naj v svojih pismih sinu zamolči to okoliščino; Natalija pa je odgovorila, da bi o tem ne smel nobeden drug prej vedeti, kakor ravno sin nesrečne matere. — Zanimiva je vest, da so skušali radikalci svoj pristop v revizijsko komisijo opravičiti — v Peterburgu. „Bud. Tagbl." je baje celo čital dotični opravičevalni spis ter obljubuje kralja opozoriti, da o pravem času zatre nasprotnike deželnega blagra. Ta vest je neverjetna. Iz Bolgarije dohajajo zopet razburjajoče vesti. „Agr. Tagbl." objavlja sofijski izvirni dopis, ki pripoveduje: Laže, kdor pravi, daje mir in red v deželi. V Silistri se opazuje vstajno gibanje. Mej kmet-skim prebivalstvom so oblastnije zasledile jako razširjeno zaroto, ki je hotela zažgati nekaj hiš, mej splošnjo zmešnjavo planiti v vojašnice, prisvojiti si orožje in strelivo ter si potem priboriti mesto in trdnjavo. Zarotniki sede sedaj v tamnicah, iz kojih dohajajo mej narod komaj verojetna poročila o groznem mučenju vjetnikov. To pa le še bolj vznemirja vzdiguje do nebi, polno strmih sten in zijočih prepadov, — v sredi pa se ziblje sinjega morja mirno valovje! In kje je ostal Trifunov grad, Kotor? V temni daljini, še vidiš sv. Jovan, za njim ozko stezo, ki se kakor kača vije med pečinami v Crnogoro in belo cesto, katera pod ono jelovo šumo izgine tvojim očem na črnogorskih tleh. — In nad vsem se vspenja visoki Lovčen se svojimi glavami in pečinami. Veličasten pogled, veličasten in mil pogled, ko pomisliš, da si sredi slovanskega ljudstva, slovanskega čutja, in toliko oddaljen od mile domovine svoje slovenske, od domovine svoje krasne, zelene, bogate nasproti tej krševitej pustini, koje celo bogastvo so zeleni robi sinjega morja in globoki valovi, ki ob sivih golinah žubore in se pene! (Dalje prih.) *) Arbulus, kojega cvetje je enako borovničnemu in kojega sad je enak jagodam po barvi in okusu! javno mnenje. Stambulov se je neki zarotil, da bo strašno maščeval ta vstajni poskus. — Za resnico vsega tega sta seveda odgovorna le „Agr. Tagbl." in njegov dopisnik. Londonski „Daily Chronicle" je dobil poročilo iz Peterburga, da so ruske oblastnije v Moskvi zaprle iz neznanih vzrokov nad 50 oseb. Govori se, da je ta dogodek v zvezi z nesrečo na železnici pri Borkiju. V ječo so odvedli med drugimi tudi vred-nika liberalnega in pri pravoslavnikih malo priljubljenega lista »Ruska MisI", profesorja Holzhoffa. Tudi v Karkovu so zaprli več oseb. Nemški državni zbor se bo sešel dne 22. novembra. Po končanih volitvah je novi pruski deželni zbor v primeri s prejšnjim nastopno sestavljen: leta 1885 leta 1888 Konservativcev 140 135 centrum 97 97 narodnih-liberalcev 72 87 prosto-konservativcev 60 64 prostomišljenikov 40 29 Poljakov 15 15 Danca 2 2 "VVelfa 2 1 Divjakov 5 3 Francoska zbornica je predvčerajšnjim razpravljala mornarični proračun. Poslanec Dreyfus je predlagal, naj se za utrjenje pristanišč Brest in Cherbourg zahtevanih 42 milijonov raje porabi za zgradbo križarjev in torpedovk. Utemelil je ta svoj nasvet s tem, da druge države vedno pomnožujejo svojo mornarico in da bo Nemčija v ta namen zahtevala 250 milijonov. Mornarični minister je odgovoril, da bo on storil isto, ako bo Nemčija zahtevala uapominanih 250 milijonov; leto 1889 bo našlo francosko mornarico na visoki stopnji. Vsled tega je Dreyfus umaknil svoj nasvet. — Kakor piše ,Gil -Blas', ukazal je Floquet redarstvenemu prefektu Grag-nonu, naj primeroma določi število boulangistov. Dotična preiskava je nedvojno dokazala, da generalovi pristaši stalno naraščajo. Italijanski parlament je predvčerajšnjim pričel svoje delovanje. Crispi je zbornici predložil tri zelena knjige o Masavi, trgovinski pogodbi s Francijo in sueški pogodbi. Seuat je pričel razpravo o kazenskem zakoniku. — Imenovanje novega avstrijskega poslanika Revertere pri Vatikanu ni nič kaj po godu italijanskim vladnim krogom. ,Voce della Verita' pravi, da bo Revertera vir mnogim zamotanjem mej obema državama, ter prorokuje, da se mora pri takih razmerah razrušiti mirovna liga. .Opinione' pa temu nasprotno naglaša, da je dosti znano spravno mišljenje poslanika Revertere in da se ne more dvojiti o načinu, kako bo opravljal svojo službo. Belgijski katoliki so meseca junija priborili s sijajno zmago močno večino v zbornici. Katoliška stranka pa ne počiva sedaj na pridobljenih lavorjih, marveč si skuša utrditi svoje stališče. Vložila bo v zbornici načrt postave, ki razširjuje volilno pravico in posebno število kmetskih volilcev. Vendar pa bo ostala pri tem v potrebnih mejah, kajti popolnoma neomejena volilna pravica ne bi koristila niti katolikom, niti zmernim liberalcem, marveč le prevratni stranki. S to postavo bodo liberalci za vselej izgubili nado, da bi še kedaj prišli na vladno krmilo. Rumunska vlada je trdno prepričana, da so junimisti v zbornici tako močni, kakor vse ostale stranke skupaj. Mogoče je, da se po raznih poročilih jako moti. To se bo že v kratkem videlo, ker bo vlada takoj v pričetku zasedanja zbornici predložila take postavne načrte, pri kojih bodo morale razne stranke odločno in jasno pokazati svoje stališče. Izvirni dopisi. Iz Kamnika, 7. novembra. Mislil sem, da bode katero bolj spretno pero opisalo malo slavnost, ki se je vršila v našem malem mesteci. Niso vihrale zastave, ni se razsvetilo mesto, a vendar bilo je vse veselo, vse nekako vzvišenega srca, kajti kar je že dolgo želelo meščanstvo, to se je sedaj izpolnilo. Cerkev sv. Jožefa na Žalah ima krasen nov zvonik; kako ponosno se dviga visoka stavba proti nebu in še bolj ponosna je sedaj cerkev in ž njo cela fara, ko iz novega zvonika jasno done novi zvonovi. To ubrano zvonjenje, ta mili dou, kako človeku prsa dviga, kako mu izvablja solze iz oči, kako ga vtaplja v neizmerno globoke misli in zopet ga v sladke sanje zaziblje! Zvonjenje to na našem pokopališči je v resnici predivno. Imeli smo prej samo veliki zvon, ki je živo oznanjeval nam faranom glasno, da nas gori čaka prostor, kjer najdemo večen počitek, a drugi trije niso mu bili kos, zaostajali so, kakor ptič, ki ne more leteti za glavnim krdelom. Veliki zvon pa je vzbudil srca dveh blagih, pobožnih in dobrih zakonskih. Anton in Marija Svetec, posestnika v Kamniku, spoznala sta, da treba novemu zvoniku novih zvonov. Danes že glasno pojo ti zvonovi in živo pričajo nam faranom, da se na tak način preslavlja večni Bog. Zvonovi, ki so (Dalje y prilogi.) Priloga 259. štev. „Slovenca" dne lO. novembra 1888. vliti v tovarni Alberta Samasse, so čistega glasu, milo doueči in prave nerazdeljene intonacije. Njih glas se razlega močno iu polagoma vzgubljeva. Reči se mora, da se je pokazal Samassa umetnika v tej stroki. Vama, draga naša sofarana, bodi pa tem potom izrečena na tem mestu stoterua hvala in slava. Zdavnej že ne bode Vaših itneD, a fara spominjala se bode še s hvaležnostjo Vaju, ki sta žrtvovala toliko v božjo čast in v čast cele naše fare. Kar sta nam storila lepega in dobrega, naj Vama Bog stoterno povrne. Iz Prage, 6. novembra. V proslavo vladarjeve 401etnice zaukazal je Nj. prevzv. knezonadškof grof Schonborn, da so imajo po vseh cerkvah uad-škofije pražke darovati slavnostne sv. maše z zahvalno pesmijo in da se imajo k njim povabiti vsi politični in samoupravni uradi. Dalje se imajo opraviti dne 3. decembra za vse zavode srednjih in ljudskih šol slavnostne službe božje. — Tudi škof Ijito-meriški, dr. Scbobl, je isto zaukazal. — Župnik Jan Brdlik v Mišenci podaril je v to svrho občanski bolnišnici v Počatkah 1000 gl. — Češka hranilnica pa bode predlagala občnemu zboru, naj voli 800.000 gld. v razširjenje ustava za slepce pri sv. Rafaelu na Mali strani. Plemenitejšemu namenu češka hranilnica pač ni mogla voliti penezov klijentov svojih.-— Meščanski pivovar v Plznji založi pa v proslavo 401etnice cesarjeve ustanovo za vdove in sirote delavcev svojih v znesku 5000 goldinarjev in plzenjski sirotišnici 1000 gold. Politični klub češkega delavstva imel je v nedeljo zopet po daljšem prestanku svoj shod, kojega so priredili takozvani »zastopniki" delavcev, ki se ne morejo ponašati ravno v delavskih krogih z najboljšim imenom (Kiirber, zidar Hiljek in de-iavec Sturz), in vsled tega so se tega shoda vdeležili le taki poslušalci, koji so hoteli poslušati njih prismojen razum, zajet iz svobodomiselnega glasila Gregrovega in druzih petrolejnih obskarnih lističev. Posebno je odkritosrčna izjava Korbrova znamenita, da namreč sklepi na shodu imajo važnost samo — za so c i j a 1 i s ti č n o agitacijo. Delavec V&vu govoril je zoper avstrijski delavski zakon, zoper obrtne nadzornike ter predlagal resolucijo v prospeh splošuje volilne pravice. Delavec KOrber je podpiral ta predlog; splošnjo volilno pravo nima baje namena, odstraniti vse soci-jalne nerodnosti, temveč iste naznaniti v najhujših slučajih dotičnim krogom. V državnem zboru Pernerstorfer in Kronawetter jedina kažeta na krivice, koje se god6 delavcem. — Delavec Sturz pobijal je namene »Matice školske" in »schulvereinove", koji vzdržujejo učne sile. Delavec Hiljek je govoril o domačih delavskih razmerah in poudarjal, da se mu je godilo bolje na Nemškem nego ua domačih tleh. čemu neki ni ostal v »rajhu"? — Na to je govorilo še mnogo govornikov, in konečno je bila sprejeta predlagana resolucija. Ravno istega dne imel je občni zbor »Historični klub", v kojem so bili izvoljeni nekateri častni člani, koji se dostojno mogo prištevati svojim sovrstnikom. Doslej so bili klubovi častni člani: Zgodovinopisec češkega kraljestva dr. Fr. Palacky, dr. V&clav Vladivoj Tomek in dr. Jos. Einler, dr. Jos. Kaloušek, ekscelenca Jos. Ji reče k, minister v pok., Jan Le par, emer. vodja učit. zavoda in dr. Jaroslav Goli. Dne 4. novembra izvoljeni so bili prvikrat tudi tuji učenjaki, zaslužni za povest-nico, in sicer francoski profesor na pražkem vseučilišči — na kojem predava češko povestnico — in v Slovencih znani g. Louis Leger; profesorji poljsko univerze krakovske Miha Bobfinsky in sivolasi Karol Šujsky, koji 60 si stekli nevenljivih zaslug gled4 poljske povestnice, in profesor ruske univerze moskovske Sergjej Solovjev, poznat ruski zgodovinar. Izmed rednih profesorjev češkega vseučilišča so bili izvoljeni osebito glede povestnice balkanskega poluotoka zaslužni dr. Konstantin Jireček in naslednik prof V. V. Tomka, dr. Ant. Rezek. Usta-novnikom bil je imenovan znameniti češki pisatelj in prof. v Pragi, g. Alojzij Ji r d se k. V poslednjem dopisu svojem pozabil sem vam še poslati izvestje o blagoslovljenji Pichlovega spomenika na višegradskem grobišči v dan Vseh Svetih popoludne. Dr. Jos. Bojislav Pichl je bil jeden izmed najstarših pisateljev čeških. Spomenik je iz uglajenega kamna, sivega zrna. Vrhu spome- I nika je izklesan križ in pod njim lavorovim veucem ; ovito giislo pisateljevo: „Narod muj, to heslo me!" in nižje napis: »M. M. dr. Jos. Bojislav Pichl, češki pisatelj. 1813—1888." Pri spomeniku se je zbralo kacih 200 čestilcev pokojuega pisatelja in hči njegova. Spomenik blagoslovil je P. Foret, koji se je v govoru svojem spominjal zaslug Pichlovih, rekoč: »Na panteonu češkega naroda vzrastel je danes jeden spomenik več, in sicer spomenik jednega izmed najstarejših pisateljev in buditeljev naroda češkega. Križ na tem kamnu označuje, da je bil ta mož zvest sin cerkve katoliške; in giislo nam zopet podaje pomen, da je za narod, iz kojega pohaja, mislil in delal. Da bi spomin njegov v narodu ostal dolgo in prežil i tudi ta kamen na gomili njegovi!" Konečno je govornik poudarjal zasluge pokojnikove za književnost češko iu probudo naroda, kojo je zaslužni mož tudi učakal. Dnevne novice. (Obrtne strokovne šole v Ljubljani) se prično dne 3. decembra. Vpisovati se je možno od 26. novembra dalje vsako dopoludne od 9. — 12. ure. Učenci (učenke) naj se oglase s svojimi stariši ali pa ! z njihovimi namestniki v pisarui strokovnih šol (Vi-j rantova hiša, Zvezdarske ulice, I. nadstr.) ter naj prineso s seboj spričevalo o dovršeni ljudski šoli in dokaz, da so izpolnili 14. leto. Vnanjim učencem in učenkam je vodstvo pripravljeno dajati nasvetov za dobro in primerno stanovanje. — Kakor se nam poroča, bode se otvorjenje obeh zavodov slovesno vršilo ter ima biti jedna točka slavnostnega programa, po katerem bode ljubljansko mesto praznovalo 40-letnico vladanja Nj. veličanstva. (Matica Slovenska.) Društveni odbor dobil je v zadnjem času iz učiteljskih krogov (Goriče, Čatež, Cirkuica) prošnje za podarjeuje založuih knjig in zemljevidov. Omenjenim in vsem drugim prosilcem, katerih se je še nadejati, bodi po tej poti povedano, da je Matica zemljevide vsled odborovega sklepa izročila v ta namen odboru »Narodne Šole". Prosilci naj se blagovole tedaj glede zemljevidov obračati do predsedništva omenjenega društva. (Knjige »Matice Slovenske") smo prejeli in sicer: »Slovenci in 1848. leto". Sp. Josip Apih, profesor na deželni veliki realki v Novem Jičinu. G. pisatelj je po tiskanih virih in ustnih poročilih opisal z lepo besedo za narod slovenski znamenito leto 1848. Druga knjiga je »Prihajač". Povest, Sp. Fr. Dolinar. Pisatelj, ki se skriva pod tem imenom, zajel je povest iz domačega življenja. Tretja knjiga so »Izbrani spisi Frana Erjavca" I. del: Pripovedni spisi. Knjiga obsega devet povestij našemu narodu priljubljenega pisatelja. Drugo leto pridejo na vrsto njegovi potopisi, prirodopisno-zabavni in drobni spisi, četrta knjiga je »Letopis", ki obseza te spise: »Božidar Raič", spisal prof. dr. K. Glaser; »Kaj človeštvo prideluje iu uživa" (drugi del), spisal dr. Jos. Vošnjak; »Franjin Gundulič", spisal Auton Trstenjak; »Slovenske narodne vraže in prazne vere", spisal J. Navratil; »Jožef Lamberg", spisal prof. Ivan S tek las a; »Kakšnih odnošajev nahajamo na slovenskem Štajerji glede zemlje in njenih prebivalcev?", spisal M. Cilenšek; »Bibliografija slovenska" od 1. jan. 1887 do 1. jau. 1888. Sestavil Ivan Tomšič. Knjigo završuje točno poročilo o delovanji Matičinem. Vse knjige so v vsakem oziru lepe in hvale vredne. Le to še želimo, da bi se podvojilo, potrojilo število matičnjakov. (Vabilo) k izrednemu občnemu zboru »Sokola", kateri bode v nedeljo dne 18. novembra v telovadnici c. kr. velike realke v Ljubljani. Dnevni red: 1. Ogovor staroste. — 2. Prememba društvenih pravil. Poročevalec: starosta. — 3. Predlog o prenaredbi razmer med društvoniki o javnih nastopih. Poročevalec: brat Ferdo Krsnik.— 4. Predlog o ustauovitii zadruge vseh avstrijskih sokolskih društev. Poročevalec: brat Fr. Mulaček. ■— 5. Predlog o skupnem slovanskem sokolskem listu. Poročevalec: brat Srečko Magolič. — Vsak društvenik ima pravico vdeleževati se občnih zborov (§ 5. društv. pravil), na katerih so sklepa z nad-polovično večino glasov brez ozira na število navzočih. (§ 9. društv. pravil). V Ljubljaui, dne 10. novembra 1888. Odbor »Sokola". (Iz Žmiuja) se nam poroča: Mnogo poprašujejo po ceni našemu vinu. Ravnii se cena po vrsti vina, ki pa je jako različno. Dobi se tvrdo kakor dolenj- sko, in sladko, kakoršno si kateri izvoli. Prodaje se zdaj najboljši teran po 10 do 14 gld. hektoliter. Barve je večinoma črne, belo je redkejše in bolj po ceni. Posodo naj ima vsak seboj, tu je ni. Seljaki kar trumoma pri hite s poskušnjami, ko čujejo, da je prišel kateri trgovec. Kdor pride po vino, dobi dobro kapljico in pomaga tudi zadolženemu kmetu tužne Istrije. (O trtncj ušici.) Po posameznih okrajih nahajajo se takozvane „trtnoušne komisije". Mi smo lani doslovno priobčili dotično vodilo, kakor ga je bilo izdalo c. kr. namestništvo štajersko. O nevaruej trto-skazki govorilo se je v državnem zboru. Tudi deželna zbora štajerski in kranjski pečala sta se s tem mrčesom. Povsod so mej ostalim svetovali, naj bi vlada ustanovila več trsovnic za vzgajanje ameriških trt. Sedaj nam neki naš dopisnik javlja, da za okrajno trsovnico prosi dotična komisija v Šmariji. Podobno prošnjo do vlade je due 30. oktobra sklenila komisija v Celji. Zadnja želi, naj bi se trsovnica ustanovila v Lembergu blizo Dobrne. V takih trsovnicah pridobljene trte bi se potem bodisi proti zmernemu plačilu, bodisi brezplačno delile vinogradnikom po okraji. (Neosnovana vest.) Nekje so ljudje začeli govoriti, da so v Lembergu pri Novicerkvi zasledili trtno uš. Kakor se nam piše, je vest neosnovana. Govorica je bržčas nastala na podlagi sklepa trtnoušne komisije celjske, ki prosi, naj bi vlada podpirala osnovanje okrajnih trtuic, med temi eno za okraj celjski. — Tako si zadevo razlaga naš dopisnik. (Slovensko gledališče.) Kakor smo že naznanili, pela se bode jutri opereta »Pot po nevesto". Glasba A. Titla, prevod Cimpermanov. Dirigent je g. kapeluik Gerbie. Pred opereto bode se predstavljala veseloigra »Kdor se poslednji smeje". (Na vseučilišči v Gradci) vpisalo se je do 5. t. m. v zimski tečaj: 101 reden, 14 izrednih, skupaj 115 bogoslovcev; 435 rednih, 52 izrednih, skupaj 487 juristov; 481 rednih, 41 izrednih, skupaj 522 medicincev; 55 rednih, 25 izrednih, skupaj 80 mo-droslovcev in 92 farmacevtov, skupaj 1296 slušateljev. (Zadnji mesečni semenj) dnč 8. t. m. bil je slabo obiskan. Živine so prignali 629 repov. Kupčija je bila slaba, največ so pokupili Lahi za Trst. (Nesreča.) V sredo popoludne prigodila se je na postaji v D i vačah grozna nesreča. Delavec Fr. Gercelj delal je na progi; nagloma pripiha železniški stroj ter ga raztrga. Zapustil je ženo in otroke. (Nemško šolsko brodovje) priplulo je včeraj popoludne v luko mujsko pri Trstu; poveljnik mu je kontre-admiral pl. Hollmann. Ladije so »Stoscb" s 16 topovi in 403 možmi posadke; »Charlotte" z 18 topovi in 426 možmi; »Moltke" s 16 topovi in 403 možmi ; »Gneiseuau" s 16 topovi in 403 možmi. (Tatvina.) Po noči 6. t. m. ukrali so neznani tatje iz prodajalniee Fr. Šušteršiča v Vižmarjih blaga in denarja v vrednosti 82 gld. (Sv. maša v čast sv. Cirila in Metoda) za moški zbor postavil in prečast. gosp. dr. Antonu Malin iču poklonil Janez Carli. Op. 4. Cena 50 kr. Čisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila iu Metoda. Dobiva se v »Katoliški Bukvami" v Ljubljaui, pri g. Gašperju Likarju v Gorici in pri skladatelji v Škofji Loki. (Iz c. kr. poštuo - hranilničnega urada) na Dunaji razpošiljajo te dni izdano okrožnico z računom za mesec oktober. Vložilo se je 481.262 krat skupaj za 59,253.214 gl. Od tega pride na Štajersko 23.606 vlog za 2,382.639 gl., na Koroško 6257 vlog za 586.330 gl., ua Kranjsko 5280 vlog za 538.199 gl., na Primorje 7238 vlog za 864.070 gl. Izplačali so pa 140.450krat v skupnem znesku 59,106 993 gl. Od tega na Štajerskem 3820krat za 1,215.151 gl., ua Koroškem 944krat za 183.005 gl., nn Kranjskem 717krat za 160.323 gl., na Primorskem 2649krat za 1,024.543 gl. Od 12. jan. 1883 do zdaj se je vložilo 18,900.683krat za 2.000, 117.070 gl. 24 kr., a izvzelo 5,683.892krat skupno 1.957,456.984 gl. 41 kr. Preostalo je torej v hranilnici čistih 42,660.094 gl. 83 kr. V prometu je 643.837 vložnih knjižic, 14.062 če-kovuic in za 7,941.200 gl., knjig-rentovnic. Med izplačili je 8,987.650 gl., za kar je urad vložnikom na prošnjo kupil in odposlal vrednostnih listin. Eno slovensko knjižico za 5 gl. 38 kr. je nekdo zgubil na Vrhniki, vložnik bo dn^ 27. t. m. dobil novo. Novo pošto z uabiralnico je v Primorji dobil kraj »Ponte". — V neuradnem delu okrožnice je kratko izvestje o poštni hranilnici na Ogerskem, Francoskem, Nizozemskem, Švedskem. — Meseca oktobra je pri nas število vložnikov narastlo za 4475 oseb. Telegrami. Dunaj, 10. novembra. Cesar je podelil veleposlaniku v Parizu Hoyosu veliki križ Leopoldovega reda. London, 10. novembra. Na lordmajorje-vem banketu je izrazil Salisbury nado, da bodo evropske vlade vstrajale v nujni želji, da se ohrani mir. Bati se je edino le tega, da ne bi presilno izbruhnena čustva kakega slabo poučenega naroda potegnila seboj tudi vladarja. Vir nadaljnim skrbem so tudi neprestana oboroževanja, ki požro velikanske svote in opravičujejo vprašanje, kako se bo to končalo? Vendar pa se verojetnost miru ne bo zmanjšala. Salgotarjan, 10. novembra. Vsi pogrešani rudarski delavci so bili rešeni. Atene, 9. novembra. Cesarica Elizabeta je včeraj z Zanta zopet došla na Krf. Potrebo narodovo zadovoli le tako sredstvo, kojega si vsled nizke eene ne morejo samo pridobiti manj premožni, marveč koje je tudi priprosto in jasno v svoji sestavi, varno in zanesljivo v svojem učinku. Tako pristno in pravo ljudsko sredstvo so lekarnarja Rieh. Brandta švicarske krogljice, ki se morejo, kakor je zdravniški dognano. pri dobrem in enakomernem vplivanji dlje časa trajno in brez škode rabiti. Švicarske krogljice so tedaj neobhodno potrebno domače sredstvo onemu, kojega mučijo mnogokrat hudi nasledki motenega pre-bavljanja. Kavno zdravniki najtopleje priporočajo to sredstvo, koje more imeti doma vsakdo za majhen denar. Lekarnarja Bich. Brandta švicarske krogljice se dobivajo v lekarnah škat-ljiea po 70 kr , paziti pa je treba pri nakupu na bel križec v rudečem polji in na krstno ime. (14) Vremensko sporočilo. o v c Čas Stanje Veter Vreme > ■Sag opazovanja zrakomera t mm toplomera po Celziju ""S (M ^ S «e □ 9. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 749-8 740 7 730 7 -80 -3-0 -32 brezv sl svzh. brezv. megla oblačno n 0.00 ------- ---- ' " - ---------n Srednja temperatura —4-7° C., za —9-7° pod normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 10. novembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16$, i% avstr. zlata renta, davka prosta . . . Akcije avstr.-ogerske banke London .... Srebro ..... Francoski napoleond. Cesarski cekini . . Nemške marke 82 gl. - |kr. 82 75 „ 109 90 „ 97 80 „ 876 — 308 M — n 121 » 75 „ 9 »1 M 64 „ 5 77 „ 59 70 „: Tržne cene v Ljubljani dne 10. novembra. - gl- Kr. Pšenica, hktl. . . . 5 85 Špeh povojen, kgr. . _ 70 Bež, • • • 4 55 Surovo maslo, „ — 90 Ječmen, „ ... 4 39 Jajce, jedno „ — 3| Oves, „ ... 2 44 Mleko, liter .... — 8| Ajda, „ ... 4 22 Goveje meso, kgr. . — 56 Proso, „ ... 4 71 Telečje „ „ . — 48| Koruza, „ ... 5 20 Svinjsko „ „ . — 45 Krompir, „ ... 2 50 Koštrunovo „ „ . — 32 Leča, „ ... 12 — Pišanec..... — 30 Grah, „ ... 13 — Golob ..... — 18 Fižol, „ . . . 11 — Seno, 100 kgr. . . 2 50 Maslo, kgr. . 1 — Slama, „ „ . . 2 32 Mast, — 80 Drva trda, 4 □ mtr. 6 70 Špeh svež, „ —■ 54 „ mehka, „ „ 4 40 Št. 17469. Ustanove. (3) Za 1888. leto ima magistrat ljubljauski podelit sledeče ustanove : 1. Jan. Bernardini-jevo v znesku 80 gl. 35 kr 2. Jur. Thalmeiner-jevo v znesku 86 „ 20 „ 3. J. Jak. Schilliug-ovo v znesku 73 „ 50 „ 4. Jan. Just. Weber-jevo v znesku 82 „ 52 „] do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so revue, poštenega obnašanja in so se letos omožile. 5. Jan. Nik. Kraškovič-evo v znesku 75 gl. 60 kr., do katere ima pravico ubog kmet št. peterske fare. 6. Jak. Ant. Fancojevo v znesku 71 gl. 40 kr., do katere ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu. 7. Jos. Feliks Sin-ovo v znesku 48 gl. 30 kr., do katere imate pravico dve najbolj revni deklici iz Ljubljane. 8. II. Ant. Raab-ovo v znesku 200 gl. 4 kr. Do ene polovice te ustanove ima pravico ubožua iu poštena vdova ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ima pravico ubožna dobro odgojena in že zaročena hči ljubljanskega meščana po poroki. 9. Jan. Krst. Kovač evo v znesku 151 gl. 20 kr., katera se ima razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali vdove-matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi. 10. Helene Valentini-jeve v znesku 84 gl. — kr., katero je razdeliti med otroke v frančiškanski fari v Ljubljani rojene, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari. 11. Ustanovo za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku 50 gl. 40 kr., katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu. Prošnje za te ustanove vlože naj se s potrebnimi prilogami vred pri tukajšnjem uradu do 26. novembra 1888. Mestni magistrat ljubljanski dne 20. oktobra 1888. 3cxxx3000000000000000000000cx}000000q 'Naznanilo in priporočilo/ Preč. duhovščini, kakor slavnemu občinstvu izrekam svojo najtoplejšo zahvalo za doslej izkazano mi zaupanje in se priporočam tudi v bodoče za izdoloTiuijc vseh DoiloMli li pzlatarsKil del kot: prcnovljeiija altarjev, tabemakeljiiov, lec, krstnih kamnov in podob. Prenavljam vsako vrste okvire, križeva pota, sv. razpela, svečnike i. t. d. Tudi na novo izgotavljam vsa ta dela v vsakem slogu prav okusno in trpežno. V zalogi imam sv. razpela od 4" do 3', na križu in brez križa, s stojalom in brez stojala, pozlačene, slikane in iz trdega lesa. Kristusi so do 2 čevlja po 2" znarazen, 4, 6, 8, 10, 12" i. t. d. Cofi /,a svetilnice — za spodaj in zgoraj dobe se od 80 kr. do 8 gld., krogle za vrvi pri svetil-nieah in svečnikih, palice za okvire (Goldleisten), slike i. t. d. Vsako delo izdelujem zanesljivo, dobro, in kar mogoče po nizki ceni. (1) Franjo Toman, podobar in pozlatar v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 4, v Mayer-jevi hiši. ooooooooooocxxxxxxxxx)ooooooooc !«fia. 3» a.v. I! (glej podobo), naj bolj praktično, elegantno, modor-no in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžaml iz blaga, izdeluje po - 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene Anton Obreza, tapecirar in dekoratšr v I^ub^Jani, Šolenburffovo ulice št. 4, Uzorei blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na doželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO gi. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špeeijaliteto: altarne preproge. Ceniki s podobami zastonj in franko na zahtevani*'. Gospodom šolskim predstojnikom in učiteljem priporoča trgovina z železnino in orodjem mostni trjj lO., vsa vrtnarska orodja, kakorfudi orodja za sadjerejo in obdelovarje sadnih dreves, in sicer: drevesno sterguljo, škarje za gosenice, ročno lopatico, drevesno žago, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ščetko; orodja so vsa na lepo po-pleskani leseni plošči vrejena, po prav nizki ceni. (36) Razpis službe 1 inšpektorja, 1 revidenta in 60 dacarjev za pobiranje samostojne deželne naklade od opojnih žganih pijač leta 1889. Za pobiranje samostojne deželne naklade od použitih opojnih žganih pijač leta 1889. v lastni režiji sprejmo se v deželno službo proti službeni pogodbi z obestransko odpovedno pravico: a) 1 inšpektor, ki ima vodstvo in nadzorstvo pri pobiranji te naklade po celi deželi, s sedežem v Ljubljani, z letno plačo 1200 gld., 4 gld. potne dnevščine, z vožnjo po železnici v II. razredu, oziroma za vožnjo na kolih z dotično priprež-nino — proti obestranski odpovedi. b) 1 revident, katerega glavna dolžnost je, neposredno nadzorovati dacarje, s sedežem v Ljubljani, s plačo 600 gld. na leto, s potno dnevščino po 2 V2 gld. in z vožnjo po železnici v III. razredu — proti obestranski odpovedi. c) 60 dacarjev s plačo po 32 gld., po 36 gld. in po 40 gld. na mesec, s prenočnino, s stanovanjem in s pavšalom 5 gld. na mesec v zimskem času in s pavšalam po 2 gld. na mesec v poletnem času za kurjavo, svečavo in pisarno stroške. Prošnjiki, in sicer tisti, ki so že kje v službi, naj svoje z dotičnimi dokazili obložene prošnje vlože po svojem sedanjem uradu, drugi pa naravnost do novembra 1888 pri deželnem odboru kranjskem, v katerih naj dokažejo, in sicer prošnjiki ad a) za službo inšpektorja, da so avstrijski državljani, neomadeževani in popolnoma zaupanja vredni, da so za to službo tudi telesno sposobni, potem, koliko so stari, da so napravili izpit iz užitninskega davka in da so v poslih pri pobiranji užitnine in užitninskih naklad na žgane pijače praktično popolnoma izučeni in slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožni; ad b) za službo revidenta, da so avstrijski državljani, neomadeževani in popolnoma zaupanja vredni, da so za to službo tudi telesno sposobni, koliko so stari, da so z dobrim vspe-hom služili pri užitninskih uradih in da so slovenskega in nemškega jezika zmožni; ad c) prošnjiki za službe dacarjev naj z dotičnimi spričali ali pismi dokažejo svojo starost in neoporečenost, znanje slovenskega, slučajno tudi nemškega jezika, kje in katere šole da so dovršili, kje so dozdaj v službi bili, so li ožonjeni in koliko imajo družine, kje so dozdaj živeli in kateri kraji dežele so jim najbolje znani in imajo-li kje stanovitno stališče, in morejo-li kaj jamčevine in koliko dati. Svojim lastnoročno pisanim prošnjam naj prilože svoj rojstni list in zdravniško spričalo o trdnem zdravji in krepkem telesu, in po-trjilo župnega urada in županstva o poštenem življenji. — Službo morajo dacarji 1 mesoc naprej odpovedati, deželni odbor pa si pridržuje pravico, dacarjem službo na 14 dni odpovedati, ako bi pa svojo službo zanemarjali ali so v službi težko pregrešili, jih pa more deželni odbor brez odpovedi in brez vse odškodnine takoj iz službe odpustiti. Vse prošnje morajo biti pisano na kolek za 50 kr. (i) Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, 10. novembra 1888. 5 S g s I □ li H li uiiiiiiia I^T Slovenski ® Žepni koledar " izšel je ter se dobiva v jako lični obliki v Katol. Bukvami, pri Jos. Gerberji in J. Giontiniju komad po 20 ki'., po pošti 2 kr. več. Knjižica je posebno primerna kot novoletno darilo za kavarne, kojim se dovoljuje primeren rabat. — Razproda-jalcem po jako znižani ceni. Tudi jo dobiti v „Katol. Bukvami" ||iiuiuuui jtOl.l v Ijjubljaiii" za 1.1889, namenjen zlasti slovenski duhovščini. Med drugim podaja veroučiteljem zapisnik učencev za več nego 40 0 otrok. Udjo „Katol. tiskovnega društva" dobivajo ta krasnovezani Koledar zastonj; neudom stane 1 gld. 20 kr., po pošti 5 kr. več. a 11 HBflH 1II H 11111 Ustanovljena leta 1847. za pohištvo J. J. NAGLAS-A Jjj 111> lj m i! a, Turjaški tr milijonov gld. avstr. velj. S 2 milijona gld. avstr. velj. človeško življenje v vseh navadnih kombinacijah; Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, ozi-roma drugim obmišljencem: zavarovanje za doživetje, preskrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost; Zavarovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojnin in dohodkov za odgojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati. a) proti škodam, katere napravijo požar ali strela, parne ali plinove eksplozije, ali se narode z gašenjem, podiranjem in izpraznjenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobiljah in vsakovrstnih opravah, zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah; b) proti škodam, katere napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih in stogih; e) proti škodam, kijih napravi toča na poljskih pridelkih; d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in t o suhem. Zavarovanje proti telesnim nezgodam se še ni pričelo, a so bode pravočasno naznanilo p. n. obč nstvu, kadar se prične. Zastopstva družbo : Goldenes Sehiff-' Hohenstaufengasse 10. V Budimpešti, VVienergasse 3 in Schiffgasse 2; v Gradci, Albrecrhtsgasse 3; v Inomostu, Bahnstrasse, Hutel „ v Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaelava trg 54; v Tstu, Via St. Nieolo 4, na Dunaji, I., Hohensta V vseh mestih in večjih krajih avstro-ogerske monarhije nahajajo se glavne in krajne agenture, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudbene pole ter prospekte zastonj in vsprejomajo zavarovanja. Glavni zastop v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. pri __jOMFI l*ItOS KX€-u. (u) Andrej Druškovič-a trgovina z železnino, lestni trg 10, v velikem, izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, samo-kolnice, vezi za zidovje, travevze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški Portland- in llo-man-cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezna dela. ■ " 3BL" i M S« -TST s® 3B , kjer ni blizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi se dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova. s (37) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. gfS^T" Tudi se dobiva zmirom sveži dovski mavec (Lengenfelder Gijps) za gnojenje polja. Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo HT zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njenih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostale rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj .rpotem, ko je uplačal prvi obrok, iu ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dsdičem, ko bi utegnil umreti prej. Vse te načine zavarovanja upeljane ima ra I ■■ kt WLi B " t* ■*■•:« ji a , katere prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20°/0, 25°/0 celo 480,0. Konci leta 1886. bilo je pri banki „ SLA VI JI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (63) glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani, v lastnej hiši (Gosposke ulice 12.) Lekarna Trnkoczy, zraven rotovža v Ljubljani na velilcem Mestnem trgu, priporoča tukaj popisaua najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnkoczyje\ih iirm so: Na Dunaji dve (in kemična tovarna), v Gradci (na Stajarskem) ena, pa ena v Ljubljani. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani. Marijaceljske kapljice za želodec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, ura k, vetrove, koliko, zlatenico,? bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zabusanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gl. Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istinite niii-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkdczj-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani. MfcZELUEB '^TROPFEN* NUR'1 ECHT BEl apotreker trnkociv UIBACH 1 SIJJCIUoS Cvet zoper trganje (Gicht), je odločno najboljše zdravilo zoper protiii ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, ote-, klino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se saino „cvet zoper trganje po dr. Malica" z zraven stoječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr. tucat ~ r-r—ttt 4 gl. 50 kr. *tHmarfft <*ie ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite. Muki želiš® sirot kriisli, za odrasle in otroke, je najboljši zftper kašelj, hri-pavost, vratobol, jetiko. prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr., 1 tucat 5 gld. Samo ta sirop za 56 kr. je pravi. MT Kričistilne krogljice ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženein želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. S?Zdravila za živino.H a %a živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseli boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuje taštul'a trganja po črevi'1) bezgavk, vseli nalezljivih kužnih bo-leznij,kašlja,pljučnih in vratnih bo-leznij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mn°g° dobrega mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zaniotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Crct za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretčgu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-nenji vboku,vkriži itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, tisčuuji od sedla in oprave, pri sulici itd. s kratka ____________1 pri vseh vnanjih boleznih in hibah. Steklenica z labilnim navodom vred Bta ie le 1 gl., 5 stekl. z rabil, navodom vred sam j 4 gl. Vra ta našteta zdravila se samo prava dobijo v lekarni Trnkcczy-ja v Ljubljani zraven, rotovža (5) in se vsak dan s pošto razpošiljajo. S Brata 13berl, * izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X in napisov. X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. f? 1» Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. J K priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot )( znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve S f^ v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem W lanenein oljnatem iirneži najfineje naribane in boljše Jj ^ nego vse te vrste v prodajalnah. S m Cenilce na zalitevanje. ~1BQ S xxxxxxxxxxxxxxxxxx ! Vsi stroji za kmetijstvo! possel»iio za sedanjo