S). številka. Izdanje zet soboto 19. Januvarija 1835. (v Trstu. v soboto zjutraj dne 19 jnnuvarjft 1895) T.v;ij XX „IDINOST" ilbajA po irikrnt na ted«n » ii- danjih *h torkih, ćatrtkih in sobotah. Z utranjo itiUnj« ii-litiju i»b S. uri zjutraj, »nierno n« oh 7. un »ft.Vr. - Obojno izilnuj«> «tane: m jeiicii uiea«u . f. — .1*i/v«n Afatrij* f. I.*' (h tri meti!« . , . a.rtti , , t t <» pol leta . . . r>.— , , , *.— ».» VHH IftTO , , „ tO.— , , , I*.— Na naročbe hrez priložene naročnine i« ne jemlje ozir. Posnmiii'« $t«vilki) ne (Motajo t ;»r«i-ilajaitiicah tubal;n r Irnht po a ut<-., inveu 1'r.itit |xi 3 ti vi, Sobotno vnčprno iziUnjo t' 2r*f« 4 n*.. izven Trsta S » t*rilti » p-t.iu; o nnl>>I,m rrkatat •• plučnj-•Hint ir, kali* >r tih,-«.;* »»»!»•» rr^tt-lvo«lu: a <>*mi'tn '"i« i rt j * t . i ■■ • rile 4* .....<"i oiflifi it>l ii'itnani p ■ « V«t «|.ipi! iit> t« tiirn t H-oriti- »t. 1M. V«.iko j>i»iiii m >r i hiti fran*t>ruii" itl'MJ-mn i» i ■»{>: ■« innio. R ikojur, »o I|M r Niiročniuo. r«1 Ki* na it. ji'ina ii/iriu'iiiiti ii uli.«« Mo't«* ^io- ^ «olo hit. 8, (I. tiaJst. Oilprtf i •kU'iirt.iJ.i «n prmtti poatnina, lilo «loven«ketfa političnega društva za Primorsko. I V »tf.P»««H J * MH / 1 Z novim letom poslali amo nas list na ogled več osebam, katere »o nam bil« priporočane od naših gg. naročnikov. Vnadi, da većina prvih pristopi krogu naročnikov našega lista, ki je najcenejši 6krat na teden izhajajoči slovenski list in ki se točno bavi z aar«dnimi, narodno-gospodarskimi in političnimi vprašanji, prinašajoč v podlistku lepe izvirne in preveden« povesti, prosimo one, ki nečejo vsprejeti našega lista, naj blagovoli na ogled poslane številke takoj vrniti, da se bodemo znali ravnati glede daljnjega pošiljanja. On« častite osebe pa, ki se hočejo ■uročiti na naš list, prosimo, ila prej ko mogoče pošljejo na upravništvo saj četrtletno ali m«*ečno naročnino. Cene razvidne so na čelu lista. Uredništvo. Upravu Utro. Kaj sedaj? Mera je polna — mera nadutosti in domišljavosti, mera nasilstfa. mera nelojalnosti in slednjič mera krivic. Oduošnji v Istri so se razvili v cepovoljnem znilslu do one stopinj«, ko treba premišljati ozbiljno in zaresno: Kaj »edaj V Ne treba ponavljati dogodkov iz poslednjih dni; zadošča menda, ako zabeležimo dejstvo, da je italijanska stranka istrska se svojiui ekscesi Vili in vedenjem prisilila vlado do koraka, kojega bi mi »koro smatrali znamenjem porajajoče se odločnosti nasproti ljudem, ki n« poznajo ozirov ni na vitalne interese države, ni tia svete pravice svojih so-deželanov, ni na zakone najnavadnejše dostojnosti n uljudnosti v človeški družbi. Skoro, skoro - pravimo — bi mislili iti verojeli, da je prodrlo spoznanje; ali ta nesrečni spomin na nesrečne minole čase, na obilico prebitih »kušsuj in na obilico doživelih prevar in strtih nad, ta spomin dola iz nas neverne Tomaže, da ne moremo prav verojeti niti v to, kar bi bilo vendar toli naravno in neizogibno p o t r o b n o. Toda, morda se motimo: morda se vendar bliža oni trcnotek, ko naši odločilni krogi res ostavijo pot tradicijonalnozgrešene politike na Primorskem ter krenejo na isto stran, na katero jim kaže prst avstrijske ustave — na pot absolutne in brezpogojne jednakoprav-nosti. Morda morda, dasi je težko verojeti pri nas uprav v take stvari, ki so sicer u-mevne sauie ob sebi. Mal žarek nade posvetil je v naša srca, ko smo preči tali že v večernem izdanju od minolaga četrtka omenjeni članek oflcijoztie dunajske »Press«-', v katerem ta vladni list ostro obsoja divjanje laško-radikalne gospode in pr« poznava brez ovinkov in brezpogojno: da 11 a 1 i j a n i delajo Slovanom k rivi c o. Mogoče je tudi — kaj ni mogoče pri nas V!, — da je ta zares nenavadna izjava le posledica hipne nevolje in opomin razbrzdanim gospodom Italijanom istrskim, naj se za PODLISTEK. Bardyjeva obitelj. Prigodka iz leta 1848- 49. [PoHloTenil It. K ur* t, — Ste-li bili vi vsi zraven ? — Da, tudi drugi, kojih ni tukaj. — Idite torej hitro tudi k onim in recite jim, naj hitro tudi oni pridejo sem. Razdeliti hočem med vas ves denar, katerega ste pobrali ubežnikoma. Hitite! Glejte, da nikdo ne izuslane, ker delež onega, koji ne dojde, razdeli k« med navzoče. Vriskaje in poskakuj^ oddaljijo se Vlahi. Dekurio trdno zaklene duri in okna, pade na koleni, poljubi neštevilnokrat okrvavljeni glavi in zjoče se kakor otrok. božjo voljo nekoliko brzdajo in naj nikar se svojim besnenjem ne kompromitujejo svojih vistikih in velmožnih pokroviteljev, ter da nam v par dneh že zopet pridejo s tistimi znanimi sofizmi iti frazami o .kulturnem življu, kojega treba negovati*, o „odnošaj i h, kojih ni »meti porušiti kar likratu, ker so se razvili po zgodovinskem potu11 i.000 Srbo-Hrvatov in 44 000 Slovence v,da torej Italijani sestavljajo le 39 odstotkov, Slovani pa G1 odstotkov prebivalstva. Te številke govoru dosti jasno. Kažejo, da bi bil to udarec s pestjo v obraz ni\jjednostavnejŠim zahtevani pravice iu pravičnosti, ako bi hoteli v deželnem zboru istrskem jezik večine prebivalstva tlačiti na toli nezaslišan način Kakor rečeno: nam je skoro nemogoče misliti, da bi bili možje, iz katerih zavesti nista popolnem zginila pojma pravici in pravičnosti, z resnim namenom uložili takov predlog, in italijanskim poslancem skazujemo skoro čast, ako si njih postopanje tolmačimo tako, da jim je sploh bilo le do tega, da pretirajo stvari do skrajnosti. No, to se jim je tudi posrečilo. Ali v jedni točki so se gospoda, ako se ne motimo, temeljito zaračunili. Pričakovali so menda, da njih z i s t e m a t i č n a izziv an j a dobe odgovor le v nemem zaključenju deželnega zbora. To se ni zgodilo. Vlada ni hotela, da se razide deželni zbor, ne da čuje popred protest, kojega je uložila ista v i m e n u pravice in pravičnosti in tako se zastopnik vlade ni dal preplašiti ni po zapored u h porogljivih vsklikih pos'ancev, niti po razgra-jalnem udeleževanju dobro .šolanega* občinstva, da ne bi bil izustil svojega svarilnega ugovora, prodno je proglasil, kar je postalo neizogibno, da je zasedanje zaključeno. Italijanski poslanci v deželnem zboru poreškem niso napravili dobre usluge svoji in svojih rojakov stvari po nečastnih prizo- — Nisem li vama rekel, da ne hodita na Ogersko? — vzklikne v bridkem očitanji. — Zakaj nista slušala mojih b«sedi, zakaj nista sledila mojemu opominjajočemu svetu ? In oblijo ga solze kot da bi bil pri mrtvaškem odru Hvoje ljubljene matere. Na to vstane. Oči mu žar« grozno. Kakor hrast skloni se pokonci, ter krčevito stisnivši svojo grozovit« pest, zaupije se strašnim, blaznodivji« glasom: — C z i n e m i u t y e ! — (Pomnili boste to!) Nekoliko ur za tein zbero se Vlalii pred njegovo hišo. Bilo je kakih petdeset do šestdeset kmetov, same divje, strah vzbujajoče prikazni. rili iz zadnjih dni. Ne sedanje vlad« tud ue nje prednic pač ni mogoče, dolžiti, da ne bi bite vaikdar spoštovale in cenile dragoceni kulturni živelj italijanski. Toda, ako se že na i tal. strani toli ponosno sklicujejo na jezik Danteja iu Petrarce, potem bi s« morali čuvati ravno iiu tej strani, da ne bi onefieščali ta plemeniti jezik s tem, da ga zlorabljajo za izražanje p a r 1 a m e n t a r i h k e r a z-u z danost i, n A r o d ne sebi č n o s t i, kričeče k r i v i č u o s t i in z i s t e m a-t i č n e g a i z po d kopavanja v 1 a dn e avtoritete. Nadejamo se, da so bile te žalostne prikazni iz tega tridnevnega zasolanja le posledica velike, oslepljajoče razburjenosti, ter da bode odločnost, s kak«rsno ie je vlada morala potegniti za stvar pravic« in za svoj lastni ugled, uplivala strezne-valno in pomilovalno. Politiške vesti. Ogersko ministerstvo je sedaj popolno. Ministrom a latere je imenovan bivši državni tajnik baron J o s i k a. Novi predsednik republike francoske. Včeraj se je vršila v Versaillesu volitev »ovega predsednika francoski republike. Volili io dvakrat-. Pri prvi volit vi so dobili: Ilrisson VValdeck-Itous.teau 184 in Faure 514! glasor. Ker seje \Valdeck-ltousseau odpovedal v prilog Faure-u, dobil je poslednji pri drugi volitvi 120 glasov, Ilrisson 360. Izvoljen j* tortj Faure. Faure je član vladne stranki-, dočim je Ilrisson radikalec. Faure je bil dosedaj podjetnik za paroplovbo v Havru. Poročila iz Pariza zatrjajo, da je njega izvolitev predsednikom republike napravila jako ugoden utis na borzi. Različne vesti Gospod Josip Abram, tržašk Slovenec in koncipijent v odvetniški pisarni dr. M a t. P r e t n e r j a v Trstu, je bil te dni na dunajski univerzi promoviran doktorjem prava. Člaetitamo ! Potrjeni in novoimenovani .capovile" Mestna delegacija tržaška potrdita je v njih službi te-le „capovile" (vaške načelnike.): Šiinua Prašlja (Prassel) za Kontovelj, Tomaža Daueu-a za Opčine, Valentina Kralja za Trebče, Luko Viđala (Vidan) za Hane in Ivana-Marijo Čoka (Zock) za Lonjer. Na novo imenovani so: Miha Grgič (Gherghich) za Gropado, Josip Grgič (Glier-ghich) za Padrič, Filip Ferfolja (Ferfoglia) za Prosek, Kristijan Bogateč za Sv. Križ in Ivan Kažem za Bazovico. Kaj pomeni to ? V zadnjem izdanju smo že povedali, da se je naš ljubeznjivi in — kakor pravijo — k o n s e r v a t i v n i .Mat-tino* razkoračil nad ofieijoznim listom „Presse*, in sicer radi članka, kojega prinašamo tudi mi danes na uvodnem mestu. V dotični vesti smo rekli, da bi morali pametnim in resničnim besedam dunajskega Dekurio zavije glavi v nek prt, ter je položi na svojo revno postelj. Poteui odpre Vlahom duri. Hipoma napolne sobo. Najzadnji vstopi Luzuj, — Zapri duri, da nas nikdo ne moti — zapove mu Dekurio. — Vstopite se v kolo! Eden za drugim, tako le! Dobro! — Nato si je ogleda, po vrsti, vsacega [»osebe. — Ste-li vsi tukaj? — Vsi, od prvega do zadnjega! — Ste si pa tudi vsi v svesti, da ste zaslužili delež pri tem plenu ? — Vsi. vsi! — Si-li res ti onomu prosečemu star-čeku raztreščil glavo? — vpraša Luzija. — I)a, to sem storil jaz, Dekurio! lista posebnim veseljem pritrditi vsi tržaški listi, o katerih sodi svet. da ne služijo irre-denti. Tako so menda slutili tudi pri „Trieste-rici" in pri .Osservatoru*, koja dva lista donašata v svojih št vilkah od četrtka doslovno omenjeni članek. Ker pa je ,Mat-tino* ostal zvest svojim tradicijam, namreč da tudi v tem slučaju ni odpoved«! svoje p »moči laškim izgrednikom, okrcal ga je ,L'Osservatore triestino" nast >pno: .Na ta povsem objektivna izvajanji spoštovanega dunajskega lista moremo odkrito opozoriti vse pokrajinske liste, ne izvzemši .Mattino", kateri list dolži vlado subjektivnega postopanja (!) ter da j« ista zamorila vero do najzvestejših narodov. Ako je ta list v dobri veri, na čemer ne dvomimo, potem ga lahko povabimo, da sestavi nov program, pri čemerpamti bode poštevati z a k o n e i n u a-rodna prava. In osvedoči se potem, da je vse druga stvar delati, kakor pa kritiko-vati. Lekcija, kojo je dobil tu .11 Mattino*, je sicer pohlevna in blaga, vendar se je veselimo, ker sploh lekcije na .M ittinov" naslov niso bile do sedaj v navadi v našem vladnem listu. Kako se vendar štrena meša v teh čudnih časih: najprvo je poloHcijozni „Mattino" vrgel poleno pod noge aflcijozni „Pres.siJ, po tem pa je oficijelni .Osserva-tore" okrcal po prstih polofieijttzneija „M.tt-tino*. ,le-li morda to kako znamenje za bodoče čase V! V politiki sicer ne verujemo na čudeže, ali lakov preobrat bil bi zares — pravi čudež. Gori&ki vandali Po noči na minolo n< -deljo, tako pripoveduje (loriška „Sloga", jo goriška „fakinaJa v rokovicah* zopet pokazala svojo oliko italijansko. Okolu polunoči prihrumela je drulial po Placuti v Skalinsko ulico, v kateri je pobila mnogo oken ob cesti, vodeči do Sočinega mostu. Tam je pred Formentinijevo palačo ukradla tri ulične svi -tiljke, od katerih je jedno vrgla skozi okno v stanovanje grofa Barba. V hiši ur ila linne jo odtrgala hišni zvonec, v hiši drja. Frap-portija in v stanovanju baronice \Viduiaiin razbila je drulial vsa okna in napravila še drugo škodo. Iz vsega se mora sklepati, da je to bila nekaka .demonstracija". Le čudno, da nobeden teli vinjenih iu zagrizenih la-honskili bratcev ni prišel v rok'« policiji, llil bi že skrajni čas, da se v Gorici pomnoži redarstvo, kajti 12 mož ne zadošča nikakor. .....Slavnemu policijskemu ravnateljstvu V Trstu priporočamo to nujno stvar v specijalno uvazenje s pristavkom, da bi imeli dobivati oženjeni redarji tudi v Gorici primerno stanarino, kakor jo :obivi\jo oni v Trstu. Nov brzojavni urad Te dni odprli so v Hubijah, okraj Gorica, brzojavni urad z ome-ji'Uo službo, spojen .s tamošnjo pošto. N tva babica Dabico za uboge na Opoi-nah imenovana je Magdalena Furlan. Umrl mazač. Te dni umrl je v Gorjati-skein pri Komnu tržaškemu občinstvu dobro znani mazač Ivan Ž rja v, kateri je dolgo — In ti tu si od za laj prebodel onega velikana V — To sem »toril jaz, Dekurio. — Iu ti si pomoril vse ženske v gradu, kiij ne ? — praša tretjega. — Prisezam, da je to lv*! — In vi vsi. kolikor v.is jo tu, od prvega ilo zadnjega se I ali k • ponašale, da ste [io najboljših močeh ropali, morili in pozi guli ? — Vsi, vsi! — vpijejo ponosno iu sa-mosvest no. — lilejte, da ne lažete J Žene vaše vas pri oknu opazujejo iu slišijo vse, kar tu govorite. Izdajo vas, če lažete. — Mi govorim«) resnico! (Konec prihod.) vrsto let imel svoj sedež v Skednju in „zdra- ve?! Op. stavčeva.) utegnila nastopiti z n^j- vil* lahkoverne Puli seveli ne da bi bil boljšim vspeliom Gospici se znhvaljiijerao na imi zdravniki — pravi „oali", ti „.Jane/ >čiiv-v; i iic-t.'vi;:i( krat. zator- j umaknil seje v .blagor* bolnik »v iz bližine Trsta na Kras. Ta »rnpi'nikrazumel je svoj posel uprav mujsterski; ni ji- bilo bole-rni, zakatero n« lii ini-1 priprivlje.io Pne|>o;»ia3ljivo sredstvo ; posebno pa j'1 imel .sredstva" proti — ne-sivvui lje! ik v;\, poverjenim v Storjah, nabrala je z;i družbo sv Cirila in Motodu 6 gld. Darovali so: vesela družba na Kranjskem 2 gld. I u nč., g. Kerd. Delak 50 nč., g. Adolf tfu>a i'') nč., Slavček 10 nvč., g čna Drngo-(ina Delak ,'JO nvč., J. D. 20 nč., Hlaška Kožica nv5„ Vila Slovenska 25 nvč., Edvard De!.ik 10 nvč. G. Josip Čuček je iiu-bral v gostilni .pri vrtu* 1 gld. 20 nvč. N. X. 7o nvč. Bog poživi nabirateljico in darovalce ! Iz Trsta mira pišejo: Hvaležen sem Vam, da ste v ovojem listu prijavili notico: „To ni prav!*, v kateri obsojat« trgovske po-močnike-kljtibovalee. Leto morate popraviti, da bodo iia(.di kljubovale! svoj ples v soboto dne 19. januvaija, ne pa v nedeljo ko se bode vršil v telovadnici „Sokolovi" napovedani ples trgovskih pomočnikov. Iz Senožeč natn pišejo dne 15. t. m.: Minolo noč je umrl starosta stanovalcev »e-»uže>kega trgu, JJogovič Tine, posestnik, po domaće Prajs; rojen 11./2. 1800. Hil je pokojnik v svojem času poznan po širili okolici kot vesvoljui posredovatelj. Dosti se je sukal okoli gospode; tudi je dosti občeval * p ikojuiin Miroslavom Vilharjem, koji je 181et, 184-t — 1861, bival v Senožečeh. Prajs je rad pil dobro viuce, za slabo ni maral, a prepil se vendar ui, ker je bil zmiren v pijači in jedi. Pred dvema letoma baš ob tem času je pa umrl Prajsov vrstnik, Frflla Anton, po domače Krnevc, posestnik v Senožečah, rojen 15., 1. 1802, poznat i daleč po okulici kot zanesljiv izvošček (fjakar) ; tudi In je rad pil dobro Vipavsko kapljico, a ne čez mero, Morda bi p. n. čitatelj* „Edinosti" zanimala majhna statistika o starosti ljudstva Senožeškega trga: v Senožečah .je vsled zadnje tjudstveiie štetvu 9S0 prebivalcev. Med temi jih je v dobi od 80 do 90 let 15 živih; in sictr Ženskega spola 1 z 88 leti 1, z 87, 2 po 83, 1 t 82 in 1 z Hi leti; linžkega spola pa: l z 88, 1 z 87, 4 po 8U, l z HI in 2 po 80 let; potem je med 70 in 8o let,i starosti 36 živih, in sicer 19 ženskih in 17 možkili. Ud 10. oktobra m. I. pa do včeraj, torej dobre tri mesece, ni ni-kdo umrlja leta 1892 pa ni vsej Seiiožeški fari, brojeći 2400 duš, nikdo umrl v štirih mese-.ih, juli — oktober, dasi je bilo v tem času (meseca septembra) do 8000 mož deželne hrambe skozi tri tedne pri vajah navzočih; torej od loooo ljudi ui umri nije-deti. To zdravo stanje pripisujemo dobri stu-denčni voili in gorskemu zdravemu zraku. Iz Ribnice. Slavno uredništvo! Koncert, kojega je priredila Ribniška čitalnica s prijaznim sodelovanjem slavnega čveteropeva .Ilirije" in tamburaškoga društva Ribniškega due 13. t. in. v prostorih g'da A. Arkota, ki; jt» vrlo dobro obnesli. Slavni „liirjaui" so morali na viharno odobravanje še nekoliko loček priložiti izven vsporeda. Virtuvoznoje Idlo sviranje dueta na citre, ter sta morala tudi gosplca ste bolj izbirljivi (Bog veren sodelovatelj v hramu naše Tuli je, žel je s kraljico vred obilno pohvale. Tambura* ško društvo je neuinoruo udarjalo in bilo je jutro, ko smo se razšli v lepi nadi, da se skoro zopet snidemo. — Da se je veselica obnesla, je zasluga g. Grun'arja, kateremu se za njegovo požrtovalnost iu užitek koncerta iskreno zahvaljujemo. NB. Gospoda policaja ni bilo. Oni gospod naj bi se vedel bolj primerno svojemu stanu; misli naj, da je v Ribnici. Se silo se pa nič ne naredi, kakor pri volitvah ne. Bogoljub. Bankovcev po I gld. potegnilo se je od 24. julija do 31. decembra min. leta iz prometa 43^ milijona. Ostalo jih je v prometu še I milijona. Štrajk trlaikih dimnikarjev je končal. Pomočniki so se udaii, kor niso imeli na razpoloženje denarja, torej so se vrnili k delu iu zaslužku. Nadejati se je pa vendar, da gospodarji sami in prostovoljno zboljšajo stališče teli beduikov. Vsled štrajka izgubili so službo štirje pomočniki. Statistika tržaška. V tednu od 6. do 12. t. m. rodilo se je v tržaški občini 114 otrok (65 molkih in 49 ženskih); poleg teh bilo jih je 5 mrtvorojenih. Umrlo je 97 oseb (48 možkili in 49 ženskih). V razmerju na število prebivalstva pride 31*36 mriičev na vsakih 1000 duš. Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 1 slučaj ikrlatice, 5 slučajev ddvice, 10 slučajev jetike, 7 slučajev vnetja sopilnih organov in 6 slučajev kapi. Potkuien samomor. Tereza Štangel, soproga kovača Štangla, stanujoča na Videli hšt. 170, zavdala si je minoli torek popoludne s karbolno kislino. Prihitel je zdravnik z zdravniške postaje, keteri je ženi izpral želodec in potem ukazal, da jo odpeljejo v bolnišnico. Vzrok posknšenemu samomoru je menda „presrečni" zakon. Razprav« proti Ivinu Jajfilftu, Franu Kra-voi-u iu drugom z dne 2, t. m. (Nadaljevanje). V popolno karakterizovanjs tega predrznega, nagajivega in nevarnega človeka skoraj ni potrebno le navajati, da je intimen prijatelj in tukajšen skoraj sta'en spremljevalec Andreja Buhniea, glasovitega, od tega c. kr. deželnega sodišča radi mnogih tatvin zasledovanega tatu. Klic Jajčičev dne 12. t. m. na Borznem trgu: .Živeta Avstrija!" ni bil t o-r a j, k a k o r i z k a j a j a s n o i z ravno navedenih č i n j e n i c, resen patri-j o t i č e n klic, temveč le pretveza, pod katero je hetel Jajčič skriti svoje črno, izzivajoče počenjanje. Jajčič bil je po poročilih t.i-uradnih organov takorekoč zli duh Slovanov, zbranih vprašavni večer tia Velikem trgu. On je hodil od skupine do skupine ter izpodbujal ljudi. Njemu iu njegovim spletkam je pripisati, da so Slovani povelju razhoda le počasi ubogali ali sploh ne ubogali. On je bil iati, ki je vkljub dotični prepovedi oblasti vodil eno skupino Slovanov preko gle-diščnega trga na Borzni trg, da provzroci prepire s zadnjim oddelkom odhajajočih Italijanov. Njegovo pogubno delovanje bilo bi šlo /nabiti še dalje, da se ga ni konečno zaprlo. 2. Fran Kravos, sin Josipov, rojen v Rifembergu pri Gorici, 32 let star, oženjen, oče 4 otrok in lastuik gostilne »alla Croce di Malta*, je, kolikor je temu uradu znano, do sedaj nekaznovan. V političnem oziru sledi smeri svojega prijatelja Jajčiča, ter je njegova g o-stil na shajališče politično raz-u p i t i h panslavizma a u m n i h Slovanov. 3. Piščanc Ivan Marija, sin pok. Andreja iz Rojana, 2^ let star, kamnosek, neoženjen, bil je vsled razsodbe tukajšnje Proture ed 1H. oktobra 1893 obsojen pod krivim imenom Andrej Piščanc pok. Andreja na 24 ur zapora. 4. Piščanc Valentin, sin Lovrov, rojen pri Piščancih, 33 let star, dninar, oienjen, oče 4 otrok, je nekaznovan in na dobrem glasu. 5. Ravno tako nekaznovan in na do- brem glasu je Jakob Posega pok. Ivana, rojen na Razdrtem, okraj Postojnski, 44 let star. teiak, oženjen, oče 'J otrok. Posega kakor tudi oba PišPanc.i so očevidno žrtve Jajčiča in Kravos-a, ki so že prej od istih pozvani, da vstrsjaje, le preradi Umu pozivu ubogali. Tako se razlaga, zakij sta oba Piščanca le nerada od*la ukljub iotićnemu pozivu redarjev ter zakaj je pozival Posega, naj se eknpaj drže. (Dalje prik.) 74letni starec — somomorilec. Iz Ljubljane pišejo: Minoli petek usmrtil ae je v vasi Rodok (Dolenjska) 741etni kmet Andrej Olhar na uprav grozovit način. Bil je bo-lehea in bržkone se mu je zmešalo tudi v možganih, zato je sklenil umreti — po kitajski : z britvijo razparal si je starec trebuh, da iuii drobje padlo na tla! Seveda je nesrečnež umrl po kratkem, toda groznem trpljenju. Napad Po noči na predvčerajšnjem napadel je v ulici S., S-bastiano nepoznan lopov težaka Alojzija Zorzettija. Napadalec vbodel je mirno idočega Zorzettija v lice in pobegnil. Po naključju tam mimo prišedši ljudje odvedli so težko ranjenega v Treve-sevo bolnišnico, kjer ga je Treves obvezal, potem pa ga odpravil v bolnišnico. Drini tatovi. Po noči na 14. t. m. vlomili so neznani tatovi v neko mesnico v Brnu. Slučajno je prišla vojaška patrulja tam mimo. Vojaki so stopili v mesnico, zagledavši ponoćne goate, toda tatovi pričeli so streljati na vojake. Dva vojaka padla sta nevarno raujena; tatovi seveda ao ušli. Drzen morilec. Dne 17. t. m. popoludne prijavil se je nepoznan človek, navidezno delavec, pri generalnem prokuratorju v Milanu, Celliju, hoteč izročiti mu pismo. Vratar je odvedel moža, kateri se je legitimovai kot Angel DeirOccliio, v pisarno prokuratorjevo, toda isti vratar ostal je v sobi in podkuril peč. Hkrati začuje vsklikniti prokuratorja: „Moj Bog!* ; vratar ae ozrčin od groze skoraj okameni, kajti videl je, da je v istem hipu nepoznanec zabodel prokuratorju velik nož v grlo. Viduvši močen curek krvi, ki je brizgnit iz grozne rane, prestrašil seje vratar tako, da je pobegnil iz sobe, klicaje na ves glas na pomoč. Prihitel je stražar, kateri je, vstopivši v sobo, izpalil revolver na morilca. Drznega morilca preplašil je strel tako, da se ni niti zganil več in se ni upiral prav nič, ko so ga nklenili in odvedli v zapor. Težko ranjeni prokura-.or zlezel je ječaje v bližnjo sobo, kjer se je zgrudil mrtev na ped. Na prefekturi so indentifikovali morilca: isti je 35letni že mnogokrat kaznovani Realini; prišel je te dni iz ječe. Nagib umora še ni znan. Umorjeni Celli bil je 65let star in jako priljubljena oseba. Sodn;[sko. Predvčerajšnjem bila je pred tukajšnjim deželnim sodiščem razprava proti 341etnemu gostilničarju Adolfu Suši iz Divače, zatoženemu poneverjanja v službi. Obtoženec bil je namreč do septembra meseca min. leta načelnik upravnega odseka občine Diraške, in v tem svojem svojstvu bil je upravitelj blagajne. Kot tak pa ae je pregrešil a tem, da je živinozdravniku vknjižil nekoliko večjo plačo, ne j;-o je dotični zarea dobil in s tem oškodoval je občinsko imetje za 17 gld. To neznatno poneverjenj« našli ao, koje prevzel županstvo Aleksander Mahor-ćič. Obteženec priznal je o razpravi poneverjanje in na temeljil tega priznanja obsodilo ga je sodišče na trimesečno težko ječo, vpoštevši v obsodbi razne olajhčujoče okol-ščine. — 24letna dekla Marija Dobrota iz Ljubljane dobila je 3 mesece ječe zaradi tatvine in zaradi brezposelnega postopanja. Ukradla je bila pri rodbini Buifolini, kjer je služila, zlat prstan, vreden 8 gld., in ga podarila svojemu izvoljencu, vojaku Š. — Alojzij Pipau, 1 dietni kanienosek iz Komna, dobil je zaradi javnega uasilatva in hudodelstva proti varnosti življenja 4 mesece ječe. Pipanje dne 17. novembra min. leta zvečer razgrajal v Bandlovi gostilni v Komnu in potem, ko so ga vrgli iz gostilne, metal je kamenje v okna. Obsojeni mora tudi plačati gostilničarki Viktoriji Bandel 9 gld odškodnine za razbite šipe. Policijsko. 18letni dninar Jesip B. iz Trsta, stanujoč v ulici dlla Pieti, hotel se je te dni nekoliko .veseliti*. Ker pa ui imel v ta namen polrebnega drobiža, ukradej je svojemu očetu 12 gld. v gotovem denarju in srebrno uro, vredno 7 gld. Nadepolnega de-čaka so zaprli. — 3Hletni težak Fran S., redom iz Ljubljane, razgrajal je ? neki go-stini pri sv. Jakobu tako dolgo, dokler ga niso spravili stražarji v .mirni kraj*. — 25-letni uioruar Kajetan Viduli iz Pirana stoji že zdavna sap i san v »črnih buhvali* tržaške policije, kajti siromak ni mogel doslej niti v vojake, ker je vedno v zaporu. Komaj „revček* prestane kojo kazen, že si preskrbi novo kazen, kajti ta junak je neukro-ten, nevaren razgrajalec in izzivalec prve vrste. Predvčerajšnjem popoludne napade! in pretepel je tako v svojo .zabavo1 nekega ubogega pometalca cest. Prihitela sta dva stražarja, toda tudi ta dva ugnal je besni Vidali v kozji rog. Treba je bilo šest stražarjev, da so ga ukrotili, zvezali in ga odnesli v nosilnici za bolnike od polic, ravnateljstva v zapor. Pretepena stražarja Sla sta zdravit se na zdravniško postajo, kjer so jima dali spričevalo o telesnem poškodovanju. Vidaliju bode menda .to pot huda predla*. Gospodje nadzorniki In gospa mdzornics vabljeni so za nedeljo popoludne ob 6. uri v druStvo. Načelnik : Besednjak. Koledar. Dane* (19.): Kanut, kralj ; A griči j, škof. — Jutri (201): II. nedelja po raz-glašenju Gospodovem. Ime Jezusovo. — V ponedeljek (21.): Neža, devica muč. ; Maj-nart, opat. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 7. uri 42 miu., zatoni ob 4. uri 42 min. — Toplota včeraj: ob 7. zjutraj 9. stop., ob l pop. 15 stop. C. Najnovejše vesti. Budlmpeita 18. Pravoaodni minister Szi-lagyi poslovil se je včeraj od uradnikov pravosodnega ministarstva. Pravosodni minister pl. D a n i e 1 in minister za notranje stvari P e r c z e 1 prevzela sta včeraj svoje posle. Budimpešta 18. Vsi člani novega ministarstva povabljeni so bili včeraj na dvorni obed. Versaiiles 18. Po proglašenju izvolitve Faure-a predsednikom republike provzročili so socijalisti neopisen hrup in ropot, priredi vši ovacijo Brissonu. Odgovori vši na čestitke Challemela pozival je Faure vse zastopnike n&roda na sodelovanje, ne glede na to, kateri republikanski stranki pripadajo. Pariz 18. Novi predsednik republik« Faure došel je zvečer v Pariz. NeštdVilua množica pozdravila ga je navdušeno. Psrli 18. Včeraj zvečer itročili so člani miuisterstva Dupuy novemu % predsedniku svojo ostavko, vodijo pa začasno na dalje svoje posle. Skupina socijalistov je izdala manifest v katerem protestujejo proti volilnemu činu ter obdolžujejo svoje nasprotnike, da ti poslednji nadaljujejo b ij proti demokraciji ter da zaprečujejo socijalne reforme Zmerni in republičanski listi pozdravljajo simpatično izvolitev Faure-a. Radikalni in socijalistiški lišti pa pravijo, da po tej volitvi ostane stanje dvoumno ter bode nedostajalo stalnosti. Tv^ovlnake brtojnv k«. Bullmpalta. rienim 7.« upornimi 6 '>2 161 Pftenic* je*ei> 1S9.> 0 t4ft tlo 701 0?n» up*, ml ml S.99 - H.Ol ti*. ii»t» 5 25 "95 Koruza nora .Vi»& do 0.10. 7.i* mnj-juiii «1*2.1 H '24 l'H. ioru in.m imI kil. C. tf-HO—U li.'). <> t kil. r. ««5-« 70. 0.1 80 kil. f. a 70 -« 75, mi SI kil. f. «7o-<>80. o.l Hfl kil. for 6'80—H bft. IrAmmt « 2.1 8 10; |iro»» (>-00—6 «0. PSunira: Srednje i>onwdbf. PoprnStvunjo bolj« Trg mUf-tii P,i».I .]n n ju lAoeO mt.«t. Vroino: lipo. Praga. »m' ciijanuviir 29-50 Davre. K i»v>i Siuito« jjooil nvtirn({o ta januvar 92.25. /n tnal 92 50 vedno rastoSe. Hamtarj. S»uuii (), muj 7/1.76, »»pttttnlim 76*50, jMko rantnee. Dunajaka borza 18. 1>9B JanuvarJa daaiN vjeruj Državni do!« v papirju .... 100.4b 100 65 „ „ v grobru . . . .100 80 100 »J Avutrijaka rt*ntn v zlntu . . . 12595 l'J5.70 „ v kroimh . . . »8 70 88 V5 K i e lit ne iikcijo.......41» 25 415-- London 10 L«!........124.30 124-8* Napoleoni.........»-861/, 100 murk.........«0 82'/, «0.*5 100 italj. lir........46-30 4«'30 BBMBjBTOBnlBBlitMMMBBMMMBilBBMl Dobroznana fjoslilnti ANTONA VODOPIVCA (po durnače .pri Prvaekovcu") v Tritu, ulico. Bolltarlo št 13 toči kolikor v gostilni, tolik.>r pri veselicah v •okolski telovadniol. vedns le pristna vipavska, Pr/aćka la kraška be a in črna rini. — Sladki rieillng r Bteklcni.-oli. in modro fran-klnjo, v«ak» steklonir« drii 1 l i tur in velj» CO novć.— PoHtrcžba je poitenu, oenazni «rn». Kuhinju je preskrbljena * točuiiui, toplimi in mrzlimi jedili. Priporoča Hn rojakom v Trutu in ss