Lefo VII,, štev. 117. Celje, čeiriek 22. oktobra 1925. Poštnina plaiana v gotoeini. Naročninai Za Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. Potamezna številka I Din. Izbaja v t&veto, tetrteto fin soboto. Redakcija in upravai Strossmayer jeva ulica 1, pritl. Tel.65.—Rač.p.-č.zavoda 10.666. Oglasl po stalnem ceniku. Celje, 21. X. 1925. Že nekaj tednov sem opažamo, da so se naSi politični nasprotniki, tako domači kakor tudi oni tarn preko Sotle začeli prav intenzivno baviti z našo SDS in njenim bodočim nasto- pom z ozirom na izpremenjeni notra- njepolitični položaj. Usoda naše stranke je pač dokaj čudna — klerikalci so že ponovno šli za našim pogrebom, pa smo ipak še vedno tu — saj stojimo baš zopet pred razsulom, kakor nam do- poveduje časopisje Slovenske ljudske stranke. Naše strankino vodilno časo- pisje ne prikriva smeri notranjega preokreta v državi, o kojem mora vo- diti račun vsak politično misleč človek in tudi naša stranka, ki je bila od svojega nastanka do danes najdosled- nejša braniteljica državne in nacijo- nalne misli med narodom. Izhajajoč iz naroda smo imeli v srcu in v rnislih predvsem to, kako najbolje služiti narodu in domovini. To načelo nas je vodilo že tedaj, ko so drugi oportunistični slabiči kleče- plazili pred Gradcem in Dunajem ter smo mi polagali ternelje naši stranki na jugoslovanskem programu! Mi ni- smo javni in poütiilni delavci iz ra- čuna za osebe in njih komoditeto ali osebno ambicijoznost, politično udej- stvovanje v naši stranki izvira iz čuta polne odgovornosti do naroda in dr- žave. Naša stranka čuva nad polsto- leten kapital dela najidealnejših na- rodnih in naprednih mož ter se glo- boko zaveda vse teže odgovornosti, ki jo nosi napredna inteligenca, ki je zbrana v naših vrstah, za usodo svo- jega naroda, kojega predstaviteljica je. Občutek imamo, da se vse ono, kar smo nekdaj samo sanjali in za kar smo se z vsem ognjem idealizma in volje borili zadnja leta proti morju sovraštva in defetizma, z jekleno do- slednostjo uresničuje pred našimi očmi. Naš narod se trezni, se otresa laži in hujskanja v težki in trd> Soli samo- stojnega življenja. Naša država se vidno krepi: za nas je to doba zadoščenja, ki nas navdaja z najlepšimi nadami za srečnejšo slovensko in jugoslovansko bodočnost. Vse tiste, ki se nam iz usmiljenja ponujajo za pogrebce, vabimo na delo, ki ga je na vseh poljih ogromno; pro- stora je za vse poStene delavce. Glavno in prvo ni, kdo si — kaj znaš in ko- liko je v tebi moraine snage za delo, to odloča in to je vse. Smo stranka mislečih ljudi, ki pozna mnogo samostojnosti v mislih in naziranjih, pri tern pa čuva naj- strožjo disciplino v načelnih vprašanjih, v kojih pripada odločitev najvisjemu forumu stranke. Zato je bila odveč tudi vsaka trenutno in tendenciozno inficirana vznemirjenost, ker je naša pot v vsej doslednosti samo ena: in to je tista, ki nam jo narekuje naš program in naša dolžnost do naroda, za kojega živimo naše politično živ- Ijenje. To vedo predobro naši nasprot- niki in tega načela se bomo prav gotovo tudi v bodoče držali brez ozira na Ijudi, ki kriče in še bodo kričali v nas. Ivan Prekoršek. Poliiika. p Nova sestava skupščlne. V torek dopoldne je bila otvorjena prva seja rednega zasedanja Narodne skup- ščine. V početku seje je radikal po~ slanec Milutin Dragovič predlagal po poslovniku najstarejšega poslanca po letih demokrata Arso Laziča za zaČas- nega predsednika, kar je skupščina sprejela soglasno. Po končanih volitvah je posl. Lazič izjavil, da je bilo odda- nih 151 glasov za Marka Trifkoviča kot predsednika Narodne skupščine, 24 pa praznih glasovnic. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen dr. Ni- kola Subotičsl55 glasovi, za drugega podpredsednika pa radičevec Stanko Šibenik s 156 glasovi. Za tajnike so bili izvoljeni radikala Stepo Kobasica in Stojan Pavlovič ter radičevca Rude Bačinič in Josip Zagorac. Ker je Marko Trifkovič bolen je prevzel predsedstvo prvi podpredsednik dr. Nikola Subotič, ki je izrazil svoje obžalovanje, da ni predsednik Marko Trifkovič navzoč. Na to se je v njegovem imenu ter v imenu vsega predsedstva zahvalil za izkazano zaupanje ter obljubil, da hoče poslovati objektivno strogo po poslov- niku. Takoj na to je izjavil, da bo pri- hodnja seja Narodne skupščine skli- cana pismenim potom. Opoldanska odgoditev sej Narodne skupščine v rednem zasedanju za nedoločen čas je izzvala hud odpor pri opoziciji, ki ni videla vzrokazatako postopanje vladne večine. Tekom dneva so se širile go- vorice, da se nahaja vlada v težavnem položaju radi invalidskega zakona, ker ni zanj kritja v proračunu. Drugi so pravili, da vkljub PaSičevim optimistič- nim ivjavam razmerje med strankama vladne večine nikakor ni tako rožnato. Vladni krogi so bili na razna zadevna vprašanja zelo rezervirani. Med večerno sejo ministrskega sveta se je kabinet ministrskega predsednika telefonski raz- govarjal s Topolo. Q. Pašič je nato poslal pismo prvemu podpredsedniku Narodne skupščine dr. Subotiču, v ka- terem ga prosi, naj skliče prihodnjo sejo zbornice za sredo popoldne ob 5. uri. Enako pismo je dobil tudi pred- sednik radikalskega kluba Živkovič. Narodna skupščina naj nadaljuje svoje delo. Na dnevnem redu sta volitev finančnega odbora in invalidski zakon. p StallšČe slovenskih demokra- tov. V soboto je imel parlamentarni klub samostojnodemokratskih poslan- cev sejo, o kateri priobčujejo beograd- ski, zagrebški in Ijubljanski listi to-Ie poročilo : »Danes (v soboto) se je vršila zelo važna seja samostojnodemokrat- skega parlamentarnega kluba. Na seji so govorili o političnem položaju. Sa- mostolni demokrati iz Slovenije so po- udarjali potrebo, da oni z ozirom na svoje posebne razmere revidirajo svoje politično stališče. Zahtevali so od kluba, da jim da svobodne roke v vsem po- litičnem delovanju in gibanju. Po daljši razpravi ni mogel klub drugače, kakor da uvažuje zahteve, ki so jih postavili samostojni demokrati iz Slovenije, ka- terim stoji na čelu dr. Žerjav. Na ta način je slovenskim samostojnim de- mokratom dana možnost, da opredele svoje stališče napram drugim strankam neodvisno od svojih tovarišev.« p Pomen garancijskega pakta. Renska zaščitna pogodba bo imela v vsakem oziru dalekosežne posledice za bodoči razvoj Evrope. Še le sedaj se lahko reče, da je zadnja svetovna vojna resnično zaključena in da preneha vojno stanje v pravem pomenu te be- sede ne samo ob Renu, temveč tudi v srednji Evropi. Po pravici se torej pripisuje locarnski pogodbi celo večja zgodovinska važnost nego mirovnim pogodbam samim. Dejstvo, da se z njo zagotavljajo za dolgo dobo let meje ob Renu, odpravlja vsaj za bližnjo po- dočnost nevarnost novih vojn in utrjuje veljavnost mirovnih pogodb. Pomemb- nost tega dejstva je tem večja, ker je ravno od stalnosti ten pogodb odvisna tudi uspešna gospodarska obnovitev Evropa in vsega sveta. Še le sedaj se bo namreč mogel zopet vzpostaviti trden mednaroden kredit, ki je eden najneobhodnejših predpogojev za po- polno gospodarsko ozdravljenje Evrope. In na dlani je, da bomo dobro stran ga- rancijskega pakta čutili v prvi vrsti v gospodarskem pogledu, dočim bodo politične posledice vedno odvisne od Stevilnih neznank, med katerimi za- vzema prvo mesto rusko-angleška na- petost v Aziji, katere garancijski pakt ne odpravlja, temveč jo še poostruje. To dejstvo je črna pega na tem po- membnem mednarodnem činu. Celjska kronika* c Redni sestanek članov SDS v Celju se vrši vsako sredo v klubovi sobi Celjskega doma. Začetek razgo- vorov je ob 8. zvečer. c Sestanek okoliške organlzacije SDS bo v četrtek dne 22. t. m. v So- kolskem domu. c Sneg. Iz raznih krajev Evrope in Amerike prihajajo glasovi o velikih snežnih zametih. Letos je začelo res zgodaj snežiti. Dočim je sneg prvič pred tednom nekoliko zapadel v Zagrebu in Ljubljani, se je v torek jutro med dežjem pojavil tudi v Celju. In ko je sprevedrelo, smo videli belo plast po vseh nekoliko višjih hribih. Ta sneg se gotovo ne bo držal in nemara še bodemo imeli vrsto Iepih dni. To nam obetajo pomladni pozdravi, ki jih je prejelo »Jutro« iz Škofje Loke: Neka čitateljica mu je poslala zanimivo zbirko cvetk. V pestrem šopku so bile vijo- lice, trobentice, modri svišč, ciklame, robide pacvetoče in zrele jagode. »Slo- venec« pa je dobil od neke naročnice na Dolenjskem makov cvet, velike marjetice, encijan, mlad šipek in cvet divje trte. To je pomlad v jeseni; a blizu nekje že pokašljuje starka zima. c Novi pokrajlnski odbor Jugo- slovenske Matice. Na pokrajinskem zboru Jugoslovenske Matice, ki se je vrSil dne 18. t. m. na Ptuju, je bil so- glasno izvoljen sledeči pokrajinski od- bor: predsednik dr. Janko Pretnar, profesor; prvi podpredsednik Fran Finžgar, župnik; drugi podpredsednik »Strahovi«. (K premijeri v mestnem gledališču dne 23. t. m.) Veliki Norvežan Henrik Ibsen je postavil s svojimi »Strahovi« tip so- cijalne in rodbinske drame, ki služi še dandanašnji marsikateremu pisatelju za vzgled. Ibsen je zlasti temeljito obrav- naval vprašanje zakonskega življenja in njegovih izrodkov. V »Strahovih«, tragediji rodbinskih zablod, pravi Ibsen o današnjem družabnem redu in »mo- dernem« zakonu: »Da, da, red in za- kon! Včasih se mi zdi, da sta ta dva povzročitelja vsega zla na svetu!« I. d e j a n j e. Proti poldnevu gre. Vrtna soba pri gospe Meleni Alvingovi, vdovi stomika in komornika. Zunaj dežuje. Mizar Engstrand, alkoholik in ne bogvekako tenkovesten človek, je zaposlen pri zgradbi azila, ki ga je namenila gospa Alvingova v spomin svojemu možu. Jutri, ob desetletnici njegove smrti, se ima vršiti slovesna otvoritev zavoda. Engstrand prigovarja nezakonski hčerki svoje umrle žene, Regini, ki živi v hiši gospe Alvingove, da bi šla ž njim. On si je pri svojem delu v azilu pri- štedil nekaj denarja in namerava otvo- riti nekak mornariški »azil«, kjer nai bi bila Regina potrebna privlačna moč . . . Regina to ponudbo odločno zavrača. Pastor Manders, star hišni prijatelj Alvingovih, se je pripeljal iz mesta, da blagoslovi naslednji dan novi azil. Regina razodene pastorju, da jo neko skrivno hrepenenje žene iz ozkih štirih sten v svet, v Življenje. Pastor ji obljubi svojo pomoČ. Mladi slikar Osvald Alving se ie vrnil po dveletni odsotnosti iz Pariza domov. Gospa Alvingova in pastor Manders, ki je vodil trgovsko stran azila, se Se pobavita z nekaterimi podrobnostmi. Pastor predlaga, da se zavod ne za- varuje. Gospa Alvingova ima proti temu pomisleke, ker se je prejšnji dan vnel ogenj v azilu. Zanetil ga je Engstrand, »ki je čestokrat tako ne- previden z vžigalicami«, a se je po- sreČilo preprečiti večjo nesrečo. Gospa Alvingova se brani pustiti Regino k Engstrandu. Mladi Osvald si je že pridobil sloves kot slikar, v zadnjem času pa je nekam prenehal z delom. V tujini, v svobodnem življenju je mnogokaj spoznal, a se ni oblatil z neugnanim, razuzdanim življenjem. Pa- stor Manders opazi, da se je Osval- dova mati v svojih nazorih bistveno izpremenila in da soglaša z Osvaldo- vim naziranjem o življenju in družab- nem redu. Gospa Alvingova je leto dni po poroki zapustila svojega moža, a se na pastorjevo prigovarjanje vr- nila k njemu. Tudi sina Osvalda je poslala zgodaj z doma — ker njen mož ni poznal zakonske zvestobe in je počenjal različne razvratnosti, ki so uničile srečo gospe Alvingove in gro- zile liki strahovi pozneje zagreniti si- novo Življenje. Gosoa Alvingova raz- odene pastorju, da je Regina plod raz- merja med pokojnim Alvingom in bivšo služkinjo, lvano, ki jo je po- zneje poročil mizar Engstrand. Iz obed- nice se začuje ropot palega stola in Reginin glas: »Osvald, Osvald, ali si zblaznel! Pusti me!« Strahovi se sele v hišo gospe Alvingove . . . il. d e j a n j e. Gospa Alvingova zaupa pastorju vso tragiko svojega zakonskega živ- ljenja s pokojnim Alvingom. V sinu Osvaldu je vzgojila spoštovanje do očeta, ki mu je vzor. Tudi mizar Eng- strand^prizna pastorju, kako je prišlo do poroke s služkinjo lvano, »ki je pala v nesrečo radi tistega Angleža ali Amerikanca«. Engstrand mu tudi omeni svoj načrt, da bi zgradil »ne- kak§en azil« za mornarje. S pastorjem se podata v novozgrajeno poslopje k mali pobožnosti. Osvald zaupa svoji materi, da je težko bolan, da ima po zdravniškem mnenju že od rojstva »črvivo mesto v giavi« in da mu je zdravnik povedal: »Grehi oČeta se maščujejo nad otroki«. Osvald pripi- suje svojo težko bolezen mladostni lahkomiselnosti. Samo Regina je ona, ki ga lahko ozdravi ali mu vsaj olajša njegovo gorje. Alvingova je sedaj od- ločena povedati sinu in Regini resnico, v tem pa se začuje od zunaj krik ljudi: novozgrajeni azil gori! 111. dejanje. Engstrand trdi, da je pastor za- krivil nesrečo, češ da je po neprevid- nosti vrgel luč, ki jo je cistil, med oblanje. Engstrand pa je pripravljen »prevzeti to breme nase«, ako mu pastor omogoči uresničenje njegovega načrta o zavetišču za mornarje. Pastor in Engstrand odhajata s parnikom. Osvald je vso noč prečul pri delu na pogorišču. Gospa Alvingova razodene svojemu sinu vso resnico o očetu, ko- jega grehi se izražajo v svojih posle- dicah na sinu. Ko izve tudi Regina, kakšno je njeno poreklo, se odloči, da gre v svet in če je tako usojeno, tudi v pogubo. Osvald in mati ostaneta sama. Njemu je odvzeto sleherno upa- nje. Regine, ki bi mu stala ob strani, ni več, oče je zanj umrl in do matere čuti le hvaležnost, nič Ijubezni. Mati ga tolaži in bodri in videti je že, da se je sin umiril. Solnce vzhaja. Toda Osvald ne vidi več njegovega toplega sijaja. Brezizrazno zro njegove oči in blaznost je, ki mu narekuje blodne besede: »Sonce------------sonce . . .« — rp — • Siran 2 »NOVADOBAc Stev 117. Josip Mohorko, inšpektor državnih že- leznic v Mariboru; tajnik Karol Mah- kota, administrator »Narodnega Dnev- nika«; blagajnik dr. Drago Marušič, odvetnik v Ljubljani; blagajnikov na- mestnik : Jernej Kopač, svečar v Ljub- ljani. — Odbornik za Celje je tukajšnji trgovec g. Rafko Salmič. c Kulturno-zgodovlnska razstava v Zagrebu. Prometno ministrstvo je dovolilo posetnikom kulturno-zgodo- vinske razstave v Zagrebu 50% popust na vseh osebnih in brzih vlakih drž. železnic, razven na simplonskem eks- presu in nočnih brzih vlakih St. 6 in 7 na progi Zagreb—Beograd. Vse potrebne informacije se nahajajo v legitimaciji. Razstava traja do 15. novembra. V Celju se dobe legitimacije pri Prvi hrvatski Stedionici za ceno 80 dinarjev. c Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek 19. t. m. je predayal ab- solv. tehnik g. J. Reisner »O radiju«. Ta tako aktualna tema je privabila mnogo poslušalcev. Z napeto pozor- nostjo smo sledili zelo zanimivemu in dobro zasnovanemu izvajanju g. pre- davatelja. Najprej nam je podal kratko zgodovino o razvoju radio-telegrafije. Razložil nam je prvotni radio-aparat. Po zelo jasnih rizbah nas je seznanil z bistvom radio-telegrafije. Kazal nam je razne sestavne dele modernih apa- ratov. Na koncu je povabil poslušalce, naj pridejo v Celjski dom poslušat radio-koncerte, ko bo tamkaj urejena radio-stanica. Vse predavanje je bilo zesnovano v poljudni obliki, tako, da je vsak poslušalec zapustil dvorano s pravim zadovoljstvom. Saj nam je g. predavatelj podal prav jasno sliko o tej panogi moderne tehnike. Ponovno izražamo g. Reisnerju zahvalo za nje- gov veliki trud z željo, da bi kmalu zopet kaj predaval pri našem društvu iz svoje stroke. — Prihodnje predavanje bo dne 9. novembra. G. inženir Ferdo Lupša nam bo kazal skioptične slike iz Siama in nam bo predaval o svojem potovanju po teh krajih. Predavanje bo tern zanimiveje, ker bo g. inženir govoril o lastnih raziskovanjih in do- življajih. Upamo, da bo tudi to pre- davanje tako dobro obiskano, kot je bilo zadnje. — k. c Seja šolskega mestnega sveta. V sredo ob pol šestih zvečer je bila na mestnem magistratu otvorjena seja mestnega šolskega sveta. Prva tpčka dnevnega reda je bilo konstituiranje sveta, ker je to prva seja po novem zakonu. Potem so razpravljali o pro- računu mestnih šol in o prošnji de- kliške meščanske sole za oprostitev prispevkov za stvarne potrebščine. V razgovor je prišla tudi uporaba telo- vadnice v meščanski šoli, ki služi raznim interesentom. H koncu so bile na dnevnem redu še nekatere zadeve, o katerih bomo poročali, ker se k seji še povrnemo. c Zahvala Jugoslovensks Matica. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Ma- tice v Ljubljani se najiskreneje zahva- Ijuje vsem korporacijam in posamezni- kom, ki so na katerikoli način pripo- mogli k tako mogočnemu uspehu »Koroškega dne«. Ta složna manife- stacija vsega narodnočutečega prebi- valstva bodi kažipot naSemu daljnemu delu za neodrešene brate. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani. c Redne vaje Ceijskega pevskega društva bodo po sledečem redu : Ob pondeljkih bodo vaje za sopran in alt, ob sredah za tenor in bas, ob petkih pa za meSani zbor. Vaje se začno točno ob osmih zvečer. Odbor poziva član- stvo, posebno pa zamudnike in mlač- neže, da bi prihajali k vajam. c Skrb za šolstvo. Pred dnevi smo zabeležili, da manjka na gimnaziji in na meščanski šoli v Celju več učnih moči, dočim še danes nikdo ne ve, odkod in kdaj pridejo nove. Omenili smo tudi, da na drugih šolah zeva marsikaka vrzel. Tako celo na šolah, kjer so bili zadnjič vpokojeni voditelji zavodov in drugi stari učitelji, še do danes ni novih učnih moči. A stari ne smejo več učiti, dasi bi radi vsaj v času do nove zasedbe mest pri pouku pomagali. c Dijaška kuhlnja v Celju bo imela svoj redni letni občni zbor v četrtek 29. oktobra ob 6. uri zvečer v rdeči sobi Narodnega doma. Prijatelji društva se uljudno vabijo. Odbor. c Dijaški kuhinji v Celju je po- slala gospa Riči dr. Mayerjeva, odvet- nikova soproga v Šoštanju, v spomin Ančetu o Vseh svetnikih 100 Din in Posojilnica na Vranskem na mesto venca na grob umrlemu g. Karlu Schwentnerju 200 Din. c Uršin sejem, ki se je vršil včeraj, bi bil mogel biti dober, če bi bilo dovolj resnih kupcev. Tako pa je bilo mnogo zanimanja, a manj kupčije, ker ljudje nimajo denarja kakor nekoč in ker čakajo, da bi cene še padle. Tudi živinski sejem ni nudil kaj po- sebnega. Vreme pa je bilo prekrasno. c Vojaški grobovi. Če so že gro- bovi zasebnikov na obeh pokopališčih deloma zelo zapuščeni ali celo popol- noma pozabljeni, je pojmljivo, da se vojaSkim grobovom posvečuje še manj pažnje. Zato pa je izzvalo dejstvo, da je občinski svet v zadnji seji sklenil, popraviti vojaške grobove, povsod za- doščenje. Za vernih duš dan naj pri- čajo naši grobovi, da nismo brez čuta pijetete. c Smrtna kosa. V torek je iimrla ga. Terezija Ropasova v starosti 71 let. Pogreb bo v četrtek ob Stirih popol- dne na okoliško pokopališče. c Nedolžen ogenj. V pondeljek popoldne ob pol šestih je razburil Celjane strel z Miklavškega hriba; zna- menje, da gori. Res je visoko gorelo, a požarna bramba, ki je odšla na lice mesta, je videla na Lanovžu na Raku- schevem posestvu, da so delavci se- žigali ostanke na hmeljišču in star les. Sledila bo globa, kar so bili pozabili oblasti obvestiti o nameravanem po- žigu, ter so prebivalstvo po nevrednem razburili. c Aeroplan nad Celjem. V torek o poldveh popoldne je zaplaval od za- Kaj je spiritizem? Na mednarodnem spiritističnem kongresu v Parizu se je bil hud boj v odsekih, ki so pripravjjali poročila in predloge za plenarne seje. V enem odseku so razpravljali o vprašanju, se-li ima spiritizem smatrati za zna- nost ali vero? Po dolgih debatah so vprašanje vsaj provizorično rešili v tern smislu, da ima spiritizem teme- ljiti na ideji eksistence spiritističnega boga, ki je abstrakten bog, brez zna- kov človeškega bitja, zato torej raz- ličen od svetopisemskega boga, po katerega podobi je bil vstvarjen člo- vek. Ta določitev, da je spiritizem pred vsem vprašanje ver, naleti naj- brže na številne ugovore. Neki starejši človek je med po- setnike kongresa pri vhodu delil dva- krat narezan bel papir in jim naročal, da naj ga pazljivo pregledajo, da bodo videli zanimive reči. Eni so gledali in gledali, a niso nič videli, bolj brihtni spiritisti pa so trdili kasneje, da so res videli na papirju napovedane za- nimivosti. Sir Artur Conan Doyle, ki je vedno pripravljen za nova propa- gandna predavanja s fotografijami spi- ritističnih fenomenov, je položil na grob neznanega vojaka venec z napi- som : Oni vedno žive. Na drugem vencu ameriških spiritistov je napis: Smrti ni in mrtvih ni. V odsekovih sejah so Francozi vzdrževali svojo trditev o reinkarna- ciji Smrt je po njihovem mnenju novo rojstvo. Človek, ki izgine, se vrne na zemljo po nekem času, izpremenljiv po svojih moralnih zaslugah. Angleži pa so izrekli mnenje, da je odhod z zemlje definitiven in da se duše dvig- nejo v serafske kraje v njihovi vred- nosti primerno višino. Predsednik krožka psihičnih studij v Lionu je rekel ljudem pred kongresnim po- slopjem: Nas spiritiste kritizirajo in zametajOi toda koliko skeptikov je bilo že izpreobrnjenih v spiritiste! Ne poznam nobenega slučaja, da bi bil Spiritist zopet zapadel skepticizmu. Pwifi nriphpln^ti deluJe s kolosalnim I I'llII UUbUBlUall uspehom samo 50— »Vilfonnif 2*9 i« lcL:rae lotcsi^ije. Otvarja akredifive in Izdaja kreditna pisma za $u- in inozemslvo. Ugodno se prodata dve popolnoma novi 8 u k n j i ci B toplo wolneno podlago za deklici v starosti od 3—5 in 7—9 let. Vpraša se pri MaksZabukošek, Cankarjewa ul. 2. Gospodična išče meblirano robo s 15. novembrom. Vzame se tudi soba za dve gospodični. Ponudbe pod »SNAŽNO« na upravo »NOVE DOBE«. Trgovski vajenec specerijske stroke, kateri je Že dve leti v trgovini, želi radi ipgovske 5©ie nadaljevati učno sfobo v Celju alä Hlar-i- bot*u. Dopise in vprašanja se prosi na naslov: Robert WaBlancif, Ljubljana, Slomškova ul. 4- Tedenski šzkaz mestne klavnlce o klanju in uvozu od 12. X. do 18. X. 1925. Zaklana živina______I Uvoženo meso V Kfl o~o>-a;>>ooL" > o o ^m>yhhwO^ y ^ H w o ^ x | Dečman Ferdinand------2----------5--------------135— — — — Esih Matija ....------2------42 — —-------60 — — — — Friedrich Ivan ...------1----------1 — — — — — — — — — Gorenjak Josip . .-------------2 — 1 — — — — 46— — — — Hohnjec Viktor . .--------------1- 3--- 54 43 103- - — Janžek Marija . . .---------------------i___- 82 — - — - Junger Ludvik ..----------2------4--------------— — — — — Kroflič Alojz ....------2------1-----------------------46--------- Lapornik Ivan ...------2-1 4 1 — - - 86 179 — - - - 1 Rebeuschegg Franc------5 6 122 2 — — — 571 322141 — — — Senica Karol . . .----------1 1-------------------37 - - - - Urbančič Adolf . .------3-----------------~~~ " "~ ~-------- Voisk Rozalija . . .-------------2 2------------------— - — _ — Zany Viktor . . . .----------2------— — —--------446— — - Zavodnik Alojzija .------2------4 1 — —-------— — — — — Čoh Štefan .... 1-----------------— — ~~-------_._ — __ Bernardi Drago . .----------------------~ — ~"-------— — — — — Robek Anton . . .---------------------1-~-------64 26 - - - Reberšak Anton . .---------------------2 — "~-------— — — — — Lebič Fani . . . .--------------!-_---_ ------------------- Potekal Ludvik ..-------------1 1_ — — — — — — — — — Plešivčnik Ana . . — — —----------— — — — — 193— — — — Žumer Josip ....------—----------— — — -71 61 74 — — — Perc Karol . . . .---------------------1--------------— — — ~ — Leskošek lvan . . .-------------1— 1----------— — — — ~ — Svetel Ivan . . . .------_----------—----------— — — — ~ — Skoberne Fric . .------_----------—--------------— 53 — — — Krkoč Ivan . . —----------80--------------------------------------------izvoz Tržkan Alojzija . .----------------------------------------— 64— — — slanine Skupno . . . 1—|l9 11 10118 26----------782 13211006------------- Lokal za plsarno 9X5 m v II. nadstropju, Prešer- nova ulica, Celje, s e o d d a. Pojasnilase dobevpisarni dra. Jos. VreČka, odvetnika v Celju. „INKRA" D. GeHini & Comp» Celje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 34 Cene konkurenčne! rl Bslltlil ttabauljain dostav- 11 vifiivtg |ja ng {jgjfl FR. JOSt, CELJE, Aleksandrova ul. 1 PlaČilo tudi na obroke. PV Oglašujte! Iščem za lakojšnji naslop javeiirskep ližiilerislfl ki je izvežban tudi v dVaguljalr. Plača Din 15*— na uro. STALNO NAMEŠČENJE. Ponudbe na MARTIN BARTOS, tvornica zlatnine, Subotica> Bogovičeva ulica štev. 20. Delaj, nabiraj in hrani! Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti ! Popolnoma varno nalcžite denarne prihranke pri zadrugi LflSTNI D0M stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. |B| Pri naložbi zneska po ^O Dir^se dobi ¦¦f* nabiralnik na doni. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisartia v Cel^u, Prešernova uliea št. 15. Čas je denar! Iz malega raste veliko! Pupilarnovaren in javnokoristen denarni savod oeljskega mesta Mestna hranilnlca celjska Ottenovlfeaa tot* 1864. - Pod tntfnfm dršttvnlm n&dzorstvom. H lastni palači px>l kolodvomi. VslhraiilIntCnlpoallsehiirriit}efo Bafknlamnefe» IUlro tnfoč- no. Ugodno obre»tovan|e. Pofanttla Ib nasveti Drexpl«frno. Vredoost rezervnfb zakladov n&d «ron 25.OOO.OOO*-. Za hranilne vloge jamči mesto Geije s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Zvezna tisfearna v Celju izvršuje vsa v tlskairsRo strolco spadajoča cteJa solscirao, oku§no in najFiItreje / Cene konkurenčne! 1 Prepričatjte se §ami! _____________________---------------------- . . //\§------------------------¦--------------------------------- ¦¦¦- : .¦•-.¦..¦ "¦r-->V^§____________________________________^^^^„^^^ Najmoderneje urejena knjigoveznica Tiska in izdaja Zvexna tiskarna. — Odgovorni so: za izdajatelja Pavel ZaliukoSek | za tiskarno Milan 6etin« $ za redakcijo Vinko V. Gaberc. — Vsi v Celju.