PA HO R ■4TEL % HOTEL & RESTAURANT PAHOR VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! riibjc In jne&nL' ipcciiLitctc Ul, t, m »Ji 14, ÏM liEnljC, Î4070 [îebçmteb, Ittllj« Td: +J9 048Í 41012 L - LnFo@ho«lptIi&r.«>m - wwiv.houtlpjlioT.-cwn Primorski PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 20. APRILA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Potrebujemo oživljajoč spomladanski duh Dušan Jakomin, duhovnik Potrebujemo oživljajoč spomladanski duh Razlogov je več: od meteoroloških do družbenih, moralnih, verskih. Res bi se morali nadihati poživljajočega spomladanskega duha, da bi nas utrdil in nam dal novih moči, kot protiutež vsakdanjemu boju, negotovosti, splošnemu nezaupanju, ki nam kdaj jemlje dušo. Postajamo zamejci brez duše? Smo še sposobni dvigniti glavo? S pomladjo se vrača Velika noč. Poseben dan, ni navaden praznik. Velika noč ni mejnik med vernim in nevernim, je dan ljubezni, Vstajenja, s spodbuja-jočim sporočilom. Vernik črpa iz njega svojo gotovost. Vernik sprejema velikonočno sporočilo, ker ve, da bolezen, nesreče, težave, smrt niso zadnje stvari v človeškem življenju. Verjame, da obstaja nevidni razplet prav v znamenju velikočnega dogajanja. Nihče ni dolžan verjeti, a verujočemu smo dolžni spoštovanje. Neverujoči, sposoben doživljanja globine človeškega življenja, bo znal poiskati v sebi razloge in smer za vztrajanje in ustvarjanje, smer lepote in življenja. Eni in drugi, obremenjeni, čutimo vso težo današnjega zapletenega življenja, ker ne vidimo izhoda v zgolj človeških razmerjih. Potrebni smo velikih in trajnih idealov in vrednot. Vemo, da lahko zasveti luč v najbolj črni temi. A potreben je doprinos posameznika, da se to zgodi. Nadaljevanje na 2. strani RIM - Voditelj FI govori o »pošastni obsodbi« Berlusconi spet napadel sodnike Tvega preklic alternativnega prestajanja kazni INTERVJU Vladimir Nanut: Opustiti evro bi bila tragedija Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. d io trgovine Naturalia z jestvinami, sadjem in zelenjavo Vesele velikonočne praznike Križ 340, na pokrajinski cesti, tel. 040 220409 MILAN - Pravnomočno obsojeni davčni utajevalec Silvio Berlusconi je -navkljub opozorilu, naj ne žali italijanskih sodnikov in sodstva, sicer mu bo preklicano alternativno prestajanje kazni - včeraj v televizijskem intervjuju spet napadel sodstvo. Izjavil je, da je žrtev »velikanske nepravičnosti« in »pošastne razsodbe.« Vodja Forze Italia je napovedal, da bo zmagal na evropskih volitvah. Najnovejše raziskave javnega mnenja pa kažejo, da je Berlus-conijeva stranka šele na tretjem mestu priljubljenosti volilcev, za Demokratsko stranko in Gibanjem petih zvezd. Na 2. strani TRST - Sv. Ivan Že deveta razstava cvetja Horti tergestini TRST - Pri Sv. Ivanu v Trstu so včeraj odprli že deveto prodajno razstavo cvetja in rastlin Horti tergestini, ki bo potekala še danes in jutri. Na ogled so najrazličnejše cvetje in rastline ter vrtna oprema, na sporedu pa so tudi srečanja in predavanja. TRST - Ko bi se Italija odrekla skupni evropski valuti, bi to bila katastrofa, iz katere bi se zelo težko pobrali. To nam je povedal znanstveni direktor in ustanovitelj poslovne šole MIB School of management iz Trsta Vladimir Na-nut, s katerim smo se pogovorili o morebitnih posledicah, ko bi v Italiji uvedli staro valuto. OBVESTILO BRALCEM Primorski dnevnik zaradi varčevalnih ukrepov, ki jih je leta 2012 sprejelo vodstvo podjetja, v torek ne bo izšel. Naslednja številka PD bo izšla v sredo, 23. aprila. Najnovejše novice bodo v ponedeljek in torek objavljene na spletni strani www.primorski.eu. Rešili ponesrečenega nemškega jamarja Na 10. strani Goriške trgovce ne obišče veliko turistov Na 18. strani V Gorici je v štirih urah ukradel tri kolesa Na 18. strani i iiinn ni ii junui Vanja Devetak 0 i t o i i i 01 m iii i y / y l7DfLAVAr POPAAVlLA IN VZDRŽEVANJE OGHEVALNIHj PLINSKEM |N VODOVODNIH MAPRAV Alternativni in # obnovljivi energetski viri Nui tj ¡j v j., i n it d I jerj a i rt vzdri evg rije peí i na biomaso (drvi p&llet. J inamke i— T ÍEMP0LBJ 1/Dfi, TS TEL.fl4fl-ZHH3l2 MOE. 347-6202079 v^mlri 9771124666007 2 Nedelja, 20. aprila 2014 DNEVNE NOVICE italija - Obsojeni vodja Forze Italia na televiziji Berlusconi spet napadel sodstvo MILAN - Ko bi včerajšnje besede izrekel v času, ko bo začel prestajati do-sojeno kazen, bi pravnomočno obsojeni vodja Forze Italia Silvio Berlusconi romal v zapor. Kajti: ko so sodniki sprejeli predlog njegovih odvetnikov o prestajanju kazni s službovanjem v socialni strukturi, so v odloku jasno zapisali, da ne bo smel obsojenec napadati sodstva. Prav to pa si je obsojenec Silvio Berlusconi privoščil v včerajšnjem intervjuju na njegovi televizijski postaji Ca-nale 5. Izjavil je, da ga je prizadela »velikanska nepravičnost«, in da je bil žrtev »pošastne razsodbe.« Kritika na račun sodstva je več kot očitna, z njo je hotel ogreti svoje volilce, moral bo pa paziti, da ne bi kaj takega ponovil, ko se bo prestajanje kazni uradno začelo. Berlusconi je potarnal, da po dveh desetletjih ne more več kandidirati. Izrazil je prepričanje, da bo evropsko sodišče za človekove pravice razveljavilo razsodbo (čeprav Strassbourg ni njegovega mnenja ...). Svoje je potolažil z dejstvom, da je njegovo ime vseeno vključeno v volilni simbol stranke, kar naj bi predstavljalo jamstvo za njegovo nadaljnje politično delovanje. Glavna tema njegovega televizijskega izvajanja so bile skorajšnje evropske volitve. Treba bo ponovno napisati vse evropske sporazume, ker so nas sedanji pripeljali na rob prepada, je ocenil. Obenem je napadel svojega zaveznika na področju volilne reforme, predsednika vlade Mattea Renzija, češ, da ni znižal davkov, temveč je ohranil davek na nepremičnine. Davčni utajevalec iz Arcoreja je zelo optimistično napovedal, da »bomo zmagali na volitvah,« in pojasnil, kako se bo to zgodilo: »Če bomo večino desničarskih in sredinskih volivcev prepričali, da sedaj ne živimo v demokraciji, se bo njihova večina prelila v politično večino, kar bo privedlo do volilne zmage.« Prihodnjo vlado bodo sestavljali le ministri Forze Italia,« je še najavil. Nadaljevanje uvodnika Obujam pogovor z neverujočim, ki sprejema Kristusa kot sogovornika, saj Kristus ni zgolj vernikov sogovornik. Kristus govori vsem. Vsakdo v nekaj veruje. Eni v lepoto, skupno korist, napredek, človekoljubje, pravico, drugi se dvignejo v transcendenco prisotne Nevidnosti. Smo lahko vsi večni Ikarusi, ki si nadene-jo prave peruti, da se dvigujejo z vero v sebe, v človeka, v vrednote, v svoje talente, za katere bomo nekoč dajali odgovor. Vse to je v nas, to moramo obuditi. Naj bo to živo predvsem v mladem človeku. Velika noč je vedno v prebujajočem se spomladanskem času, ko zaveje nov osvežujoč duh. Potrebujemo ga, potrebujemo sprejemanje in dajanje dobrih zgledov. Preprostost, iskrenost, pristnost izkazuje danes papež Frančišek, prodoren zgled ne samo za verujoče, in sprejemajo ga tudi neverujoči, ker sta iskrenost in pristnost nepogrešljivi vrlini ustvarjalnega človeka. Velikonočno-spomladan-ski duh, poln svežine, z vero v same sebe, z zaupanjem, v srcu vsakega bralca in bralke vošči Dušan Jakomin, duhovnik V letih, ko je vedril na čelu vlade ali iz opozicijskih vrst naskakoval predsedniški stolček, je Berlusconi nepogrešljivo krepil svoje napovedi z jav-nomnenjskimi raziskavami. Včeraj tega ni storil. Sam dobro ve, zakaj. Kajti: po zadnjih anketah naj bi njegova For-za Italia tonila v priljubljenosti italijanskih volilcev. Demokratska stranka naj bi ta čas učvrstila prvo mesto s 35 odstotki (1,7 odstotka več kot v začetku aprila). Drugo mesto naj bi zasedlo Gibanje petih zvezd z 21,4 odstotka (plus 0,2), Forza Italia pa naj bi zdrknila pod mejo 20 odstotkov: zanjo naj bi glasovalo 19,6 odstotka glasov (1,7 odstotka manj kot v začetku meseca). Vsak peti običajni vo-lilec Forze Italia pa je izrazil pomisleke o strankinem programu in dopušča možnost, da na evropskih volitvah »izda« Berlusconija. Od ostalih strank je le Alfanova Nova desna sredina v anketi presega 5 odstotkov (6,4 %). Severna liga naj bi računala na podporo 4,9 odstotka volil-cev, za Ciprasovo levico pa naj bi glasovalo 2,9 odstotka volilcev. Berlusconi se je spet pojavil na televiziji ansa ukrajina - Po četrtkovem štiristranskem srečanju v Ženevi Putin miri duhove V Donecku (jugovzhod Ukrajine) MOSKVA - Potem ko so odnosi med Rusijo in zahodnimi državami padli na najnižjo točko po koncu hladne vojne zaradi nasprotovanj glede ukrajinske krize, je ruski predsednik Vladimir Putin včeraj očitno umiril retoriko. Po njegovih besedah ne bi smelo nič ovirati normalizacije odnosov med Rusijo in Zahodom. Putinove bolj umirjene ocene prihajajo po četrtkovem štiri-stranskemu srečanju med Rusijo, ZDA, Ukrajino in EU v Ženevi, na katerem so sklenili dogovor o umiritvi razmer na vzhodu Ukrajine, kjer se ukrajinske vladne sile soočajo s proruskimi separatisti. Normalizacija odnosov »ni odvisna od nas oziroma samo od nas. Odvisna je od naših partnerjev. Menim, da nič ne bi smelo ovirati normalizacije sodelo-vanja,» je izjavil Putin. Ruski predsednik je ob tem še izrazil upanje, da bo Rusiji uspelo vzpostaviti dobre odnose z bodočim generalnim sekretarjem zveze Nato, nekdanjim norveškim premierom Jensom Stoltenbergom, saj je bilo sodelovanje z odhajajočim sekretarjem Andresom Foghom Rasmussenom bolj hladno. »Imava zelo dobre odnose. Stoltenberg je zelo resna, odgovorna oseba in videli bomo, kako bodo odnosi prestali njegovo novo funkcijo,« je povedal Putin. Ruski predsednik je prav tako znova zagotovil, da daje Moskva Kijevu še en mesec časa, da poplača svoje dolgove za ruski plin. Gre sicer za dolg v višini 2,2 milijarde dolarjev. Obenem je Putin zatrdil, da Rusija ne poskuša zrušiti ukrajinskega gospodarstva. »Ne moremo večno čakati. Na ruski proračun in davkoplačevalce ne moremo prenesti bremena države s 45 milijoni prebivalcev. Ne želimo spodkopavati ukrajinskega gospodarstva, saj bi to pod vprašaj postavilo zanesljivost dobave plina Evropi,« je dejal Putin in vse evropske države pozval, naj oblikujejo ukrepe za financiranje ukrajinskega proračuna. Večina prebivalcev ukrajinske jugovzhodne regije Doneck, ki je v zadnjem času središče protestnih akcij pro-ruskih separatistov proti začasnim ukrajinskim oblastem, si ne želi priključitve Rusiji. A istočasno vlado v Kijevu označujejo za nelegitimno, so pokazali rezultati včeraj objavljene javnomnenjske raziskave. Med vprašanimi v tej regiji, kjer promoskovski aktivisti zasedajo vladna poslopja v več mestih, jih 52,2 odstotka nasprotuje priključitvi Rusiji. Po drugi strani pa si 27,5 odstotka vprašanih želi nadvlade Rusije. si večina prebivalstva ne želi priključitve Rusiji - Kdaj plačilo plina? jih želi decentralizacije oblasti, je pokazala javnomnenjska raziskava kijevske-ga Inštituta za mednarodno sociologijo, ki jo je objavil ukrajinski tednik Zerkalo Nedeli. Med 3200 vprašanimi s celotnega pretežno rusko govorečega jugovzhoda Ukrajine delež tistih, ki nasprotujejo pridružitvi Rusiji, naraste na 69,7 odstotka. Na splošno prebivalci ukrajinskega vzhoda ostajajo zelo nezaupljivi do ki-jevskih začasnih oblasti. Po podatkih raziskave je za skoraj tri četrtine vprašanih začasni predsednik Oleksandr Tur-činov nelegitimen. Rusija, ki ima po ocenah zveze Nato na vzhodni meji Ukrajine v pripravljenosti okrog 40.000 vojakov, je zatrdila, da ima pravico vojaško posredovati v Ukrajini, da zaščiti pravice rusko govorečega prebivalstva. A medtem 57,2 odstotka vprašanih iz regije Doneck zagotavlja, da njihove pravice niso bile kršene, dve tretjini pa nasprotujeta morebitnemu vojaškemu posredovanju Rusije. (STA) Vladimir Putin ansa V regiji Doneck, kjer so separatisti že razglasili neodvisno republiko in zahtevajo referendum o avtonomiji, 38,4 anketiranih podpira zahteve po fe-deralizaciji Ukrajine. 41 odstotkov pa si seul - Potonjeni trajekt Od srede še vedno pogrešajo 273 ljudi SEUL - Kapitan južnokorejskega trajekta, ki je potonil v sredo, je povedal, da je z evakuacijo ladje odlašal, ker se je bal, da bi močan tok potnike odnesel stran. 69-letni Lee Joon-seok in še dva člana posadke so bili v petek aretirani. Lee, ki ga je polici- Aretirani člani posadke ansa ja že zaslišala, se je opravičil svojcem žrtev. Pojasnil je, da je dal posadki navodilo glede smeri plovbe, nato pa je za kratek čas odšel v svojo kabino in takrat se je zgodila nesreča. »Tok je bil zelo močan, temperatura oceana je bila nizka in mislil sem, da če bi ljudje trajekt zapustili brez ustrezne presoje, če bi bili brez rešilnih jopičev in tudi če bi jih imeli, bi jih odneslo stran in bi se znašli v drugačnih težavah,« je dejal. Poleg kapitana je bil aretiran tudi Cho Joon-ki, ki je krmaril ladjo v času nesreče. Po njegovih besedah se je trajekt obnašal drugače, kot je pričakoval. »Sam sem naredil napako, vendar se je krmilo obrnilo dlje, ko bi se moralo,« je zatrdil. Vsi trije aretirani, kot tudi večina od skupaj 28 članov posadke so preživeli, saj so trajekt zapustili, še preden je potonil. Potnikom so skoraj uro od začetka težav naročali, naj ostanejo na svojih mestih in naj trajekta ne zapuščajo, tako da so mnogi ostali ujetih v kabinah in niso imeli prave možnosti za rešitev. Število žrtev nesreče se je medtem povečalo na 29, 273 ljudi še vedno pogrešajo. Na trajektu Sewol, ki je plul na turistični otok Jeju, je bilo 476 potnikov in članov posadke, med njimi 325 dijakov in 15 učiteljev iz srednje šole v kraju Anson blizu Seula. Rešili so 174 ljudi. Močan potres v Novi Gvineji PORT MORESBY - Območje ob obali Papue Nove Gvineje v Tihem oceanu je včeraj stresel močan potres z magnitudo 7,5, je izmeril ameriški geološki inštitut. Epicenter potresa je bil 75 kilometrov jugozahodno od mesta Panguna na otoku Bougainville. Center za opozarjanje pred cunamiji v Tihem oceanu (PTWC) je že izdal opozorilo za Papuo Novo Gvinejo in Salomonove otoke. Do potresa je prišlo v noči na nedeljo po lokalnem času, o škodi pa za zdaj ne poročajo. Na istem območju je že 12 ur prej zemljo stresel potres z magnitudo 6,6, ki pa po vsej verjetnosti ni povzročil škode ali žrtev. Papua Nova Gvineja sicer leži na tako imenovanem ognjenem obroču, ki obdaja Tihi ocean ter ga pogosto prizadenejo potresi in bruhanje vulkanov. V Siriji izpustili ugrabljene novinarje PARIZ - Štirje francoski novinarji, ki so bili pred skoraj letom ugrabljeni v Siriji, so bili včeraj izpuščeni in se bodo v nekaj urah vrnili v domovino, je sporočil francoski predsednik Francois Hollande. Hollande je dodal, da so novinarji zdravi, in se zahvalil vsem, ki so prispevali k njihovi izpustitvi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Novinar radia Europe 1 Didier Francois in fotograf Edouard Elias sta bila ugrabljena 6. junija lani severno od Alepa. Novinar revije Point Nicolas Henin in samostojni fotograf Pierre Torres sta bila zajeta dva tedna kasneje v Raki na severu Sirije. Za zdaj ni znano, ali so novinarje izpustili ugrabitelji ali jim je uspelo zbežati, še poroča AFP. Število žrtev na Everestu naraslo na 13 KATMANDU - Število smrtnih žrtev petkovega smrtonosnega snežnega plazu na Mount Everestu je naraslo na 13, so včeraj sporočili iz nepalskega ministrstva za turizem. Iz snega so potegnili še eno truplo, še vedno pa pogrešajo tri osebe. Iskanje pogrešanih so morali včeraj prekiniti, iskalno akcijo pa bodo nadaljevali danes. Po petkovi tragediji so iz snega potegnili 12 trupel, sedem preživelih pa so rešili. Plaz je sicer zadel skupino gorskih vodnikov. Upanja, da bodo pogrešane našli žive, je minimalno. PREPREČEVANJE TINITUSA Moteče šumenje »TINITUS« rešeno s ZEN ZVOKI Pevec Mal je svoje stanje izboljšal s tehnologijo Žvižgi, šumenje, zvok slapov ali čričkov... to so simptomi zelo neprijetne težave - tinitusa. Tudi znani pevec Mal se spopada s tem, žal še premalo poznanim problemom. »Med krajšim izletom po Sahari nam je vodič svetoval, naj prisluhnemo tišini puščave. To izkušnjo se upošteva kot mistično, globoko, zelo pomembno. Sam sem slišal samo tisti neprijeten šum, ki spominja na tok vode. Odločil sem se, da moj sluh ne more ostati ujet v tisti šum, ki ga je naenkrat postalo resnično težko upravljati: prišel je trenutek, ko sem moral poiskati pomoč.« Osebje podjetja Maico je izkazalo vso izkušenost in potrpežljivost, ki je nujno potrebna, zato da ti lahko predlagajo ustrezno rešitev. Pevec Mal: »Že dolgo let se opiram na znamko Maico: tudi ti se odloči za to! Sedaj sem v popolni harmoniji s svetom. Vsem, ki imajo težave s tinitusom, svetujem, naj se zglasijo pri podjetju Maico.« LttUU Pevec Mal in naš avdioprotetik. Nino Benvenuti: pred podaljšanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja se je zglasil pri podjetju Maico za preiskavo sluha Sluh je potreben za koncentracijo in pozornost tudi, ko vozimo. Koncentracija v avtu vključuje tako vid kot sluh. Ce ne slišimo dovolj dobro, je treba z večjo pozornostjo gledati cesto, kar pomeni, da se zlahka prej utrudimo in smo posledično bolj raztreseni. Ohraniti nadzor nad sluhom je pomembno, saj lahko tako pogosto preprečimo tudi hude posledice! Prvak Nino Benvenuti. Čakamo vas na sedežih podjetja MAICO, da pridete preizkusiti svoj sluh. ČAKAMO VAS NA SEDEŽIH PODJETJA MAICO, DA PRIDETE BREZPLAČNO PREIZKUSITI SVOJ SLUH. TRST Ulica Carducci, 45 - Tel. 040/772807 URNIK: PON. - PET. 9.00 -13.00 /15.30 -19.00 in OB SOBOTAH ZJUTRAJ GORICA Ulica Gen. Cascino, 5/a - Tel. 0481/539686 URNIK: P0NEDEUEK- PETEK 9.00 -13.00 W W TRZIC Ulica Nino Bixio, 3 - Tel. 0481/414262 URNIK: PONEDELJEK - PETEK 9.00 - 13.00 /14.00 - 18.00 Za kogar se bo odločil za novo tehnologijo ¡MAICO , imamo do konca meseca ponudbo: » 20% POPUSt I » 4 leta garancije I w Davčni odbitek » do meje 19% I « Brezplačna " preiskava sluha 4 Nedelja, 20. aprila 2014 ALPE-JADRAN, DEŽELA / ob 25. aprilu - V kraju, kjer so bili pokopani Bobek, Ivančič, Kos, Tomažič in Vadnal Villorba ni pozabila na žrtve 2. tržaškega procesa Na predvečer spominsko srečanje z Lido Turk in Borisom Pahorjem, 25. aprila odprtje spomenika TRST - V mestecu Villorba pri Trevisu bodo letošnji 25. april praznovali s posebno in nadvse pomembno prireditvijo. Dan odporništva in osvoboditve bodo namreč posvetili Viktorju Bobku, Ivanu Ivančuču, Simonu Kosu, Pinku Tomažiču in Ivanu Vadnalu, ki jih je posebno fašistično sodišče na drugem tržaškem procesu obsodilo na smrt in jih je vod črnosrajčnikov 15. decembra 1941 usmrtil na openskem strelišču. Ob tej priložnosti bodo v njihov spomin odkrili spomenik. V takratno krvavo dogajanje je bil posredno vpleten tudi omenjeni kraj pri Trevisu. Ko je fašistični režim izpolnil svoje krvavo dejanje, se je znašel v dilemi, kam s trupli usmrčenih slovenskih fantov, da bi njihovi grobovi ne podžigali duha antifašističnega odpora. Zato so jih odpeljali daleč od rodne grude in jih v največji tajnosti pokopali prav v Villorbi. Dolgo ni nihče vedel za kraj pokopa, po daljšem poizvedovanju pa je Gizela, sestra Ivana Ivančiča, odkrila, da brat in njegovi tovariši ležijo na starem pokopališču Fontane v Villorbi, v predelu Chiesa Vecchia. Do konca vojne pa se o tem ni smelo govoriti in šele po osvoboditvi so sorodniki lahko prepeljali posmrtne ostanke v Trst, kjer so 28. oktobra 1945 priredili na Velikem trgu svečan pogreb, ki se ga je udeležila ogromna množica. Villorba očitno ni pozabila na dogodke pred 73 leti. Tamkajšnja občinska uprava je v sodelovanju s sosednjo občino Povegliano ter s krajevno sekcijo Vsedržavnega združenja italijanske pehotne vojske sklenila, da postavi To-mažiču in tovarišem spomenik na kraju, kjer so jih tajno in na hitro pokopali. Spomenik bodo, kot rečeno, slovesno odkrili med spominsko svečanostjo. Poleg tega pa bodo na predvečer, to je v četrtek, 24. aprila, priredili spominsko srečanje z zgovornim naslovom: »Da bi ne pozabili na peterico italijansko-slovenskih domolju- bov«. Na srečanju bo o dogodkih pred 73 leti govorila tudi Lida Turk, avtorica knjige o žrtvah drugega tržaškega procesa »December - Dicembre 1941«, častni gost večera pa bo pisatelj Boris Pahor. O padlih slovenskih fantih bosta govorila tudi prof. Marzio Favero in prof. Ernesto Brunetta. Srečanje bo potekalo ob 18.30 v vili Gio-vannina na Trgu Umberto I. Osrednja svečanost z odkritjem spomenika Viktorju Bobku, Ivanu Ivančiču, Simonu Kosu, Pinku To-mažiču in Ivanu Vadnalu bo naslednjega dne, v petek, 25. aprila, ob 11. uri, na kraju nekdanjega pokopa Fontane Chiesa Vecchia v Ulici Molino. Svečanosti se bodo udeležili tudi nekateri svojci umorjenih slovenskih an-tifašistov. Na fotografijah: zgoraj odkopavanje dotlej tajnega skupnega groba petih ustreljenih na pokopališču Fontane v Villorbi (1945); spodaj veličastni pogreb žrtev 28. oktobra 1954, ki mu je sledila ogromna množica od tržaškega Velikega trga po Korzu arhiv Pohod ob dnevu upora proti okupatorju Kot vsako leto, tokrat že peto leto zapored, bodo v Avberju organizirali pohod ob Dnevu upora proti okupatorju. Začetek pohoda bo v nedeljo, 27.4.2014 ob 10:00 izpred cerkve v Avberju. Traso pohoda vsako leto spremenijo, letos bodo kot cilj obiskali vasi Šepulje in Tomaj. Kot glavno temo pohoda bodo letos obudili spomin na požig šole v Avberju pred 70 leti, tovarišica Pavla pa bo spregovorila, kako je v času NOB Stjenko-va četa prišla v Tomaj. Dolžina trase pohoda je približno 14 km, seštevek višinskih razlik pa 340 m. Pohod je lahek do srednje zahteven, poteka večinoma po kolovozih, delno pa po gozdnih stezah. Za obutev priporočajo lahke pohodne gojzarje. Letošnji pohod bo potekal po valoviti kraški pokrajini, skozi gozodove, po skritih stezicah, ki jih tuji zavojevalci ne poznajo. Pohodniki se bodo zbrali v nedeljo, 27.4.2014 ob 9:30 v Avberju pri Francinovih. Začetek pohoda bo ob 10. uri. Spomnili se bodo požiga šole v Avberju, od katerega bo 7.5. minilo 70 let. Pot bo pohodnike vodila po gozdu do vasi Dobravlje, nato skozi Utovlje, nato do cerkvice Sv. Antona pri Šepuljah. Po starem izročilu velja, da so nekoč hodila samska dekleta molit in prosit Boga, da bi dobile dobrega in ljubečega moža. Pod najstarejšo trto teranovko se bodo udeleženci pohoda skozi še-pulje sprehodili med vinogradi do vrha Tomaja, tam bodo pri cerkvi malo počivali, se okrepčali in pripravili improvizirani partizanski miting. Tovarišica Pavla bo spregovorila o tem, kako je prišla Stjenkova četa med NOB v Tomaj. Sledil bo po-vratek po lepih gozdnih stezah do Avberja. Tam se bodo pohodniki na turistični kmetiji »Pri Francinovih« okrepčali s kraško joto in klobaso. Dolžina trase pohoda je približno 14 km, seštevek višinskih razlik pa 340 m. Pohod je lahek do srednje zahteven, poteka večinoma po kolovozih, delno pa po gozdnih stezah. Za obutev priporočajo lahke pohodne gojzarje. Za vsa dodatna pojasnila so prireditelji na razpolago tudi na tel. 041-660 561. zgodovina - Ob 70. obletnici tragične smrti dr. Stanka Vuka, Danice Tomažič in dr. Draga Zajca v Trstu Nova razkritja o trojnem umoru v ulici Rossetti Po navedbah anonimne pričevalke naj bi bil v krvavi dogodek vpleten Albert Gruden s partizanskim imenom Blisk - Danice Tomažič naj ne bi nameravali likvidirati TRST - Ob koncu svojega članka Trpka resnica o trojnem umoru v ulici Rossetti, ki ga je Primorski dnevnik objavil 9. marca 2014, sem izrazil upanje, da bi zgodovinar prof. Jože Pirjevec v do-glednem času še kaj razkril o pričevanju, na osnovi katerega zatrjuje, da so dr. Stanka Vuka, njegovo ženo Danico Tomažič in dr. Draga Zajca 10. marca 1944 v ulici Rossetti 31 v Trstu umorili slovenski komunisti iz vrst OF (prim. zbornik Foibe. Una storia dItalia, Einaudi, Turin 2009, str. 101). Nisem pričakoval, da bom že nekaj tednov pozneje to pričevanje lahko slišal na lastna ušesa in zvedel za nekatere dodatne pomembne podatke. Za to se moram zahvaliti Borisu Kuretu, ki je kot nekdanji predsednik Visokošolskega sklada Sergija Tončiča imel dalj časa v varstvu vilo Tomaži-čev v Trstu in je tedaj tudi marsikaj slišal o zgodovini te tako tragično zaznamovane družine. Kuret mi je namreč po branju članka v Primorskem dnevniku povedal, da verjetno ve za pričevalko, na katero se sklicuje prof. Pirjevec, in je potem res poskrbel, da sem se z njo tudi jaz srečal. Do srečanja je prišlo 26. marca v Trstu, poleg mene pa se ga je udeležil Boris Kuret. Podobno kot prof. Pirjevcu je pričevalka tudi nama izrazila željo, da bi ostala anonimna. Potrdila je pisanje prof. Pirjevca, dodala pa je, da je v trojnem umoru v ulici Rossetti sodeloval Albert Gruden s partizanskim imenom Blisk (Šempolaj 1923, Sežana Večstanovanjska palača v ulici Rossetti v Trstu, v kateri je prišlo do trojnega umora arhiv pd 1982). Ta je po njenih navedbah svoje sodelovanje v umoru izpovedal njeni mami, ki je bila Grudnova dobra znanka. Razodel ji je nadalje, da morilci prvotno niso imeli namena ubiti Danice Tomažič, a da so jih razmere k temu »prisilile«. Tudi na osnovi okoliščin, ki zadevajo istovetnost pričevalke in ki jih zatorej ne smem razkriti, sodim, da je njeno pričevanje resnicoljubno in zanesljivo. Poleg tega se ujema z mnogimi drugimi informacijami, ki sem jih v zvezi s to zadevo lahko preveril, od sumov nekaterih sorodnikov treh žrtev do biografskih podatkov o Albertu Grudnu - Blisku. Kljub vsemu temu ne trdim, da je krivda Alberta Grudna - Bliska na tak način neizpodbitno dokazana. Menim pa, da navedena dejstva ute- meljujejo takšno domnevo in torej predstavljalo pomemben prispevek k razkrivanju resnice o trojnem umoru v ulici Rossetti, do katere imajo pravico sorodniki žrtev, pa tudi krajevna slovenska in širša javnost. Ta krvavi dogodek je namreč prerasel v simbol tragedije, s katero so se primorski Slovenci soočali sredi 20. stoletja, in je široko znan tudi zaradi literarnih obdelav, ki jih je bil deležen izpod peres Borisa Pahorja, Toneta Partljiča, Fulvia Tomizze in drugih književnikov. Prav zato čutim dolžnost, da objavim, kar sem od pričevalke zvedel. Prepričan sem, da bi morali biti po 70 letih zmožni pogledati zgodovinski resnici v obraz sine ira et studio. Popravek in dopolnilo Izkoriščam priložnost, da popravim napako, ki se mi je prikradla v članek Trpka resnica o trojnem umoru v ulici Rossetti. V njem sem namreč zapisal, da je bil dr. Drago Zajc podobno kot dr. Stanko Vuk krščansko-socialno usmerjen. Dr. Drago Zajc ml., istoimenski sin žrtve v ulici Rossetti, me je 11. marca 2014 opozoril, da je bil njegov oče bolj liberalno nastrojen. K mojim skopim biografskim podatkom je dodal, da je njegov oče med drugim igral violino in se s tem tudi bolj ali manj preživljal v času študija, ker mu doma gmotno niso mogli veliko pomagati. Martin Brecelj / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 24. aprila 2014 3 evropske volitve - Kandidati za predsednika Evropske komisije Kdo bo predsednik: Schultz, Juncker ali Verhofstadt? BRUSELJ - Tokratne evropske volitve se od prejšnjih razlikujejo po tem, da so politične družine prvič imenovale kandidate za predsednika Evropske komisije, s čimer želijo volitve napraviti privlačnejše. V ospredju so trije obrazi najmočnejših strank, ki imajo dejansko edini možnost, da zasedejo ta ali kateri drugi visoki položaj v EU. Evropske volitve tokrat prvič potekajo v skladu z lizbonsko pogodbo, ki določa, da je treba pri izbiri novega predsednika komisije upoštevati izid volitev. Šef komisije naj bi v skladu z volilno logiko postal kandidat zmagovalne evropske sile. A ohlapno besedilo dopušča veliko tolmačenj in dejstvo je, da bodo še vedno imele zadnjo besedo članice unije. Tako še vedno obstaja tudi možnost, da šef komisije ne bo nihče od imenovanih kandidatov ali da položaja ne bo zasedel kandidat zmagovalne stranke. Martin Schultz PFpra [lm ) Prvak socialdemokratov Nemec Martin Schulz, knjigoljub in nogometni navdušenec, je kandidat evropskih socialistov. Schulz je rojen 20. decembra 1955 v majhnem nemškem mestu Hehlrath v bližini meje med Nemčijo, Nizozemsko in Belgijo. Poleg nemščine tako govori tekoče nizozemsko in francosko, pa tudi angleško, italijansko in špansko. Leta 1982 je odprl svojo knjigarno, ki jo je vodil dvanajst let. Branje, zgodovina in nogomet so njegovi hobiji. Kot najstnik je bil odličen nogometaš, celo z obeti, da postane profesionalen igralec, a je poškodba kolena to preprečila. Politično pot je začel z 19 leti. Leta 1987 je postal najmlajši župan najgo-steje naseljene nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija. Enajstletno županovanje v Wurse-lenu je, kot sam pravi, skovalo njegovo navdušenje nad evropskim projektom. V Evropski parlament je bil prvič izvoljen leta 1994. Deset let pozneje je bil izvoljen za vodjo politične skupine evropskih socialdemokratov. Na tem položaju je ostal do leta 2012, ko je postal predsednik Evropskega parlamenta. Tudi Schulz velja za človeka brez dlake na jeziku. Njegove ostre izjave so leta 2003 tudi sprožile spor z bivšim predsednikom italijanske vlade Silviom Berlusconijem, ki mu je zabrusil, da bi bil idealen za filmsko vlogo varnostnika v koncentracijskem taborišču. V pogovoru za rubriko Na večerji s Financial Timesom je aprila lani povedal, da se je po tej izjavi počutil ponižanega. »Vse svoje politično življenje sem posvetil boju proti antisemitizmu in nacizmu. (...) Kako si me ta človek drzne tako napasti?« je pojasnil za FT. Prav tako je tedaj za FT razložil, zakaj ne pije alkohola. Povedal je, da je poškodba kolena pri 18 uničila njegove nogometne sanje ter da je zato padel v globoko krizo in začel veliko piti. Na vprašanje FT, ali je bil alkoholik, je odgovoril: »Ne vem (...) Odločil sem se, da ne bom več pil. Bil sem dovolj mlad, da sem zbral dovolj moči. To je bilo 26. junija 1980.« Datum si je zapomnil, ker vsak večer piše dnevnik, je tedaj še pojasnil za FT. Jean-Claude Juncker Prvak konservativcev je Luksem-buržan Jean-Claude Juncker - evrostaro-sta in prijatelj malih držav. Juncker, rojen 9. decembra 1954, je v domačo politiko stopil z 28 leti. Leta 1984 je bil prvič izvoljen v luksemburški parlament. Od ja- Evropski parlament v Strasbourgu nuarja 1995 do decembra lani je bil luk-semburški premier, dolga leta tudi demokratični voditelj z najdaljšim stažem. Največ Evropejcev pa ga pozna kot šefa evroskupine, ki jo je vodil od septembra 2004 do januarja lani. Ob slovesu od evro-skupine je tudi dejal, da je zanj »oblast izgubila ves erotični naboj«. A zdaj se je na evropsko politično sceno ob podpori nemške kanclerke Angele Merkel vrnil kot kandidat konservativne Evropske ljudske stranke. Juncker velja za karizmatičnega in duhovitega politika brez dlake na jeziku, zato so njegovi dosedanji medli nastopi v vlogi »spitzen-kandidata« evropskih konservativcev marsikoga razočarali. Jih pa ni težko razumeti, saj ga je prejšnji pristop stal podpore Berlina in Pariza pri potegovanju za položaj predsednika Evropskega sveta. Juncker je sicer kljub ostrim opazkam in kritikam na splošno predan evropskemu projektu. Prejel je niz raznolikih priznanj. Za prispevek k razumevanju v Evropi in miru na svetu je leta 2006 prejel eno najprestižnejših evropskih nagrad, nagrado Karla Velikega. Junija lani pa ga je Grčija za prispevek pri reševanju pred bankrotom odlikovala z najvišjim redom države kot »pravega prijatelja« Grkov. Premier malega Luksemburga si je kot šef evroskupine prizadeval upoštevati tudi interese malih držav. O Sloveniji je vselej našel kakšno lepo besedo, tudi po padcu pokojninske reforme junija 2011, ko je sicer Slovence opozoril, da je ta reforma pač nujna. Slovenijo je omenil tudi na kongresu nemške CDU v Berlinu v začetku aprila, ko je bil v predvolilnem duhu kritičen, da v Italiji, Španiji in Sloveniji »vidimo zastoj pri strukturnih reformah pod vodstvom socialističnih vlad«, ki želijo še naprej kopičiti dolg na račun prihodnjih generacij, medtem ko se je v državah s konservativnimi vladami po bolečih strukturnih reformah brezposelnost zmanjšala, kar je tudi najboljša motivacija za izbiro na volitvah. Guy Verhofstadt Belgijec Guy Verhofstadt, vnet federalist in evropski osmoljenec, je kandidat liberalcev. Verhofstadt, rojen leta 1953, je bil leta 1985 že namestnik predsednika vlade z vzdevkom »mali Thatcher« zaradi naklonjenosti ideologiji prostega trga. Od leta 1999 do 2008 je bil belgijski premier. Prvi sedež v Berlaymontu naskakuje že tretjič. Leta 2004 je bil kandidat za naslednika Romana Prodija, a se mu ni izšlo. Tudi pet let pozneje ne, obakrat je prevladalo mnenje, da je prevelik federalist. Napisal je več knjig, med njimi Združene države Evrope, Nova doba imperijev in Premagovanje krize - kako lahko Evropa reši svet. ansa Volilno kampanjo evropskih liberalcev vodi skupaj s Fincem Ollijem Reh-nom, komisarjem za gospodarske in denarne zadeve. Medtem ko je Belgijec kandidat za šefa komisije, je Finec kandidat za druge visoke položaje v EU. S skupno kampanjo želita pokazati, da pot naprej vodi le z združenimi močmi. Rehn je v nagovoru na volilnem kongresu poudaril, da bosta s Verhofstadtom kot »Simon in Garfunkel politike EU zgradila most čez razburkane vode«. S kandidati tekmujejo tudi evropski zeleni in levica, nekateri pa kandidaturo bojkotirajo Svoje kandidate so predlagali tudi evropski zeleni, četrta najmočnejša politična skupina, in sicer »kmeta sveta« Jo-seja Boveja in Francisko Keller, ter šesta največja skupina, združena levica, ki je za kandidata imenovala karizmatične-ga vodjo grške opozicijske stranke Sirize Aleksisa Ciprasa. Peta največja politična skupina, Evropski konservativci in reformisti, v kateri prevladujejo protifederalistična drža in britanski konservativci, kandidaturo bojkotira, češ da ni nobenega dokaza, da ljudstvo želi panevropske kandidate. Prav tako kandidata ni predlagala najmanjša skupina, evroskeptična Evropa svobode in demokracije, ki jo vodi Nigel Farage. (STA) Povečan promet na mejnih prehodih s Hrvaško LJUBLJANA - Med velikonočnimi prazniki se vsako leto poveča promet na mejnih prehodih s Hrvaško. Ze v petek zjutraj so potniki na Obrežju izstopali iz Slovenije v sedmih kolonah, čakalna doba je bila okoli 45 minut, so opozorili na Policijski upravi Novo mesto. Največjo gnečo pri izstopu iz države pa so pričakovali včeraj čez cel dan. Ze v predprazničnih dneh so policisti na mejnih prehodih s Hrvaško zaznali povečan promet potnikov, osebnih avtomobilov in avtobusov. V preteklem letu je na veliki petek na mejnem prehodu Obrežje mejo prestopilo 35.300 potnikov v 12.334 vozilih, so navedli na novomeški policijski upravi. Povečan promet pričakujejo tudi na mejnih prehodih Metlika in Vinica. Voznikom svetujejo, naj za prestop meje uporabljajo manj obremenjene mejne prehode. Na pot naj se odpravijo pravočasno in spremljajo prometne informacije. Vozijo naj previdno in strpno, upoštevajo cestnopro-metne predpise in hitrost vožnje prilagodijo razmeram na cesti. slovenija - Alenka Bratušek pred kongresom Pozitivne Slovenije »Verjamem v zmago« Slovenska premierka v intervjuju za mariborski Večer tudi o odnosu z ustanoviteljem stranke Jankovičem LJUBLJANA - «Verjamem, da bom,» je predsednica vlade Alenka Bratušek v intervjuju za Večer odgovorila na vprašanje, ali bo zmagala na kongresu Pozitivne Slovenije. To prepričanje pripisuje predvsem pogovorom s poslanci in člani stranke, ki po njenih besedah ugotavljajo, da so v letu dni naredili veliko za državo.Priznala je, da se je tudi sama odločila za vstop v stranko zaradi Zorana Jan-kovica. »Dejstvo je, da smo z njim in zaradi njega zmagali na volitvah konec leta 2011,« je dejala, a dodala, da verjame, da člani in volivci PS niso bili zadovoljni, ko jim po volitvah ni uspelo sestaviti vlade. Z Jankovicem se sicer, kot pravi, normalno pogovarjata. Priznava mu tudi, da je odličen župan. Če Jankovic zmaga na kongresu, pa zase meni, da bi bilo zelo neodgovorno vztrajati na mestu predsednice vlade. »Če bi bila možna takšna ali kakršna koli drugačna rešitev, nam v Pozitivni Sloveniji pred dobrim letom ne bi bilo treba storiti vsega, kar smo - vključno z Jankovicevim odstopom -, da smo na koncu lahko sestavili vlado,« je spomnila. Na vprašanje, ali je Jankovic kdaj izrazil pričakovanje, da bi moral uživati nekakšno imuniteto pred vsemi postopki organov pregona, je zatrdila, da ne, je pa izrazil željo, da se ti postopki končajo hitreje. »Ne le zaradi njega, ampak zaradi vseh, ki imajo zaradi dolgotrajnosti postopkov uničen ugled,» je dodala. O podpori v DZ ni prepričana, da bodo poslanci obrnili hrbet Pozitivni Sloveniji: »Nekaj jih je res napovedalo, da bodo na kongresu glasovali za Jankovi-ca, a v parlamentu bodo verjetno dvakrat premislili, ali so zato res tudi proti vladi. Svoji vladi.« Bratušek je prepričana, da PS uspešno izpolnjuje tudi svoj program, a ceno koalicijskega usklajevanja vedno najdražje plača največja vladna stranka. Zeli si sicer, da bi lahko koalicija delala do konca rednega mandata. Ker so za stresne teste na vrsti evropske banke, dvomi, da bi lahko prišlo do prodaje banke, večjih težav pa ne vidi za Telekom. »Ne vem, koliko je interesentov, ker v prodajne postopke ne posegam, a naj bi jih bilo veliko.« Cene pa ni razkrila. Alenka Bratušek ansa Priznala je, da se z investitorji sestaja. Zelijo dobiti občutek, ali po vseh zapletih in zastojih v privatizaciji »tokrat mislimo resno.« »Predsedniki vlad so kdaj prej govorili tako, delali drugače, sama zdaj vidim, da nas je to stalo veliko kredibilnosti. Ta se nam je v zadnjem letu močno dvignila, ker smo finančni minister, guverner centralne banke in jaz govorili z istim jezikom, ne kot razglašen orkester.« Glede odstopa šefa nadzornikov NLB Franceta Arharja pa je dejala, da je slišala predvsem, da odhaja zaradi tega, ker si ena politična stranka dovoli res bistveno preveč vmešavanja v gospodarstvo. Dotaknila se je tudi dokumentarnega filma Maske demokracije in zanikala, da bi od grškega lastnika televizije Planet TV Theodorjem Kyriakoujem zahtevala, naj televizija dokumentarca ne predvaja. Na vprašanje, ali si bo dokumentarec ogledala v kinu, pa je odgovorila: »V kinu nisem bila, odkar sem postala premierka. Če bi le našla čas zanj, bi si izbrala kak drug film in žanr.« (STA) Zadruga Primorski dnevnik Upravni odbor sklicuje Redni Občni zbor V prvem sklicu, v ponedeljek, 28. aprila 2014 ob 11.30 na sedežu zadruge, Ul. Montecchi 6 v Trstu, v drugem sklicu, v torek, 29. aprila 2014 ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. Dnevni red: 1. otvoritev, namestitev predsedstva in zapisnikarja, imenovanje verifikacijske komisije in skrutinatorjev; 2. poročilo Upravnega odbora o poslovanju v letu 2013; 3. predstavitev obračuna za poslovno leto, ki se je zaključilo 31. 12. 2013; 4. poročilo Nadzornega odbora; 5. razprava o obračunu in odobritev; 6. stanje na Primorskem dnevniku. 6 Nedelja, 20. aprila 2014_TEDENSKI POUDAREK_ KAJ BODO POKAZALE EVROPSKE VOLITVE? Italijanski politični sistem se spreminja Vojmir Tavčar Dober mesec pred evropskimi volitvami je volilna mrzlica v Italiji dosegla višek, kot je jasno pokazal sredin incident v senatu. Predstavniki G5Z so med razpravo namenoma zagnali vik in krik proti zakonu, ki obravnava odnose med politiko in mafijo in kaznuje politike, ki sprejmejo volino podporo organizacij mafijskega kova, v zameno pa obljubjajo denar in druge ugodno-sti.Senatorji Grillovega gibanja so vlado in stranke, ki so podprle zakon, obtožili, da so ukrep razvodeneli, da so zagrožene prenizke zaporne kazni in da bo odobreni zakon samo omogočil pletenje zakulisnih vezi med politiko in organiziranim kriminalom. Namenoma so izzivali tako s svojimi nastopi, kot s kričanjem in tudi razkazovanjem portretov predsednika vlade Mattea Renzija in predsednika države Giorgia Napolitana. V svoji ih-tavosti so povsem »pozabili«, da so pred nekaj meseci njihovi kolegi v poslanski zbornici brez velikih pomislekov podprli isti zakon, ki je bil v spodnjem domu sprejet soglasno. Opravičevanje nekaterih poslancev G5Z, da so ravnali tako, ker so računali, da se bodo njihovi kolegi v senatu med drugim branjem zopersta-vili predlogu, je samo potrdilo, da so imeli sredini izgredi izrazit pečat predvolilne propagande in da je bila vsebina zakona povsem stranskega pomena. Sicer pa G5Z ni edino, ki si skuša v tem predvolilnem času zagotoviti čimvečjo medijsko odmevnost, čeprav tvega, da zdkrne čez rob sprejemljivosti, kot se je pripetilo samemu Beppeju Grillu z njegovo - milo rečeno - povsem neposrečeno priredbo teksta Prima Levija »Se questo e un'uomo« , ki jo je opremil s prilagojenim posnetkom vhoda v Auschwitz »P2 Macht frei«. Evropske volitve so narekovale veliko potez tudi predsedniku vlade Matteu Renziju, nenazadnje ukrep, ki bo tistim, katerih osebni dohodki, ki ne presegajo (bruto) 25.000 evro letno, že z majsko plačo zagotovil povišek nekaj desetin evrov. Pa tudi želja, da bi bil v nekaj tednih sprejet novi volilni zakon in da bi se senat v prvem branju pred volitvami izrekel o ustavni reformi, ki med drugim znatno krni pristojnosti zgornjega doma, ima izrazit predznak predvolilne propagande. Renzi je namreč prepričan, da bo samo z udejanjanjem obljubljenih reform lahko premagal evroskeptika Beppeja Grilla in preprečil, da bi se to antagonistično gibanje še okrepilo. Po drugi strani pa si želi volilno uveljavitev, ki naj bi mu dala kot predsedniku vlade večjo legitimnost, saj je prevzel vladno krmilo s tem, da je spodnesel strankarskega kolega Enrica Letto. Berlusconi in njegovi sicer pretiravajo, ko trdijo, da je Renzi že tretji premier, ki ga niso izvolili ljudje, ker je predsednik Napolitano pri razpletu vladne krize ravnal po predpisih ustave, ostaja pa dejstvo, da je bil Renzi izvoljen samo za sekretarja Demokratske stranke, medtem ko se na političnih volitvah ni nikoli pomeril. Kar ga tudi osebno peče, saj je vedno trdil, da mora imeti predsednik vlade legitimnost volilnega uspeha. Čeprav je nastopanje predsednika vlade včasih odbijajoče, ker je alergičen na kritike in napada tiste, ki ne soglašajo z njimi, kot da bi »pojedel znanje in modrost z veliko žlico«, mu je pa treba priznati, da je s svojo dinamičnostjo in tudi s stalnim nakazovanjem novih ciljev, prevzel vodilno vlogo na italijanski politični sceni in s tem potisnil na obrobje voditelja Forza Italia Silvia Berlusconi-ja. Večkratni premier, ki bo v teh dneh začel prestajati nedvomno milo kazen, ki mu jo je odmeril milanski nadzorni sodni senat (odslužil jo bo s skupno enim tednom dela v domu za ostrarele s posebnimi potrebami v kraju Cesano Boscone), je v zadnjem dvajsetletju s svojimi predlogi, nastopi in obljubami vselej imel glavno besedo, predvsem pa je bil dovolj spreten, da je nasprotnikom (delna izjema je bil samo Romano Prodi) znal vsili svojo agendo in jih je prisilil, da niso razvili avtonomnega in izvirnega političnega projekta, ampak so večinoma odgovarjali na njegove izzive. V zadnjih mesecih pa je Berlusconi moral prepustiti pobudo Renziju. Res je sicer, da si je odmeril svoj del medijske odmevnosti, ker igra vlogo državnika in sooblikovalca nove ustavne ureditve. Res je tudi, da je od Renzija dosegel nekaj uradnih srečanj (ne nazadnje dan potem, ko so milanski sodniki začeli razpravo o kazni, ki naj mu jo odmerijo), vendar ima taktirko zaenkrat trdno v rokah mladi Renzi. Berlusconi je bil potisnjen na obrobje, potem ko je s sodbo kasa-cijskega sodišča postala polnomočna obsodba na štiri leta zaporne kazni zaradi davčne utaje (tri leta so mu odpisali s pomilostitvijo). Takoj po obsodbi je menil, da mu bo uspelo ohraniti oblast z zaostritvijo in zahtevo po razpoustu parlamenta in predčasnih volitvah. Zato je odrekel podporo vladi Enrica Lette, vendar se je načrt izjalovil, ker se je uprla skupina njegovih parlamentarcev, ki so s podpredsednikom vlade Angelinom Alfanom ustanbovili Novo desno sredino in zagotovili Letti zadostno parlamentarno podporo. Če naj verjamemo javnomnenjskim raziskavam Nova desna sredina ne uživa med volivci velike podpore in ni sposobna odigrati vloge, ki jo je Forza Italija. Naj- brž tudi ni posrečena poteza, da skuša v južnem okrožju pritegniti volivce s kandidaturo Giuseppa Scopelli-tija, nekdanjega predsednika Kala-brije, ki je bil prisiljen odstopiti, ker so ga sodniki v prvi stopnji z razsodbo, ki ni polnomočna, obsodili na šest let zapora in prepoved opravljanja javnih funkcij zaradi lažnih obračunov občine Reggio Calabria, v času, ko je bil župan glavnega kalabrijskega mesta. Kljub nedorečenosti pa postaja Nova desna sredina zadosten atrakcijski pol za tiste parlamentarce, ki zapuščajo Berlusconija, ker menijo, da se njegova ladjica potaplja. Najbolj je odmevalo dejstvo, da je iz FI izstopil dolgoletni Berlusconijev tiskovni predstavnik Paolo Bonaiuti, v krajevnem merilu pa najbrž ni zanemarljivo dejstvo, da z Novo desno sredino kandidira nekdanji tržaški župan Roberto Dipiazza. Glede na dosedanje izkušnje je nedvomno preuranjeno proglasiti Berlusconija za politično mrtvega, saj je milanski medijski mogotec znal doslej z veliko spretnostjo pridobiti veliko glasov in zato je pričakovati, da bo tudi v tej kampanji zaigral vse za vse in si skušal pridobiti zadostno podporo volivcev.Kaže, da je volilno letvico nastavil na 20 odstotkov glasov, predvsem pa mu gre za to, da ga ne bi prehitel Grillo. Kandidatne liste FI so šibke, Berlusconi bo zopet skušal staviti predvsem na prepričevanje volivcev, kar se mu je doslej med volilnimi kampanjami večkrat posrečilo. Dosedanji napor in predvsem odločitev, da zaigra vlogo državotvornega politika in prispeva k usta- vni reformi in k oblikovanju novega volilnega zakona, sta Berlusconiju omogočila, da še vedno igra eno od glavnih vlog na italijanski politični sceni, kljub vsemu pa prevladuje med komentatorji občutek, da po sili razmer drsi počasi na obrobje in da imata glavni vlogi Renzi in Grillo, ki bosta resnično merila moči. Kot Berlusconi sta tudi Renzi in Grillo stavila predvsem na svojo moč prepričevanja in na lastno karizmo, kot kaže dejstvo, da tudi kandidatne liste DS in G5Z niso navdušujoče in da so kandidatne liste DS izstopale samo zaradi domislice, da so nosilke list v vseh petih okrožjih ženske. Vsi ostali (z delno izjemo Berlusconija, kot je bilo rečeno) se morajo zadovoljiti z drugorazrednimi vlogami in bodo lahko zadovoljni, če bodo presegli vstopni prag. To vsaj v italijanskih razmerah velja tudi za levico, ki se zdužuje okoli voditelja grške Sirize Aleksisa Ciprasa, ki doslej ni bila sposobna nobene odmevne poteze. Iz povedanega je jasno, da bo imel izid majskih volitev za Evropski parlament v Italiji predvsem notranjepolitični odmev. Na to so naravnane propagandne mašinerije vseh strank. Paradoksalno je, da lahko načne razmerja moči v državi izid volitev, ki ne bo vplival na sestavo italijanskega parlamenta. Evropske teme, vsaj v Italiji, so kljub ukrajinski krizi in očitni nemoči EU, še vedno v ozadju, nihče se ne ukvarja z nevarnostjo uveljavitve do evropskega povezovanja sovražno nastrojenih gibanj. Uspeh Marine Le Pen na občinskih volitvah v Franciji je pognala politikom nekaj strahu v kosti, ven- -/ dar je problem Evropske unije (kakšna naj bi povezava bila, katere naj bi bile njene prioritetne vloge, v kolikšni meri naj bi bila predvsem Evropa narodov in ne samo povezava držav) bil v nekaj dneh zopet v drugem ali celo tretjem planu. Povedano kaže, da preživlja italijanski sistem obdobje spreminjanja, ki ni tako dramatično kot tisto v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, vendar ima lahko daljnosežne posledice. Pred dvajsetimi leti je razpadel tedanji strankarski sistem, Severna liga je dosegla pomembno uveljavitev, na politično sceno je stopil Berlusconi. Kljub novim dejavnikom pa je ostala politična scena dejansko razdeljena na dva dela: na eni strani progresistično naravnana leva sredina (čeprav so si bile stranke večkrat v laseh in niso znale oblikovati neke bolj homogene politične enote), na drugi konserva-tivnma desna sredina, ki pa ni nikoli znala dozoreti v konservativno silo evropskega formata. V zadnjem času pa je delitev na progresistični in konservativni tabor v dvomu, ker je z lanskoletnimi političnimi volitvami na prizorišču prisoten še tretji dejavnik, Gibanje 5 zvezd Beppeja Grilla, ki zavrača vsakršno tradicionalno politično oznako, noče biti ne levičarsko ne desničarsko, ampak se proglaša za nekaj drugega. G5Z označuje sedaj predvsem radikalno oporekanje celotenemu političnemu establišmentu. Dejstvo, kot je zapisal Giovanni Orsina, da je zaradi navedenih sprememb manj vidna in najbrž tudi manj vplina tradicionalna delitev na levico in desnico v Italiji, je dala večjo težo razkolu med establišmentom in radikalnimi protestniki, ki jih sedaj poosebljata Grillo in njegovo gibanje. Morda gre samo za prehodno fazo in bo v prihodnje znova v ospredju tradicionalna delitev na desnico in levico. Ni pa povsem gotovo, saj je na evropski sceni veliko gibanj, ki bi jih težko opredelili s tradicionalnima politološkima kategorijama levice in desnice. Zaradi tega ni mogoče izključiti, da bi se Italija, kjer je odnos med družbo in uradno državo zapleten, v prihodnje lahko spremenila v neke vrste nevsakdanji politični laboratorij, v katerem bi oblast pripadla nekemu zmernemu centru, v opoziciji pa bi bila radikalna oporečniška sila, ki zaradi svojih stališč ne bi imela legitimnosti, da vlada (saj G5Z nima nekega jasnega programa in je težko razumeti, kaj hoče). Zopet bi bili priča - sicer v razmerah enaindvajstega stoletja - neke vrste reprizi tistega blokiranega sistema, ki je bil značilen za Italijo v desetletjih hladne vojne. Taka repriza nedvomno ne bi bila navdušujoča, predvsem pa za Italijo ne bi bila perspektivna. Kako se bo razvijal italijanski sistem bo v znani meri odvisno od predsednika vlade in Demokratske stranke. Če bosta udejanjila napovedano, če bosta znala zopet pognati gospodarski stroj in odpraviti vsaj del brezposelnosti, če bosta udejanjila večjo socialno pravičnost, če bosta zagotovila dovolj uravnovešen volilni zakon in uravnoteženo ustavno reformo, ki bo pospešila parlamentarno delo, obenem pa zagotovila zastopanost vsem (vključno z narodnimi skupnostmi), če bosta ovrednotila svoje socialistično izročilo, bo spreminjanje ubralo pravo smer, peruti radikalnih protest-nikov bodo pristrižene z učinkovitimi političnimi prijemi. Marsikaj pa je odvisno tudi od raznih desničarskih formacij in od dejstva, ali se bodo znale razviti v konservativno silo evropskega formata, ki bo po eni strani tekmovala z Grillom, po drugi pa bo alternativna levi sredini. Razvoj v to smer bi bil nedvomno pozitiven, problem pa je, da med voditelji des-nosredinskih formacij ni videti nikogar, ki bi imel dovolj moči in jasno vizijo cilja, ki ga hoče doseči. / OBLETNICA Nedelja, 20. aprila 2014 7 23. APRILA, PRED 70 LETI, SO OBESILI 52 TALCEV V UL. GHEGA Maščevanje in krut zločin okupatorja Milan Pahor y letošnjem letu 2014 se vrstijo ena za drugo sedemdesetletnice tragičnih dogodkov, ki so se boleče zarezali v dušo narodnoosvobodilnega boja in odporniškega gibanja pri nas. Najprej 27. februar z Operacijo Bober, nato 2. april in atentat na kinodvorano na Opčinah ter nato 3. aprila ustrelitev 71 talcev na vojaškem strelišču, prav tako na Opčinah. Trupla 71 talcev so nato odpeljali v uničevalno taborišče Rižarna pri Sv. Soboti v Trstu, kjer so jih sežgali v krematorijski peči. To je bil začetek delovanja taborišča smrti v Rižarni, ki se je nadaljevalo vse do 29. aprila 1945, ko so pripadniki nemške enote minirali peč in jo uničili. Med omenjene dogodke spada tudi sedemdesetletnica obešanja, 23. aprila 1944, 52 talcev v Ulici Ghega v Trstu, v stavbi današnjega konservatorija Tartini. Takrat je bila tam vojaška menza, ki sta jo dva partizana diverzanta minirala dan prej in sicer 22. aprila 1944. Okoliščine tega okupatorskega zločina so znane. Dalj časa je bila nekaka negotovost glede samega točnega števila obešenih talcev, čeprav je uradni razglas tržaške prefekture z dne 23. aprila 1944 v obliki lepaka uradno sporočil naslednje: »Dinamitni atentat na Deutsches Soldatenheim. Uradno se sporoča: včeraj, v soboto, so koministični elementi izvršili di-namitni atentat na Deutsches Soldatenhein v Trstu, ki je zahteval življenja nekaj nemških vojakov in nekaj italijanskih civilistov. Aretiranih je bilo večje število oseb iz atentatorjem najbližjih krogov.« (To ni točno, ker so bili talci zaprti v zaporu Coroneo v Trstu in niso imeli z atentatom v Ulici Ghega prav nobene zveze. Opomba avtorja). »Hitro vojaško sodišče jih je obsodilo 51 na smrt. Sodba je bila tudi izvršena takoj« Kljub uradni številki 51 so se dolgo časa po vojni pojavljali seznami talcev, na katerih je bilo najprej 49 imen, potem 50 in 51 ter šele v letu 1974 končna številka 52. Do nepopolnosti je najbrž prišlo, ker ni bilo mogoče takoj identificirati prav vseh talcev. Točnejše podatke so nato posredovali pričevalci. Najbolj verodostojno pričevanje je prišlo na dan 23. aprila 1974 (ob 30-letni-ci tragičnega doodka). Tedaj že upokolje-ni nameščenec tržaškega pogrebnega podjetja je podal izjavo. Pričevalec ni dovolil uredništvu Primorskega dnevnika, da bi objavili njegovo polno ime. Pričevalec je vsekakor Slovenec. Omenjeni pričevalec je povedal, da so ga v nedeljo tistega usodnega tragičnega dne 23. aprila 1944 poklicali in rekli, naj s svojimi šestimi tovariši pripelje v poslopje v Ulici Ghega 52 krst. Nato naj obešen-ce snamejo z zank, jih položijo v krste in odpeljejo na pokopališče. Pričevalec je nadaljeval pripoved in rekel, da so sneli talce z zank ter jih položili v krste. Našteli so 52 trupel. Nato je še opisal prizorišče: trupla so visela predvsem desno in levo po stopnišču. Največ trupel je viselo v menzi, nekaj jih je bilo obešenih blizu oken, tako da so bila vidna s ceste. Talci so viseli povsod tam, kjer je bil prostor primeren za obešanje. V njegovem pričevanju je tudi zaključek. Tako je povedal, da je bila v tistem obdobju na pokopališču pri Sv. Ani vedno pripravljena velika jama za žrtve bombardiranj in za druge primere. Pred tako jamo so nato uslužbenci pogrebnega podjetja pripeljali vseh 52 krst. Pri pogrebu so bili prisotni samo oni; ni bilo duhovnika, ni bilo niti nemških vojakov. Enota nemške vojske je nadzorovala le snemanje trupel z zank in polaganje žrtev v krste. Pričevalec - uslužbenec pogrebnega podjetja - je zaokrožil svojo pripoved še z dvema podatkoma. Prav tako je imel žalostno nalogo pokopati na pokopališču pri Sv. Ani 8 (osem) talcev, ki so bili ustreljeni na Opčinah ter leta 1930 štiri bazoviške junake. Omenjeno pričevanje torej jasno govori o obešenju 52 talcev, seznam tržaške prefekture pa je imel 51 talcev. Nekateri drugi pričevalci so povedali, da so tistega dne Nemci kar na cesti pobrali še eno osebo, ko so peljali talce od zapora Coroneo do stavbe v Ulici Ghega. Tako je bilo število 52. Nadalje je Primorski dnevnik dne 16. avgusta 1974 objavil pričevanje antifašista Bruna Pahorja z Jamelj. Omenjeni je povedal, da je bil takrat zaprt v zaporu Co-roneo v Trstu v celici, kjer sta bila poleg njega še dva jetnika: 67-letni moški s Kostanjevice na Krasu ter 22-letni sin albanskega diplomata. Oba so takrat odpeljali iz celice brez prtljage in se nista več vrnila. Pozneje se je ugotovilo, da njunih imen ni bilo na seznamu 50 oseb, ki so ga pripravile nemške vojaške oblasti. Prav tako se je po vojni ugotovilo, da sta bila med 52 obešenimi v Ulici Ghega. Tako ponovno pridemo do števila 52. Največ obešenih je iz Postojne in okolice, posamezniki so seveda iz Trsta, s Krasa, Vipavske doline, z Brd in Istre. Poleg teh oseb pa so bili številni iz raznih italijanskih krajev: s Sicilije, Caserte, iz Brindisija, Capo Orlando, Pinerola, Vidma in še mnogih drugih. Podatke seveda hrani tudi Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Obstoja seznam vseh 52 obešenih dne 23. aprila 1944 v Ulici Ghega v Trstu. Skratka, sedaj se jasno govori o 52 talcih. Partizanski napad Obešenje 52 talcev je bil zločin nemškega okupatorja. Bilo je maščevalno dejanje zaradi partizanskega atentata na nemški vojaški klub in menzo v Ulici Ghe-ga v Trstu. Napad sta izpeljala po vsej primorski znana partizanska diverzanta Mir-dabat Sejdov, imenovan Ivan Ruski in Mehti Gusjenov Hussein Zadej, med primorskimi borci poznan kot Mihajlo. Oba sta bila sovjetska vojna ujetnika in nato mobilizirana v nemško vojsko. Dobro sta obvladala nemščino, kar jima je omogočilo prosto gibanje med nemškimi vojaki. S svojo enoto sta prišla v naše kraje. Iz kasarne na Opčinah sta pobegnila s skupino drugih dvajsetih vojakov. Ivan Ruski v svojih spominih omenja nekatere aktivistke OF, ki so jim pomagale organizirati prebeg: Slavo Čebulec-Katro z Opčin, Milko Petelin iz Repniča, Marijo Štoka s Krajne vasi. Pridružili so se slovenskim primorskim partizanom. Mihajlo in Ivan sta bila vključena v Gradnikovo brigado, saj je v njej delovala »ruska četa«. Marca 1944 je štab XXXI. divizije začel zbirati prostovoljce za formiranje posebne udarne diverzantske skupine za posebne akcije proti Nemcem. Mihajlo in Ivan sta se prijavila med prvimi. Delovala sta predvsem kot diverzan-ta, bodisi v skupini bodisi sama. Bila sta iz- Na fotografijah zgoraj, obešeni in delegacija iz Postojne leta 1985; Spodaj poslopje, kjer je danes konservatorij, desno razglas tržaške prefekture arhiv redno drzna in bila sta izurjena za delovanje z eksplozivom. Mihajlo je padel že med vojno na Vi-tovljah v Vipavski dolini. Ivan Ruski pa je vojno preživel in se vrnil v rodni Baku (Azerbajdžan). Po vojni je večkrat prišel na Primorsko in v Trst. Osebno sem ga videl (bolj od daleč) na partizanskem mitingu leta 1967 v Bazovici. Ivan Ruski je napisal knjigo spominov Boji na obali Jadrana. Tam sta opisani obe diverzantski akciji: napad na kinodvorano na Opčinah in napad na nemški vojaški klub in menzo v Ulici Ghe-ga v Trstu. Prisluhnimo njegovi pripovedi: »Zvečer 21. aprila sva z Mehtijem bila že v Trstu, kjer so naju čakali tržaški aktivisti in naju sprejeli na stanovanje. Zjutraj naju je ile-galčeva hči popeljala po mestu, da bi nama pokazala objekt diverzije. (...) Prišla sva do vrat stavbe, kjer je bilo v nemščini napisano »Nemški vojaški klub. Samo za Nemce«. Mehti je ostal zunaj z minama v torbi, jaz pa sem šel v prvo nadstropje, da bi pregledal položaj. Dvorana je bila polna gostov. Na hodniku je stala vrsta nemških vojakov pri blagajni za kupone. Tam sem se nekaj časa prerival, nato sem odšel po stopnicah navzdol. Zatem sva odšla pod stopnišče na drugo stran dvorišča.Tam sva pripravila mino, vložila vanjo dva detona-torja, katerima sva na konico nadela stekleno ampulo s kislino in oblečeno v tanko bakreno prevleko. Ko je bilo že vse gotovo, sva z zobmi stisnila vsako ampulo posebej, da se je steklo zdrobilo. Zdaj je kislina začela razjedati žico, ki je vezala ampulo in vzmet udarne igle. (...) Z mino sva šla čez dvorišče in po stopnicah v tretje nadstropje. Tam sta odložila mino na pripraven kraj. (...) Nisva smela zamuditi niti minute, a obenem je bilo treba delati mirno in hladnokrvno. Ko sva šla h glavnemu vhodu, sva zagledala nemškega kapetana. Stekel sem k njemu, mu izkazal čast in naglo odprl vrata pred njim rekoč: »Prosim, gospod hauptman« (seveda po nemško) in se postavil v mirno pred njim. »Oh, hvala« se je zadovoljno nasmehnil oficir in šel po stopnicah navzgor. Midva sva šla za njim. Vstopil je v oficirsko, midva v dvorano za vojake in podoficirje. Kako minuto sva stala pri vratih, da bi poiskala prazni mesti. Pri eni od miz sva opazila prazen stol. »Ali je dovoljeno«, sem vprašal vojaka, ki je sedel za mizo. Pokimal je z glavo. Mehti je položil torbo zraven stola in prosil vojaka, da bi popazil nanjo in na prostor, medtem ko bova šla po kupone. »Pazil bom, brez skrbi; vsak trenutek bo prost še en stol in ga bom zasedel za vaju«. Z Mehtijem sva šla k blagajni in se nekaj časa prerivala zraven vrste čakajočih. Če bi takoj odšla, bi bilo narobe. Srce nama je burno razbijalo. Kaj če useka prezgodaj, mi je zoprna misel kljuvala v glavi. Od tedaj, ko sva strla ampule, je minilo nekaj napetih minut. Počasi se je Meh-ti prestopil proti vratom. Še en korak, drugi in tretji. Po njegovih stopinjah sem se še sam napotil. Še malo in bila sva zunaj. Obrisala sva si pot s čela, pogledala drug drugega in se nasmejala.« Na ulici sta nato Mihajlo in Ivan Ruski skočila na prvi tramvaj in se odpeljala. Bila sta že v predmestju in sta začela korakati v strmino, ko se je zaslišala zamokla eksplozija. V napadu na vojaški klub in menzo je bilo ubitih pet nemških vojakov. Ker je veljalo pravilo, da je vsak Nemec vreden deset drugih navadnih oseb, so se nemške vojaške oblasti odločile, da bodo ustrelile 50 talcev. Ustrelili pa so jih 52. Čas megli spomin in prav je tako. Spomin pa ne sme v pozabo. Prav tako ne sme nikoli v pozabo partizanski napad na nemški vojaški klub in menzo v Ulici Ghe-ga v Trstu. Minilo je 70-let, spomin, ki je hkrati opomin, je ostal, izročilo prav tako. V letu 2014 smo se spet spomnili na napad in na okupatorjev zločin, ko so obesili 52 talcev v notranjosti stavbe. Tega ne smemo nikoli pozabiti. Imena 52 talcev 1.) Ivan BANOV (letnik 1924) Šibe-nik 2.) Franc BLAŽEK (1912) Brezje (Postojna) 3.) Anton BIZJAK (1887) Kojsko 4.) Roza Bizjak (1912) Hrašče (Postojna) 5.) Janez Blažič (1903) Studenec (Postojna) 6.) Just BLAŽINA (1901) Trst 7.) Miroslav Bo-gatec (1923) Križ (Trst) 8.) Ivan BOLE (1892) Landol (Postojna) 9.) Ivan BULIC (1918) Zadar 10.) Edoardo CAVALLARO (1913) Roccalumera (Sicilija) 11.) Srečko Cijan (1925) Sovodnje ob Soči 12.) Josip Dekleva (1907) Orehek (Postojna) 13.) Giu-lio DELLA GALA (1926) Caserta 14.) Marco EFTIMIADI (1921) Brindisi 15.) Bruno ESPOSITO (1924) Videm (Udine) 16.) Alberto FALISCHIA (1918) Pinerolo 17.) Francesco FALISCHIA (1903) Artegna 18.) Irma Geat (1908) Trst 19.) Stanko GRGIČ (1919) Veliki Dol 20.) Angel GRMEK (1903) Kobjeglava 21.) Zora GRMEK (1919) Avber 22.) Rudolf HRVATIČ (1927) Zabrežec (Dolina pri Trstu) 23.) Stanko HUSU (1904) Orlek (Sežana) 24.) Franc JURMAN (1900) Sv. Petar u Šumi 25.) Hi-larij KARIŠ (1908) Nabrežina 26.) Stanko KOČEVAR ( 1892) Ajdovščina 27.) Alojz KRIŽAJ (1897) Orehek (Postojna) 28.) Drago KRIŽAJ (1928) Orehek (Postojna) 29.) Ivan KRIŽAJ 30.) Jurij KRIŽAJ (1915) Pod-grad 31.) Eugenio MADALOZZO 32.) Angel MAKORIČ (1913) Čavle (Rijeka) 33.) Carlo MILLO (1924) Vižinada 34.) Franc PAULIN (1876) Ozeljan 35.) Danilo PELI-CON (1925) Sovodnje ob Soči 36.) Rudolf PERIC (1898) Brestovica 37.) Karel PETELIN (1915) Gorjansko 38.) Laura PE-TRACCO NEGRELLI (1917) Trst 39.) Franc PREMRU (1901) Hrenovice (Postojna) 40.) Salvatore SEMINARO (1900) Capo Orlando 41.) Ivan SERBLIN (1889) Sv. Petar u Šumi 42.) Luciano SOLDAT (1925) Trst 43.) Anton STEGEL (1895) Orehek (Postojna) 44.) Alojz ŠABEC (1910) Hrenovice (Postojna) 45.) Gilberto TO-GNOLLI (1910) Trst 46.) Franc TURK (1915) Hrenovice (Postojna) 47.) Josip TURK (1926) Hrenovice (Postojna) 48.) Marija TURK (1920) Hrenovice (Postojna) 49.) Stanislav TURK (1922) Hrenovice (Postojna) 50.) Angelo ULIVELLI (1895) Sca-racci (Firenze) 51.) Venčeslav ZENKO (1922) Rakitnik (Postojna) 52.) Anton ZO-VIC (1898) Sv. Petar u Šumi 8 Nedelja, 20. aprila 2014 KULTURA / v kulturnem domu - Simfoniki RTV Slovenija in Kvintet Ventus Pomladne note v Novi Gorici padova - Katedra za slovenščino Pisatelj Marko Sosič o slovenski identiteti Na fotografijah: levo Simfoniki RTV Slovenija spodaj Kvintet Ventus vidmar Kulturni dom Nova Gorica je v svoji pomladni ponudbi abonmajskih koncertov gostil Simfonični orkester RTV Slovenija s solisti, na aprilskem abonmajskem koncertu Pihalni kvintet Ventus iz Salzburga. Vsaka od štirih skladb, ki jih je izbral Simfonični orkester RTV Slovenija, je bila povezana z barokom. Simfoniki so začeli z znamenito Glasbo za kraljevi ognjemet Georga Friedricha Handla - festivalskim delom namenjenim praznovanju. Po krstni izvedbi novitete slovenskega skladatelja Pavla Mihelčiča za violino, violo, violončelo in orkester Concerto grosso št. 2 'Veter v tihem prostoru', je sledil znani - Bachov Tretji Bran-denburški koncert, ki so ga simfoniki izvajali brez dirigenta kot je značilno za baročno izvajalsko prakso. Za zaključek pa so vključili Koncert za orkester Zoltana Kodalyja - obsežno enostavčno orkestrsko delo, ki oblikovno izhaja iz Bachovih Brandenburških koncertov in čeprav je mlajše po nastanku, v sebi nosi nekaj baročnega pridiha. Nastal je na pragu štiridesetih let minulega stoletja po naročilu Čikaških simfonikov. V njem je izrazil parafrazo na ameriške paradne pihalne orkestre, ki se izraža v močnem zvoku trobilne sekcije. Oblikovno se z barokom spogleduje tudi Concerto grosso Pavla Mi-helčiča. V enostavčni skladbi je avtor li-ričnost nakazal fragmentalno in jo pomaknil v ozadje fraz. V njej se prepleta igra solistov - violina, viola in violončelo, njihov dialog je včasih zgoščen spet drugič prepuščen introspekciji posameznika. Orkester bodisi gradi osnovno temo bodisi je zvočna kulisa in spremlja dogajanje znotraj solističnega tria. Vsa izbrana dela so se povezovala tudi v smislu poudarjanja solistične igre, saj so bili solisti orkestra pogosto v ospredju. Ne samo v delu Pavla Mihelčiča, kjer so se dopolnjevali odlični Benjamin Ziervogel, Katja Krajnik Kralj in Igor Mitrovic, tudi druga dela so pogosto prepuščala osrednjo vlogo posameznim solistom znotraj ansambla. Tako je izzvenel tehten večer v izvedbi Simfonikov RTV Slovenija pod taktirko kitajskega dirigenta En Shaa. Pihalni kvintet Ventus Salzburg sestavljajo diplomanti Univerze Mozarteum, ki prihajajo iz Nemčije, Madžarske, Tirolske in Avstrije, solisti treh orkestrov iz Salzburga: Mozarteum, Ca-merata in Komorni filharmoniki. Fagotist Christoph Hipper o nastopu v Novi Gorici pravi, da je »program izbran na tradiciji tistega, kar je predstavljala av-stro-ogrska monarhija ... potem pa je člane kvinteta nekaj premamilo in so z de- Sosičeva knjiga Tito amor mio je v Padovi vzbudila veliko zanimanja V petek, 11. 4. 2014, se je v Pa-dovi mudil pisatelj in režiser Marko Sosič. Prišel je na pobudo Katedre za slovenski jezik in književnost Univerze v Padovi, gostovanje pa so omogočili Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slo-venistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik ter založba Beletri-na in Javna agencija za knjigo, pa-dovska soorganizatorja pa sta bila združenji Nube in Giovani Europei. Marka Sosiča so povabili, da bi tudi v Padovi predstavili njegovo knjigo Tito, amor mijo (izšla je pri založbi Litera, prevod v italijanščino pa pri založbi Comunicarte), predstavitvi katere so prisotni z veseljem prisluhnili v knjigarni Laforma-delibro. Pogovor sta povezovali Polona Li-beršar, učiteljica slovenščine ter Neira Mer-čep, predavateljica hrvaške književnosti, obe z Univerze v Pa-dovi. Pogovor je tekel na temo Markove knjige ter življenja slovenske skupnostni na Tržaškem nekoč in danes ter o slovenski identiteti v Italiji in Sloveniji po osamosvojitvi. Obiskovalci so knjigo z navdušenjem pokupili. Založba Bele-trina jim je prijazno omogočila, da so lahko na srečanju prebrali nekaj odlomkov prevoda Sosičeve zadnje knjige Ki od daleč prihajaš v mojo bližino, prevod je delo Martine Cle-rici, ki so mu vsi zaželeli, da bi čim prej ugledal luč sveta ter da bi imel Marko Sosič še veliko razlogov, da jih še obišče. lom brazilskega skladatelja Ronalda Mi-rande posegli po Južni Ameriki. Mnenja smo, da je dobro programe oblikovati s skladbami iz različnih slogovnih obdobji. Prizadevamo si, da na program vključimo čim več izvirnih skladb za pihalni kvintet, včasih pa se odločimo tudi za priredbe, saj je izvirni repertoar za pihalni kvintet razmeroma omejen. Tako sta na programu pristali priredbi Uvertura k operi Čarobna piščal in Suita iz opere Karmen.« Ventus je po prvem delu zazrtem v galanten klasicizem z deloma Mozarta in Haydna, z glasbo madžarskih skladateljev Ligetija in Farkasa (skladatelja 20. stoletja) odprl vpogled v zvočnost, ki je hkrati atraktivna in zahtevna. Osrednjo težo je položil v niz Šest bagatel Gyorgyja Ligetija, ki je temeljno delo za pihalni kvintet. Kratke prijetno zveneče miniature zahtevajo tehnično dovršenost in ubranost. Vsak glasbenik se predstavlja solistično. Stari madžarski plesi iz 17. stoletja Ferenca Farkasa so tako kot Lige-tijeve bagatele središčno delo za pihalni kvintet. Farkasovi Stari plesi so zanimivi za poslušalce, saj ne najdemo literature za pihalni kvintet iz 17. stoletja. Z Variacijami na chorose Ronalda Mirande - tipične brazilske žalostinke pouličnih pevcev, pa je pokazal smernice novodobnega ustvarjanja glasbe za pihalni kvintet. Ventus Salzburg je zasedba s polnim zvočnim izrazom: nian-siranja, vsebinska grajenja in spretne in-terpretativne rešitve črtajo lastnosti, ki z odprtostjo odkrivajo sodoben glasbeni izraz. Ventus sodi med komorne zasedbe, ki izhajajo iz priznane avstrijske tradicije s pridihom sodobnosti - za tehnično dovršene koncerte z zanimivimi glasbenimi zgodbami. Metka Sulic trst - Ob prvi obletnici smrti Občuten poklon pianistu in pedagogu Dariu De Rosa Tržaški pianist in pedagog Dario De Rosa je ob prvi obletnici smrti doživel zelo občuten poklon, ki sta ga skupno organizirala društvo Chamber Music in konservatorij Tar-tini: v nabito polni Mali dvorani gledališča Verdi se je umetniški vodja ACM Fedra Florit s hvaležnimi besedami spomnila svojega pedagoga, nato prijatelja in sodelavca, ki jo je stalno podpiral in spodbujal. S Tržaškim triom, ki se je rodil l.1933, ko so bili De Rosa, violinist Renato Zanettovich in čelist Libero Lana še kratkohlačniki, je mojster slavil kar šestdeset let neprekinjenega delovanja, z eno samo spremembo, ko je Lano l.1962 nadomestil čelist Amedeo Baldovino. Preko tritisoč koncertov z repertoarjem, ki je obsegal več kot osemdeset skladb, nešteti posnetki, nagrade in priznanja , so zavidljiv curriculum sestava, ki je svoje delovanje sklenil l.1995 , nato pa se posvetil poučevanju na izpopolnjevalnih tečajih na Akademiji Chigiana v Sieni, v Fie-solah, nazadnje pa v Devinu, kjer Visoka mednarodna šola nosi njegovo ime. Fedra Florit je Triu pred leti posvetila knjigo, ustanovila pa je tudi mednarodni natečaj, ki nosi ime tria, De Rosa pa je igral pomembno vlogo tudi v okviru društva Chamber Music, kjer je bil vrsto let predsednik. Tržaški glasbenik Dario De Rosa O njegovem delovanju na tržaškem konservatoriju Tartini je spregovorila podravnateljica Silvia Tara-bocchia, ki je omenila vrsto zelo uspešnih diplomantov: med triindvajsetimi pianisti, ki so diplomirali pod De Rosovim mentorstvom, sta kar dve tretjini dosegli najvišjo oceno in pohvalo, kljub temu pa je mojster opustil pouk klavirja in se raje posvetil komorni glasbi, ki je bolje odražala njegov odnos do umetnosti. Iz Turina je prišel muzikolog in glasbeni kritik Giorgio Pestelli, ki je obudil spomin na prve odmevne nastope Tržaškega tria po koncu druge svetovne vojne, ko sta na glasbenem obzorju poleg Tria za-blesteli še dve zvezdi, dirigent Guido Cantelli in pianist Arturo Benedetti Michelangeli. Izpostavil je odlike De Rose, med katere sodi ideal klasičnega zvoka, ki mu je mojster stregel z ne- nehnim študijem in poglabljanjem v partiture, spomnil pa se je tudi na koncerte, ki jih je pianist štiriročno oblikoval s svojo ženo Maureen Jones. Lepe besede sta pokojnemu mojstru posvetila tudi pianista obeh sestavov, ki sta bila povabljena, da z glasbo dokažeta svojo hvaležnost nekdanjemu pedagogu. Tako Ars Trio kot Trio Debussy sta na tekmovanju Tržaškega tria osvojila prvo nagrado, prvi l.2001, drugi pa l.1997, in se nato lepo uveljavila na mednarodnem prizorišču. Ars Trio, ki ga sestavljajo violinist Marco Fio-rentini, čelist Valeriano Taddeo in pianistka Laura Pietrocini, je zaigral Beethovnov Trio v D-Duru op.70 št.1 v dovršenem slogu, z lepo ubranostjo, a brez dodatka poustvarjalne fantazije, ki bi partituri vlila bolj drhteč prizvok: čudoviti drugi stavek je sicer zazvenel lepo, a čustveno nekoliko hladno. Trio Debussy je v skladu s svojim imenom izbral francoskega avtorja: Maurice Ravel je ustvaril unikat, ki so ga violinist Piergiorgio Rosso, čelistka Francesca Gosio in pianist Antonio Valentino podali s pravim pristopom, z bogastvom barv, ki so zazvenele že v prvih taktih skladbe in se nato razbohotile do viškov. Lepa in doživeta izvedba je izvabila obilo aplavzov ter imenitno zaokrožila žlahten večer. Katja Kralj Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu / TRST Nedelja, 20. aprila 2014 APrimorski ~ dnevnik 9 sv. ivan - V parku bivše umobolnice deveta prodajna razstava Horti tergestini Tridnevni praznik za ljubitelje cvetja in rastlin Velikonočni vikend je lahko glavni motiv tudi za obisk prodajne razstave cvetja, ki bo še danes in jutri na ogled v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. Pod imenom Horti tergestini se že deveto leto zapored predstavljata zadruga Monte San Pantaleone in Združenje vrtnarjev FJK, ki sta tudi letos okrog sebe zbrala razstavljavce z vseh koncev Italije in nekaj razstavljavcev iz Slovenije. Včerajšnje otvoritvene slovesnosti se je udeležilo kar nekaj obiskovalcev, prisotne pa sta nagovorila tudi idejni vodji razstave Mariangela Barbiero in Giancarlo Carena, ki že devet let uspešno pripravljata ta dogodek. Včerajšnji sprehod med stojnicami, kar 90 jih je, je bil kljub dežju prijeten, saj je bilo mogoče občudovati različne vrste cvetja. V prelepem parku so se razcvetele vrtnice, drevesa, grmovnice, urejene gredice ... In kamor koli je seglo oko, je bilo videti čudovite vrtnice različnih vrst, tudi take, ki cvetijo samo v senci. Gre namreč za posebno vrsto vrtnic, ki se imenujejo Comtesse du Barry, odlikujeta pa jih poseben vonj in različni odtenki rumene barve. Zelo živahno je bilo tudi pri glicinijah in v paviljonu, v katerem so poleg bižute-rije, keramike in knjig, prodajali tudi orhideje. Različne vrste orhidej za različne okuse, razlikujejo pa se tudi njihove cene. Cena se namreč vrti od 8 do 18 evrov, za tiste najbolj posebne orhideje pa je potrebno odšteti okrog 22 evrov. Glavne zvezde pomladanske razstave pa so tudi zelišča; mogoče je kupiti prav vse vrste zelišč za različno uporabo v kuhinji. Za ljubitelje kaktusov naj povemo, da imajo na razpolago kar lepo izbiro teh rastlin. Videli smo tudi barvite nagelje, grmovnice, javorje različnih velikosti ... Ob vsem tem pa ne gre pozabiti dobre ponudbe vrtne opreme in drugih manjših predmetov, s katerimi lahko lično opremimo naše vrtove ali terase. Razstava Horti tergestini pa je zanimiva tudi zaradi različnih konferenc in vodenih ogledov. Današnja velikonočna nedelja se bo začela s sveto mašo v tamkajšnji cerkvi, v popoldanskem času pa bodo na sporedu konference in vodeni ogledi. Ob 15.00 bo v stavbi Villas občinstvo lahko prisluhnilo predavanju o pravem sno-vatelju modernega vrta. Ob 17. uri pa bo na isti lokaciji Barbara Isidoro predavala na temo parfumov iz eteričnih olj. Ob 17. Cvetje, rastline in druga razstavljena oprema so za obiskovalce prava paša za oči foto damj@n RAI: drevi ob 20.50 oddaja Alpe Jadran Aprilsko epizodo oddaje Alpe Jadran uvaja reportaža o Križni jami, ki jo prištevamo med najlepšimi vodnimi jamami na Krasu. Gledalci se bodo nato pridružili motoristom na mednarodnem srečanju v bavarskem gozdu, spoznali srečno družinsko življenje matere štirinajstih otrok iz Bocna ter odkrivali dragocena jedkana stekla, ki krasijo palače slovenske prestolnice. Po krajšem kulturnem premoru z novicami iz srednjeevropskega območja, bo v nadaljevanju oddaje najprej na vrsti prispevek o brennerskem baznem predoru, ki je najdaljši na svetu in velja za evropsi projekt stoletja, nakar bodo gledalci lahko zaplesali ob poskočni irsko-bavarski glasbi. Oddajo bodo sklenili posnetki o tradicionalnih pripravah velikonočnih »božjih grobov« na Južnem Tirolskem. Oddaja bo na sporedu po slovenskem televizijskem programu RAI drevi ob 20.50 ter v ponovitvi v četrtek, 24. aprila, ob istem času. Počastitev padlih pri Sv. Ivanu SKD Slavko Škamperle ter Odbor za počastitev padlih v osvobodilnem boju od Sv.Ivana in Kolonje vabita v četrtek, 24 aprila, na proslavo v spomin na padle v borbi za svobodo, ki bo ob 18. uri s polaganjem vencev k obeležju pri Narodnem domu. Sledila bodo pričevanjav slovenščini in italijanščini. Proslava bo potekala tudi v primeru slabega vremena. Udele-ženeci lahko prinesejo cvet kot simbol miru. uri se bo začel tudi sprehod po parku. Mat-teo Giraldi bo razlagal, katere ptice živijo v Svetoivanskem parku. Priporočljivo je, da zainteresirani s seboj prinesejo daljnogled. Ob isti uri pa je predviden še en sprehod; ljubitelji aromatičnih zelišč bodo izvedeli veliko zanimivih reči o užitnih razstlinah. Za oba sprehoda velja, da je zbirna točka pred cerkvijo. Med 11. in 17. uro pa so na sporedu še drugi sprehodi, ki bodo zadovoljili ljubitelje arhitekture, urbanistike in umetnostne zgodovine. Med novostmi letošnje izdaje je tudi, da prireditev traja tri dni (namesto dva). Jutri organizatorji pripravljajo program, podoben nedeljskemu, izpostaviti pa velja predstavitev knjige I Giardini di Ferrante Gorian, ki bo na sporedu v stavbi Villas ob 17. uri. Malo prej, in sicer ob 11. uri, se bo na istem prizorišču govorilo o čaju ... (sč) devin Prihodnji torek posvet v Zavodu Združenega sveta Pot miru od Sarajeva do Krasa ob stoletnici prve svetovne vojne Park pri Svetem Ivanu, Trst 19., 20., 21. aprila 2014 razstavno-prodajni sejem rastlin in vrtne opreme deveta izvedba www.hortitergestini.it V avditoriju Zavoda Združenega sveta v Devinu bo v torek, 22. aprila, ob 18. uri potekala okrogla miza na temo Pot miru: od Sarajeva do Krasa, na kateri bo govor o t.i. civilnih mirovnih enotah kot alternativi vojni, o čemer bodo govorili ravnatelj goriškega Kulturnega doma Igor Komel, duhovnik in predsednik Centra Balducci iz Zugliana Pierluigi Di Piazza, predstavnik Omizja miru Furlanije Julijske krajine Alessandro Ca-puzzo, project manager Zavoda Združenega sveta Simone Sgarbossa, bivši župan Občine Koper Aurelio Juri ter Maria Carla Bia-vati in Maurizio Cucci, člana mirovne mreže IPRI-CCP iz Bologne, medtem ko bo pogovor vodil predsednik Foruma Kultura za Gorico Andrea Bellavite. Kot je bilo med drugim rečeno na včerajšnji dopoldanski predstavitvi pobude v kavarni San Marco v Trstu, kjer so ob Capuzzu in Komelu govorili še predsednik Odbora za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci Luciano Ferluga, tržaška podžupanja Fabiana Martini, videmski občinski odbornik Federico Pirone, tržaška občinska svetnica Annamaria Mozzi, deželni svetnik Franco Co-dega, senator Francesco Russo in predsednica združenja Salaam otroci oljke Odinea Cupin, bo okrogla miza predstavljala prvi korak na poti do pobude Mirovni dogodek Sarajevo 2014, ki bo potekala v Sarajevu od 6. do 9. junija letos in kjer bodo v okviru številnih srečanj, delavnic in kulturnih prireditev razpravljali o tem, kaj je bilo storjeno oz. kaj je treba še storiti na področju politik miru. Sarajevski dogodek bo posvečen stoletnici začetka prve svetovne vojne, povod za katero je bil prav atentat na avstrij- Pobudo so predstavili v kavarni San Marco skega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v bosansko-hercegovski prestolnici, ki je bila pred dvajsetimi leti tudi eno od žarišč tragične bratomorne vojne na Balkanu, zato pobudniki stavijo na sarajevsko srečanje v luči uresničevanja ideala Evrope, ki naj temelji na sožitju, dialogu in spoštovanju. Glede devinskega posveta je bilo med drugim poudarjeno, kako je pozitivno, da se tudi slovenske organizacije vključujejo v mirovne pobude, pobudniki pa so s tem poskušali povezati slovensko narodno skupnost v Italiji in italijansko narodno skupnost v Sloveniji, ki morata postati simbola miru in sožitja. Tovrstne mirovne pobude podpirata tudi Občina Trst, ki bo gmotno podprla gostovanje skupine mladih v Sarajevu, in de- foto damj@n želna uprava FJK, obenem je bilo poudarjeno, kako je pojem miru, ki na videz zanima le maloštevilne, v resnici transverzalen pri izgradnji družbe, ki bi se zavedala pomena pravičnosti, demokracije in dejstva, da je človeška oseba cilj in ne sredstvo. Na včerajšnji predstavitvi so napovedali tudi drugo mirovno pobudo, Areno miru in razorožitve, ki bo potekala v petek, 25. aprila, v Veroni in se je bodo udeležili tudi mirovniki iz FJK (tržaški udeleženci se bodo zbrali na Oberdankovem trgu ob 8.30, odhod pa bo ob 9. uri), medtem ko združenje Salaam otroci oljke načrtuje poklon Sarajevu s pobudo, ki bi združila Slovence in Italijane z obmejnega območja ter občine na obeh straneh meje. (iž) 10 Nedelja, 20. aprila 2014 TRST / OBČINA TRST - Med vodilnim upravnim osebjem je le eden opravil slovenske šole Slovenščina, neznanka za občinske direktorje Med vodilnim upravnim osebjem tržaške občine je samo eden obiskoval slovenske višje srednje šole. Iz življenjepisov 33 direktorjev občinskih območij in služb ter 96 vodilnih funkcionarjev izhaja, da jih »zna« slovenski jezik skupno deset (štirje direktorji in šest vodilnih funkcionarjev), od teh pa je le en vodilni funkcionar obiskoval slovenske šole. Na spletni strani tržaške občine so -na podlagi tako imenovane »prozornosti« krajevnih uprav - objavljeni življenjepisi direktorjev in vodilnih funkcionarjev, v katere so posamezniki vključili tudi znanje tujih jezikov. Direktorjev območij in raznih občinskih služb je 33. Štirje od teh so izjavili, da znajo slovenski jezik. In sicer: eden dobro, preostali trije pa začetniško. Slovensko dobro obvlada direktor območja za službe in upravo Walter Cossutta, Križan po rodu. Zadostno pa znajo slovensko direktor območja za šport Adriano Dugulin (»V osemdesetih letih preteklega stoletja sem sledil seminarju slovenščine v Ljubljani, nato sem sledil še seminarjem v Trstu, v Ul. Valdirivo in na Ljudski univerzi, a to je bilo že pred mnogimi leti ...«), direktor upravne službe krajevne policije Paolo Jerman (»Nisem delal slovenskih šol, govorim malo in malo razumem slovensko...«) in direktor naravoslovnih muzejev Nicola Bressi. Med vodilnimi funkcionarji (v italijanščini: posizioni organizzative) jih je šest izjavilo, da »zna« slovensko: eden zelo dobro, eden dobro in štirje začetniško. Slovenščino zelo dobro obvlada odgovorni za informativne in demografske službe, za inovacijo in decentralizacijo Mitja Bužan. Dokončal je trgovski tehnični zavod, na odgovorno mesto pa ni bil imenovan zaradi znanja slovenščine, je izrecno opozoril. Ena vodilna funkcionarka je v življenjepisu izjavila, da obvlada dobro slovenščino. Ni obiskovala slovenskih šol, jezik pa jo je naučila mama. Od štirih vodilnih funkcionarjev, ki zadostno obvladajo slovenščino, je eden »spoznal« jezik v slovenskem otroškem vrtcu, potem pa je obiskoval italijanske šole; eden je sledil več tečajem slovenskega jezika tržaške in devinsko-nabrežinske občine, sedaj pa »izpopolnjuje« jezikovno znanje s pomočjo sinka, ki obiskuje slovensko šolo; preostali dve vodilni funkcio-narki pa govorita le »malo slovensko.« Iz analize znanja slovenskega jezika direktorjev in vodilnih funkcionarjev tržaške občine izhaja sledeče. Od 129 oseb, ki upravljajo največje mestno podjetje, le eden odlično obvlada slovenski jezik, dva »dobro« znata slovensko, sedem pa »zadostno«. Le eden je obiskoval slovensko osnovno in srednjo šolo. Podatek odpira nekaj vprašanj. V preteklih desetletjih je predstavljal delež slovenskih šolarjev od 8 do 10 odstotkov celotne tržaške šolske populacije. Delež vodilnih v tržaški občini z obvladanjem slovenskega jezika (kdor je sledil enemu ali dvema začetnima tečajema še ne obvlada jezik ... ) se močno odmika od tega povprečja. Mar to pomeni, da je tržaška občina malo »vabljiva« za nekdanje slovenske dijake? Mogoče. Ali pa to pomeni, da na tržaški občini ni sposobnih slovenskih kadrov? Tudi to bi lahko bilo mogoče. Možna pa je tudi druga domneva. V povojnem obdobju so imeli istrski priseljenci in njihovi potomci olajšan dostop do javnih služb. Imeli so tudi večje možnosti za poklicno napredovanje. Des-nosredinske občinske uprave so to podpirale, ker so si (tudi) s tem zagotavljale volilni konsenz. So bili Slovenci s tem prikrajšani? Težko je odgovoriti na to vprašanje. Gotovo pa je, da jim ni bilo delo v občinskem upravnem telesu olajšano. Tako je bilo mogoče priti do sedanjega stanja, v katerem je slovenski delež v vodilni strukturi tržaške občine nekaj več kot ... nič. Direktorji in vodilni funkcionarji so v izjavah o znanju tujih jezikov lahko izbirali med tremi stopnjami znanja: zadostnem, dobrem in zelo dobrem. Njihovo znanje smo točkovali (ena točka za zadostno znanje, dve za dobro, tri za zelo dobro). Rezultat je bil sledeč: 193 točk, 67 točk, 41 točk, 18 točk, 13 točk. Direktorji in vodilni funkcionarji tržaške občine torej bolje obvladajo oddaljeno španščino kot tukajšnjo slovenščino. Ole! Marjan Kemperle angleščina francoščina nemščina španščina slovenščina Roki pravice nista ušla Tržaška mejna policija je v prejšnjih dneh pri Fernetičih aretirala romunska državljana, 28-letnega G.A. in 26-letnega I.P., ki sta se nahajala na dveh različnih avtobusih z romunsko registracijo. Pri pregledu so ugotovili, da ju išče policija: G.A. je rimsko sodišče leta 2011 obsodilo na šest let zapora zaradi kraje in zbiranja ukradenega blaga, I.P. pa je sodišče v Bologni leta 2009 obsodilo na dve leti in štiri mesece zapora zaradi izkoriščanja prostitucije. Zdaj sta v koronejskem zaporu. Posiljevalec tudi kradel Romunskega državljan Dragosa Cristiana Goghieja, ki so ga pred dnevi aretirali zaradi posilstva rojakinje v Ul. Rossetti, so preteklega 30. marca tudi ovadili zaradi kraje pripadniki letečega oddelka miljskega komisariata, potem ko so isti dan popoldne posegli v trgovini Decathlon znotraj trgovskega središča Montedoro FreeTime. Osebje trgovine je namreč ustavilo dve osebi, potem ko se je sprožil alarm ob njunem izhodu iz trgovine. Eni osebi je uspelo zbežati, policisti pa so ustavili Goghieja, ki je v nahrbtniku imel blago v vrednosti 1060 evrov, s katerega je bil odstranil plakete za preprečevanje kraje in ga s tem tudi poškodoval. Blago so zasegli. Mihec in Jakec, »najvišja« poznavalca slovenskega jezika na tržaški občini arhiv ZGONIK - V nedeljo, 27. aprila, v športno-kulturnem centru Radioaktivni val spet v živo Voditelja Marko Sancin in Evgen Ban bosta povabila na oder paleto protagonistov znane oddaje radia Trst A Z Radioaktivnih valov, dopoldansko paradno oddajo Radia Trst A, prihajajo iz etra v domove poslušalcev vsakodnevni junaki, ki se nam bodo v letu 2014 ponovno predstavili v živo s čisto novim programom: voditelja Evgen Ban in Marko Sancin bosta v nedeljo, 27. aprila, na odrske deske športno-kultur-nega centra v Zgoniku povabila celo vrsto novih in starih gostov: s svojimi norimi prevodi bo občinstvo prevzela prevajalka Berta Bertoki, svojo prisotnost je obljubil tudi novinar in pesnik Marij Ček, iz Rusije bo privršala Jelena Balerinova, po telefonu se bosta oglasila dr. neznanosti Italo Slavo in vsem dobro poznani Peteršilvjo. Umetniški duh se bo nato utelesil v zamejsko pesnico Srečko Veseljko, ki predstavlja vrh in hkrati dolino zamejskega pesništva in optimizma; s svojimi originalnimi pla-gijati bo zamejski skladatelj Patrick Sol- feggiato (za prijatelje, Solfi, seveda ...) popeljal udeležence v svet glasbe, medtem ko bo štajerska feministka Daliborka nudila ženskam celo vrsto nasvetov kako »udomačiti« moškega. Obilico glasbenih užitkov bo skušal pričarati virtuo-zni pianist maestro O-Čada. Večer bo ekipa začinila z glasbo, petjem in z izborom aktualnih in futurističnih novic, za katere si prevzema vso odgovornost skrajno neodgovorno uredništvo. Za ton in primerno osvetlitev bosta poskrbela Vasja in Kekec, radioaktivno predstavo pa so s skupnimi močmi postavili na oder Nataša Živkovič, Tjaša Ruzzier, Boris Devetak, Evgen Ban, Marko Sancin, Marjan Kemperle in maestro Aljoša Starc s sodelovanjem KD Promokras. Ogled predstave bo možen samo z nakupom vstopnic, ki bodo na voljo obiskovalcem pri blagajni 1 uro pred predstavo. Z leve: Nataša Živkovič, Tjaša Ruzzier, Boris Devetak, Marko Sancin in Evgen Ban REŠEVANJE - Včeraj popoldne ob cesti med Fernetiči in Colom Nemškega jamarja potegnili iz Jame v Držencah Jamarski reševalci službe 118 in ka-rabinjerji so bili včeraj popoldne zaposleni z reševanjem 34-letnega nemškega jamarja Christopha Riegla, ki se je ponesrečil pri spustu v Jamo v Držencah, ki leži ob cesti med Fernetiči in Colom (na sliki FOTO DAMJ@N). Do nesreče je prišlo okoli 14. ure, ko se je moški, ki se je na prizorišču mudil s skupino nemških jamarjev, začel spuščati po približno 80 metrov globokem breznu v jamo. Pri tem je, morda iz strahu, izgubil nadzor in začel hitro drseti navzdol, pri čemer se je hotel trdno prijeti za vrv, a si je s tem porezal roki, pri padcu pa se je udaril v komolec. Prijatelji so poklicali reševalce, ki so Riegla Iz jame potegnili okoli 17. ure, k sreči pa ni utrpel hujših poškodb, nesreči pa je morda botrovalo dejstvo, da so bile vrvi, s katerimi so se Nemci spuščali v jamo, čisto nove, zato utegne biti spust z njimi zelo hiter, če ga ne znaš dobro dozirati. DROGA - Aretacija V nahrbtniku je Nigrc nosil marihuano Karabinjerji preiskovalnega oddelka tržaškega pokrajinskega poveljstva so preteklega 15. aprila pozno popoldne na Trgu Liberta aretirali 20-letnega nigrskega državljana Abubakra Mustafo Mohameda, pri katerem so našli 535 gramov marihuane. Mladenič, ki je v preteklosti bival v Trstu, zdaj pa je brez stalnega bivališča, je drogo v dveh zavojih iz celofana nosil v nahrbtniku, poleg tega je bila prepojena s kafrnim oljem, da ne bi njene prisotnosti zaznali morebitni policijski psi. Karabinjerji, ki že nekaj tednov delujejo na območjih, kjer se družijo mladi, pa so Nigrca kljub njegovi previdnosti vseeno odkrili, ko je želel zapustiti železniško postajo, pri čemer sumijo, da je bila droga namenjena krajevni mladini, se pravi študentom in dijakom in predvsem mladoletnim. O aretaciji so obvestili dežurno tožilko Maddaleno Chergia, ki je od sodnika za predhodne preiskave zahtevala in dosegla pripor za mladeniča, ki se zato zdaj nahaja v koronejskem zaporu. / TRST Nedelja, 20. aprila 2014 1 1 intervju - Znanstveni direktor in ustanovitelj tržaške poslovne šole MIB School of management prof. Vladimir Nanut Brez evra katastrofa Ko bi se odrekli skupni evropski valuti, bi se zelo težko pobrali - Za izhod iz krize nujno sodelovanje vseh »Tragedija.« Ko bi se Italija odrekla skupni evropski valuti, bi to bila katastrofa, iz katere bi se zelo težko pobrali. Kdor pa se danes ogreva za opustitev evra, bi se po uvedbi stare valute krepko kesal. Razlogov, zaradi katerih je bolje ostati v evroobmočju, je več. Med glavnimi pa je ta, da ostanemo v Evropi in skupaj z drugimi spremenimo pravila. To nam je povedal znanstveni direktor in ustanovitelj poslovne šole MIB School of management iz Trsta Vladimir Nanut, s katerim smo se pogovorili o morebitnih posledicah, ko bi se Italija odrekla skupni evropski valuti. Profesor Nanut je rade volje pristal na pogovor in dal takoj jasno razumeti, kaj bi to pomenilo. V tem posebnem zgodovinskem obdobju in glede na bližnje evropske volitve so se pomnožila stališča, da je bolje opustiti evro, čeprav ni nihče sposoben dobro razložiti, kakšna bi bila prava alternativa temu. Italijanski javni dolg je v februarju dosegel nov rekord: po podatkih zavoda Banca d'Ita-lia se je namreč februarja povečal za 17,5 milijarde evrov in dosegel 2.107,2 milijarde. Konec februarja leta 2013 je znašal 2.018,2 milijarde. To pomeni, da se je javni dolg v enem letu povečal za 89 milijard evrov. Opustitev evra bi nedvomno vplivala na državne obveznice, tudi odnos z bankami bi se spremenil. Kakšne bi bile torej v tej luči posledice za trge in za državo, ko bi opustili skupno evropsko valuto in spet uvedli staro? Opustitev evra bi bila tragedija, prava katastrofa. To bi veljalo še predvsem za državljane. Zakaj? Državnih obveznic ne bi maral več nihče. Zaradi tega ne bi bil več nihče pripravljen financirati valute, ki bi bila stalno podvržena devalvaciji. Jasno je namreč, da bi uvedba lire privedla takoj do devalvacije. Zagovorniki izstopa iz evroob-močja zatrjujejo ravno to, in sicer da bi devalvacija pomagala izvozu in prispevala h gospodarski rasti oziroma rasti BDP. Ali to drži? Ali bi podjetja, ki že dalj časa trpijo zaradi gospodarske krize, imela kakšno korist? Z uvedbo stare valute in možnostjo razvrednotenja bi postali naši proizvodi nedvomno konkurenčnejši. Toda to bi bil kratkotrajni učinek, saj bi morali uvažati vse surovine, od kurilnega olja dalje. Prvotna prednost bi se torej takoj izničila zaradi povišanja cen uvoženega blaga. To bi sprožilo spiralo oz. začaran krog z nenehnimi devalvacijami, najbolj oškodovani pa bi bili šibkejši. Opustitev evra bi torej krepko vplivala na vsakodnevno življenje ljudi. Kakšne bi bile prve oziroma najbolj očitne posledice, na primer glede kupne moči, plač in potrošniškega blaga? Upokojenci bi npr. prejemali nižje pokojnine in bi se njihova kupna moč zmanjšala. Zmanjšala bi se seveda tudi vrednost plač. Vse to niso hipoteze. To se je že zgodilo v Argentini in drugih državah, kjer je so bile posledice, kot znano, zelo hude. Kaj bi se zgodilo z bankami? Premoženje bank, ki poslujejo z za-kladnimi menicami, bi bilo izničeno, ker bi zakladne menice postale skoraj odpadni papir. Tiste, ki morajo poravnati dolgove s tujimi upniki, bi morale plačati v valutah, znatno trdnejših od lire, ki bi pač veljala zelo malo. Skratka, prava katastrofa. Zato ne morem razumeti, kako lahko nekatere osebe, ki so vsaj malo razumne, predlagajo opustitev evra. Volilna računica? Iskati glasove s predlogi, ki pomenijo katastrofo za državo, je neodgovorno. Neodgovorno? Seveda. Država bi doživela tako hudo krizo, da bi potrebovali desetletja za vzpostavitev kolikor toliko normalnega ravnovesja. To bi vsekakor pomenilo, da bi morali ponovno trkati na evropska vrata. Državljani pa bi s palico v rokah zasledovali tiste, ki so jih spravili v tak položaj. Plače bi pač izgubile na vrednosti, plače pa se nikdar ne prilagodijo inflaciji. To smo sicer že doživeli. Spomnimo se na 70. leta, ko je bila lira stalno podvržena devalvaciji in so banke npr. zahtevale zelo visoke obresti, tudi 20-odstotne. Vse to torej ni novo. Danes to doživljajo v Argentini, kjer izvajajo populistične politike. Kaj pa bi se zgodilo na obmejnih območjih in specifično v deželi Furla-niji-Julijski krajini in Trstu, kjer že kupujejo veliko v tujini? V deželi FJK bi postalo težko izkoriščati razliko v cenah. Kvečjemu, razmere bi se obrnile. Slovenci oz. Avstrijci, ki so v evroobmočju, bi prihajali kupovat v FJK in v Trst. Prebivalci FJK pa bi težko nakupovali čez mejo, ker bi zelo težko našli kaj cenejšega. Skratka, za občane in za podjetja ne bi bilo nobene prednosti. Katere so torej prednosti udeležbe v evroobmočju? To je temeljnega pomena. Problem je kvečjemu v tem, da so bile nekatere napake storjene v prvih letih po uvedbi evra. V Italiji niso opravili reform, kot so to npr. storili v Nemčiji za povečanje produktivnosti. Uvedbo evra in nizke obrestne mere pa so v Italiji izkoristili le za ohranjanje neučinkovitosti in ne ravno izrazite konkurenčnosti. Odgovornosti so vsestranske. Za to je odgovorna država, ki ni preprečila špekulacij, ko so npr. cene poskočile in je en evro začel veljati v bistvu tisoč lir. Leta 2002 ni skratka v Italiji nihče nadzoroval cen in menjave evro-lira, medtem ko so to storile vse ostale države evroobmočja. V Italiji smo torej v naslednjih letih živeli lahkomiselno z iluzijo, da bo to trajalo v nedogled. Tako pa ni bilo seveda mogoče nadaljevati. Seveda ne, ker je treba prej ali slej plačati račun. Ni jasno namreč, zakaj bi Znanstveni direktor in ustanovitelj tržaške poslovne šole MIB School of Management prof. Vladimir Nanut. Nanut je med drugim tudi predsednik združenja italijanskih šol za izobraževanje menedžerjev ASFOR, ki združuje najpomembnejše poslovne in menedžerske šole v Italiji. morali trgi ali Nemčija še naprej financirati naš deficit, če sami nismo sposobni uravnovesiti naših računov. To velja tako za Italijo kot za Grčijo. Italija se je k sreči pred dvema letoma za las rešila in ni padla v prepad. Ali menite, da potrebujejo skupna valuta in evropske monetarne politike kakšno spremembo? Evropske monetarne politike seveda niso bile vse pravilne. Toda po negativnem izidu referenduma v Franciji so se skupne evropske politike "ustavile" in so ostale le monetarne. Zaradi hudega stanja računov v šibkejših državah pa je morala EU vsiliti politike varčevanja. Ali je bila politika varčevanja prava izbira? Politike varčevanja so bile potrebne, vendar so nazadnje pretiravali in je prišlo do deflacije in današnjih razmer. Italija je morala kot Grčija, Portugalska, Španija in Irska uravnovesiti račune. Potrebne so bile nekatere boleče izbire. Ko pa so te izbire prestroge in preprečijo vsako možnost rasti, imajo dve negativni posledici, in sicer deflacijo ter zmanjšanje notranjega povpraševanja, in torej proizvodnje. Kako gledate torej na prihodnost, tudi spričo naglih sprememb v državi? V prihodnosti se bo dokazalo, da predsednik vlade Matteo Renzi misli resno, da namerava izpeljati napovedane reforme in uravnovesiti račune, česar nismo storili v zadnjih desetih letih. Tega pa ne bo storil, ker naj bi to zahtevala Evropa. To je potrebno storiti za naše sinove in naše vnuke, ker bomo drugače pustili za sabo državo v stečaju. Ko bo stanje države uravnovešeno, bomo lahko glede varčevalnih politik zahtevali od Evrope, da malo popusti, ker je nujno ponovno spodbujati gospodarsko rast. Če pa ne uredimo prej naših računov, od Bruslja ne moremo zahtevati nobenih sprememb. Ali bo to Renzijevi vladi uspelo? Ta vlada je lahko najboljša na svetu, a ne razpolaga z večino v parlamentu, zato tudi silovit pospešek ni mogoč. Italija plačuje namreč za napake, ki so bile storjene v zadnjih 30-40 letih in še predvsem v zadnjih 10 letih. Manevrski prostor je zato danes bolj omejen, ker nosimo na ramenih javni dolg in vse neiz-vedene reforme. Renzijeva vlada je na pravi poti, toda pričakovati rezultate v kratkoročnem obdobju je iluzija. Kaj se torej obeta v prihodnosti? Ljudje se morajo zavedati, da bo še nekaj časa potrebna opreznost, predvsem pa da bo nujno krčiti javne stroške in čim več omejiti potrato. Seveda bo treba »rezati« pametno, za selektivne izbire pa je potrebno dobro poznati razmere. Kje je najtrši oreh? Ena izmed nesreč te države so korporacije. Spraviti se na politike in menedžerje je lahko in enostavno, a v resnici sloni struktura države na skupinah ljudi oz. lobijev, ki na vseh ravneh zagovarjajo lastne privilegije namesto skupnih interesov. Pravice so torej nadomestili privilegiji. Ali je delo Renzijeve vlade v tej smeri? Da, Renzijeva prizadevanja gredo v to smer. Vendar je jasno, da je brez homogene večine v parlamentu to delo zelo težko, ker skušajo mnogi kljubovati spremembam. Problem te vlade je namreč v tem, da se ni uveljavila na volitvah in ne razpolaga torej z lastno večino (kot se je to npr. zgodilo s predsednikom vlade Josejem Luisom Zapa-terom v Španiji, kjer so izvedli številne reforme), ampak deluje v koaliciji. V koalicijah pa se vedno skrivajo različni interesi oz. predstavniki različnih lobi-jev in korporacij. Zato je tudi težko izvajati reforme. Ali smo vsekakor na dobri poti za izhod iz gospodarske krize? Da, toda vsi se morajo zavedati, da težav ne morejo rešiti izključno politiki, ker to pomeni le odlašati s problemom. V prizadevanjih za izhod iz krize morajo sodelovati vsi in mora vsakdo opraviti svojo dolžnost. Vsi moramo biti pripravljeni delati več, delati bolje. Iz krize se ne bomo rešili, če bomo samo valili odgovornost na ramena politikov. Za to nosijo odgovornost vsi. Politiki, podjetniki, delavci, sindikati morajo vsi sodelovati pri gradnji novih temeljev, na katerih bo nastala nova država. Skratka, vsi smo na istem čolnu in moramo vsi veslati v isto smer. Če pa mislijo nekateri reševati samo lastne interese, se bo čoln potopil in bomo utonili vsi. Aljoša Gašperlin šolstvo - Promocija in spodbujanje šolskega novinarstva Priznanje za Adrenalin Državno združenje šolskega novinarstva nagradilo svetoivanski šolski časopis - Že lani priznanje Novinarske zbornice Vsi na Srednji šoli sv Cirila in Metoda smo ponosni na pomembno priznanje, ki smo ga prejeli za naš časopis Adrenalin. Po lanskem laskavem priznanju s strani Novinarske zbornice, nas je letos nagradilo Državno združenje šolskega novinarstva - Alboscuole, katerega cilj je promocija in spodbujanje šolskega novinarstva. Lani smo se odločili, da sodelujemo na 11. razpisu natečaja »Giornalista per un giorno 2014«, ki ga je enajstič po vrsti razpisalo omenjeno Združenje. Na njem so sodelovale osnovne, srednje in višje srednje šole iz najrazličnejših krajev Italije. Skupno jih je bilo 1.625. Met temi je žirija nominirala 100 časopisov, bodisi v klasičnem, papirnatem formatu, kot digitalnem. Žirija, ki je opravila zahtevno selekcijo je bila pozorna na obravnavane tematike, background in timsko delo. Že novembra lani nas je sam predsednik Združenja dr. Ettore Cristiani obvestil, da smo premostili vse selekcije in se uvrstili med najbolj »nadebudne novinarje« v Italiji. Miting za osnovne in srednje šole je bil 10. in 11. aprila v kraju Chianciano terme v Toskani. Pisana množica učencev, učiteljev, profesorjev in tudi ravnateljev, skupno priližno 1.500 je napolnila PalaMontepasc-hi, kjer so se odvijale vse pobude in večerno nagrajeva- WM . , H nje. Nagrajeni Adrenalin je bil objavljen ob zaključku lanskega šolskega leta pod mentorstvom prof. Lie Legi-ša. Za uresničitev zahtevnega celoletnega projekta so prispevali učenci vseh treh razredov, a levji delež so opravile učenke 3. razreda Vida Skerk, Clara Stagni in Roberta Sabba. Kot veleva tradicija, je bila vsebina izredno pestra: poleg poročil vseh šolskih dejavnosti in pobud (poučni izleti, zeleni teden, zimovanje na Rogli, prireditve, koncerti, glasbena revija, sodelovanje z ustanovo RAI...), smo pripravili različne prispevke na temo človekovih pravic, anketo na temo glasbe, intervju, prispevke v italijanščini, angleščini in nemščini, oblikovali razne rubrike (zanimivosti iz spleta, kiksi v razredih, kuhinjski recepti, igrice, horoskop...), poročali o skupini mladih pesnikov, ki so ustvarjali pod mentorstvom prof. Sanje Širec, in poskrbeli za izvirno naslovnico. Plaketo je v našem imenu iz rok predsednika dr. Cristianija dvignila prof. Lia Legiša, ki je ob tej priložnosti predstavila številni publiki naš projekt, specifiko naše šole v Trstu in ostalih slovenskih šol na našem teritoriju. Pa še to: priznanje je prejela le še ena šola iz naše Dežele FJK. (Redakcija Adrenalina, 3.r.) 12 Nedelja, 20. aprila 2014 TRST / SLOVENSKI TV PROGRAM RAI - Drevi Klepelutke ob 20. uri Na sporedu petelinček Kirikih in obisk tržaške tkalske delavnice Petelinček Kirikih že tri dni ni zatisnil očesa, prebivalci Mavrične jase pa se že pritožujejo, da jih ponoči zbuja s kirikihanjem. Da bi čimprej zaspal kot polh, mu prijatelji ponujajo najrazličnejše rešitve: Mila zeliščni čaj proti nespečnosti, Brkica vadbo mačje preje, Zeljko zajčjo zelenjavno uspavanko. Ko pa se v Parku Papirku zasliši šu-šljanje čarobnega uspavala tete Krokete, bodo naenkrat zaspali kar vsi. Aprilsko polurno epizodo v družbi razigranih Klepelutk kot ponavadi dopoljnjuejo razigrani otroški televizijski prispevki, med drugim tudi risanka Ples za med, v kateri bomo odkrivali, kako se čebele med sabo sporazumevajo. V nocojšnji tv zgodbi iz naših krajev bomo tokrat obiskali tržaško tkalsko delavnico in se skupaj z malima navihankama Katrino in Petro vsedli za leseno statev in se preizkusili v nevsakdanjih ustvarjalnih izzivih. V uredništvu Žive Pahor, je oddajo in prispevek pripravila Deva Pin-cin, lutke je izdelala Magda Martinci, scenarij je napisala Maja Vidmar. Ustvarjalsko ekipo dopolnjujejo še Jan Leopoli, Nikla Panizon, Franko Koro- šec, Gregor Geč in Vesna Maher, ki so s svojimi glasovi Klepelutkam vdihnili dušo. Oddaja bo na sporedu nocoj po slovenskem televizijskem programu RAI ob 20. uri ter v ponovitvi v soboto, 26. aprila, ob 20.50. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 20. aprila 2014 NEŽA, VELIKA NOČ Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 19.57 - Dolžina dneva 13.47 - Luna vzide ob 0.27 in zatone ob 10.07. Jutri, PONEDELJEK, 21. aprila 2014 SIMEON, VELIKONOČNI PONEDELJEK VREME VČERAJ: temperatura zraka 18 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 15/45 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15 stopinj C. OKLICI: Umberto Andreozzi in Fran-cesca Romana Saule, Marino Katarin-cic in Michela Perossa, Mattia Polverari in Paola Bruno, Piero Camber in Marcella Roberta Spezzi, Stefano Furlani in Martina Zaccariotto, Marco Guarnie-ro in Valentina Maria Guardalben, Roberto Sluga in Michela Milan, Stefano Norbedo in Morena Castellano, Luca Ianza in Marta Vissani, Luca Panareo in Francesca Arnoldi, Pierpaolo Cilio in Vesna Reggente, Stefano Del Piccolo in Antonella Di Natale, Daniele Bradasc-hia in Alessia Lanza, Antonio Rossi in Silvana Milosavljevic, Simone Marco Antonio Giovi in Maša Urban, Fabio Brandolin in Paola Pahor, Livio Hor-rakh in Anna Claudia Di Venanzio, Fabio Andrian in Rosa Vitanza. [13 Lekarne Danes, 20. aprila 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 - 040 764441, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 - 040 300940. Jutri, 21. in v petek, 25. aprila 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. dell'Istria 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fer-netiči. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Istria 33 - 040 638454, Ul. Bel-poggio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. dell'Istria 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 - 040 635264. Od torka, 22., do četrtka, 24. in v soboto, 26. aprila 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Istria 33 - 040 638454, Ul. Bel-poggio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Istria 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 - 040 635264. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Transcedence«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 19.00 »Choco«; 17.30, 20.30, 22.00 »Alla ri-cerca di Vivian Maier«. FELLINI - 16.00, 20.15 »Father and son«; 18.00, 22.20 »Quando c'era Berlinguer«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.00, 20.00, 22.00 »Grand Budapest Hotel«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Gigolo per caso«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.15, 20.10, 22.00 »Ti sposo ma non troppo«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.40 »Bela in Sebastijan«; 15.45, 18.30 »Zelja po hitrosti«; 20.40 »Ničelni teorem«; 17.40, 19.40, 21.00 »Noe«; 18.40, 20.30 »Pa-ranormalno 2«; 14.45 »Pustolovščine gospoda Peabodyja«; 13.30, 15.30, 17.30 »Rio 2- 3D«; 14.30, 15.10, 16.30 »Rio 2«; 20.00 »Stotnik Amerika: zimski vojak 3D«; 17.20 »Stotnik Amerika: zimski vojak«; 18.15, 20.20 »Transcendenca«; 14.20, 16.00, 17.00 »Zvončica in piratska vila«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 15.30, 17.10, 18.50, 20.00 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; Dvorana 2: 11.00, 15.30, 17.50, 21.00 »Noah«; 21.50 »Noah 3D«; 11.00, 17.00, 19.20, 21.50 »Divergent«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 21.10 »Storia di una ladra di libri«; 20.15 »Un matrimonio da favola«; Dvorana 4: 11.00, 15.30, 17.45, 21.50 »Captain America, the winter sol-dier«; 11.00, 15.30 »Mr. Peabody e Sherman«. SUPER - 15.40, 21.40 »Oculus«; 17.30, 19.40 »Nymphomaniac«. THE SPACE CINEMA - 19.05, 21.45 »Captain America - The winter sol-dier«; 15.30, 18.15, 21.00, 21.50 »Noah«; 17.05, 21.40 »Un matrimonio da favola«; 14.50, 15.20, 17.00, 17.30, 19.40 »Rio 2 - Missione Amaz-zonia«; 15.00, 17.25, 19.10, 22.15 »Transcendence«; 15.40, 17.50, 20.20, 22.10 »Gigolo per caso«; 15.40, 17.50, 20.20, 22.10 »Ti sposo ma non trop-po«; 15.00 »Mr. Peabody e Sherman«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.15, 17.00 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 18.50, 21.20 »Noah«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.10 »Transcendence«; 16.00 »Rio 2 - Missione Amazzonia««; Dvorana 3: 15.30 »Noah«; 18.00, 20.10 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 15.20, 22.00 »Storia di una ladra di libri«; Dvorana 4: 15.30, 17.20, 19.50, 22.10 »Gigolo per caso«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »Grand Budapest hotel«. Danes praznujeta zlato poroko draga Elda in Ninko Škabar Ob njunem lepem prazniku jima iskreno čestitajo in želijo še mnogo srečnih skupnih let vsi domači Osrečil nas je mali Matija Z mamo Ivo, očkom Damjanom in malo Jano se veselimo in vso srečo želimo! Nonoti, teta in strici H Čestitke Štorklja je prek Štajerske mimo Devinščine v Žirjah pristala in malega MATIJO mamici Jasni in tatku Marku pripeljala. Srečni družinici želimo vse najlepše vsi prijatelji! Pred 50. leti so v Štanjelu zvonovi zvonili, NINKOTA in ELDO v cerkev vabili. Še mnogo, mnogo zdravja, ljubezni in skupnega življenja jima vošči sestra Irma z družino. Draga nona MILKA! Pošiljava ti skrinjico najlepših želja in najboljših voščil za tvoj jutrišnji rojstni dan, pa še najine poljubčke in objemčke ulovi iz nje! Tvoja Kimy in Rassel. H Šolske vesti JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU - Srečko Kosovel: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu, Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka, od 8. do 15. ure na tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. DIZ J. STEFANA sporoča, da bo šola zaprta v soboto, 26. aprila. LICEJ F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi zaprti v soboto, 26. aprila. NA DTZ Z. ZOISA bodo uradi zaprti v soboto, 26. aprila. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta v soboto, 26. aprila. M Izleti KTD LOKOVEC vabi na 14. Velikonočni pohod na Lašček v ponedeljek, 21. aprila. Zbor pohodnikov ob 9. uri na igrišču v Srednjem Lokovcu. Ob povratku ogled malega muzeja ko-vaštva. Ob 13. uri pa bomo prisluhnili ansamblu »Topliška Pomlad«. SPDT prireja v ponedeljek, 21. aprila, Pomladanski izlet na Kozlek (Snežniško hribovje) in ne na Lokovec, kot je bilo prvotno objavljeno. Na približno triurno krožno pot se bomo podali z osebnimi avtomobili, na razpolago je tudi društveni kombi. Izlet je primeren za vse. Zbirališče v Bazovici na Vagi, odhod ob 8.30. Info na tel. št. 040-413025 (Marinka). ZGONIŠKA DRUŠTVA vabijo v soboto, 26. aprila, na pohod po poti mle-karic iz Zgonika v Pliskovico ob priložnosti pobude »Odprti borjači«. Pohod s startom ob 10. uri iz Zgo-nika izpred Občine, traja 2 uri in je srednje zahteven. Potrebna je primerna obutev. OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v soboto, 10. maja, na Štajersko: v Petrovče, Vransko in okolico. Program bo pester in bogat. Vpis in info na tel. št.: 347-9322123 ali 3468222431. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU, v sodelovanju s KRU.Tom, vabi v nedeljo, 11. maja, na izlet z vodenim ogledom starega mestnega jedra Škofje Loke in Loškega gradu, popoldne pa Spominskega muzeja v Begunjah. Vpis in informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA va bi v London, od 23. do 26. maja, iz Trsta. Info na tel. št. 00386-41573326 (Marija). SKD DRAGO BOJAN IN DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC vabita od sobote, 31. maja, do ponedeljka, 2. junija, na 3-dnevni izlet na otok Rab. Privoščite si pester konec tedna v znamenju dobre družbe, zgodovine, kulture, naravnih lepot in plovbe z ladjo ter glasbe v živo. Info in prijave na tel. št: 340-2741920 (Mirela). KRU.T obvešča člane, da se lahko prijavijo za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah, od 15. do 24. junija. Info in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do četrtka 9.00-13.00 in 15.00-17.00, ob petkih 9.00-13.00. KRU.T obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 21. do 28. junija. Informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it. 0 Mali oglasi FANTOVSKA BOLJUNEC prodaja Majevo »l'ntjno« - smrekovo deblo, dolgo 10,50 m, s premerom 40 cm. Cena po dogovoru. Tel.: 3488395308. POD KONTOVELSKO MLAKO prodam zemljišče, pribl. 600 kv.m., ob cesti. Tel.: 329-4372448. PRODAJAM mleko, sire in meso. Tel. št: 339-2019144. PRODAJAM potovanje - križarjenje po Sredozemlju, od 4. do 11. maja 2014, s popustom. Tel. št: 3401074027. PRODAJAM trsje (canne) po ugodni ceni. Tel.: 040-232209. PRODAM kombi mercedes vito, 9 sedežev, 115.000 prevoženih km, letnik 2006, v odličnem stanju. Tel.: 048122122 ali 331-3901302. PRODAM piaggio quargo diesel 680 cc, letnik 2008, 19.300 km, v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št.: 333-8273327. ŠTUDENTKA PEDAGOŠKE FAKULTETE išče delo kot varuška otrok v poletnih mesecih. Tel.: 339-4723750. Loterija 19. aprila 2014 Bari 63 61 82 20 52 Cagliari 3 46 13 51 62 Firence 44 16 56 25 6 Genova 34 49 84 18 43 Milan 42 90 59 86 54 Neapelj 54 31 85 12 35 Palermo 39 74 70 34 54 Rim 69 3 5 72 53 Turin 49 10 73 57 24 Benetke 71 49 5 16 70 Nazionale 50 89 45 73 8 Super Enalotto Št. 47 42 45 56 75 79 90 jolly 88 Nagradni sklad 16.077.715,09 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 5 dobitnikov s 5 točkami 58.333,33 € 749 dobitnikov s 4 točkami 396,40 € 31.531 dobitnikov s 3 točkami 18,66 € Superstar 17 wBrez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnikov s 4 točkami 39.640,00 € 172 dobitnikov s 3 točkami 1.866,00 € 3.317 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 22.400 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 53.478 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 20. aprila 2014 13 Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 20. aprila. Tel. 040-229439 KMEČKI TURIZEM RADETIC SIDONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih do 4. maja. Tel.040-208987 KMETIJA ŽAGAR je odprta v Bazovici. Vabljeni! 040-226382 MARIZA IN IGOR imata osmico v Ricmanjih. [H Osmice Mačkolje 33. Tel.: 040-231572. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico, v Gabrovcu 27. Pričakuje vaš obisk! Tel. št: 347-2511947. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. ZÜ] Obvestila BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. št.: 340-3814906. DRUŽINA LAURICA je odprla osmico v Dolini. Tel. št.: 040-228511. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA PIPAN je odprla osmico v Samatorci. Tel. št.: 040-229261. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel. 339-2019144. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št: 040-220605. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah 1/C. Tel. št: 040-291498. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. št. 040 - 200156. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel.: 040-327104. OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgo-niku 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel.: 3383515876. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. PAOLO PAROVEL ima odprto osmico, POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE: ZSKD sporoča, da še sprejema predprijave. Oddate jih lahko na in-fo@zskd.eu ali tel./faks 040-635626. Več informacij na www.zskd.eu. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad zaprt od danes, 20. aprila do 5. maja. Informacije: info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org. GD VIKTOR PARMA-TREBČE vabi na občni zbor, ki bo v torek, 22. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v prostorih Ljudskega doma v Trebčah. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v sredo, 23. aprila, ob 17.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Postojni. SKD PRIMOREC sklicuje volilni občni zbor v nedeljo, 27. aprila, ob 8.00 v prvem in v ponedeljek, 28. aprila ob 19.30 v drugem sklicu v Ljudskem domu v Trebčah. Poleg tega obvešča, da kdo želi pristopiti k novemu odboru se lahko prijavi do vključno četrtka, 24. aprila, na tel. št.: 339-2875603. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi v četrtek, 24. aprila, na svoj redni občni zbor na sedežu, Ul. Mazzini 46, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju. SVETOVALCI RAJONSKEGA SVETA za Zahodni Kras bodo polagali vence v četrtek, 24. aprila: ob 17.00 spomenik NOB na Proseku, ob 17.15 spomenik NOB na Kontovelu, ob 17.30 spomenik NOB v Križu. ZKD PROSEK KONTOVEL vabi vse svoje člane in vaščane, da se udeležijo letošnjega rednega volilnega občnega zbora, ki bo v Kulturnem domu na Proseku v četrtek, 24. aprila, ob 20. uri. 7. POHOD PO PARTIZANSKI KURIRSKI POTI: TKŠD Mejame iz Dan pri Divači ter KO borcev za vrednote NOB Divača, prirejata pohod v nedeljo, 27. aprila. Start ob 9. uri v Danah na približno 12 km oz. tri urno pot na Vareje, kjer bo krajša slovesnost s kulturnim programom. Pot je lahka do srednje zahtevna, poteka po gozdnih poteh. Prijave na tel. 00386-031652769 ali drustvomejame@gmail.com oz. na dan pohoda na startu. POGREBNO PODJETJE t/ - " trenutku žalosti. ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 27. aprila, ob 9. uri v prvem in v ponedeljek, 28. aprila, ob 19.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. DSMO K. FERLUGA vabi člane na redni občni zbor volilnega značaja v ponedeljek, 28. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva v Miljah, Ul. Roma 22. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za občinski časopis, ki bo predvidoma izšel v juniju. Razne dopise, članke, fotografije i.p. lahko predstavite neposredno v občinskem tajništvu ali na segreteria@com-mon-rupino.regione.fvg.it do 30. aprila. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo polagala vence na spomenike padlim po vaseh dolinske občine v sredo, 30. aprila. Začetek ob 15.00 pri Spomeniškem parku v Dolini. VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vabijo na predvečer 1. maja, v sredo, 30. aprila, na prvomajski nočni pohod na Kokoš. Ob 19.45 poklon padlim partizanom pred vaškim spomenikom NOB. Zbirno mesto za pohod-nike bo ob 20.15 pri kalu (cesta proti Lipici). Ob 20.30 prižig tabornega ognja in ob 21.00 start pohoda (ura nezahtevne hoje). Na vrhu bo prižig tabornega ognja ob petju in glasbi (letošnja novost), v sodelovanju s taborniki Kraških j'rt iz Sežane ter Klubom študentov. Na bazovskem vrhu dvig prvomajske rdeče zastave. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 30. aprila, ob 8. uri v prvem in v ponedeljek, 12. maja, ob 20. uri v drugem sklicu v Kraški hiši v Repnu. SKP vabi na Prvomajski praznik pod šotorom v Križu v četrtek, 1. maja: ob 12. uri odprtje kioskov, ob 16. uri prvomajski pozdrav, ob 17. uri koncert TPPZ P. Tomažič in prijatelji. Sledi ples s Kraškimi ovčarji. SKP vabi na Prvomajski praznik v Pod-lonjerju na prireditveni prostor pri Ljudskem domu Canciani, Ul. Ma-saccio 24: ob 13.00 kosilo, ob 17. uri prvomajski pozdrav, ob 19.30 ples s skupino »Bob o' Lones«. POLETNA ZABAVA ZA OSNOVNOŠOLCE IN SREDNJEŠOLCE - Šc Melanie Klein in AŠD Zarja, v sodelovanju z ZSŠDI-jem, organizira športni/nogometni kamp in poletni center za otroke od 6. do 13. leta. Od 23. junija do 4. julija v prostorih športnega centra Zarja v Bazovici. Vpisovanje od 5. maja do 12. junija v uradu, v Ul. Cicerone 8 (pon. 15-19, sre. 14-18, čet. 9.30-12), ali na spletu www.melanieklein.org. Program in info: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel.: 3457733569. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA - bogat program, zabava, delavnice, izleti v družbi izkušenih vzgojiteljev. V Bazovici, od 23. junija, do 5. septembra, za otroke od 3. do 10. leta. Vpisovanje od 5. maja do 12. junija v uradu, v Ul. Cicerone 8 (pon. 15-19, sre. 14-18, čet. 9.30-12), ali na spletu www.melanieklein.org. SKD LIPA iz Bazovice organizira za-četniško likovno delavnico s slikarjem Marjanom Miklavcem ob petkih, od 16. maja do 13. junija, od 17.30 do 21.30. Informacije in prijave na tel. št. 333-8994783. 0 Prireditve ŽUPNIJA SV. MARTINA na Proseku vabi danes, 20. aprila, na praznovanje Gospodovega vstajenja: ob 7.00 zvonovi zvonijo veslo Alelujo, ob 7.30 Vstajenska sv. maša, ob 10.30 Velikonočna sv. maša za župnijo. V ponedeljek, 21. aprila, ob 10.30 sv. maša velikonočne osmine. SKD VESNA vabi danes, 20. aprila, ob 11.30 na tradicionalno velikonočno »tučenje jajc« pred cerkvijo v Križu. TRADICIONALNA RAZSTAVA PIHOV (več kot 750) bo na ogled tudi letos v župnijski dvorani v Nabrežini od danes, 20. aprila, do nedelje, 4. ma- ja. Urnik: sobota 16.00-19.00; prazniki 9.00-12.00 in 16.00-19.00. ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi v ponedeljek, 21. aprila, ob 18. uri v domačo cerkev na Velikonočni koncert. Nastopa MePZ Jacobus Gallus, pod vodstvom Marka tancina in dekliški zbor Kraški slavček - Krasje, pod vodstvom Petre Grassi. KONCERT V KRIŽU: v torek, 22. aprila, ob 20. uri bo v cerkvi v Križu koncert Wonje Kim-Ozina (violina) in domačina Gorjana Košute (viola). Vljudno vabljeni. MLADIKA IN ZTT vabita ob svetovnem dnevu knjige na »Noč Poezije«. Avtorska branja pesnikov iz ersta, Gorice in videmske pokrajine. V sredo, 23. aprila, ob 20. uri v kavarni tan Marco v Trstu, Ul. Battisti 18. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA in Goriška Mohorjeva družba vabita na predstavitev pesniške zbirke Viljema Černa »Ko pouno noči je sar-ce - Ko polno je noči srce - Co plen di gnot al e il cur - Quando pieno di notte e il cuor«, ki bo v sredo, 23. aprila, ob 17.30 v čitalnici NŠK, Ul. t. Francesco 20. Spregovoril bo urednik knjige Jakob Muller. VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA bodo v sredo, 23. aprila, polagali vence na tržaške spomenike in obeležja padlih za svobodo, z začetkom ob 9. uri pred obeležjem 51. talcev v Ul. Ghega. Prisotna bo tudi delegacija iz Postojne, predstavniki občine z županom in Zveza borcev. V petek, 25. aprila, bodo položili venec na osrednji proslavi v sižarni. OBČINA DEVIN-NABREŽINA prireja v okviru pobud 25. aprila v četrtek, 24. aprila, ob 20. uri v Kam-narski hiši Igo Gruden v Nabrežini predvajanje dokumentarnega filma o vlaku spomina »Promemoria Auschwitz« deželnega sedeža SAI. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave soberta Ambrosija, ki bo v kavarni Gruden v četrtek, 24. aprila, ob 18. uri. SKD ŠKAMPERLE ter Odbor za počastitev padlih v Osvobodilnem boju iz tv. Ivana in Kolonje vabita v četrtek, 24. aprila, na proslavo v spomin na padle v borbi za svobodo. Ob 18. uri bo na Vrdelski cesti potekala počastitev padlih s polaganjem lovorjevih vencev na nagrobni kamen pri Narodnem domu, sledila bodo pričevanja v slovenščini in italijanščini. Proslava bo potekala tudi v primeru slabega vremena. Udeleženci lahko prinesejo cvet kot simbol miru. ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, tv. Ane in Kolonkovca, obveščajo, da bodo v četrtek, 24. aprila, člani odbora od 15.30 dalje polagali rože k spomenikom padlim najprej na Vojaškem pokopališču in zatem na glavnem pokopališču pri tv. Ani. SKP vabi v petek, 25. aprila, od 13.30 na tradicionalni praznik osvoboditve v Ljudski dom v Podlonjerju. V soboto, 26. aprila, ob 18.30 v dvorani predstavitev založbe »Sesistenza sto-rica Kappa Vu« in srečanje z avtorji. TPPZ P. TOMAŽIČ prireja ob zaključku uradne slovesnosti krajši koncert v Sižarni v petek, 25. aprila, ob 12.30 ob Dnevu zmage nad nacifašizmom. VZPI-DEVIN NABREŽINA sporoča, da bo v petek, 25. aprila, polaganje vencev pred spomenike padlim s sledečim urnikom: ob 7.30 Županstvo, ob 7.40 tlivno, ob 7.50 Med-javas, ob 8.00 Devin, ob 8.05 Vižo-vlje, ob 8.10 Cerovlje, ob 8.15 Mav-hinje, ob 8.25 Prečnik, ob 8.40 Trnovca, ob 8.45 Praprot, ob 8.55 Šempolaj, ob 9.10 Križ, ob 9.15 Na-brežina. Ob koncu polaganja vencev bo pred spomenikom na nabrežin-skem trgu krajša spominska svečanost s sledečim programom: nastop nabrežinske godbe, pozdrav župana, priložnostni govor, zborovski nastop in zaključni nastop nabrežinske godbe. ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, tv. Ane in Kolonkovca, vabi na svečanost ob Prazniku osvoboditve v petek, 25. aprila, ob 9.30 pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in Kolonkovca, Istrska ulica 192. Slavnostna govornika: Adriano Dugulin, predsednik Združenja in zgodovinar Piero Purini. Sodeluje MePZ Tončka Čok pod vodstvom Manuela Pur-gerja. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v soboto, 26. in nedeljo, 27. aprila, na otroški praznik ob zaključku natečaja za otroške vrtce in osnovne šole »Moje počitnice«. V soboto bo od 15. do 17. ure likovni ex tempore (otroci naj prinesejo samo barvice), v nedeljo pa bosta ob 17. uri na sporedu igra Lučke Susič »Duh po cekinih« in nagrajevanje najbolj posrečenih risb. Vabljeni v Marijin dom v Roja-nu, Ul. Cordaroli 29. PRIMORSKA POJE v sodelovanju z ZSKD in Centrom za kulturne raziskave Bardo bo v nedeljo, 27. aprila, ob 15.30 v cerkvi sv. Flori-jana v Bardu. Nastopajo MePZ DU Postojna, MePZ Coro tre Valli/Tri doline-Šentlenart, ŽePZ KD Spodnja Idrija, MePZ Košana, MePZ Canto Ergo Sum-Breg, MePZ Planinska roža-Kobarid in MePZ Rdeča zvezda-Salež. SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca vabi v ponedeljek, 28. aprila, ob 21.15 (po Barč'ci) v društveni bar na G'rici na otvoritev likovne razstave domačina Edija Zobca »Barve ustvarjajo svet«. PRAVLJIČNE URICE v Oddelku za mlade bralce NŠK, Ul. Filzi 14 (www.knjiznica.it), v sredo, 30. aprila, ob 16.30 za otroke iz vrtca in ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred). Pripoveduje knjižničarka Alenka Hrovatin. VZPI-ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar - Miro in Mladinski krožek Prosek Kontovel prirejata, v sodelovanju z vaškimi društvi, prvomajski predvečer v sredo, 30. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Slavnostna govornica bo novinarka Poljanka Dolhar. Tradicionalna bud-nica bo v četrtek, 1. maja, z zbirališčem ob 8.15 pri Soščevi hiši. ^ Mirno nas je zapustila Bogomila Caharija vd. Opatti Žalostno vest sporočajo sin Peter, snaha Mariagrazia, vnuk Stefano z Mirko in ostali sorodniki. Pogreb bo v četrtek, 24. aprila, ob 11. uri v cerkvi v Nabrežini. ZAHVALA Albina Kocjančič Iskreno se zahvaljujemo gospodu Špehu, pevskima zboroma Vodnik in Upokojencev iz Brega, sekciji ANPI Dolina, Mačkolje, Prebeneg in vsem, ki ste počastili spomin naše drage. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Marija Starc vd. Prašelj Iskreno se zahvaljujemo dr. Petru Starcu, darovalcem cvetja, ženskemu pevskemu zboru in vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage. Svojci Psf&tekta (Jč^tirna A \\ TMtfma Sociak BARVE STENSKE TAPETE TOPLI PODI SONČNE ZAVESE KOMARNIKI OPClNE Dunajska cesla 5&A Tel. 040.2121GS prcvzi^iites Dolina 463 Te L 040 8327121 BRA\KOVIC SLAD J AN Visife velikonočne praznike (iahrmec 12+ Tel. 040-229165 ti KM K: torek nedelja »ELS.DOIIO 2.100 Ob ponedeljkih z.iprto. Prehranska dopolnila, olja in kozmetični izdelki znamke planet zdravja planet of health so vam na razpolago v trgovini pracnunTP VOŠČITA VSEM VESELO VELIKO NOČ SaLrct Honore"- Pioseika uL. 2 - Qpiine -Tel. Q4G.213QS5 OiocoLato - UL. Cassa di RL&parnuo 9 - TYst - TeI. Q40.63B1&3 r** TORTI- IN C OKOl.AIJNF SFEClAUTETE ^J P * — ----« ■BAR ■SLADOLEDI •POSLOVALNICA TOTOCALCIO DiRKA T RIS SUPERENA LOTTO J i 4_I_Uk.4 Mm*-***»* CViftu IfrglfcJ v Seiljanu, lob 1 rgov n kolet Motorbike, blizu hotela Ai iL-ttc runi). Tel. 040 299314 * lnfQiEjjlainelviva.il www.viva-planelofhea Ith xam Igrate lahko tudi ob NEDELJAH PftDSEK 140-M 040(^253861 IZPOSOJAMO DVIŽNE PLOŠČADI: KAMlOfiiKE KOŠARE, SAMOHODNE KOŠARE 3N PAJKE Tat. in Fax. D40 S3212&6 Mob. 335 6576567 Krmgnka, 543 Dolina-TRST kVeselel [praznike?! SISTIANAISESUAN OONAD Bossi Alessandro Sesljan 24/H Tel. 040 291496 0PICINA/0PČINE CONAD NOVA srl - Dunajska 61 OpČine, TeE. 040 215433 Društvena prodajalna UL Alpini 95 ■ Opčine BARVE FURLAN & MILIC PRAZNIČNI OBIČAJI Nedelja, 20. aprila 2014 1 5 KOPUN, SKOPLJENI PETELIN ZA PRAZNIČNE JEDI Ko petelini umolknejo y sanjski deželi se ne cedita zgolj med in mleko: tam so gore iz naribanega parmezana, na njih pa so ljudje, ki cel božji dan delajo makarone in drobljence, ki jih kuhajo v kopunovi juhi in jih mečejo tistim spodaj in več kot jih kdo ujame, več jih lahko poje. Tako je zvitorepi Maso di Saggio tvezel naivnemu mojstru Calandrinu podobo sanjske dežele, Bengodi imenovane, v eni izmed zgodb Boccacciovega Dekamerona. Mislim, da se moram prav tej knjigi, ki jo je mojstrsko prevedel štandreški rojak dr. Andrej Budal, zahvaliti, da sem sploh izvedel za obstoj kopunov. Nekako sem so dokopal do spoznanja, da so nekakšni voli med petelini, torej skopljenci. Najstniško domišljijo so mi sicer burile kake druge zgodbe, podžgane z ilustracijami Vladi-mirja Lakoviča, spomin na kopune, ki ga je podžigala želja, da bi jih vsaj enkrat poskusil, pa ni nikoli zbledel. Vendar sem moral kar dolgo časa čakati, da se mi je ponudila priložnost dobiti kopu-na na krožnik. In takrat sem v hipu razumel Calandrinovo navdušenje nad Bengodijem in si ga predstavljal, kako se mu sline cedijo, in kako sijočih oči sprašuje Maso, kaj neki v tisti deželi naredijo iz kopunov, potem ko jih za juho kuhajo. Da jih pojedo, je zvedel. Tako torej sredi štirinajstega stoletja, in to velja za najboljši način priprave kopunov še danes: najprej torej z njimi v jušni lonec, potem pa še v pekač. Da so skopljeni petelini slastna per-jad, so vedeli že v antiki, čeprav zapisi kažejo, da niso bili posebej vešči pri tem poslu. No, mogoče so na kmetih vedeli eno več od Aristotela (384 - 322 pr. n. št.), ki je v Zgodovini živih bitij zabeležil, da peteline kastrirajo z vročim železom, ki jim ga - večkrat zapored - vtaknejo v zadnjično odprtino! Tako bi mu v bistvu uničili le organ, ki služi za »kloa-kalni poljub«, ne pa samih testisov. Prakso naj bi razvili na svetem otoku Delo-su, kjer pa mogoče niso redili pravih ko-punov, ampak so (tako pohabljene pe-telinčke) nasilno pitali, podobno kot še danes gosi, da bi pridobili na teži, masti in (zamaščenih) jetrih. Številni zapisi o reji in pripravi kopunov pričajo, da so bili rezani petelini cenjeni tudi v Rimu, izobražencem pa se še vedno ni sanjalo, kako se temu streže. Sicer razgledani Marcus Terentius Varo (116 - 56 pr. n. št.), kateremu dolgujemo izraz ko-pun, je skopitev opisal kot osmoditev petelinove ostroge! Odstranitev ostrog sta opazila tudi Calumella (4 - 70) in Plinij starejši (23 - 79). Sodobni razlagalci starih navad ugibajo, da je temu botroval spremenjen vzorec obnašanja rezanega petelinčka, ki se je pogosto »pokokošil«, začel valiti jajca in skrbeti za piščančke. Ker bi jih z ostrogo z ostrim krempljem lahko poškodoval, so mu jo raje odstranili. Pogosto so kopunom odstranili tudi podbradek in greben, ponekod pa naj bi jim v to rano na glavi prišili odstranjeno ostrogo, ki naj bi zrasla več centimetrov dolga! O teh rogatih petelinih (coq cornu) piše švicarski naturist Konrad Gessner (1516-1565), ki je v delu Historia animalium (1555) prvi natančno opisal potek kastracije petelinčkov. Govori o enem rezu v predelu črevesja in iskanju mod s prsti, ki jih potem odre-žejo. Ulisse Aldrovandi (1522 - 1605) poroča da so v okolici Bologne pripravljali med čaščenjem svetega Peregrina praznično jed, ki je vključevala tako petelinje grebene in podbradke kot moda. V starih tekstih še preberemo, da so rano zašili in zamazali z blatom; kjer je amputaciji grive sledila transplantacija ostroge, so kopunom za nekaj dni zavezali noge in krila, da si ne bi vsadka hote ali nehote odstranili. Sodoben način skopljenja piščancev je manj krut in izveden s kirurškimi noži. Običajno gre za dva reza malo pod krili, kjer je bojda živčnih končičev zelo malo, tako da se petelinček med posegom bolj boji kot pa ga zares boli. Smrtnost je omejena na dva odstotka, uspešnost posega pa ni povsem zagotovljena: približno desetini skopljenčkov ostane dovolj spolnih žlez, da razvijejo nekatere petelinje lastnosti (griva, kikirikanje) in ohranijo celo nekaj borbenosti. Bolj zahtevna in zato tudi manj pogosta je skopitev kokoši, vendar je, vsaj v visoki francoski kulinariki, poularde bolj cenjena kot chapon. Sodeč po zapisu v Kmečkih in rokodelskih novicah iz leta 1883, so Štajerci kopune dobro tržili tako za dunajsko gospodo kot za mize francoskih bogatašev, zato časopis priporoča vsem, naj ne redijo kopunov zgolj za domačo rabo, ampak tudi za prodajo. Da bi razširili dejavnost, so podrobno opisali tudi potek skopitve: »Dveh oseb je treba za to delo. Ako se ima kopuniti petelin, prime ga ena oseba in ga drži tako, da je hrbet navzdol. Druga oseba prime, potem ko je odstranila perje, kar ga je napoti, z dvema prstoma 1 centimeter od zadnjice gori trebušno kožo, jo nategne malo na kviško in zareže potem vanjo okoli 3 cm dolgo zarezo med stegnicama. Zdaj so čreva popolnoma vidna in zdaj se previdno seže s kazalcem najprej na levo, potem na desno skozi rano rahlo za hrbtom gori, odtisneta se rahlo na obeh straneh na hrbtenici ležeča jajčka in se izvlečeta. Zdaj se rana v trebušni koži zašije z volneno nitjo, rana se pomaže z neslanim surovim maslom in se nanjo pritisne še nekaj lesnega pepela in delo je končano. Rana za-celjena je ponavadi v dveh dneh in ni treba posebne postrežbe. Čas za kopunje-nje je najugodnejši, kedar petelinčki ravno začenjajo peti, in boljše je v gorkem vremenu, kakor v premrzlem«. Kasnejši slovenski zapisi opozarjajo predvsem na dejstvo, da je piščance potrebno odstraniti iz kokošnjaka takoj, ko postanejo petelini, sicer bi si medsebojno potolkli, in ker je takrat ponudba velika, je cena majhna. Pri kopunih te nevarnosti ni in zato jih lahko imajo rejci poljubno časa doma in jih prodajo v trenutku največjega povpraševanja. Torej predvsem za praznike! Pa tudi sicer so imeli kopuni dvakratno ceno in nekajkratno težo mladih petelinov. Zainteresirane so še na predvečer druge svetovne vojne vabili na tečaje kopunjenja in izpostavljali številne prednosti »rezanega« petelina: izkoristek krme je večji, s prodajo se ne mudi, meso je okusnejše. Kaj se pravzaprav dogaja s pete-linčkom ali jarico, ki so jima odstranili moda ali jajčnike? Ker skopljena kokoš ne more ne-sti jajc, lahko vso hrano uporabi za lastno rast in se torej hitro in lepo redi. Isto velja za kopuna, ki se mu ni potrebno bojevati s sovrstniki za prevlado v ko-košnjaku, in ker si niti ne daje opravkov okrog kokoši, se lahko mirno prepusti nabiranju maščobe. Maščoba pa se ne nabira zgolj pod kožo, kot pri piščancih in spolno aktivni perjadi, ampak pre-prede mišičevje, ki je zato mehkejše in slastnejše. Podatek o 50 % več maščobe v kopunjem mesu je le navidezno strašljiv, saj se veliko maščobe med pripravo izloči in jo lahko odstranimo. S hitrim razvojem piščančereje po drugi svetovni vojni so na trgu začeli prevladovati pitovni piščanci, ki dosežejo klavno težo pred spolno zrelostjo. Medtem ko so se rejci nekoč s sko-pitvijo z naravo poigrali, jo danes s sod- obno rejo izigravajo. Piščancem dajejo močna krmila in jim z umetno svetlobo podaljšajo dan na 23 ur, noč pa skrajšajo na eno. Še leta 1964 so se piščanci v dveh mesecih zredili do 1,2 kg, sedaj pa imajo že v dobrem mesecu 2,5 kg! Ritmi reje kopunov so povsem drugačni. Evropska zakonodaja določa, da kopu-ni ne smejo imeti manj kot 140 dni starosti, čas od kupunjenja do zakola pa mora biti vsaj 70 dni. To seveda ne ustreza hlastanju za hitrim obračanjem kapitala, zato so kopuni skoraj povsem izginili z naših miz. Toda, na srečo, so tudi dobre stvari trdovratne in se ne predajo kar tako. Mogoče so potisnjene na rob, včasih ostanejo v naši zavesti zgolj zahvaljujoč pripovedim, porumenelim časopisnim člankom in starim romanom, vendar je to dovolj, da stara praksa ponovno zaživi. V Sloveniji trenutno kar nekaj kmetij ponuja kopune. Nekateri, na primer na turistični kmetiji Arkade v Črničah, pa vam v tem času ponujajo tudi pravi kopunji jedilnik. O kopunih mi je neka gostja govorila s takim navdušenjem, da sem nemudoma sklenil, da jih bom gojil, pravi gospodar Jordan Cigoj. Izbral je slovensko grahasto pasmo, ki je lepa na pogled in odličnega mesa. Kar je seveda odvisno tudi od krme, ki jo dobijo. Jedo le tisto, kar pridelamo na kmetiji, tu ni nobenih močnih krmil, ponosno pove. Moji kopuni se prehranjujejo z zelenjavo, bučami, ječmenom in potrebujejo še enkrat toliko časa, da dosežejo primerno težo, to je kakih 4,5 kg, se pohvali. Kopun ni ne piščanec in ne petelin, zato zahteva povsem drugačen pristop, se zaveda Jordan. Pohanje, na primer, odpade. Najboljša je kopunova pečenka, po možnosti iz krušne peči. Kopuna je dobro prej skuhati: tako dobimo odlično juho pa še kopunjo mast, ki je najboljša za razna cvrtja. Jetrca so seveda osnova za paštete, pa tudi pra-žene so okusne, želodec in srce se lahko uporabi za slasten paprikaš, čreva je možno pripraviti kot vampe, kri je primerna za pripravo črne polivke. Najstarejša v slovenščini objavljena recepta za pripravo kopuna najdemo v Vodnikovih Kuharskih bukvah iz leta 1799. Kar posebej preseneča je način priprave, obakrat z ostrigami! Za najbolj »razvratnega« jih potrebujemo kar 80. Takole pravi: »Nekaj sroviga masla segrej v ko-zici nad žerjavico, notri deni 30 ostrig iz lupine izvlečenih, riban kruh in muška-tni orešček. Vse to ne sme prevroče biti, ampak le enmalo segreto. To zmešaj inu v kapuna nadevaj, ga zaši, s špeham navleci inu na ražnji peči. Posebej sturi eno polivavko: vzemi kosec sroviga masla, dva lota moke, eno zajemnico goveje župe, enmalo beliga vina, sok od ene limone inu 50 ostrig, vse daj v eno kozi-co na žerjavico, kadar to vkup vre, deni notri pečeniga kapuna, da enkrat zavre; vzemi ga ven in daj v eno skledo; posebej vzemi v eno ponvo štir rumenjake, na nje deni enmalo gorke polivavke, zmešaj inu vse nazaj v polivavko per-mešaj, da vkup zavre, ter to vso poli-vavko čez kopuna v skledo vli.« Zaporedne izdaje Slovenske kuharice Felicite Kalinšek so nem dokaz izginjanja kopunov z naših miz, saj se število receptov manjša. No, bomo dodali pa kakega novega iz Arkad. Pravzaprav bomo ubili dve muhi na en mah: naredili bomo pečenko, prsi in perutničke pa uporabili še za omako za domače rezance. Pečen kopun Očiščenega kopuna razrežemo na večje kose. V večji pekač damo narezano čebulo, korenje, majaron, peteršilj, lovor in kose kopuna, ki jih dobro zalije-mo z belim vinom. Damo v pečico, ogreto na 160 °C, kjer se peče približno dve uri in pol. Koža mora postati zlato zapečena z jantarnimi odtenki Ko je pravilno pečen, je meso elastično kot blazinica na dlani pod palcem. Precedimo sok, ki se je nabral v pekaču, in z njim zalijemo meso. Zraven pripravimo kake krompirjeve kipnike, kruhove cmoke ali kaj podobnega. Za okras uporabimo nekaj stebel drobnjaka. Domači rezanci s kopunom v omaki Uporabimo prsi in perutničke dušenega ali pečenega kopuna. Meso narežemo na koščke, še raje natrgamo s prsti. V ponvi popražimo na koščke narezane bučke in hruško, zalijemo s kopunovo juho (ali sokom od pečenja), zgostimo z ribanim parmezanom (ali kakim drugim zrelim trdim sirom) in dodamo koščke kopuna. Rezance, najboljše domače, skuhamo na zob in vržemo v omako, dobro premešamo in postrežemo. Edžjl- pu-ljt. 14 ■ J1010 Zgcrik iTil la iirtrtMjlt [rfi .j-lO 2Kil* ■ nob: JU &9ÏU6» - faq MO B£Uft cvetje za vsako priložnost IL BUCANEVE Nives Güstin na Optinah, Dunajska cesta 30A tel. 04021 71334 Tel. 040.200103 - Fox 040.2024145 - Mob.335.6939992 i in p resa bi rjok@j pTit.it Vošči vesele velikonočne praznike www.edilcarso.it- e-mail: edikarcoßlibero.it COL 8 ■ Repenti boríEl. 04Ü327I2Ú VOŠČI VSEM VESELE PRAZNIKE! TIPIČNE OEZELHE IN KRAŠKE JEDI í?os¡taria pizzi-riii ■ bur - guKlilnn »VETO» DEBELAK NADAçw; TIPIČNE DOMAČE JEDI DIVJAČINA ■ | i ¡¡radhcnl itiuLcri.il CELESTINO DANIELI sne - Xm Pta4o Iscn^fl« C- ilpoimzlhidjj^Li j] ni liJHj- SO t- ï j'i tavai j KJUE1 A U Iv W rvrV V liiVj VJI izkušenosti! TRST - III. Milano, 20 - tel 040631300 fax 040365587 - www-auroraviaggi.com Tcrcon ŽaeZNlNfi VflTNfiflSTVO S¡ SI JAS. i J(J4ü8S220 Zoccorio Ionio ZGONIK3/ATcL 040.229123 www. gu at I ntratto ría. co m/ i tif 0 stíntratto ría. com Iz preprostih sestavin pričaramo okusne jod I l'USL'l. fyci Cfu4eti Ji' ■ ÉASOVt£4A/A*\ŽOV7CA -Iy - ¡M. G40JJ67B6 MESNICA DA FUFO SVE2E MESO m £PE!CIA.L-ITC7I ZA SAR PROSEE - tri. S. NAfaria 46 TRST - Tel. 040 2528L45 Restavracija SUSHMEL REGISTRATOR! DI C AS S A PRODAJA IN SERVIS PARO VEL S. $ SAIN A. S AS želi vsem vesele a* / velikonočne praznike Kontove! št. 453 - Tel. 040 225393 lil. S. Francesco 11 ■ TRST TeL 040.370802 .................M "] Jt C l-KDSl k - O I ■ Tri. IMU 35 IJ4? BOŽJE POLJE, 1 ZGONIK fTS) Tel./fax 040 2255m izdelovanje šopkov i rt vencev za vse priložnosti z možnostjo dostave na dom Gostilna poned. - petek ftáQ-tlAjOO 1G-QQ-1930 tobóte A.3Ú-13.DD hameapalija - fitate ra pij-a avtodiagnislika - veterina rezervacije za cup plstllar ticket el eklrgriEdicinski aparati izdelava ga len škili preparatov el Feselij 2 &ERDAN Dol Ena (TS) T 040 gi20¿ñ6 ZAPRTO -ob trcdan ■ ponedeljek, torek In í-elrtek za koiüo ODPRTO 7 DNI NA 7 Ul. detL'lstria 8/b - Trst TeL.040 763856 Ponudba: pnevmatike avtooptika zavorni sistemi blazilci izpušni sistemi olja akumulatorji servisira rije sistemi klime elektronika diagnoza yreseleRel i konocng prazni keíBHMBB fMft Sladoledar Vesele^ iitk0 Jt, Trjjsk j u llu ó, Tel, WS 1.7K3 I ß*> PROIZVODNJA - IN INŠTALACIJA MUCCI KLEPARSTVA MARIO MUCCI S.R.L, U Ika A. Grego rl ii im * 34170 GORI CA TeL048l^r32B ■ Fax 04SU5246S7 info^mucciiiittonerii.com * vww,mu<:c i lattonerie.com ñSeseCz zre&fqynocné prazníf^e M /fas URARNA ZLATARNA 5ULIGOJ Göiieo, ulito Cordixei J^rTd. ÚJ6k.5^5657,www.juli50j.Mm f^SStESB&Vf^Jfi'' ■tmll^ JKSTVINE Maxi FAMILY POVSIC TRADICIJA IN KAKOVOSTI OD LETA 1%7 1JLK7A Tli IKSTK :!([! 04170 GOATCA TKIr. U-WI.S1IUU TI TrtimiM AftprmvAi 100, rr Agraria Zavadlav semena* sadike in sadno drevje, orodje zti vri iit za zelene po vrstne kritni nt ¿ffumi ni žival Gorica, ul. Trieste 13 Te L 0481.520398 WWW ■ S^r&ri 3 V3dld V, i t i nf g ra riaia vad lav.lt avtúdaiúvnfcü avtoličarstvo vulkonizeritvo »481.7831 vrh 5v+ mihaela Tcl+ 0481*8824 88 ^J^CVCiuJf 1 \$jo www.dcvclak.coDi * OKUSNE DOBROTE DOMAČ K ZEMLJE Čotova družina vošči vsem BCagosiovCjene Velikonočne praznifie Naš Goriški Kras vas kliče na ves glas grofico gori liano - H .ijru c fWrfi 'M 170 Gorico ■ Ul. Gncijoioij. Iß GnOÚfEÜ 6 * rax 4 i-I 4-390JS1 22116 ■ fax+3PÜ¿101 22079 Pri Francetu «FRANC» Homaia int hin ja '/.aprta ift> ntfcljah in prmtdtljiih .SO VQPNfB Oii S'CJCl (Gt 1} t'ri unrtijsku ttti, tttiufan t)4Q 1 .tiBW.tli foto DIGITAL A RAÍ Gorita - Komi Kalla 41 Mb H-ll/UJIM - tMkU I Ys f i<3 amattnko in poklicni)' fotografijo SwkJS 13fh mJftu taft np KLufot papirju fribflNWM tisJr digitalnih fotografij no fotografskem papirju ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE KOVAŠKI IZDELKI Tabaj Rili s.n.c, Miloš in RaTOund ŠTANDREŽ - .GORICA, uL A, Gregorčič 24 Tel. (UfH/215141 lalif, C-IS 3 ¡2I9S7- Sjrbjraiiljbjj.191.it GRADBENO PODJETJE KOSLNA. KOSI C GIOVANNI & C. DO&EROOBr ulr Marcorr 3 tel. 348-8519905 zictarita (f^lp rji nove st;»vbc. popravi I? na h, 5]?«i I»li lirjn: Z3 Jtrnnpjt ji Jnc pl3MC in prekrivanje streti ^^^ ŽELI VESELE ^ VELIKONOČNE PRAZNIKE! \ SiSISI 20 Nedelja, 20. aprila 2014 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Pomladni praznik osnovne šole Oton Župančič Svet po meri otrok Prava himna življenju je bil pomladni praznik, ki sta ga organizirala osnovna šola Oton Župančič in odbor staršev osnovnih šol Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici v veliki dvorani Kulturnega doma v sredo zgodaj popoldne. Junaki razigrane veselice z naslovom »Igraj se z mano«, ki so jo s finančno podprli Fundacija Goriške hranilnice, Čedajska banka - Banca popolare di Cividale in Združenje staršev, so seveda bili osnovnošolci, ki so v živobarvnih majicah preko pestrega spleta giba, pesmi in nasmehov prikazali svoj poklon igri, razigranosti in otroški razposajenosti, pa tudi »prebujajoči se naravi, mladosti, ki sili k nebu, življenju, ki se radovedno ozira za soncem in se sramežljivo nastavlja njegovim žarkom«. Starše, sorodnike in znance v dvorani so povabili, naj se prepustijo čaru otroških sanj, in jih z bogatim sporedom, ki so ga v slovenščini in italijanščini povezovali učenci petega razreda, res navdušili. Pojasnili so jim, da je zanje vse igra: »Igra so prstki, s katerimi si najmanjši kratijo čas, igra so drobne živalce, ki skrivajo v sebi vsa čuda stvarstva, igra so drobci vsakdanjosti, ki se v mavričnem svetu domišljije čudovito prepletajo v očarljive podobe preprostih pesmic in izštevank.« Ogromno je stvari, ki bi jih radi počeli, radovednosti, ki bi jih potešili, želja, ki bi jih uresničili. Na poetičen način so prikazali svet, narejen po meri otrok, ko so izpovedali, da potrebujejo sonce v očeh, veter v laseh, smeh in jok, potrebujejo čas, da se valjajo po travi, da rastejo v naravi, da okušajo življenje, da obarvajo svoje sanje. »Potrebujemo svobodo, da lahko v njej rastemo. Potrebujemo zaupanje, da se v njem lahko zrcalimo«. Otroci so se res izkazali z recitiranjem in s petjem pa tudi z instrumentalnimi točkami kot posamezniki ali v skupinski igri z orff-in-strumenti. Posebno dragocen je bil doprinos prof. Damijane Čevdek Jug s centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Povedali so še, da iz igre črpajo življenjske sokove, vanjo se zatekajo, ko jim je hudo, v njej gradijo svoje sanje in rastejo »v boljše ljudi«. Na koncu so se zahvalili vsem podpornikom, osebju Kulturnega doma, Metki in Ettoreju, ki sta grafično oblikovala in podprla tisk gledališkega lista, in vsem, ki so jim pomagači uresničiti to zamisel. Mara Černic pa se je v imenu Združenja staršev zahvalila učiteljicam za ves trud, predanost in ljubezen, ki jih vlagajo v delo z otroki. Dogajanje na odru je bilo prava himna življenju fotol.k. krmin V italijansko šolo vstopajo slovenski miti V Krminu se letos, sicer v zelo skrčeni obliki, nadaljuje lanskoletna šolska izkušnja, ki je otrokom od vrtcev do nižje srednje šole celotnega večstopenjskega sistema z italijanskim učnim jezikom omogočila spoznavanje številnih značilnosti slovenskega izročila, kulture, zemljepisa, otroškega sveta in v omejeni obliki tudi jezika. Sredstev ni na razpolago vedno v enakih količinah, da bi lahko šolska uprava povabila k sodelovanju zunanje sodelavce. Je pa letos poskrbljeno vsaj za kontinuiteto z napovedjo, da se bo jeseni delo nadaljevalo v skoraj enakem obsegu kot lani. Letos so se peti razredi osnovne šole in prvi razredi nižje enotne srednje šole odločili, da se spoznajo z miti, legendami in ljudskimi pripovedmi, nastalimi v dolini Soče - od Trente do Gorice -, se pravi na slovensko naseljenem ozemlju. V interpretaciji prof. Alda Rupla sodi pripoved o Zlatorogu v ta sklop, čeprav gre za gorsko dogajanje, a tik nad soškim izvirom in na območju pritokov Zadnjice in Mlinarice. Potem je tu še legenda o nastanku in poimenovanju Ajbe, o Kamnu kačonu, o Hudičevi jami ob Pevmici, o treh sestrah Savi, Dravi in Soči in ne nazadnje o Tolminskem puntu, ki je zaobjel pol Posočja. GORICA-NOVA GORICA Plesni mozaik sredi trga Ob deseti obletnici vstopa Slovenije v EU prireja novogoriška mestna občina v soboto ob 16. uri »Plesni mozaik«. Potekal bo na Vecchietovem mozaiku na Trgu Evrope - Transalpini. Dogodek bodo oblikovali plesalci z obeh strani meje, in sicer Compagnia Bellanda, kulturno umetniško društvo Plesne sanje, plesna skupina Dolls,plesna skupina Element, plesni klub Soy Cubano, plesni kolektiv Vrtojba-Trst, plesno gledališko društvo Primaba-lerina, plesno umetniško društvo Abs Fab, šola klasičnega in modernega plesa Ter-sicore, plesna šola Giselle in športno društvo Pro Dance Nova Gorica. (km) Mozaik na skupnem trgu gorica - Na tehniškem polu »Goli otok-Titov gulag« v Jezernikovi pripovedi Poglabljajo problematiko represije v totalitarnih sistemih Tehniški pol slovenskih višjih srednjih šol je ponovno obiskal Božidar Jezer-nik, ki poučuje etnologijo Balkana in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Predaval je o koncentracijskem taborišču na Golem otoku, o katerem je izšla tudi njegova knjiga »Goli otok-Titov gu-lag«. Gre za nadaljevanje in poglabljanje tematike o represiji v totalitarnih sistemih. Lani sta namreč dijakom isti predavatelj in Carlo Spartaco Capogreco predavala o italijanskih koncentracijskih taboriščih. Na Goli otok so v »prevzgojo« večinoma pošiljali informbirojevce pa tudi druge ljudi. Nanje so izvajali nesprejemljive psihične in fizične pritiske, zato so bili tisti, ki so to preizkušnjo preživeli, zaznamovani za vse življenje. Jezernik je po izčrpnem prikazu odgovarjal na številna vprašanjadijakov. Božidar Jezernik in dijaška publika štandrež - V vrtcu Pika Nogavička Z igro do novih besed V goste je prišla Nerodna Avguština - Pri projektu, ki ga izvajajo s štiriletnimi otroki, sodelujeta tudi vrtca v Pevmi in Gorici Pravljičarka - Nerodna Avguština je otroke pritegnila že s svojo pojavo V štandreškem vrtcu Pika Nogavička izvajajo letos s štiriletnimi otroki projekt za spodbujanje razvoja bralne pismenosti; nastal je na pobudo Zavoda za šolstvo Republike Slovenije pod mentorstvom pedagoške svetovalke Andreje Duhovnik. Pri projektu sodelujejo tudi nekatere vzgojiteljice in otroci iz vrtcev Pikapolonica v Pevmi ter Sonček v Gorici. Po začetnem izobraževanju v organizaciji omenjenega zavoda so vzgojiteljice pripravile operativni načrt dejavnosti, s katerimi želijo spodbujati učenje slovenskega jezika in uporabo le-tega v vsakdanjem pogovoru. Z didaktičnimi igrami, poslušanjem, pogovorom, opazovanjem, posnemanjem, ponavljanjem, dramatizacijo, glasbenim izražanjem in skupnim branjem pravljice »Nerodna Avguština« so v štandreškem vrtcu spoznavali nove izraze in besedne zveze, us-vajali so ustrezno terminologijo za gospodinjska opravila, sorodstvene vezi in življenje v cirkusu. Otroci so že v pustnem času spoznali lutko - klovna Nerodno Avguštino, ki jih je navdušila in motivirala za nadaljnje učenje. Z lutko so aktivno sodelovali, jo radovedno spraševali, se vključevali v pogovor in tako širili besedišče. Ob zaključku projekta so vzgojiteljice povabile v vrtec pravljičarko Majdo Zavadlav, ki je pripravila za otroke gledališko predstavo. Pravljičarka - Nerodna Avguština jih je pritegnila že s svojo pojavo. Prikazala jim je, kako v cirkusu jezdi, se spotika, »telebne«, bren-ka kitaro, igra na bas in sodeluje v cirkuškem orkestru. Spretno in hkrati nerodno je hodila po vrvi, po rokah, izvajala »akrobatske« elemente. Otroke je seznanila še z gospodinjskimi opravili na svojem domu: pomivala je, kuhala, likala ... Malčki so sodelovali in se vneto odzivali na njena vprašanja, zaradi česar se ji vsi v vrtcu lepo zahvaljujejo. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 20. aprila 2014 21 vrh - V centru Danica tudi razstava Pričevanjska vrednost knjige o krutem času Predstavitev knjige »Odšli so brez slave in brez spomina« Vlada IKemšeta je v center Danica na Vrhu v sredo priklicala veliko ljudi, pozornost katerih je še pred začetkom nagovorov pritegnila dokumentarna razstava na stenah in v vitrinah. Nabito polno dvorano je najprej pozdravila odbornica društva Danica, Viljena Devetak. Pohvalno se je izrekla o Vrhovcih, ki si zelo prizadevajo, da s primernimi pobudami prikažejo utrip vasi in privrženost domačemu kulturnemu izročilu. Med takšne pobude sodijo tudi predstavitve knjig, zlasti tistih, ki so vezane na preteklost Vrha in bližnjih vasi. Publiko je nato nagovoril Walter Devetak, predsednik Gospodarske zadruge Brajda Vrh, ki je izid Klemšetove knjige omogočila v sodelovanju z Goriško Mohorjevo. Le-to je zastopal predsednik Renato Podberšič, ki je obenem tudi domači župnik. Oba sta knjigi pripisala izrazito dokumentarno in pričevanjsko vrednost, saj zapolnjuje vrzel v poznavanju preteklosti krajev na ozemlju sedanje sovodenjske občine. Zaradi časovne oddaljenosti in težkega dostopa do podatkov je usoda krajanov, ki so odšli v prvo svetovno vojno pod zastavo av-stro-ogrskega cesarja in se niso vrnili, tvegala zdrsniti v pozabo. Knjiga je rezultat poldrugo leto dolgega raziskovanja, njena največja kvaliteta pa je seznam v vojni umrlih Sovodenjcev, Pečanov in Rupencev, Gabrcev, Rubijcev in Vrhovcev. Z avstro-ogrsko vojno napovedjo kraljevini Srbiji in nekaj dni kasneje še Rusiji je poleti 1914 veliko naših dedov in pradedov bilo vpoklicanih v vojsko. Poslali so jih na vzhodno in južno fronto. Srbija, Cer, Kolubara, reka Drina na južni fronti ter Galicija in Karpati so bili oddaljeni kraji, kjer se je pisala njihova usoda. Tja so odhajali s pesmijo in veselega razpoloženja, saj so računali na lahko zmago. Toda ni bilo tako. V njihove rodne kraje so kmalu začele prihajati dopisnice s črnim robom, ki so prinašale vesti o umrlih očetih, sinovih in možeh; mnogi so bili tudi ranjeni ali jih je dočakalo ujetništvo, v katarem so umirali zaradi neznosnih življenjskih razmer ali bolezni. S tem v zvezi so zgovorni podatki, čeprav skopi, v objavljenem seznamu umrlih vojakov. Zaradi oddaljenosti pa je bila vojna še vedno nekaj tujega. Leto dni kasneje pa so jo ljudje z Goriškega spoznali na lastni koži. Z vstopom Italije v vojno je udarila z vso silovitostjo in odgnala ljudi v begunstvo. Tudi o tem je govor v Klemšetovi knjigi, ki je izjemen vir informacij o času izpred sto let na Sovodenjskem. Predstavitev je stopila v živo, ko sta za govorniško mizo sedla Vlado Klemše in časnikar Primorskega dnevnika Igor Devetak, ki je avtorja izzival z vprašanji. Še pred njima je Nikolaj Pintar pred pozorno publiko prebral odlomek iz vojaškega dnevnika Vinka Gaberca, udeleženca bojev na Soči in na Piavi. Klemše je povedal o težavah pri raziskovanju, o tem, kako moramo žrtve opredeliti za umrle vojake, ne pa padle, ki je za človeka nespoštljiv izraz, dalje o pohlepu po tuji zemlji, o trpljenju na fronti in bednih razmerah beguncev v barakarskih naseljih pa tudi o sovražnosti, ki so jo ponekod doživljali na Kranjskem. Vasi z območja so-vodenjske občine so iz vojne izšle povsem razdejane, veliko ljudi se ni več vrnilo. Seznam umrlih vojakov vsebuje okrog sedemdeset imen - skoraj še enkrat toliko, kot jih je zabeleženih na spominski plošči v so-vodenjski cerkvi -, a je še vedno nepopoln, je poudaril Klemše. Knjigo, ki je bogata s fotografijami, dokumenti, pričevanji s fronte in ujetništva ter, v zaključnem delu, s časopisnimi članki, je natisnila tiskarna Budin. K izdaji je prispevala tudi Zadružna banka Doberdob in So-vodnje, izid je podrl Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Razstava bo še nekaj mesecev na ogled v dvorani centra Danica. (vip) ob 25. aprilu Svečanosti ob obeležjih V Gabrjah v četrtek, drugje v petek Ob 25. aprilu, prazniku osvoboditve in zmage nad nacifašizmom, se bodo tudi letos zvrstile tradicionalne svečanosti v poklon padlim v narodnoosvobodilnem boju. VZPI-ANPI, AVL, SKGZ in združenje Krajevna skupnost Pevma, Oslavje in Štmaver bodo polagali vence v petek, 25. aprila, ob 8.45 pred ploščo padlim in spomenikom taboriščnikom pred železniško postajo, ob 9.15 v Pev-mi, ob 10. uri v Podgori, ob 10.45 v Štan-drežu, ob 11.30 na glavnem pokopališču v Gorici. V organizaciji AVL Gorica bo ob 11. uri v Ločniku maša, ob 11.45 bodo polagali vence pred spomenik partizanom na pokopališču. VZPI-ANPI Podgora in društvo Paglavec vabita na svečanost v petek, 25. aprila, ob 10. uri pri spomeniku padlih v narodnoosvobodilni borbi. Na programu so polaganje vencev, pozdravi, recitacije, nastop zborov iz Šempetra in Podgore ter slavnostni govor Katjuše Žigon. Občina Doberdob prireja v petek, 25. aprila, ob 10. uri mašo za padle v NOB v cerkvi v Doberdobu, sledilo bo polaganje vencev na spomenike padlim: ob 10.45 v Jam-ljah, ob 10.55 na Palkišču, ob 11.05 na Poljanah. Ob 11.15 bo osrednja slovesnost pri spomeniku v Doberdobu, slavnostni govornik bo Aldo Rupel. Sodelovali bodo pihalni orkester Kras, KD Jezero, KD Kremenjak. Niz svečanosti prirejajo tudi v občini Sovodnje. V Gabrjah se bodo zbrali v četrtek, 24. aprila, ob 19.45 na Trgu Neodvisnosti, nato bo slovesnost pri spomeniku. V petek, 25. aprila, bodo polagali vence ob 10.40 v Sovodnjah (najprej pri spominski plošči na cerkvi, nato pri spomeniku pred občino), ob 11.10 v Rupi, ob 11.25 na Peči. Na Vrhu se bodo zbrali pred centrom Danica, proti spomeniku bodo krenili ob 11.45. Sledila bo slovesnost ob 40-letnici spomenika. Štandreška sekcija VZPI-ANPI, društvo Župančič in štandreška športna društva prirejajo svečanost v petek, 25. aprila, ob 10.45 pred spomenikom na trgu v Štandre-žu. Na programu polaganje vencev, govornika bosta Juri Faggiani in Elena Marvin, sodelovali bodo taborniki, pela bo vokalna skupina Sraka. V Ronkah bo v petek, 25. aprila, ob 9. uri maša v cerkvi Sv. Lovrenca, ob 9.45 bo izpred občinske palače startal sprevod, sledilo bo polaganje vencev pri spomenikih; ob 10.30 bo svečanost na trgu pred knjižnico z nastopom orkestra Giuseppe Verdi iz Ronk. Sodelovali bodo tudi učenci nižjih srednjih šol iz Ronk in Doberdoba. V Tržiču bodo v petek, 25. aprila, ob 9. uri polagali vence na Trgu Unita; ob 9.30 se bodo zbrali na Trgu Aldo Moro pred bolnišnico San Polo, nakar bo sprevod krenil do pokopališča v Ulici XXIV Maggio. Spregovorili bodo predstavniki VZPI-ANPI, borčevske organizacije iz Nove Gorice in županja Silvia Altran. Vlado Klemše in občinstvo na Vrhu, na stenah in na dnu dvorane razstava bumbaca volitve 2014 Trije županski kandidati Lista Občinska enotnost vabi na javno predstavitev županskih kandidatov Alenke Florenin za občino Sovodnje, Joška Terpina za Števerjan in Fabia Vizintina za Doberdob, ki bo v Kulturnem domu v Gorici v ponedeljek, 28. aprila, ob 18. uri. »Pokopališče je urejeno« »Pokopališče na Peči je urejeno. Poskrbeli smo za odvoz zemlje, ki se je nabrala zaradi prekopanih grobov. Ker je pokopališka zemlja po zakonodaji poseben odpadni material, ga odnašajo na posebna odlagališča, kar predstavlja strošek. Poiskali bomo tudi denar za ureditev vrhovskega pokopališča. Problem nagrobnih kamnov, naslonjenih na zid, pa je težje rešljiv, saj gre večinoma za nagrobnike svežih grobov, ki čakajo, da jih spet namestijo na njihovo mesto,« pojasnjuje sovodenjska županja in hkrati županska kandidatka Občinske enotnosti Alenka Florenin. vrh - Preko petsto ljudi na Daničinem pohodu Uspeh že v analih Posrečena in izredno privlačna kombinacija zgodovine in kraških okusov Eno-gastronomski pohod kraških dobrot, ki ga je vrhovsko društvo Danica organiziralo minulo nedeljo v vidiku stoletnice začetka prve svetovne vojne, se je zaradi množične udeležbe že vpisal v društvene anale. Preko petsto pohodnikov je med potjo odkrivalo pomnike iz vojne, od strelskih jarkov do kavern, in kraške okuse. Med nezahtevno hojo na razdalji desetih kilometrov so jih pri stojnicah pričakali ponudniki olja, medu, sirov in mleka, marmelad, suhomesnatih izdelkov, vina in še marsičesa. Posrečena kombinacija zgodovine in eno-gastronomije je privabila ljudi tudi iz oddaljenih krajev, na primer mariborsko družino, ki se je pripeljala z avtodomom. Z Danico so prišli v stik tudi preko spletne strani (www.pohod.it), ki je bila fenomenalno sredstvo promocije: kar tristo vpisov so zbrali preko spleta. Jarki, dobrote in statisti v uniformah, ki so jih pohodniki srečevali na poti s.f. gorica - Proslava v organizaciji VZPI-ANPI in AVL Dogodek ob grajski tabli je prebudil tudi spomine Zaradi odmevnosti, ki jo je pred kratkim imela spominska proslava na goriškem gradu v organizaciji združenj VZPI-ANPI in AVL, želijo prireditelji posredovati še nekaj podatkov, ki so izpadli iz poročila. Štafetno palico so po mestu in na grad ponesli ob tabornikih in skavtih še tekači športnega združenja Dom in predstavniki zveze UISP. Ob koncu proslave je spregovoril tudi duhovnik Alberto De Nadai, ki je bil v imenu skupnosti Comunita cristiana di base med pobudniki dogodka. Ganljivo pismo, ki sta ga prebrala recitatorja, je nekaj dni pred ustrelitvijo napisal Jože Bašin iz Solkana, njegova hči Marja Vidmar pa je prižgala svečo pod ploščo, ki spominja na ustreljene. Med ljudmi pod grajskim šotorom je bilo tudi veliko kulturnikov in druž-beno-političnih delavcev. Zgodovinar Sergio Tavano nam je na kraju zaupal, da se še dobro spominja strelov v jutranjih urah pred sedemdesetimi leti. Imel je dvanajst ali trinajst let in je živel ob vznožju grajskega naselja. Isto nam je povedala tudi Noemi Gles-si Rener. Eden izmed pevcev zbora Skala pa se je spomnil strica, ki je imel delavnico na koncu Tržaške ulice, tik ob železniškem prehodu, in je pripovedoval, kako so nemški ka- mioni vozili proti Trstu. Pred tiri so se ustavili in počakali na prehod vlaka. Ker je bila tam cesta rahlo navkreber, je opazil, kako je iz pokritih kamionskih kesonov curljala kri. Napis, ki bo v italijanščini, slovenščini, furlanščini, nemščini in angleščini na napovedani novi spominski tabli ob vhodu na grajsko dvorišče, naj bi se glasil: »Na tem dvorišču je nacistični okupator ustrelil nad 50 italijanskih in slovenskih partizanov in antifašistov.« To tragično poglavje goriške preteklosti bodo tako spoznali tudi meščani in turisti, ki jim ti dogodki sploh niso znani. (vip) 22 Nedelja, 20. aprila 2014 GORIŠKI PROSTOR / V domovini tvega smrt Ko je bil še mladoleten, je bil žrtev ugrabitve in posilstva, po katerem ga je družina zavrnila in spodila od doma. Mladenič, ki je bil takrat star 17 let, je zato moral pobegniti iz Afganistana, kjer tvega smrtno kazen. Lani se je zatekel v Italijo, kjer je 4. septembra vložil zahtevo za humanitarno zaščito pri goriški teritorialni komisiji. Mladeniču pa ob zaščiti niso priznali statusa pribež-nika, zaradi česar sta se njegova odvetnika Katia Crosilla in Massimo Bor-gobello pritožila zoper sklep komisije. Že 45. Praznik frtalje Društvo Rupa-Peč prireja 45. Praznik frtalje v petek, 25. aprila, z začetkom ob 16.30. Nastopili bodo otroški pevski zbori, potekal bo pogovor z županskima kandidatoma v Sovodnjah Alenko Florenin in Julijanom Čavd-kom, sledil bo ples. Rezultati do 15. maja Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice sporoča vsem, ki so se prijavili na natečaj za slovensko peto mašo ob 40. obletnici ustanovitve združenja, da bo iz organizacijskih razlogov strokovna komisija določila dobitnika nagrade in morebitnih posebnih priznanj najkasneje do 30. aprila. Rezultate bo komisija odposlala avtorjem do vključno 15. maja. Suap tudi na spletu Na tržiškem županstvu že nekaj časa deluje medobčinska služba za proizvodne dejavnosti Suap, ki so jo ustanovili na podlagi dogovora med občinami Doberdob, Foljan, Tržič, Zagraj, Škocjan, Špeter, Štarancan in Turjak. Služba, ki nudi pomoč podjetjem pri pridobivanju dovoljenj in v drugih postopkih, bo 30. aprila dobila tudi spletno stran. RUPA-PEC Velikonočna delavnica * I • • I v • •• s pirhi in lučanjem jajc Hiša pravljic je v sodelovanju s prosvetnim društvom Rupa-Peč na velikonočni četrtek organizirala ustvarjalno delavnico barvanja pirhov za otroke iz vrtcev in osnovnih šol. V Rupi se je zbralo kar 30 otrok, za katere sta Martina Šolc iz Hiše pravljic in Martina Gereon iz domačega društva pripravili zanimiv in zabaven program. Otroci so najprej s pomočjo mentoric pripravili čopiče, barve in ostale potrebščine, nato pa so si udeleženci zavihali rokave in začeli z barvanjem jajc. V kratkem so nastali mavrično pisani pirhi. Otroci so ob tej priložnosti spoznali tudi staro velikonočno igro, lučanje jajc. Vsak udeleženec je dobil star kovanec za 100 lir, s katerim je moral zadeti kuhano jajce. Otroke je igra popolnoma prevzela, saj so se resnično trudili, da bi zadeli tarčo. Po zaključeni igri so dokončali pirhe in pobarvali velikonočne pobarvanke, svoje umetnine pa so ob zaključku tudi ponosno razstavili ter si prislužili pohvalo mentoric in staršev. STEVERJAN Barvanje pirhov ima vedno več privržencev Tudi letos so v Števerjanu obnovili tradicijo barvanja pirhov. Na sedežu društva Briški grič na Bukovju se je na veliki četrtek zbralo nad štirideset otrok različnih starosti. Vsak udeleženec je s sabo prinesel kuhana jajca, ki jih je naslikal z različnimi tehnikami. Poleg uporabe navadnih barv se je lahko vsak otrok preizkusil v novih metodah krašenja pirhov. Članice društva so namreč pripravile različne delavnice, za katere so bili otroci zelo navdušeni. Iz tega je nastalo veliko raznobarvnih, originalnih, pisanih izdelkov, s katerimi so udeleženci okrasili praznične mize doma. Nazadnje je otroke ob razposajenem igranju in skupinskem fotografiranju čakalo še slastno čokoladno presenečenje. Tradicijo barvanja pirhov ohranja števerjansko društvo že preko dvajset let, število udeležencev pa iz leta v leto narašča. (kp) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALL'ANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. ~M Gledališče »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE« v Kulturnem domu v Gorici: 24. aprila ob 20.30 »Un palcoscenico per 2 - Follie musicali da Opera, Operetta e celebri canzoni«, nastopata sopran Sonia Dorigo in bas-bariton Eugenio Leggiadri ob klavirski spremljavi Eddija De Nadaia; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 22. aprila ob 19.30 »Rokovnjači« (Miha Nemec, Nejc Valenti, Niet). 23. aprila ob 20. uri »Po Magrittu« (Tom Stoppard); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES IN JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 -19.30 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 21.20 »Noah«. Dvorana 2: 15.15 »Noah«; 17.45 -19.50 - 22.10 »Gigolo per caso«. Dvorana 3: 17.50 »Noah«; 16.00 -20.15 - 22.10 »Grand Budapest hotel«. DANES IN JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.00 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 18.50 - 21.20 »Noah«. Dvorana 2: 16.00 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 17.50 - 20.00 - 22.10 »Transcendence«. Dvorana 3: 15.30 »Noah«; 18.00 -22.10 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 22.00 »Storia di una ladra di libri«. Dvorana 4: 15.30 - 17.20 - 19.50 -22.10 »Gigolo per caso«. Dvorana 5: 15.20 »Storia di una ladra di libri«; 17.45 - 20.10 - 22.10 »Grand Budapest hotel«. 22. APRILA V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.30 »Rio 2 - Mis-sione Amazzonia«; 21.20 »Noah«. Dvorana 2: »Opera v Kinemaxu« 20.30 Verdijev »Otello« iz gledališča San Carlo v Neaplju. Dvorana 3: 17.50 »Noah«; 20.15 -22.10 »Grand Budapest hotel«. 22. APRILA V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: »Opera v Kine-maxu« 20.30 Verdijev »Otello« iz gledališča San Carlo v Neaplju. Dvorana 2: 16.00 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 17.50 - 20.00 - 22.10 »Transcendence«. Dvorana 3: 18.00 - 22.10 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 22.00 »Storia di una ladra di libri«. Dvorana 4: 17.20 - 19.50 - 22.10 »Gigolo per caso«. Dvorana 5: 17.00 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 20.10 - 22.10 »Grand Budapest hotel«. ~M Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v petek, 25. aprila, ob 20.15 »Horror mundi/Groza sveta« nastopata Svetlana Makarovič in Zlatko Kaučič; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013). H Čestitke »Usje najbujše NONČKA... Buj zmiren teku pridna!« Gaja, Petra, Gregor, Filip Danes v hišici na Poljanahprija-zna gospa okrogla leta slavi. Vse najboljše in srečno vožnjo z novim avtom ji želi MM. V Doberdobu sred vasi naša RADICA 70 let slavi. Vse najboljše ji želijo prijatelji. Naj se sliši, naj se zna, da v Doberdobu jih naša RADICA 70 ima. Še mnogo srečnih in zdravih let ji voščimo teta Bruna in sestrični Alberta in Da-njela z družinama. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da je v teku posodobitev pokrajinskih lestvic za triletje 2014-2017. Učno osebje naj nujno potrdi ali posodobi svoj vpis na pokrajinskih lestvicah (»graduatorie a esaurimento«), sicer bodo zainteresirani z njih nepreklicno izbrisani. Procedura poteka telematsko, zato zamude ne bodo upoštevane. Čeprav posodobitev (potrditev) lastnega položaja v pokrajinskih lestvicah zapade 10. maja, naj zainteresirani to uredijo čimprej, saj lahko pride zadnji trenutek do zapletov, ki jih ni mogoče hitro rešiti. Učno osebje, ki ni še akreditirano na »ISTANZE ON LINE«, naj to stori nemudoma preko šolskega tajništva. S Izleti SPDG priredi v nedeljo, 27. aprila, izlet v Tersko dolino z ogledom jame v Zavar-hu (Grotte di Villanova) in etnološke zbirke v Bardu. Ogled jame (turistični del) traja približno poldrugo uro; informacije in prijave po tel. 0481-882079 v opoldan- skem času (Vlado). Prevoz z lastnimi sredstvi, ob zadostnem številu prijav prevoz z minibusom. KRUT obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Petrčanih blizu Zadra od 21. do 28. junija; informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it, ob torkih od 9. do 12. ure ali na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SPDG vabi v ponedeljek, 21. aprila, na tradicionalno druženje, ki bo tokrat obogateno z obiskom opatije Rožac in ogledom kamnoloma pod Krminsko goro, zanimivim naravnim eksponatom povezanim z mlinarstvom. Priporoča se primerna obutev. Prevoz z lastnimi sredstvi. Zbirališče ob 9. uri pri športni hali v Podgori. KRUT obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah od 15. do 24. junija, v goriškem uradu, Kor-zo Verdi 51/int., tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it, ob torkih od 9. do 12. ure ali na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KD BRIŠKI GRIČ prireja 1. maja tradicionalni pohod, ki bo potekal po krajih znanih iz prve svetovne vojne. Start bo ob 6. uri z Bukovja, kamor se bodo udeleženci vrnili okrog 17. ure. Zaželena je prijava; informacije po tel. 0481-884226 (Silvan). PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). 13 Obvestila POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CA-SIRAGHI v Ul. Bombi v Gorici obvešča, da bo v velikonočnem obdobju in v času prvomajskih počitnic zaprta od 20. do 27. aprila ter 2. maja; informacije po tel. 0481-534604 ali na info@mediateca.go.it. V NARAVNEM REZERVATU CENTRA GRADINA v Doberdobu bo 27. aprila od 10. ure dalje potekal laboratorij za otroke od 6. leta starosti na temo obnovljivih energetskih virov; obvezna prijava po tel. 333-4056800. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE je objavila razpis za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Obrazce (na spletni strani www.fondazionecarigo.it) je mogoče izpolniti in odposlati edino preko spleta do 30. aprila, nato pa morajo prosilci do 12. maja oddati v uradih fundacije ali poslati preko pošte izpolnjene in podpisane obrazce. Vsak prosilec lahko vloži samo eno prošnjo za leto 2014, šole in vzgojne ustanove pa dve prošnji; informacije v uradu fundacije v Gosposki ulici (Ul. Carducci) 2 v Gorici (od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15, tel. 0481-537111). Prireditve DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ v Gorici prireja muzikal »Briljantina-Grease« v petek, 30. maja, ob 19. uri v veliki dvorani Kulturnega doma. RUSKI NARODNI ANSAMBEL KALIN- KA bo nastopil v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 8. maja, ob 20.30. Pri blagajni Kulturnega doma (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288; info@kulturnidom.it) poteka predprodaja vstopnic. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) potekajo srečanja v sklopu niza »SOS cer-vello« med 17.30 in 19.30: 22. aprila Lia Gregoretti na temo depresije; 27. maja Marco Bertali »Malattie mentali o do-lori dellAnima?«; vstop prost, več na www.sos-cervello.it. V NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v okviru projekta »Vse najboljše, Slovenija!« v torek, 22. aprila, ustvarjalna delavnica za otroke; več na www.ng.sik.si. ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ V FA-RI (Strada Colombara 11) vabi v četrtek, 24. aprila, ob 20.30 na predavanje biologinje Vanne Pecile z naslovom »Genetica umana: nuove frontiere e nuove sfide«. V četrtek, 1. maja, od 21. ure dalje bo observatorij odprt publiki z možnostjo vodenih ogledov z uporabo teleskopov; več na www.ccaf.it, info@ccaf.it, tel. 0481-888540; vstop prost. »CASTELLUM SILIGANUM 1001-2014«: praznovanje obletnice prve pisne omembe Solkana bo v četrtek, 24. aprila, ob 19. uri v avli hotela Sabotin v Solkanu. Na programu bodo predavanje Jerneja Vidmarja »Čemu so Solkanci sezidali cerkev Sv. Roka?«, nastop Dua Gita z naslovom »Presenetljivo zanimiv glasbeni svet naših prednikov«, razstava likovnih del osnovnošolcev, pokušina zdravilnih zvarkov in magičnih napojev. KNJIGARNA UBIK prireja v sodelovanju z združenjem Metropolitana Arci v četrtek, 24. aprila, ob 20.30 v prostorih Magazin_Arcobaleno v Ul. San Michele 42 v Štandrežu predstavitev knjinge Giorgia Mosettija »Chiamatemi Frank«. V NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo v četrtek, 24. aprila, ob 18. uri predstavitev knjige Mitje Močnika »Misija Afganistan: ISAF SIKON 6«; več na www.ng.sik.si. Mali oglasi V ŠTANDREŽU, Ul. Matajur 11, prodamo kmečko hišo z velikim dvoriščem; tel. 0481-882112. Prispevki V počastitev spomina na Ugovega očeta Iva darujejo prijatelji in upravitelji Zadružne banke Doberdob in Sovodnje 80 evrov za Društvo slovenskih upokojencev za Goriško. V spomin na Maurizia Peteanija darujeta Zlatko in Marica 30 evrov za Društvo krvodajalcev Sovodnje. V spomin na Maurizia Peteanija darujejo Dragica, Robert, Ketty in Novaro 60 evrov za Društvo krvodajalcev Sovodnje. Pogrebi 22. APRILA V ŠTANDREŽU: 11.35, Antonio (Nino) Bressan (iz goriške splošne bolnišnice ob 11.30) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 22. APRILA V PODGORI: 9.40, Bruno Casagrande (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.30) v cerkvi. 22. APRILA V TRŽIČU: 10.00, Vanda Bos-carol v kapeli tržiškega pokopališča in na pokopališče v Ronkah; 11.30, Danila Pahor iz bolnišnice v stolnico Sv. Ambroža in na pokopališče. / SLOVENIJA Nedelja, 20. aprila 2014 23 VELEPOSLANIK SLOVENIJE PRI EU RADO GENORIO »Sami sebi smo največji problem« Petra Miklavc (STA) BRUSELJ - Glavni problem Slovenije v preteklosti je bilo samozado-voljstvo ob vstopu v EU, saj so mnogi članstvo napačno razumeli kot nagrado za uspešno končano tranzicijo. Glavni izziv v prihodnosti pa je spraviti v red javne finance, je poudaril veleposlanik pri EU Rado Genorio v pogovoru za STA ob desetletnici članstva Slovenije v EU. Rado Genorio kot stalni predstavnik Slovenije pri EU od septembra 2010 zastopa slovenske interese v pogajanjih članic unije. V minulih letih je ta položaj pomenil mnogo belih noči iskanja rešitev za krizo v območju evra ter usklajevanja med Ljubljano in institucijami EU, ko se je Slovenija lani znašla na pragu programa pomoči. Sicer pa je po četrt stoletja vpetosti v kolesje EU veteran na sceni in starosta kohezijske politike, saj je pomagal uresničiti številne slovenske projekte, ki so zrasli z evropskimi sredstvi. Narobe evolucija Slovenija, najbolje pripravljena država iz velikega širitvenega poka na vstop v unijo in vzorna mlada članica, ki je prva uvedla evro, bila zastavonoša schengenske širitve in prva uspešno predsedovala uniji, se je lani znašla na pragu programa pomoči. Samozado-voljstvo - to je odgovor na vprašanje, kako se je to zgodilo, pravi Genorio. »Odlično končan proces pogajanj nam je prinesel bogato doto, ki jo uživamo še danes in omogoča, da smo lahko neto prejemnica še prihodnjih deset let,» poudarja veleposlanik. A obenem je odličen izkupiček pogajanj po njegovih besedah prinesel samozadovoljstvo in napačno razumevanje, da je članstvo nagrada za uspešno končano tranzici-jo, ki je bila dejansko šele na pol poti. Privatizacija je bila pod geslom nacionalnega interesa smrtni greh. V času vlade Antona Ropa smo še uspeli prodati Lek Novartisu, potem pa se je Slovenija zaprla, namesto da bi bila kos izzivom in bi po vstopu izkoristila prednosti članstva. To se je začelo v letu 2003 po uspešnem referendumu o članstvu, je ponazoril Genorio. Kohezijski izvirni greh Veleposlanik je kritičen tudi do tega, kako je Slovenija peljala kohezij-ski voz. V pogovoru za STA oktobra 2010 je poudaril, da je treba »zdaj« razmišljati o obdobju 2014-2020, predvsem o velikih infrastrukturnih projektih, pri čemer je izpostavil železnice. Na vprašanje, ali je bil poziv upoštevan, odgovarja: »A je kakšna lopata na drugem tiru? A gradimo drugo cev karavanškega predora?« Sprva odlično kohezijsko zgodbo je po njegovih besedah pokvarilo pomanjkanje pravega vodenja in slaba koordinacija. »Od osamosvojitve do leta 2003 je nad to kompleksno politiko bdel en človek, od takrat se jih je na vodilnem položaju zamenjalo enajst ... in potem se sprašujemo, zakaj smo po črpanju v obdobju 2007-2013 po zadnjih podatkih šele na 17. mestu,« obžaluje Genorio. Izvirni greh pa je bila po njegovih besedah ustanovitev službe za strukturno politiko in regionalni razvoj decembra 2002, ki se je nato preoblikovala v službo za lokalno samoupravo in regionalno politiko, saj je bil to napačen signal, da je kohezijska politika enako regionalna politika. Veleposlanik Rado Genorio arhiv Glavni izziv Slovenije V EU nam priznavajo, da smo v letu 2013 ogromno naredili. Po Cipru smo bili naslednji v vrsti, da nas obišče trojka, a je pretehtalo to, da smo se resno lotili čiščenja bank. Nemška kanclerka Angela Merkel si je zelo oddahnila, ko smo spremenili referendumsko zakonodajo in dosegli dogovor o fiskalnem pravilu, pojasnjuje veleposlanik. A sedaj je po njegovih besedah nujno izvesti strukturne reforme, ki se jih je Evropa začela lotevati šele z grško dramo leta 2010, Slovenija pa sramežljivo z dveletnim zamikom šele leta 2012. »Prvi izziv pa je, da spravimo v red javne finance in pika,« izpostavlja. To je še toliko pomembneje, ker je urejeno makroekonomsko stanje tudi pogoj za uspešno črpanje evropskih sredstev. »Če ne bomo odpravili presežnih makroekonomskih neravnovesij, nam lahko zamrznejo kohezijska sredstva, kot so Madžarom,« opozarja. Pri tem je izpostavil, da se je vlada Janeza Janše v kriznem času odlično izpogajala o proračunu 2014-2020, in pristavil dosežek vlade Alenke Bratušek, ki je izkupiček dopolnila s sredstvi za zaposlovanje mladih, ter obžaloval, da tega ne znamo prodati doma. »Zaradi slabe komunikacijske strategije potem doma mislijo, da je Evropa del problema, ne rešitve. V resnici pa smo sami sebi največji problem,« je dejal. Nepozabne bele noči - od »bail ou-ta« do »bail ina« Iz časov reševanja območja evra bodo veleposlaniku ostale v spominu tri »famozne in nepozabne« bele noči - dva vrha šefov članic območja evra marca in junija 2011, ko so okrepili obrambo evra, ter reševanje Cipra marca lani, ko so s prvo uporabo mehanizma bail in začeli prenos bremena pri reševanju krize z davkoplačevalcev na banke. Nauk krize je, da problem ni bil pomanjkanje pravil, ampak njihovo vztrajno kršenje in dejstvo, da ni bilo vzgojnih kazni. Prihodnost območja evra lahko temelji le na zdravi ekonomiji, stabilnih javnih financah, zdravi konkurenčnosti, fleksibilnem trgu dela in vzdržnem pokojninskem sistemu. To je edina filozofija, na kateri lahko naprej gradimo evropsko monetarno unijo, še poudarja. Ugled in (ne)uspehi Kljub finančnim in gospodarskim križem Slovenija po prepričanju Geno- ria še vedno uživa ugled v EU. Tudi blokada Hrvaške ga po njegovih besedah ni omajala. Dokaz za to je proces Brdo, ki se ga je lani udeležil francoski predsednik Francois Hollande, letos pa se ga bo julija na Hrvaškem nemška kanclerka Angela Merkel, ponazarja. V odgovoru na vprašanje o uspehih in neuspehih pri zastopanju slovenskih interesov v EU veleposlanik izpostavlja številne dosežke, med njimi umestitev zgodovinskih pravic slovenskih ribičev v primarno evropsko zakonodajo, vključitev poziva k spoštovanju sporazuma o nasledstvu v širitvene sklepe in odlično delo tihe diplomacije v primeru terminala v Žavljah. Izpostavlja tudi, da je sodelovanje Slovencev v institucijah EU zgledno in da ima odlične odnose z vsemi osmimi slovenskimi evroposlanci in z evropskim komisarjem. Slovenci so sicer po njegovem mnenju dobro zastopani v evropski diplomatski službi, v Evropski komisiji pa bi bilo bolje, če bi imeli več ljudi v štirih ključnih resorjih - na področju gospodarskih in denarnih zadev, regionalne politike, konkurence ter energije. Slovenija koalicije v EU kuje po posameznih področjih, odvisno od teme, nikoli ni imela enega samega botra, poudarja veleposlanik. Ko gre za vprašanja skupne kmetijske politike, so pomemben zaveznik Francozi. Ko gre za trgovinsko liberalizacijo, pa Britanci in Nizozemci. Ko smo se pogajali o proračunu, nismo šli na stran neto plačnikov, ampak med kohezijce, je ponazoril. Kam gre EU? Evropske volitve bodo verjetno prinesle krepitev evroskeptičnih strank, kar pa ni nič katastrofalnega, saj to preprosto pomeni, da se bo moral tradicionalen politični razred še bolj potruditi, da približa EU njenim državljanom, meni Genorio. V bitki med največjima evropskima političnima družinama, konservativno Evropsko ljudsko stranko in evropskimi socialdemokrati, pričakuje zelo uravnotežen izid. Sicer pa bo po njegovem mnenju prioriteta EU po evropskih volitvah zagon konvencije za spremembo pogodbe EU s ciljem premika k pravi ekonomski in monetarni uniji. V odgovoru na vprašanje, ali lahko v prihodnje pričakujemo Evropo še več hitrosti, le zamahne z roko, češ, Evropa več hitrosti je dejstvo, o katerem je Wolfgang Schäuble govoril že leta 1994. GRADIMO TVORNO SOŽITJE Slovenski jezik v obmejnem prostoru Branko Marušič Kot že nekajkrat pred tem, se v razpravi o slovenščini v javnosti znova vračam k problemu mesta slovenskega jezika v zahodnem slovenskem obmejnem prostoru ali natančneje ob italijansko-slovenski državni meji, ob razmejitvi, ki ni istovetna s slovensko narodnostno/jezikovno mejo. Na obmejnem pasu ima slovenščina trojno vlogo in sicer: 1. kot jezik Slovencev, ki žive na slovenski strani državne meje, 2. kot jezik Slovencev, ki žive v Italiji in 3. kot jezik, ki služi za komunikacijo med Slovenci iz matice in obmejnim italijanskim prebivalstvom. Svojo pozornost namenjam tretje navedenemu sklopu, to je mestu slovenskega jezika v komunikaciji med slovensko in italijansko govorečimi. Že pred stoletji so poznavalci razmer ugotavljali, kako prebivalci Gorice govore v treh jezikih ( Anton Muznik: »Civitatis incolae triplici sermone loquuntur...«). Ta trojnost, ki je poleg slovenščine in italijanščine vključevala tudi nemščino, ob očitni podrejenosti slovenskega jezika, je v Gorici in na Goriškem pa tudi drugod na Primorskem ohranjala svojo moč do konca prve svetovne vojne. Kar hitro je potem poniknila nemščina, slovenščina pa se je nato soočila z nasiljem nacionalističnega pritiska italijanskih sosedov. V jugoslovanski/slovenski državi po drugi svetovni vojni je dobila svoje pravo mesto, ne pa tako v Italiji, za tamkaj živeče Slovence. Čez poldrugo leto bo minilo šestdeset let od podpisa videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu (1955). Sporazum je omogočil po skoraj desetih letih svobodnejše prehajanje meje za prebivalstvo obmejnega pasu. Obnovilo ali točneje začelo se je novo sožitje in čezmejno sodelovanje. Vanj so se vkjučevali ljudje iz vrst Slovencev v Italiji in iz vrst večinskega italijanskega naroda, prav tako pa tudi ustanove, od gospodarstva do kulture. V stikih z manjšino seveda ni bilo jezikovnih ovir. Drugače so se ti stiki razvijali z Italijani, ki so jih še posebej omogočali Slovenci, z bolj ali manj veščim znanjem italijanščine. Odprta meja je ustvarila sodelovanje, ki je imelo že tedaj, pred šestdesetimi leti, mnoge in različne vsebine. Poznavanje slovenščine se je pri Italijanih v razponu šestdesetih nekoliko, a ne dovolj, spremenilo, kljub temu, da je tudi slovenski jezik danes eden izmed štiriindvajsetih uradnih jezikov Evropske zveze. Raba slovenščine oziroma italijanščine ima v obmejnem prostoru več plati in namenov. Ostajam pri lastni izkušnji. Poklicno delo na polju domoznanstva mi je narekovalo in omogočalo, da so bili stiki s Slovenci in Italijani ob meji - tako je ostalo tudi še danes - desetletja del mojega vsakdana. Pri tem se je pokazalo, da se moramo Slovenci, zaradi zmožnosti komunciranja, tako v osebnih stikih kot v javnem nastopanju, znova podrejati jezikovnemu neznanju italijanskih sobesednikov in med njimi tudi tistim, ki bi morali zaradi strokovnosti in verodostojnosti njih dela poznati tudi slovenski jezik. Na javnih nastopih na tleh Italije, zlasti na strokovnih srečanjih, so zadrego sporazumevanja in razumevanja od časa so časa reševali prevajalci. Bilo pa je veliko več takih primerov, da smo Slovenci na simpozijih v Italiji največkrat prebrali naša besedila napisana v italijanskem jeziku, kar je bilo za italijanske gostitelje nekaj samoumevnega. Zagotovo pa ni bilo obratno, da bi kdo izmed Italijanov na slovenskih tleh prebiral svoje predavanje v slovenskem jeziku. Bili so tudi primeri, da so bili Slovenci izzvani, da naj bi na strokovnih srečanjih na tleh države Slovenije za navzoče italijanske poslušalce govorili v italijanščini. Nastopi Italijanov v Sloveniji se običajno niso prevajali v prepričanju, da jih Slovenci razumejo (zadnji primer predavanje na gradu Kromberk, 5. 11. 2013). Italijanski gostje pri tem niso niti čutili nobene zadrege. Niti ne takrat, ko je kak Nemec s Koroške govoril Sloveenv-cem na Slovenskjem v slovenščini in mu istočasno goriški Italijan ni znal na podoben način slediti. Na državni ravni pa so pravo pot pokazala sestajanja italijansko-slovenske kulturnozgodovinske komisije v letih 1993-2000, ko je bila jezikovna enakopravnost slovenščine in italijanščine eden izmed pogojev delovanja komisije. V obmejnem slovensko-italijanskem prostoru, omejujem se na čas od leta 1955 dalje, je imela in še ima slovenščina podrejeno vlogo. K temu največ prispevamo Slovenci sami. Nepremišljeno smo se uklanjali, to delamo še danes, zahtevam in pravilom igre, ki nam jih je samodejno postavljal sosed z daljšo civilizacijsko tradicijo, močnejšo jezikovno izkušnjo in žal tudi podcenjevanjem. Toda mesto, ki ga ima danes slovenski jezik v evropskih odnosih in v delovanju mednarodnih ustanov, mora postati izhodišče za utrjevanje njegovega položaja tudi v obmejnem sodelovanju. K temu je pripomogla v zadnjem desetletju tudi italijanska manjšinska zakonodaja.Vsem lepim obetom in dosežkom navkljub še nismo dosegli stanja, da ne bi časnikarka Katja Munihova v pregledu kulturne ponudbe, ki jo ponuja italijanskim sosedom Nova Gorica, zapisala: »jezik je še vedno edina meja« (Primorski dnevnik, 29. 12. 2013). Lepo upanje je vzbudilo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS/GECT) saj je kot izhodišče svojega delovanja postavila dvojezičnost: »vsi organi EZTS poslujejo dvojezično v slovenskem in italijanskem jeziku.« Zdi pa se, da se to načelo težko uresničuje in da naj bi postala angleščina jezik sporazumevanja med sosedi. Kot nadregionalni sporazumevalni jezik/lingua franca naj bi nadomestila nemščino, ki je pred prvo svetovno vojno mnogokrat posredovala v sporazumevanju med obmejnimi Slovenci in Italijani. Ob zahodnih slovenskih mejah je Slovencem in Italijanom usojeno, da žive v neposredni soseščini. To sožitje traja stoletja, v njem se zrcalijo mnogotere značilnosti in učinki, tudi taki kot so manjši premiki narodnostne meje v škodo Slovencev ali pa boljše poznavanje italijanskega jezika pri Slovencih kot slovenskega pri Italija-nih/Furlanih . Veliko je razlag s katerimi skušamo spoznavati prave razloge za te značilnosti in učinke. Kaj nas je reševalo pred izginotjem in s tem tudi izginotjem jezikovne istovetnosti? Reševal nas je splet okoliščin, med njimi tudi odločenost, da živimo in vztrajamo na zemlji naših prednikov, da iz roda v rod gojimo in prenašamo njih navade, da spoštujemo naš jezik in da smo vselej budni ne le pri ohranjevanju dediščine, temveč tudi, da znamo trezno in preudarno prisluhniti znamenjem in izzivom časa. Take odločnosti pa še nismo v večji meri kazali in tudi še vedno ne kažemo, da bi zlasti na slovenski strani državne meje uveljavili naš jezik kot enakovredno sredstvo sporazumevanja v stikih z italijansko/furlanskimi sosedi. Živimo v času, ki bolj kot kdaj zavezuje, da enakovredno gradimo tvorno sožitje. Pri tem pa je treba doseči najvišjo raven spoštljivosti in razumevanja drug do drugega. Istovetnost v duhu nekakšnega poenotenja mišljenja in dejanj je v sedanjem svetu vabljiva, a vendar temelji v primeru, ki ga ponuja zahodni slovenski obmejni prostor, tudi na obojestranskem poznavanju jezika soseda. Pasivno znanje slovenščine in italijanščine pri obmejnem prebivalstvu, zlasti pri Italijanih, vsaj za začetek zato ne more biti oddaljen sen pač pa zelo resen izziv za bližnjo prihodnost. Slovenci moramo na takih izhodiščih vztrajati in premagovati jezikovno podrejenost, ker zanjo ne moremo imeti nobenega razloga in opravičila. Prakso, ki jo uvaja občasno Kulturni dom v Gorici in se predstavlja kot »pasivna dvojezičnost« (ob nastopu italijanskih in slovenskih govorcev se jezika ne prevajata), je treba na obeh straneh meje posnemati in utrjevati. 24 Nedelja, 20. aprila 2014 MANJŠINE / Svetu Evrope v Strasbourgu so ga predložili 12. marca letos Italijanska vlada pripravila 4. poročilo o izvajanju Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin (1) Italijanska vlada je 12. marca letos poslala Svetu Evrope četrto poročilo o izvajanju Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin. Gre za obsežen 85 strani dolg dokument, ki pojasnjuje stališča Italije v zvezi s pripombami, ki jih je imel Svet Evrope na prejšnje, tretje poročilo. Dokument je sestavljen iz uvoda in treh delov. Prvi del zadeva ukrepe, ki jih je Italija sprejela na osnovi ocene, ki jo je Svet Evrope podal po prejšnjem, tretjem poročilu, drugi del vsebuje ukrepe »osrednjega pomena«, ki so bili sprejeti v tem času, tretji del pa analitično navaja ukrepe v zvezi s posameznimi členi okvirne konvencije. Poročilu so priložene številne priloge. Slednje zadevajo ukrepe krajevnih uprav, sklad za zaščito jezikovnih manjšin na osnovi zakona 482/1999/99, poročilo ministrstva za šolstvo o poučevanju učencev brez italijanskega državljanstva, stališče paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine, poročilo Odbora 482/1999 o zaščiti furlanskega jezika in poročilo Deželne agencije za furlanski jezik ARLEF. Dokument objavljamo v daljšem izvlečku, brez komentarja. Sicer pa je celotno besedilo v italijanščini in angleščini na razpolago na spletni strani Sveta Evrope na naslovu http://www.coe.int/t/dghl/monito-ring/minorities/4_Events/News_Ita-ly_4_mar2014_en.asp Uvod V uvodnih mislih italijanska vlada povzema temeljno značilnost, da italijanska pravna ureditev predvideva kazensko zaščito za primer rasizma in ksenofobije, ki vključuje širjenje idej, ki bi temeljile na večvrednosti ali na rasni ali etnični mržnji, pa tudi ščuvanje k diskriminaciji ali nasilju iz rasnih, etničnih ali verskih vzgibov. Zakonodaja določa, da sta rasna diskriminacija ali sovraštvo obteževanlni okoliščini pri obravnavanju kaznivih dejanj. Država sprejema ukrepe za opozarjanje družbe z namenom, da prepreči kakršnokoli obliko diskriminacije, nestrpnosti rasizma in ksenofobije. Uvod nato navaja, da je Italija sprejela vrsto ukrepov za krepitev in promocijo pravic pripadnikov jezikovnih manjšin. Povečalo se je tudi število deželnih zakonov za spodbujanje krajevnih jezikov in kultur. Urad za deželne zadeve pri predsedstvu vlade je na predlog posvetovalnega odbora za zaščito jezikovnih manjšin dodelil sredstva za ustanovitev in nadaljnje delovanje jezikovnih okenc, ki so stična točka med pripadniki manjšin in javno upravo. Kljub gospodarski krizi in krčenjem državnega proračuna so se sredstva za jezikovne manjšine povečala, tako v zvezi z ukrepi za izvajanje zakona 482/1999/1999 kot tudi zakona 38/2001/2001 v korist slovenske jezikovne manjšine. Za okrepitev sodelovanja s slovensko manjšino in njene zaščite je bilo pri notranjem ministrstvu ustanovljeno omizje za poglobitev vprašanj, ki zadevajo to manjšino. Poročilo v nadaljevanju opozarja, da so dežele Dolina Aosta, Furlanija Julijska krajina in Sardinija s svojo zakonodajo zagotovile dodatna finančna sredstva za promocijo jezikov in kultur manjšin. Vlada torej ocenjuje, da se izvajanje zakonov 482/1999 in 38/2001 pozitivno nadaljuje, na kar kaže tudi večje povpraševanje po rabi jezikov manjšin, večja zavest o njihovih vrednotah in pobude za ohranjevanje pisnega izročila. Uvod se zaključuje z oceno o Romih in Sintih, z navedbo nacionalne strategije za njihovo vključevanje v družbo, za zagotovitev šolanja in možnosti zaposlitve, ter s pozivom evropskim državam za skupne dejavnosti na tem področju. Poročilo v drugem delu navaja nekatera temeljna določila za zaščito manjšin, začenši s 6. členom ustave in z opozorilom, da je zaščita povezana s temeljnimi človekovimi pravicami, tako posameznikov kot družbenih oblik, v katerih pripadniki manjšin izražajo svojo osebnost. Zaščito manjšin povezuje tudi z enakim dostojanstvom vseh ne glede na spol, jezik, vero in druge značilnosti, kar prav tako določa ustava. Ureditev deželnih in krajevnih avtonomnih uprav je dodatno sredstvo za zaščito in promocijo manjšin. Nekatere manjšine, ki živijo ob meji, uživajo posebne zaščitne ukrepe, ker so bili zadevni deželni statuti sprejeti z ustavnimi zakoni. Pomemben korak je bila odobritev zakona 482/1999, ki ohranja načelo državne enotnosti, vendar priznava pluralnost jezikovnih in kulturnih značilnosti ter vrednoti vlogo krajevnih uprav, katerim poverja bistvene naloge za izvajanje zakona. Zakonsko ureditev dopolnjuje zakon štev. 38/2001 iz leta 2001, ki vsebuje določila za slovensko manjšino v Furlaniji Julijski krajini. Namen tega zakona je poenotenje ukrepov za zaščito manjšine, ki je prisotna v večini pokrajin te dežele, pri čemer so nekatere že uživale posebno zaščito, ki je izhajala iz mednarodnih določil po koncu druge svetovne vojne, to je iz 8. člena Osim-skega sporazuma, ki je potrdil zaščitna določila, ki jih je vseboval Posebni statut priložen Londonskemu memorandumu iz leta 1954. Poročilo nato opozarja, da so skoraj vse dežele, v katerih živijo manjšinske skupnosti, sprejele, v okviru pristojnosti, ki jim jih daje ustava, ustrezno zaščitno zakonodajo, v skladu s splošnimi evropskimi in mednarodnimi načeli. Sicer pa poročilo izrecno poudarja, da vlada potrjuje svojo zavzetost za konstruktivni dialog z vsemu dejavniki, ki so zainteresirani za izvajanje priporočil ob oceni tretjega poročila o izvajanju Okvirne konvencija za zaščito narodnih manjšin. O tzem je biol govor na številnih posvetih. Še zlasti v zvezi z romsko problematiko. Prav tako se jevlada posvetovala z manjšinskimi organizacijami, ki jih koordinira zveza Confemili, ki so sodelovale pri pripravi tega poročila. Sprejeti ukrepi Ta del obsega dolgo porčilo o vprašanjih slovenske manjšine, ki ga povzemamo. Odbor ministrov Sveta Evrope je v poročilu, objavljenem 4. julija 2012, svetoval Italiji vzpostavitev formalnega dialoga s slovensko manjšino z namenom, da se preverja izvajanje zakonodaje, ki ureja zaščito slovenske manjšine, predvsem zakona 38/2001. V ta namen je bilo pri notranjem ministrstvu oblikovano omizje, z istim odlokom pa je bila pri tržaški prefekturi oblikovana operativna sekcija omizja. Poročilo pozitivno ocenjuje delo tega omizja. Omizje se ni omejilo na pregled izvajanja zakona, ampak je prispevalo k odpravi nekaterih ovir in zamud, še zlasti glede nakazovanja Deželi vladnih sredstev za manjšino in sprostitve sredstev, ki jih država namenja založništvu v slovenskem jeziku. Na zadnjem zasedanju omizja je razprava tekla o poslopju dvojezične šole v Špetru, ki je iz varnostnih razlogov neuporabno in so bili učenci nameščeni v začasnih prostorih. Oviro predstavlja pakt stabilnosti, ki ga določa državna zakonodaja. Dežela Furlanija - Julijska krajina na osnovi zakonov 483 in 38/2001 pro-movira rabo manjšinskih jezikov v javnih uradih ter zagotavlja to rabo tudi s posebnimi financiranji. Za spodbujanje rabe slovenskega jezika so nekatere pokrajinske in občinske uprave organizirale tečaje slovenskega jezika za javne uslužbence. S sredstvi, ki jih določa zakon 38/2001, so zaposlile, redno ali začasno, osebje z znanjem slovenskega jezika in odprle okenca oziroma urade za slovensko manjšino. Nekatere ukrepe so sprejela tudi podjetja, ki imajo v koncesiji javne storitve. Od leta 2001 se čedalje bolj uveljavlja raba slovenskega jezika v izvoljenih telesih in nekatere sejne dvorane so bile opremljene z napravami za simultano prevajanje. Nekaj težav je v goriški občini, kjer kljub napravi za simultano prevajanja še ni možna raba slovenskega jezika. Število ustanov, ki prosijo za financiranje jezikovnih uradov, se ne spreminja, ni pa primerov skupnih sto- Palača človekovih pravic Sveta Evrope v Strasbourgu ritev, ki bi bolje izkoristile sredstva in izkušnje. Pri vladnem komisariatu in prefekturi v Trstu je bilo odprto skupno okence za Slovence, ki pripadnikom manjšine omogoča dostop do storitev v njihovem jeziku. Gre tudi za storitve kvesture, deželnega šolskega urada, davčne in carinske uprave ter ustanov INPS in INAIL. Pripadniki slovenske manjšine na tem okencu lahko prejmejo vse informacije v zvezi s postopki v pristojnosti vseh teh ustanov. Pri pokrajinskih sedežih državnih uprav so bili izvedeni projekti za zagotovitev pravice do rabe slovenskega jezika, tudi s pripravo dvojezičnih obrazcev in z jezikovnimi tečaji za osebje. Pomembna je tudi dejavnost deželne uprave, ki zagotavlja sredstva za pobude javnih uprav v zvezi z rabo jezikov manjšin. Med drugimi so bile financirane pobude za odprtje jezikovnih okenc oz. Uradov za odnose z državljani, ki želijo uporabljati jezik manjšine, za jezikovne tečaje za javne uslužbence, za prevajanje dokumentov javne uprave, za tolmačenje na sejah izvoljenih svetov, za cestne in institucionalne napise, za pripravo spletnih strani z rabo jezikov manjšin ter za objavo promocijskega in informativnega gradiva. Za te dejanosti je država v zadnjih treh letih namenila 2.816.638/2001 evrov na osnovi zakona 482/1999, v glavnem v podporo rabi furlanskega in nemškega jezika, ker za slovenski jezik obstajajo sredstva po zakonu 38/2001. S temi sredstvi so financirali dejavnost 59 jezikovnih uradov. Na osnovi zakona 38/2001 pa je država namenila za slovenski jezik za isto obdobje 5.098.610 evrov, s katerimi so podprli pobude 29 javnih uprav in 25 jezikovnih uradov. Za leto 2013 je Država namenila Deželi 7.618 milijonov evrov za slovensko jezikovno skupnost na osnovi 16. In 21. člena zakona 38/2001. Poročilo nadalje opozarja, da pri deželni službi za izseljence in jezikovne manjšine delujejo posebni uradi, ki omogočajo vsem trem manjšinam, slovenski, furlanski in nemški, odnos z Deželo v njihovih jezikih. Poročilo nadalje navaja, da deželni sedež ustanove RAI v Trstu zagotavlja sporede in novice v slovenskem jeziku za pripadnike manjšine na ozemlju dežele. RAI mora po pogodbi zago-taviti letno 4.517 ur radijskih in 208 ur televizijskih sporedov v slovenskem jeziku. S tem vprašanjem se ukvarja po- sebna posvetovalna komisija, ki ima sedež pri vladnem komisariatu v Trstu. V letu 2012 je RAI zagotovila 4.558 ur radijskih sporedov v slovenskem jeziku, od teh 3.698 programske strukture in 860 ur novinarskih poročil. V zadnjih letih je bila velik pozornost namenjena sporedom za mlade. Poročilo opozarja tudi na pomen sodelovanja z RTV Slovenije in še zlasti z njenim koprskim regionalnim centrom. Država tudi na osnovi državne zakonodaje o založništvu financira tudi založniško dejavnost v slovenskem jeziku, pri čemer poročilo navaja Primorski dnevnik, Novi Ma-tajur, Galeb, Mladiko, Dom in bilten Slov.it. Dežela zagotavlja podporo kulturnim, umetniškim, znanstvenim, vzgojnim, športnim, rekreacijskim, informacijskim in založniškim dejavnostim manjšine ter je v ta namen ustanovila Deželni seznam organizacij slovenske manjšine in Deželni sklad za slovensko jezikovno manjšino. Na tem seznamu je med drugim 15 organizacij primarnega pomena in 6 informacijskih oz. založniških ustanov. Sredstva določa država z letnim proračunom in manjšina pričakuje rešitev, ki bi zagotovila trajnost prispevkov, kar bi omogočilo ustreznejše načrtovanje dejavnosti na osnovi trajnih in vnaprej zagotovljenih sredstev. Poročilo tu opozarja, da trenutno gospodarsko stanje in ukrepi krčenja javnih izdatkov terjajo glede tega določeno previdnost. Še vedno obstajajo težave v zvezi z izvajanjem 19. člena zakona 38/2001, ki zadeva vračanje nepremičnin. Trgovski dom v Gorici bo v kratkem delno na razpolago manjšini, težave pa so z vračanjem Deželi Narodnega doma pri Sv. Ivanu in z dogovarjanjem s tržaško univerzo glede Narodnega doma v Ul. Fil-zi v Trstu. Paritetni odbor nadaljuje z intenzivnim delom v sodelovanju z deželnimi, pokrajinskimi in občinskimi javnimi ustanovami ter s podjetji, ki opra-vljao javne storitve. Pobude tega odbora so prispevale k večji pozornosti in razumevanju določil zaščitnega zakona, med drugim z vabilom občin, naj v oko-ljevarstvene in urbanistične komisije vključijo predstavnike slovenske manjšine, kot to določa zaščitni zakon. Na področju šolstva obstaja v tržaški pokrajini mreža državnih šol s slovenskim učnim jezikom vseh vrst in stopenj, dopolnjujejo pa jih zasebne ustanove, predvsem občinski otroški vrtci, zavod za poklicno izobraževanje in zasebna glasbena šola, ki se delno financira s sredstvi zakona 38/2001. V zadnjih letih se je povečal vpis v šole s slovenskim učnim jezikom in zato se tem šolam namenja, tudi z izjemo glede na veljavna določila, primerno število osebja, da lahko opravljajo svojo dejavnost. Poročilo nato navaja, da je Dežela leta 2010 priznala Sindikat slovenske šole kot reprezentativno organizacijo učnega in neučnega osebja in sestavila prvi seznam teles, ki jih jk treba dopolniti s predstavniki slovenske manjšine, s čemer je delno izpolnila določila zaščitne zakonodaje. Glasbeni šoli v Gorici pa lahko pripravljata svoje gojence na predaka-demske izpite, ki jih lahko gojenci opravljajo na konservatoprijih v Trstu ali Vidmu v slovenskem jeziku s komisijo, ki obvlada slovenski jezik. Ta del poročila se nadaljuje s podrobno analizo ukrepov v korist Romov in Sintov. (Konec prihodnjič) / TRST Nedelja, 20. aprila 2014 1 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E APrimorski ~ dnevnik V Šanghaju Hamiltonu 34. »pole« ŠANGHAJ - Britanski voznik formule 1 Lewis Hamilton (Mercedes) si je v včerajšnjih kvalifikacijah Šanghaja zagotovil prvo startno mesto pred današnjo dirko, ki bo na sporedu ob 9. uri. S prve startne vrste bo startal še Avstralec Daniel Ricciardo (Red Bull), tretje mesto si je na razmočenem dirkališču privozil branilec naslova Nemec Sebastian Vettel. Vodilni v skupnem seštevku sezone Nemec Nico Rosberg (Mercedes) je bil četrti. Predsednibsonc« noče Dragica na SP Olimpijska »Mujalonga« PHOENIX - Ekipi Phoenix Suns na čelu s slovenskim igralcem Goranom Dragičem se v košarkarski ligi NBA ni uspelo uvrstiti v končnico. Predsednik Phoenixa Lon Babby si želi, da Dragič ne bi igral na prihajajočem svetovnem prvenstvu, ki ga bo med 30. avgustom in 14. septembrom gostila Španija. Razlog so poškodbe, ki jih je imel Dragič med sezono in zato Babby želi, da si Dragič popolnoma sanira vse poškodbe in 100-odstotno pripravljen pričaka novo sezono. nogomet - Štiri kroge pred koncem A-lige Tretja zvezdica vse bližja Juventus ne popušča - Udinese iztrgal pomembno točko - Na dnu hud boj za obstanek Slovenski vratar Interja Samir Handanovič je takole ubranil najstrožjo kazen Antoniu Cassanu. Na sliki spodaj najboljši strelec A-lige Ciro Immobile (Torino), ki je proti Laziu dosegel svoj 20. letošnji gol ansa Lestvica Juventus 34 29 3 2 72:22 90 Roma 34 25 7 2 69:19 82 Napoli 34 20 8 6 64:36 68 Fiorentina 34 17 7 9 56:37 58 Inter 34 14 14 6 57:35 56 Parma 34 13 12 9 53:44 56 Milan 34 14 9 11 53:44 51 Torino 34 13 10 11 52:45 49 Verona 34 15 4 15 52:58 49 Lazio 34 13 10 11 47:47 49 Atalanta 34 14 4 16 39:46 46 Sampdoria 34 11 8 15 39:46 46 Udinese 34 11 6 17 36:47 39 Genoa 34 10 9 15 37:45 39 Cagliari 34 8 12 14 33:46 36 Chievo 34 8 6 20 30:50 30 Sassuolo 34 7 7 20 33:62 28 Bologna 34 5 13 16 27:52 28 Livorno 34 6 7 21 36:67 25 Catania 34 5 8 21 26:59 23 PRIHODNJI KROG 25.4. 20.45 Roma Milan; 26.4. 18.00 Bologna - Fiorentina, 20.45 Inter - Napoli; 27.4. Verona - Catania (12.30), Cagliari - Parma, Livorno - Lazio, Sampdoria - Chievo, Torino - Udinese, Atalanta - Genoa (20.45); 28.4. Sassuolo - Juventus VIDEM - V 34. krogu A-lige je bilo nekaj presenečenj: Udinese je zaustavil bolj kvotiran Na-poli, Sassuolo je v gosteh premagal Chievo, Catania pa Sampdorio. Če se na vrhu lestvice položaj vodilnih ni bistveno spremenil, so se »karte« pri dnu, v boju za obstanek, premešale. Udinese sicer naj ne bi v prihodnjih zadnjih štirih krogih nič tvegal v boju za obstanek: za sabo ima kar šest ekip. Furlanska ekipa je tokrat imela zvrhano mero sreče. Guidolinovi varovanci so uspeli izenačiti po hudi napaki Reine. V boju za evropsko ligo je pomembno zmago v gosteh dosegel Inter, ki je premagal neposrednega tekmeca, šestouvrščeno Parmo (dohitel jo je Milan po zmagi proti Livor-nu). Interjev ljubljanski vratar Samir Handanovič je ubranil tretjo letošnjo enajstmetrovko (drugo za- poredno). Zgrešil jo je Cassano. Na tekmi na rimskem Olimpicu je proti Laziu (3:3) Edyja Reje zadel v polno slovenski nogometaš Jasmin Kurtič. Na vrhu nič novega. Vodilni Juventus je z zmago proti Bologni dodal še en kamenček v mozaik, ki bo kmalu dokončan (beri 30. državni naslov). Osmo zaporedno zmago (proti Fiorentini) pa je dosegla Roma. A-liga 34. KROG Atalanta - Verona 1:2 (0:0) Strelci: Donati (V) v 53., Toni (V) v 72., Denis v 87. min. Catania - Sampdoria 2:1 (1:0) Strelci: Leto (C) v 45.; Okaka (S) v 61., Bergessio v 63. Chievo - Sassuolo 0:1 (0:1) Strelec: Berardi v 40. Genoa - Cagliari 1:2 (1:1) Strelci: De Maio (G) v 3., Sau (C) v 37.; Ibarbo (C) v 83. Lazio - Torino 3:3 (1:0) Strelci: Mauri (L) v 42.; Kurtič (T) v 52., Candreva (L) v 61. iz 11-m, Tachtsidis (T) v 67., Immobile (T) v 89., Candreva (L) v 94. Milan - Livorno 3:0 (1:0) Strelci: Balotelli v 43.; Taarabt v 51., Pazzini v 83. Parma - Inter 0:2 (0:0) Strelca: Rolando v 48. in Guarin v 89. Udinese - Napoli 1:1 (0:1) Strelca: Callejon (N) v 38.; Fernandes v 54. Juventus - Bologna 1:0 (0:0) Strelec: Pogba v 64. Fiorentina - Roma 0:1 (0:1) Strelec: Nainggolan v 26. Brez sprememb V prvi slovenski ligi sta slavila zmago tako drugouvrščeni Koper kot vodilni Maribor. Izidi 28. kroga Prve lige Telekom: Krka - Luka Koper 0:3, Domžale - Celje 2:0, Zavrč - Maribor 0:4, Gorica - Triglav 1:1, Rudar - Olimpija 4:0. Vrstni red: Maribor 58, Luka Koper 53, Rudar 47, Gorica 44, Zavrč 40, Domžale 39, Olimpija 33, Celje 30, Krka 23, Triglav 20. Prihodnji konec tedna bo v Miljah že tradicionalna športna prireditev »Mujalonga sul mar«. Športni dogodki bodo na sporedu že v petek zjutraj (start ob 10.30), ko se bodo v teku pomerili otroci in mlajši. Isti dan bo pred miljskim nabrežjem tudi veslaška prireditev. V soboto (letošnja novost) bo na vrsti 14 kilometrov dolg kolesarski kronometer s startom ob 9.30 (pred veleblagovnico Montedoro FreeTime). V nedeljo, 27. aprila, bo še desetkilometrski tek Mujalonga (druga preizkušnja Trofeje Pokrajine Trst 2014) s startom ob 9.30 v turističnem pristanišču Porto San Rocco. Na miljskem teku, ki ga organizira tržaški klub Atletica Trieste (ustanovili so ga letos z združitvijo treh tekaških društev: Amici del Tram de Opcina, Marathon in Atle-tica Trieste), bodo tekmovali nekateri pomembni »top runnerji«: Yuri Floriani (finalist 3000 m zapreke na OI v Londonu), Mitja Ko-sovelj, Anton Kosmač, Patrick Nasti, Silvia Weissteiner (na OI v Pekingu je nastopila na 5000 m), Giovanna Epis, Valeria Rofino, Žana Jereb, Mateja Kosovelj in drugi. Več informacij dobite na mujalongasulmar.com. NOGOMET - 53. Trofeja dežel Najmlajši FJK prvaki! V finalu Trofeje dežel je selekcija najmlajših Furlanije Julijske krajine premagala vrstnike Kampanje (3:0) in tako osvojila prestižno lovoriko. Naša dežela je šele drugič v 53. izvedbah turnirja zmagala v različnih starostnih mladinskih kategorijah. Z izbrano vrsto je igral tudi nogometaš Pro Gorizie Elia Lutman (letnik 1999), ki obiskuje slovenski goriški višješolski zavod Žige Zoisa. Lutman je tudi v finalu vstopil na igrišče v drugem polčasu. DRŽAVNI POKAL - Promocijska liga, finale: Torre - Zaule 3:0. BEJZBOL - A-liga, danes na Opčinah (ob 11.00 in 15.30): Junior Alpina - Atletics Bologna. 13 Obvestila OOZUS (Osnovna organizacija zamejskih učitelje smučanja) vabi v sredo, 23. aprila, ob 20.30 v sejni dvorani KD Barkovlje (Ul. Bonafata 6 v Barkovljah) na 4. redni občni zbor. Italijankam se slabo piše OSTRAVA - Enako kot Nemke, ki vodijo v polfinalu teniškega pokala Fed proti Avstraliji z 2:0, so tudi Čehinje v dvoboju z Italijankami prišle do vodstva 2:0. Ša-farova je premagala Saro Errani s 6:4, 6:1, Kvitova pa Camilo Giorgi s 6:4 in 6:2. ŠVICARSKI FINALE - V finalu 3,45 milijona evrov vrednega teniškega turnirja masters 1000 v Monte Carlu se bosta pomerila Švicarja Roger Federer (7:2, 6:2 je premagal Dokoviča) in Stanislas Waw-rinka (6:1, 7:6 proti Ferrerju). KOŠARKA - A1-liga: Brindisi - Avelli-no 75:73, Sassari - Roma 82:71, Pistoia - Montegranaro 85:66, Bologna - Varese 77:78, Cantu - Venezia 88:75. ROKOMET - A1-liga: Pallamano TS -Meran 30:29. DANES - Kolesarstvo: dirka Amstel Gold Race (251,4 km); hokej na ledu, SP divizije I: 9.00 Slovenija - Japonska. JADRANJE - Optimist Nagrada Tineju Sterniju Včeraj so v Rivi del Garda nagradili zmagovalce lanske jadralne Trofeje Optimist Italia Kinder + Sport 2013 v kategoriji kadetov, v kateri je zasedel prvo mesto jadralec tržaške Sirene Tinej Sterni (na sliki). V petih državnih etapah je osvojil dve prvi in dve drugi mesti. karate - Ob 10. obletnici SZTK in sezoni zgoniškega kluba Ko ne bi bilo Sergija Štoke in Shinkai karate cluba ... Slovenska zveza tradicionalnega ka-rateja je letos praznovala 10. obletnico delovanja. Vabilo na slovesnost so prejeli tudi društvo Shinkai Club, mojster Sergij Što-ka, predsednik Fikte FJK Romano Cimen-ti in mojster Eligio Contarelli, ki je bil tudi prvi tehnični vodja novonastale Slovenske zveze tradicionalnega karateja. Zveza SZTK že od vsega začetka sodeluje z mojstrom in trenerjem zgoniškega kluba Što-ko. »Pred ustanovitvijo zveze, ko so se nekateri karateisti razšli s Slovensko zvezo športnega karateja, so me prosili za pomoč pri organizaciji, saj sem bil že takrat v de- V Postojni v polnem teku izobraževalni seminar ZSŠDI V Postojni (na sliki Martina Mavra) se je včeraj začel dvodnevni izobraževalni seminar, ki ga je za mlade športnike in športnice ter bodoče odbornike organiziralo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Prijavilo se je 47 slušateljev z tržaške in goriške pokrajine 47 različnih društev. Izobraževalni seminar se bo končal danes popoldne. želnem odboru italijanske zveze tradicionalnega karateja. Prav naše društvo (Shinkai karate club op. av.) je bilo tisto, ki je delovalo kot most med Slovenijo in Italijo. Odigrali smo tisto vlogo, ki nam pripada. Člani vodstva novonastale SZTK so me spoznali prav na našem tekmovanju Pokal Zgonik. Odtlej so veliko napredovali in zrasli v odlično organizacijo, ki kuje stike z drugimi evropskimi zvezami in organizira kvalitetna tekmovanja. Veseli me, da smo jim bili takrat v pomoč. Tega v Sloveniji ne nikoli pozabijo in so nam vedno hvaležni,« je dejal Štoka, ki je že drugi mandat podpredsednik deželne zveze Fikte. Štoka je še dodal, da se zveza SZTK ukvarja s tradicionalnim karatejem, podobno kot Shin-kai karate club, medtem ko se Slovenska zveza ukvarja s športnim karatejem. »Tradicionalni karate je bolj pristen, najbolj podoben pravemu japonskemu. Medtem ko so pri športnem karateju tudi pravila nekoliko drugačna,« je še povedal Štoka, ki je v Ljubljani, v njegovem imenu in v imenu zgoniškega kluba, dvignil zlato plaketo, ki so jo člani SZTK podelili najbolj zaslužnim. NAJBOLJ NAPOREN DEL SEZONE - Zgoniške karateiste čaka najbolj naporen del sezone. Tekmovalna skupina, ki šteje okrog deset mlajših (od 10 do 15 let) in pet starejših karateistov, bo nastopila na številnih tekmovanjih. V nedeljo, 27. aprila, bo na sporedu deželna selekcija za nastop na državnem prvenstvu, ki bo konec maja v Bassanu del Grappa. Za mesto na Sergij Štoka DP se bodo borili Ivana Saražin, Agnese Mastromauro in Matteo Blocar. Shinka-jevci bodo nato 17. in 18. maja nastopili na Trofeji Topolino v Caorlah, kjer se bodo pomerili z najboljšimi evropskimi karateisti. POKAL ZGONIK - Tradicionalni Pokal Zgonik, ki ga organizira Shinkai karate club, bo letos v nedeljo, 1. junija, v sklopu zgoniškega občinskega praznika. ŠE VEDNO BREZ SEDEŽA - Shin-kai karate club je v zgoniški občini še naprej edino društvo, ki nima svojega sedeža. »Že več let, odkar smo morali stran od Briščikov, se borimo, da bi našli nov društveni sedež. Upam, da bo to uredila nova občinska uprava,« so želje Sergija Štoka, ki je še dodal: »Pozitivno je, da smo rešili težave s telovadnico. S ŠK Kras, ki upravlja zgoniški športni center, smo se dogovorili za dobre termine, tako da nismo več penali-zirani glede urnikov. Le pri Lonjerju ne treniramo več, ker ima pač naš trener Hrova-tin službene obveznosti.« (jng) 26 Nedelja, 20. aprila 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 neta mare 11.30 Dnevnik 13.00 Ricette all'italiana 13.55 Donnavventura 14.35 Ie-ri e oggi in Tv 15.05 Film: Spartacus 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Serija: La Bibbia 23.15 Film: Sommersby Canale S ^ Rai Uno 6.30 Show: Uno mattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.10 Velikonočna maša 12.20 Linea Verde 13.30 16.15, 20.00 Dnevnik in vreme 14.00 Talk show: L'Are-na 16.35 Show: Domenica In 18.50 Kviz: L'eredita 20.40 Igra: Affari tuoi 21.10 Ca-rosello Reloaded 21.15 Nad.: Un medico in famiglia 23.30 Speciale Tg1 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del-lo spirito 10.05 18.30 Dietro le quinte 10.15 Belli dentro 10.40 Supercinema 11.30 Le storie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Film: Il Papa buo-no 18.40 Film: Rosamunde Pilcher - Il sa-pore del passato 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint Rai Due 7.00 Serija: Incinta per caso 7.15 Risanke 8.10 Pole Position 8.55 17.00 Avtomobilizem: Formula 1, VN Kitajske, dirka 11.30 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.45 Film: Holes - Buchi nel deserto 16.00 Velikonočna maša 18.05 Film: Due vite per un amore 19.35 Serija: Countdown 21.00 Serija: NCIS 23.20 Sereno Variabile 21.10 Film: War Horse (dram.) 0.20 Resn. show: Grande Fratello O Italia 1 ^ Rai Tre 7.05 Nad.: La grande vallata 8.00 Film: Col ferro e col fuoco 9.45 Dok.: Correva l'anno 10.45 TeleCamere 11.10 Tgr Estovest 11.30 Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in rubrike 12.25 Tgr Mediterraneo 12.55 Rai Educational 13.25 Fuori Quadro 14.00 Dnevnik 14.30 Kolesarstvo: Le "Classiche del Nord" Amstel Gold Race 17.00 Dok.: FuoriGeo 17.25 Film: Amarsi puo darsi 18.55 23.15 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Film: Ciao amici! 21.15 Kilimangiaro 23.30 Glob - Diversamente italiani (J Rete 4 7.00 Media Shopping 7.15 Superpartes 8.15 Dok.: Magnifica Italia 8.40 Dentro la noti-zia 10.00 Sv. Maša 10.5012.00 Rubrika: Pia- 7.00 Superpartes 7.45 Nan.: Till Death -Per tutta la vita 8.10 Film: Tom & Jerry rot-ta su Marte (anim.) 9.40 Film: LArca di Noe 12.25 Dnevnik in vreme 13.00 Sport 13.40 Grande Fratello 14.10 Film: Questa notte e ancora nostra 16.00 Film: Scrivilo sui muri 17.50 Show: Vecchi bastardi 18.30 Dnevnik 19.00 Film: Jurassic Park 21.30 Show: Wild - Oltrenatura 0.30 Film: The River Wild - Il fiume della paura La 7 IRIS Nedelja, 20. aprila Iris, ob 21.15 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.55 Il tempo della politica 8.25 Film: Dr. Creator, specialista in miracoli (kom.) 10.15 Film: Accasse al penitenziario (kom.) 11.50 Film: Toto Truffa (kom.) 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Film: Silverado (ve-stern) 16.40 Serija: The District 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Sostiene Francesco 21.40 Film: I can-noni di Navarone (voj.) 0.20 Film: Il ras del quartiere (voj.) VREDNO OGLEDA Quel pomeriggio di un giorno da cani ZDA 1972 Režija: Sidney Lumet Igrajo: Al Pacino, John Cazale, Charles Durning Dvaindvajsetega avgusta se trije nepridipravi odločijo za bančni rop v Brooklynu. Vietnamska veterana Sonny in Sal sta prepričana, da bosta tako lahko končno obrnila stran v življenju. Pri načrtu pa se zatakne že takoj na začetku, ker tretji pajdaš, šofer, zaradi strahu odstopi. Poleg vsega pa v banki ni shranjenega veliko denarja in tudi policija dospe na kraj ropa absolutno prehitro... Tako se med Sonnyjem in Salom na eni strani, in policijo na drugi strani, začne neskončno pogajanje. Vmes so ostali bančni uslužbenci in stranke: vse skupaj pa žal ne bo privedlo do navdušujočih rezultatov... Kultni film, ki ima že več kot štirideset let in si je prislužil tudi oskarja, je nastal po resničnem življenjskem dogodku Johna Wojtowicza, ki je zgodbo takrat, prodal za več kot se-demtisoč dolarjev. ^ Tele 4 / 6.30 Le ricette di Giorgia 9.45 Dnevnik 10.00 Maša 11.20 19.30 Incontri 11.50 23.15 Rotocalco Adnkronos 13.00 Koncert: Bach e Vivaldi - Due mondi a confronto 14.40 Film: I tre della Croce del Sud 16.20 Tanta salute 18.30 Gesu nell'arte musicale 20.00 Qui studio a voi stadio 23.00 Dnevnik 23.30 Trieste in diretta |r Slovenija 1 7.00 Risanke in otroške nanizanke 10.00 Velikonočna maša iz Vatikana 12.00 Urbi et orbi: Papeževa velikonočna poslanica, prenos 12.30 Obzorja duha 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Slovenski pozdrav 15.05 Film: Peter in Pavel, 1. del 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Nedeljsko popoldne z Ulo 18.40 Risanke 18.55 22.40 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Oblast 21.10 Intervju 22.05 Dok. odd.: Noč, ko se zemlja združi z nebesi 23.05 Dok. serija: Tito, zadnje priče oporoke (t Slovenija 2 6.55 Globus 7.25 Slovenski magazin 7.55 Turbulenca 8.50 17.50 Avtomobilizem: Formula 1, VN Kitajske, prenos dirke 11.00 Rad igram nogomet 11.30 Glasbena matineja 13.05 Odd.: Ljudje in zemlja 14.00 Gimnastika - svetovni pokal, prenos 17.00 Nogomet - Pot v Brazilijo, 9. del, pon. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Glasbeni večer 21.10 Žrebanje Super Lota 21.20 Dok. odd.: Bernard Bovet - starec s kamero 23.05 Kratki film: Sestrična 23.30 Aritmija (T Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.50 9.15 Kronika 8.05 9.25, 11.00 Žarišče 8.45 Tedenski pregled 9.40 Dosje 10.35 Ozadja 11.20 15.35 Svet v besedi in sliki 11.35 14.50, 20.25 Na tretjem... 12.40 Seja Odbora za kmetijstvo 13.10 Seja Preiskovalne komisije o bankah 13.15 Izredna seja o politiki zaposlovanja v državnih podjetjih in sistemski korupciji 13.30 14.30 Prvi dnevnik 13.55 Seja Odbora za finance 15.50 Satirično oko 16.20 Ozadja 16.50 Država, politika, civilna družba 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor 21.10 Tedenski napovednik 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.30 Vsedanes - Svet 14.40 Tednik 15.10 Il giar-dino dei sogni 15.55 Nautilus 16.25 „Se vivi una volta sola" 17.10 Avtomobilizem 17.25 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Iz morja v mrežo 19.00 22.00, 23.50 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod - Zahod 19.50 Copeam 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Medjugorje 22.15 Alpe Adria 22.45 16. Mednarodno srečanje zborov 23.20 Sredozemlje Tv Primorka 9.0011.00, 14.00, 15.00, 17.00 Tv prodajno okno 9.15 11.30, 14.30, 15.15 Videostrani 16.00 ŠKL 17.30 Predstavljamo: Center za mikroskopijo in spektroskopijo UNG 18.20 Besede miru 18.50 In memoriam: Dušan Terčelj 19.10 Pravljica 19.20 V globinah z Monstroso 20.00 Med nami 21.00 Znanstveni večer 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV 18.55 24UR - novice 20.00 Serija: Znan obraz ima svoj glas 22.40 Film: Jeklene magnolije A Kanal A 6.00 Risanke 8.20 Serija: Igrače za velike 9.0016.35 Serija: Frendi iz službe 9.30 ŠKL - Šport mladih 10.35 Tv Prodaja 10.50 Astro Tv 12.25 Serija: Čarovnije Crissa Angela 12.55 Film: Jedrska katastrofa 14.45 Film: Wing Commander - Vesoljski komandant 17.05 Nad.: Zadnji pristan 18.00 Volan 19.10 Pazi, kamera! 20.00 Serija: Top Gear 21.00 Film: Avto št. 19 22.40 Svet -Povečava 23.15 Film: Pobeg iz Absoloma 6.00 Risane, otroške in zabavne serije 9.45 Nad.: Beverly Hills 90210 10.40 Film: Samo tu ne 12.50 Serija: Nigellissima 13.35 Serija: Kuharski mojster 14.30 Vid in Pero šov 16.15 Film: Garfield (kom.) 17.45 Serija: Okusi brez meja 18.15 Serija: Ana kuha RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Pogovor s pisateljico Berto Golob; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Velikonočni koncert; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Humoristična odd.; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Vi-vere il vangelo/Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.00, 20.00 Feligz files; 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Detto tra noi in musica/La radio a modo nostro/I magni-fici 22; 14.00 L'alveare; 15.00 Ferry sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 19.00 Saranno suonati; 21.30 Sonorica-mente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.10, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 17.05 Veseli to-bogan;19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 9.00 Sredi večnosti; 9.30 Musica sacra; 10.00 Maša; 11.00 Evroradijski koncert; 13.05 Ar-sove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalno-in-strumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Na delovnem mestu oziroma v šoli boste delovali izjemno razumno in objektivno. Čustev ne boste mešali z obveznostmi. Samski ovni se boste v ljubezni posvetili kratkim avanturam. m^l BIK 21.4.-20.5.: Na delovnem mestu bo na površje privrela vaša umetniška žilica. Iskali boste kreativne rešitve za najrazličnejše težave. Tudi v ljubezni boste kreativni in to bo razveselilo partnerja. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: V prihodnjem tednu se boste osredotočili samo na lastno karierno pot. V odnosih z bližnjimi se vam obetajo spremembe. Kompromis in strpni pogovor bosta veliko pomenila. RAK 22.6.-22.7.: Slaba ener-«« gija se je prikradla v vašo podzavest, zato bo vaše počutje v prihodnjem tednu prav klavrno. Pasivnost se vas bo polotila. V družbi prijateljev boste veliko silili v središče pozornosti. LEV 23.7.-23.8.: Nagnjeni (^^r boste k hitrim, intuitivnim odločitvam, ki pa ne bodo prinašale dobrih rezultatov. Bodite pozorni na vaš vsak korak. V ljubezni se vam obeta precej rutinsko obdobje. DEVICA 24.8.-22.9.: V službi ^^ boste zelo tekmovalni, včasih celo agresivni. Vaša nestrpnost bo slabo vplivala na odnose s kolektivom in vašim nadrejenim. V ljubezni bodo čustva prišla pred razum. TEHTNICA 23.9.-22.10.: V ^ ^ prihodnjem tednu vam bo uspeh na delovnem mestu močno dvignil samozavest. Dobro počutje vam bo v veliko podporo v izzivih, ki jih lahko pričakujete v kratkem. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Izgubili boste zagon v urejanju financ. Bodite pozorni in varčujte denar. Zdravje: vaš imunski sistem bo zelo odporen, pozitivna energija bo pripomogla k splošnem počutju. STRELEC 23.11.-21.12.: Popolnoma se boste podredili obveznostim na delovnem mestu. Kljub težavnosti vam bodo naloge v službi v poseben izziv in vas bodo veselile. Dobre volje boste. KOZOROG 22.12.-20.1.: Na delovnem mestu lahko pričakujete nenadne spremembe. Bodite pripravljeni. V ljubezni bo precej nemirno obdobje. Veliko boste razmišljali o osebi, ki se lahko izkaže za slabo. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Najpomembnejši vam bo uspeh na delovnem mestu. Visoki cilji in močna volja bodo pripomogli k odličnim rezultatom, vseeno pa ne boste dosegli pričakovanega. RIBI 20.2.-20.3.: Notranji nemir, ki se vas bo polotil v prihodnjem tednu, vas lahko popolnoma vrže iz tira. Zaprli se boste vase in veliko pozornosti boste namenili umetniški plati svoje duše. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 20. aprila 2014 27 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dobrodelni koncert Zgonik, sledi Čezmejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due ^ Rai Tre 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nad.: Carabinieri 10.40 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 16.20 Film: Il giro del mondo in 80 giorni 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Out of Time (akc., i. D. Washington, E. Mendez) 23.40 Film: La figlia del generale Quando meno te lo aspetti 17.30 Film: Miss Detective 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Grande Fratello O Italia 1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 11.00 Dnevnik 9.05 Dok.: I Tg della storia 11.30 Show: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Film: Papa Giovanni - Joannes XXII116.00 E venne un Papa chiamato Giovanni 16.35 Dnevnik 17.00 Film: Katie Fforde - senza passato... non c'e futuro 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Ca-rosello Reloaded 21.15 Nad.: Una villa per due 23.20 Talk show: Porta a Porta 7.00 Nan.: Friends 7.30 15.15 Show: Vecc-hi bastardi 8.30 16.10 Show: Urban Wild 9.3017.15 Shwo: Come mi vorrei 10.05 Serija: Dr. House - Medical division 12.10 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik in šport 13.40 Resn. show: Grande Fratello 14.1018.05 Risanka: Simp-sonovi 14.35 Dragon ball Saga 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Film: Il mistero dei Templari - National Treasure (pust., i. N. Cage) 6.45 Film: Chicken Little - Amici per le penne (anim.) 8.05 Protestantesimo 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.00 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL - Tutto da ridere 21.10 Serija: Rex 23.15 Serija: Intelligence 6.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Ritratti 8.40 Film: Tormento 10.15 Film: Un certo giorno 12.00 Dnevnik 12.45 Dok.: Geo 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.10 Serija: La signora del West 15.50 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 23.10 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Pane quotidiano 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Hugo Cabret (fant.) 23.30 I visionari u Rete 4 6.10 Media Shopping 6.25 Serija: Chips 23.35 Film: Daylight - Trappola neI tunneI La 7 LA 7.00 Omnibus 7.30 Dnevnik 7.55 Film: Casa Ricordi (biogr.) 10.05 Film: Piange... il telefono (dram.) 11.50 Serija: The District 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Nan.: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 Otto e mezzo 21.10 FiIm: Cara, insopportabiIe Tess 23.00 Film: Irma la dolce (kom.) ^ Tele 4 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Il portolano 8.05 Dok.: Luoghi magici 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Ricette di Giorgia 13.2017.45 Dnevnik 13.35 Film: L'amore e una cosa mera-vigliosa 18.00 Trieste in diretta 19.30 20.45 Dnevnik 19.45 Gesu nell'arte musicale 21.05 Film: Vacanze romane 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.15 Film: Accadde al commissariato Canale 5 Slovenija 1 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: Due madri per Ee-ro 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 15.15 Film: 6.50 Utrip 7.05 Zrcalo tedna 7.30 Obzorja duha 7.50 AFS France Marolt: Prepletanja 8.30 Dok. odd.: Vorga - nomadska pot skozi tundro 9.50 Otroški program: OP! 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Pol- nočni klub (pon.) 14.55 Film: Peter in Pavel, 2. del 16.30 Kratki film: Presenečenje 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Duhovni utrip 17.30 Minoriti - Frančiškovi manjši bratje na Slovenskem 18.05 Ko sonce zahaja v sonet, pogovor s pesnikom Vladimirjem Kosom 18.30 Risanke 18.55 22.05 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Dnevnikov izbor 20.00 Tednik 21.05 Nocoj odrinemo 22.25 Umetnost igre 22.55 Knjiga mene briga 23.25 Koncert (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 9.10 Otroški kanal 10.25 Dobra ura 11.45 Koncert 14.00 Na lepše 14.35 Intervju 15.30 Dober dan, Koroška 16.05 Dok. odd.: Leto čudežev 17.00 Prava ideja! 17.40 Dok. odd.: Impresionisti v Parizu 19.10 23.25 Točka 20.00 Nad.: Dediščina Evrope pop Pop TV 6.00 Risanke 6.15 Film: Barbie Motovilka (anim.) 7.40 12.10 Nad.: Budva na morski peni 8.50 10.45, 11.55, 13.25 Tv Prodaja 9.05 Film: Alica v Čudežni deželi 11.00 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.40 Film: Jeklene magnolije 15.55 Nad.: Prepovedana ljubezen 16.55 Nad.: Želim te ljubiti 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Serija: Skriti šef 21.00 Nad.: Seznam strank 21.55 Nad.: Talci Ponedeljek, 21. aprila Rai B, ob 21.05 VREDNO OGLEDA Hugo Cabret ZDA 2011 Režija: Martin Scorsese Igrajo: Asa Butterfield, Chloe Moetz, Sacha Baron Cohen in Ben Kingsley Življenje malemu Hugu Cabretu res ni prizaneslo. Po očetovi smrti je deček pristal pri stricu, ki skrbi za glavno uro pariškega perona. Kmalu pa Hugo izgubi tudi strica in ostane, sirota, prepuščen samemu sebi. V Parizu, začetek tridesetih let prejšnjega stoletja Hugo živi skrit kot miš in životari znotraj velike železniške postaje. Njegov čeprav zelo revni vsakdan je vsekakor poln pustolovščin, dokler ga nekega dne ulovi prodajalec igrač, ki mu je Hugo že nekajkrat ponagajal in mu za kazen izprazni žepe. V enem od teh je deček hranil očetovo beležko in zapiske. V njih je bila zapisana dragocena skrivnost: formulo s katero naj bi nekoč lahko spet popravil zarjavelega robota, ki sta ga z očetom našla pozabljenega v nekem muzeju. Film je Scorsesejev poklon sedmi umetnosti in Georgesu Meliesu, hkrati pa tudi ena najbolj čarobnih zgodb zadnjih let. 22.50 Serija: Zdravnikova vest 23.45 Serija: Na robu znanosti A Kanal A 6.50 Risanke in otroške serije 8.1513.25 Serija: Nove pustolovščine stare Christine 8.40 19.00 Nan.: Veliki pokovci 9.10 14.10 Serija: Alarm za Kobro 11 10.00 15.05 Serija: XIII: Na sledi zarote 10.55 Astro TV 12.25 13.55 Tv prodaja 12.55 19.25 Serija: Vzgoja za začetnike 16.00 Film: Dedek na zmenku 18.00 19.55 Svet 20.05 Film: Poslednja bitka 22.30 Film: Pol - pol 21.45 Nad.: Zločini v Walesu 0.15 Zabavni kanal (t Slovenija 3 6.00 9.00, 21.55 Sporočamo 6.35 Poslanski premislek 6.45 Svet v besedi in sliki 9.05 Ozadja 9.35 Tedenski izbor 13.30 Prvi dnevnik 14.00 Država, politika, civilna družba 15.30 Satirično oko 16.00 20.20 Na tretjem... 16.55 20.00 Tedenski napovednik 17.30 Poročila 17.50 19.30, 21.45 Kronika 19.00 Dnevnik 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 23.20 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Medjugorje 15.55 Vesolje je... 16.25 Tednik 16.55 Avtomobilizem 17.10 Glasba zdaj 17.25 Istra in... 18.00 23.00 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Meri-diani 22.15 Kino premiere 22.30 Športna mreža 23.45 Infokanal Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 15.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.15 17.30 ŠKL 10.1511.30, 14.30, 15.15 Videostrani 18.30 Pod ledom 19.00 Pravljica 19.15 Mozaik za gluhe in naglušne 20.00 Znanstveni večer 21.00 Dediščina sončnih bogov 21.30 Ob vaškem perišču - Ljudski pevci in godci, Tv prodajno okno in Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 9.00 Tretji polčas; 10.00 Poročila; 10.10 Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pogovor s pisateljico Berto Golob; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Borut Spacal: Nočni cvet - 7. nad.; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metalmorfo-za. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Sto-rie di bipedi umani e non... ; 10.15, 19.15 Siga Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Ballando con Casa-dei; 13.35 Ora musica; 14.00 Evropa; 14.35 Saranno suonati; 16.00 Pomerig-gio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scelta da Radio Capo-distria; 23.00 Osservatorio; 0.00 Notte-tempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 -nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ju- naki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 11.45 Ime tedna; 13.00 Popoldne na Valu 202; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.15 Sopotnik v praznično popoldne; 18.00 Mini koncert; 18.25 Vse najboljše; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na piedestal; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Medenina in patina; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.3018.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.0015.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo Snami aplikacijo iz spletne trgovine □ Available on the App Store 28 Nedelja, 20. aprila 2014 RADIO IN TV SPORED ZA TOREK Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due 6.00 Nan.: La strada per la felicita 6.45 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik in rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.45 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Show: Made in Sud 0.00 2Next - Economia e futuro ^ Rai Tre Uomini e donne 16.15 Nad.: Il Segreto 17.10 Show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Rodolfo Valentino, la Leggenda 23.35 Talk show: Matrix v Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Talent show: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in di-retta 16.50 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Carosello Reloaded 21.15 Nad.: Una buona stagione 23.20 Talk show: Porta a Porta 7.00 Nan.: Friends 7.30 15.20 Show: Vecc-hi bastardi 8.30 16.15 Show: Urban Wild 9.3017.15 Show: Come mi vorrei 10.05 Serija: Dr. House - Medical division 12.10 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Grande Fra-tello 14.10 18.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Saga 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Nad.: Arrow 22.00 Nad.: The Tomorrow People 6.00 Novice 7.00 Tg Regione - Buongior-no Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Re-gione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Report.: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione - Leonardo, sledi Dnevnik LIS in Piazza Affari 15.10 Nad.: Terra nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.20 Blob u Rete 4 6.10 Rubrika: Media shopping 6.25 Nad.: Chips 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Nad.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.25 18.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: I cowboys 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 22.55 Nad.: Nikita 23.50 Speciale Champions League La 7 LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 12.30 Io ci tengo! La festa della terra 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: Il commissario Cor-dier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Jerry Maguire (dram.) 23.30 Nad.: Sex and the City ^ Tele 4 21.15 Film: Mercenary for Justice (akc., i. S. Seagal) 23.15 Film: Sol Levante 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Ena, dva, ena 23.00 29. slovenski glasbeni dnevi (t Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Televizije Maribor 6.30 Primorska kronika 7.1510.40, 21.30 Žarišče 7.50 21.45 Kronika 8.00 9.30, 10.30, 11.00 Poročila 9.35 Tedenski napovednik 11.10 Tednik 12.00 24. Redna seja DZ, prenos 19.00 Dnevnik 19.35 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 20.15 Na tretjem... Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Vzhod - Zahod 14.45 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Artevisione 16.20 23.30 Športna oddaja 16.50 Meridiani 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10 Vse-danes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Il giardino dei so-gni 20.45 Klepet z... 21.15 Boben 22.25 Biker explorer 23.00 Istra in... Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 15.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.15 19.00 ŠKL 10.1511.30, 14.30, 15.15 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Med nami 20.00 V službi občanov... Komunala Nova Gorica 20.30 Oglarjenje na Trnovski planoti 21.00 Spomini na Goriško 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.00 Risanke in otr. serije 7.00 12.35 Serija: Budva na morski peni 8.10 16.45 Nad.: Želim te ljubiti 9.05 10.15, 11.25 TV prodaja 9.2015.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.30 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.40 Serija: Opremljevalci v zasedi 12.05 Serija: Prenovimo sobo 13.55 23.25 Serija: Zdravnikova vest 14.50 22.30 Nad.: Talci 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Serija: Mentalist Kanal A 6.00 7.00 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Il portolano 8.05 Dok.: Luoghi Magici 8.30 17.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.20 Dnevnik 18.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Qui studio a voi stadio 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Ara pacis iT Slovenija 1 6.55 Dobro jutro 10.35 Minoriti - Franči-škovi manjši bratje na Slovenskem 11.30 Dok: Zdravje v Evropi 12.20 Umetnost igre 13.00 15.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Nocoj odrinemo 14.30 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.50 18.40 Otroški program: OP! 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 18.30 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Pokličite babico 21.00 Dok. odd.: Travnik 22.00 Odmevi, vreme, kultura, šport 23.05 Globus 23.40 Literarna nan.: Branja Jr Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.35 Zgodbe iz školjke 9.00 Otroški kanal 10.15 Dobro jutro 12.5019.10, 0.10 Točka 13.45 Kviz: Moja Slovenija 15.20 Glasnik 15.50 Dok. serija: Pogled na... 16.20 Muzikajeto 16.45 Mostovi - Hidak 17.25 Košarka - državno prvenstvo: Krka - Helios, prenos 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Točka preloma 20.35 Tisoč ponovitev: Ballets Russes 21.40 Film: 6.50 Risanke in otroške serije 8.15 13.55 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 8.4019.00 Serija: Veliki pokovci 9.1014.25 Serija: Alarm za Kobro 1110.0015.20 Nad.: XIII: Na sledi zarote 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 12.55 Serija: Živali na delu 13.30 19.25 Serija: Vzgoja za začetnike 16.15 Film: William in Kate 18.00 19.55 Svet 20.05 Film: Hitch - Zdravilo za sodobnega moškega (kom.) 22.20 Nad.: Spartak - Vojna prekletih 23.25 Film: Savate RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 Prva izmena; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Hevreka; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Borut Spacal: Nočni cvet -8. nad.; 18.00 Gandhi - neoboroženi revolucionar; 18.45 Postni govori; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 6.05 Primorska poje; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.00 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, HM Torek, 22. aprila Lm Raimovie, 21.15 La passione Italija 2010 Režija: Carlo Mazzacurati Igrajo: Silvio Orlando, Giuseppe Batti-ston, Marco Messeri, Stefania Sandrelli, Kasia Smutniak in Cristiana Capotondi VREDNO OGLEDA ^- ; V četrtek bo v italijanskih kinodvoranah na ogled zadnji in poslednji film Carla Mazzacuratija, La sedia della felicita, ki ga je padovanski režiser posnel lansko poletje, ko je bil že hudo bolan. Mazzacurati je namreč umrl januarja letos. Tudi zato mu televizijski kanali v teh dneh posvečajo pravo retrospektivo filmov, ki predstavljajo hkrati njegov življenjski opus. La passione je Mazzacuratijevo predzadnje igrano delo, ki so ga predstavili na beneški Mostri. Zgodba je delno biografska, saj pripoveduje o petdesetletnem režiserju Gian-niju Duboisu, ki nima navdiha, ima pa priložnost, da bi delal z mlado perspektivno igralko. Poleg vsega pa v njegovem stanovanju v Toskani okvara na ceveh delno uniči freske bližnje cerkve. Župan ponudi Duboisu, da v zameno za povzročeno škodo, režira na veliki petek vaški križev pot, ki je tudi eden osrednjih družbenih dogodkov kraja. 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle de-gli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi uma-ni e non... ; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.00 Anti-cipazioni GR; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Europa 2.0; 14.35 Saranno suonati; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scelta di radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kornika; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Skodelica klasike; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.00 Frekvenca X; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05, 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. / VREME, ZANIMIVOSTI Nedelja, 20. aprila 2014 29 VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad osrednjo Evropo se zadržuje več območij nizkega zračnega pritiska, zaradi česar v smeri proti Alpam s Sredozemlja doteka vlažen zrak. Do torka bo torej vremenska napoved za naše kraje precej nejasna. V sredo nas bo prešlo območje visokega zračnega pritiska. V gorah bo pretežno oblačno do oblačno vreme z zmernim dežjem. Snežilo bo nad približno 1500 m. Po nižinah in ob morju bo pretežno oblačno z zmernim dežjem. Možne bodo tudi nevihte in krajevne razjasnitve. Sprva bo oblačno s padavinami, ki bodo čez dan slabele in zvečer povečini ponehale. Proti večeru se bo ponekod prehodno delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, najvišje dnevne od 8 do 16, na Primorskem do 18 stopinj C. Pretežno oblačno bo z zmernim dežjem. Možne bodo nevihte in tudi razjasnitve. Jutri bo pretežno oblačno, občasno bodo padavine, deloma plohe. Nekoliko topleje bo. ¡2 Sonce vzide ob 6.10 in zatone g ob 19.57 Dolžina dneva 13.47 Luna vzide ob 0.27 in zatone ob 10.07 1969 - Jutro je bilo za sreča dino aprila izjemno hladno. Na Kredarici so izmerili -16,7 °C, v Babnem Polju -14,4 °C, na Jezerskem -11,1 °C, v Bovcu -5,2 °C, v Velikih Dolencih na Goričkem -5,1 °C in v Dragonji v Istri -2,7 °C. Danes: ob 6.25 najnižje -43 cm, ob 13.38 najvišje 19 cm, ob 18.54 najnižje 1 cm. Jutri: ob 0.13 najvišje 21 cm, ob 7.23 najnižje -35 cm, ob 15.58 najvišje 20 cm, ob 21.29 najnižje 4 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 15 stopinj C. 500 m............9 1000 m............6 1500 m............3 2000 m............0 2500 m ...........-3 2864 m ...........-6 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah lahko doseže do 5, v gorah do 6. Japonska bo letos nadaljevala s kitolovom TOKIO - Japonska bo letos nadaljevala s kitolovom v Tihem oceanu, je včeraj zatrdil japonski minister za ribištvo Jošimasa Hajaši. Meddržavno sodišče v Haagu je sicer Japonski nedavno prepovedalo kitolov na Antarktiki, saj da gre za komercialno in ne za znanstveno dejavnost. Je pa Japonska še napovedala, da bo preoblikovala svoj sporni »znanstveni« kitolov.Čeprav se bo tudi letos nadaljeval kitolov v Tihem oceanu, naj bi japonska vlada načrtovala prepolovitev ulova na 190 kitov, da bi tako pomirila mednarodne kritike, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Japonska je še napovedala, da bo spremenila svoj raziskovalni kitolov. Izvedli bodo obširne raziskave, s katerimi bi do jeseni oblikovali nov raziskovalni program, ki bi ga predložili Mednarodni komisiji za kitolov. Zagrebčanka po letih težav izkašljala 10 cm velikega črva ZAGREB - Znana zagrebška odvetnica Milka Savič je devet let trpela zaradi hudega kašlja. V tem času nihče izmed zdravnikov, ki jih je obiskala, ni uspel razkriti vzroka. Pred kratkim pa jo je med tuširanjem začelo dušiti in je izkašljala slabih deset centimetrov dolgega črva z oranžno glavo in temno piko na njej, je poročal Jutarnji list. Šokirani odvetnici ni uspelo preprečiti, da bi črv končal v odtoku, kar bi zagotovo prispevalo k bolj natančni diagnozi zdravstvenih težav, ki jih je trpela od leta 2005. Zaradi hudega kašlja je obiskala vse zagrebške bolnišnice in je nabrala za pet kilogramov zdravstvene dokumentacije, ne da bi zdravniki ugotovili vzrok kašlja. ZAGREB - Javni hrvaški podjetji za avtoceste Deset let voznikom zaračunavali napačne (krepko dražje) cestnine ZAGREB - Javni podjetji Hrvatske autoceste (Hac) in Autocesta Rije-ka-Zagreb (ARZ) sta dobro desetletje voznikom zaračunavala napačne cestnine, ker na mnogih odsekih višina cestnine ni ustrezala prevoženi kilometrini. Kot je ugotovila revizija, so na več odsekih oškodovali voznike za milijonske zneske. Popravljeni cenik bodo objavili konec aprila.V preteklih letih so v Hacu razkrili številne afere in malverzacije pri izgradnji in vzdrževanju mreže hrvaških avtocest, po novem pa so tudi v samem javnem podjetju priznali, da so na mnogih odsekih goljufali voznike, ker so jim zaračunavali dražje cestnine. So pa bile pa na nekaterih odsekih cestnine nižje, kot bi morale biti. V Hac so pojasnili, da so pri zadnji podražitvi junija 2012 ugotovili pomanjkljivosti v svojem ceniku iz leta 2004. Da cestnine niso bile sorazmerne prevoženi kilometrini, so ugotovili tudi v podjetju ARZ. Pojasnili so, da so pri izračunih sledili svojim podatkom iz gradbeniških dnevnikov, ne geodetskim izmeram odsekov, ki so se razlikovali tudi za več kilometrov. Pogosto so določene zneske cestnin zaokrožili na več ali na manj kun, nekatere nižje cestnine pa so bile posledica političnih odločitev. Zato so znova izračunali cestnine za vsak posamezen odsek avtocest ter tudi za vsako skupino vozil. Kot so poudarili, seštevek posameznih odsekov na določeni avtocesti ne bo več drugačen od cestnine za celotno avtocesto. Tako bo osnovna cena prevoženega kilometra na Hacovih avtocestah 46 lip (šest centov), na ARZ pa 48 lip (6,3 centa). Gre za avtoceste, ki so v pristojnosti javnih podjetij, kar pomeni, da korekcija ne velja za avtocesto Zagreb-Macelj, kjer je koncesionar AZM, ter za avtocesto v hrvaški Istri, kjer je koncesionar družba Bina-Istra. Popravljene cene, ki jih je potrdilo ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo, bodo uveljavili od 28. aprila. Tako bo cestnina od Zagreba do Splita za prvo skupino vozil, tj. avtomobile, kombinirana vozila in dostavna vozila višine do 1,90 metra, 174 kun (23 evrov), kar je za sedem kun ali slab evro ceneje, kot je bilo doslej. Od Zagreba do skrajne cestninske postaje v Dalmaciji, Karamatici pri Pločah, bo treba odšteti 222 kun (29 evrov) ali šest kun manj, kot je po veljavnem ceniku. Za eno kuno (13,5 centov) bo dražja cestnina med Zagrebom in Reko, ki bo po novem 70 kun (9,20 evrov) namesto 69 kun, ter med Zagrebom in mejo s Srbijo, ki bo znašala 122 kun (16 evrov) namesto 121 kun. Med Zagrebom in madžarsko mejo pri Goričanu bo nova cena 41 kun (5,40 evrov), kar je za kuno ceneje kot doslej. Kot so sporočili na spletni strani Haca, bodo izmed 3065 cestnin za vse odseke in vse skupine vozil znižali 1482, zvišali pa 846 cestnin. V ceniku ARZ imajo 780 cen, med katerimi bodo zvišali 452 cen, znižali pa jih bodo 164. V Hacu glede na prihodke v lanskem letu pričakujejo, da bodo po korekciji cen letno izgubili dobrih sedem milijonov kun (940.000 evrov), v ARZ pa upajo na približno pet milijonov kun (657.000 evrov) dodatnega zaslužka. Hrvaška vlada namerava oddati v koncesijo več kot 1000 kilometrov avtocest, za katere skrbita Hac in ARZ. (STA) NEW YORK - V Central parku Namesto konjev stari električni avtomobili NEW YORK - Mesto New York je našlo nov način za polnjenje proračunske blagajne, ki je preoblečen v skrb za konje, ki v Centralnem parku prevažajo turiste. Konjske vprege naj bi bile nehumane do konjev in mesto na čelu z županom Billom de Blasiom jih želi zamenjati s starinskimi električnimi avtomobili. Prototip električnega avtomobila, ki ga je oblikoval Jason Wenig, so predstavili na newyorškem avtomobilskem sejmu. Kreator pravi, da bi jih prodajal za okrog 175.000 dolarjev. Lastniki konjskih vpreg se seveda upirajo na vse kriplje, kajti to pomeni, da jim bodo naložili hudo breme nakupa električnega avtomobila, pri čemer si bo brke kot vedno oma-stilo tudi mesto z raznimi taksami. Konjarje sicer najverjetneje čaka usoda newyorških kadilcev, ki so se prav tako neuspešno upirali »napredku« v času milijarderskega aktivističnega župana Michaela Bloomberga. Pomaga jim sicer igralec Liam Neeson in so zelo glasni, vendar pa se je z argumentom humanega postopanja z živalmi težko bosti. Mestni svet ustrezno prepoved konjev v parku že pripravlja. Proti zamisli o električnih avtomobilih v parku je sicer organizacija Central Park Conservacy, ki skrbi za največjo umetno zelenico Manhattna. Po njihovem mnenju je več avtomobilov sredi pešcev, tekačev, otrok, turistov in kolesarjev zadnje, kar park potrebuje. De Blasio se brani, da ne gre za dodatno prometno nevarnost, saj bodo avtomobili počasni. Wenig pravi, da bodo njegovi avtomobili zunaj parka lahko vozili najhitreje 50 kilometrov na uro, v parku pa ne več kot deset kilometrov. Župan razlaga, da bodo vozila počasna, saj bodo prevažala turiste, ki si želijo kaj ogledati. OD PROJEKTA DO REALIZACIJE óetiíer fíoieí OTTICAOPTIKA UL dei Salici 1 34151 OPČINE tel. 040.213957 fax 040 213595 SANAPT Narodna ulka 47/1 OPČINE teL 040 21 5252 M Restavracij Diana m j Opčine - Narodna .04Ü211\76. 0402 11 PLESKARSTVO DEKORACIJE "STUCCO VENEZI ANO SISTEM J Z MAVČNIMI PLOHAMI ^Giuden VARČEVALNI - FASADNI IZOLACIJSKI SISTEMI prjproi9/G tel, 347 990CM8S wwyuittftHriDnkjnidefuom HALE Ohrtnüka «hu Dolina Mífll, Ti, Itl/to tHOZlSflíT E