Počtni urad 9021 Ce!ovec — Ver!agspostamt 9021 Kiagenlurt
lihaja v Celovcu — Erscheinungsort K!agen!urt
Posamein! iivod 1.S0 ši!.. mesečna naročnina 5 šilingov
p.b.b.
Letnik XXV)).	Cetovec, petek, 21. jutij 1972	Štev. 29 (1566)
POZDRAV
KONGRESU
MEDNARODNEGA ZDRUŽENJA ZA OBRAMBO OGROŽENIH JEZtKOV !N KULTUR
/%(?-;' je Z?o v ce/ot?j^/ z/?orn/c: zdče/ ^ongrej A/edM^rot/MC-^ zdr^žet?;?? z% oA?*a?M/?o ogrožen//? /ez/^ot? /n ^n/(Mr (Ajjoc?dt/on /nter-na(:ona/e poHr /^ De/enje dej Fan-gMM et CM/tMrej A/en?:eeej — zl/DLCA/). To je orgdn/znc/j?t, F/ ji ?f z^j(^t?//d w^/ogo, dd de/nje za „o-/?ran?/?o jez/^ot? /n ^n/tnr, ^/ j/n? grozi v ce/o(i a/i r:a de/t? wj?7?oveg^ tra-d/c/ona/neg?:	ozem/ja waza^ovaM;e,
<!Hwi/aci;a a/i /z?<mrfje zaradi d;jFr/-Tninaci; v jo/i in ;avwew živ/jenju" ^/a ^ongreja je Aodo z/*ra/i predjtftv-"i^i razni/? narodov in deže/, t/a pre-g/edftjo </oje^/an;e de/o te organizacije, (/% izmenjajo iz^ajnje, ^i ji/? imajo j prizadevanji v ^or/jt manjjin v pojamezni/? država/? in da na pod/a-gi te/? iz^ajenj ter novi/? agotovitev "Jtner/jo jvojo nada/jnjo a/?t;vnojt.
RorojF/ S/ovenci jmo veje/i, da /?o ^ongrej v Ce/ovca, to je na ozem/ja, ^jer je jti^ajo tri jezikovne j^apine ir? tri ^a/tare. /Va tem ozem/ja pa živijo tadi narodi in narodnojtne !&apine, ^i jo ogroženi g/ede jezica ir? ^a/tare — z/ajti Far/ani in Fezij-ei ter Vovenci v Fenečiji, v do/oče-niZ? prede/i/? jvojega avtohtonega o-Zem/ja pa tadi horojhi in primorjhi F/ovenci.
Doj/ej je ime/o A/ednarodno združenje za o/?ram/?o ogroženi/? jezihov ' in ha/tar jvoje hongreje in zborovanja na ozem/ji/? razni/? dragi/? narod-' nojtni/? jbapin; med F/ovenci je bo-<^o predjtdvn/^/ te organizacije zbra-ii tobrat prvič. Vendar je organiza-' eija že doj/ej znana tadi med S/o-^enci, pojebno med najimi jon^rod-njabi v /ta/iji, v baterib borijt je že ^e</brat zajtavi/a jvojo bejedo in jvoj fp/iv. Pa tadi v najem vprajanja je rnednarodno zdraženje razvi/o jvojo <*btivnojt, bo je ob proceja proti Darjana ^tarma od/očno najtopi/o in teznani/o evropjbo javnojt J po/oža-f /em j/ovenjbe narodnojtne jbapno-^ti na /(orojbem.
Zato naj veje/i, da bodo ime/i a-^e/eženci bongreja v prihodnjih treh ^neh pri/ožnojt, da jpoznajo naj pobožaj. Nepojredno je bodo /ahbo je-^nani/i z najo živ/jenjjbo vo/jo in Hatim ba/tarnim hotenjem, jpozna/i ha bodo tadi objebtivne težboce, J katerimi te moramo jpoprijemati v "ajih prizadevanjih za ajtvaritev ta-*dh pogojev, v baterih nam ne bi m/o več treba biti v jbrbeh za na-?a/jnji objtoj in razvoj natega jeziba nate ba/tare.
kongres bo ravno v čata, bo je ^anjjinj&o vpratanje v treditca zanimanja borotbe javnotti. Fabo te "odo predttavnibi raznih deže/ in nabodov treca/i z n<:jnot?ejj/?n potba-^°m vtaj de/nega retevanja odprtih ^jtnjj/ntbih vpratanj, batero reteva-^je pa ne more biti zadovo/jivo že ^tradi tega, ber teme/ji ravno na kriterija, bi n??tnjj/no atomizira ter °8r*oža njen jezib na de/ih avtohto-ozem/ja. Prav tabo pa bodo a-**^/eženci bongreta tooceni tadi z raz-^irr?i nati/nimi potbati, bi ttremiio ^ tem, da bi e/iminira/i borotbe ^/ovence.
že j tem, da bodo ade/eženci bon-^eja nepotredno in podrobno tedanjem' z natim po/ožajem in nato h^ob/ematibo, bo ce/ovtbo zborovale A/ednarodnega zdraženja za o-**ambo ogroženih jezibov in ba/tar j °ena opora v najem nada/jnjem bo-V ?em jmit/a vjem predjtavni-raznih narodov že/imo prijetno 'Vanje v naji /epi deže/i, bongreja P" KJpeten poteb.
McGovern proti Nixonu
pri predsedniških voiitvah v Ameriki
Narodnostne
i
manjšine
FAKTOR POVEZOVANJA MED NAROD!
Č)an predsedstva SFRJ Mitja Ribičič je o nedavni seji predsedstva SFRJ in predsedestva ZKJ na Brionih deja), da bodo skiepi veiikega pomena za nadaijnje deio državnega in partijskega vodstva.
Brionski dokument — tako je poudari) Mitja Ribičič — odraža kontinuiteto jugosiovanske zunanje potitike, ki je na eni strani odraz resnično živijenjskih interesov jugosiovanskih narodov, na drugi strani pa sestavni de) boja za mir, neodvisnost, sociatizem in družbeni napredek v svetu.
Ma brionski seji so razpravijaii tudi o odnosih s sosednjimi državami ter je Mitja Ribičič tozadevno nagiasii: „V odnosih s sosedi se v praksi preizkužajo naža zunanjepoiitična statižča in to v koeksistenci z vsemi sistemi, ki so prisotni na tem območju. Dokument posebej poudarja, da sta poiitika in praksa odprtih meja pozitivni za vso Jugosiavijo in za cetovito jugosiovansko poiitiko. Dokument poudarja pomen narodnostnih manjžin kot faktorja povezovanja med narodi ter se ograjuje od asimiiacij-skih in negativnih teženj, kar objektivno vodi v konfiikte."
Predložen zakonski načrt
za globalno zaščito Slovencev v Italiji
Za tetošnje predsedniške volitve v Ameriki, ki bodo jeseni, je padla že važna odločitev: za kandidata demokratske stranke je bil na strankini konvenciji v Miami Beachu izvoljen senator Georges McGovern, ki se bo pri volitvah torej pomeril z Richardom Nixonom, kateri velja za nespornega favorita republikancev.
S senatorjem McGovernom je prišel na vodilno mesto v demokratski stranki človek, ki velja za zagovor-
Avstrija in EGS
STA DOSEGL) SPORAZUM
Jutri bosta kanc)er Kreisky in trgovinski minister Stariba-cher v Brustju podpisaia sporazum, ki je bi) po dotgotet-nih prizadevanjih in pogajanjih končno dosežen med Avstrijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo.
Ma podiagi tega sporazuma bo med Avstrijo ter državami, ki so čianice EGS, uvedena svobodna trgovina. Carine, k) trenutno vetjajo za uvoz posameznih vrst biaga, bodo postopoma odpravtje-ne, kar bo nedvomno že boij sprostiio biagovno izmenjavo.
Kako bo novi aranžma vp)i-va) na nadaijnji razvoj avstrijskega gospodarstva, bo seveda pokazata žete bodočnost, ki bo data odgovor tudi na vpražanje, kakžne po-stedice bo ime) sporazum z EGS za nevtratn) status Avstrije.
nika temeljnih reform v ameriški politiki in ureditvi. To je izpričal tudi v programu, s katerim se je v lastni stranki potegoval za položaj predsedniškega kandidata in s katerim se namerava pri volitvah predstaviti ameriški javnosti. Ta program se v marsičem razlikuje od politike, ki jo zastopa sedanji predsednik Nixon. To velja zlasti za vietnamsko vprašanje, kjer McGovern obljublja, da bi v roku 90 dni po izvolitvi za novega predsednika Amerike napravil konec vietnamski vojni, že na dan vstopa v Belo hišo pa bi ukazal prekiniti bombardiranje Severnega Vietnama. Nadalje je napovedal zmanjšanje vojaških izdatkov, globoke reforme na področju zdravstva in socialnega skrbstva, odločnejši boj proti razpečevalcem mamil in učinkovitejši davčni sistem, zlasti pa še amnestijo za vse tiste, ki niso hoteli služiti vojaškega roka v Vietnamu.
S kakšnim programom se bo predstavil kandidat republikanske stranke, trenutno še ni znano. Predvsem pa zdaj še nihče ne more povedati, kako bo na obljube enega in drugega kandidata odgovorilo ameriško ljudstvo, ko si bo jeseni izbiralo novega predsednika. Le eno je jasno že sedaj: McGovern je pri oblikovanju svojega programa — če upoštevamo ameriško miselnost in povezanost s tradicijami — pokazal precej poguma in bo gotovo potegnil za seboj vse tiste, ki bi v politični praksi in družbeni ureditvi Amerike želeli vsaj malo svežega duha.
Svojo željo po reformah je McGovern izpovedal tudi s tem, da je stari ameriški pregovor, da je Ameriko treba ljubiti ali pa jo zapustiti, takole ..reformiral": Spremenimo Ameriko, da jo bomo še bolj ljubili!
Razpusf parlamenta in izvedba novih votifev v Italiji sta tudi prizadevanja v korist slovenske narodnostne skupnosti postavita pred nove naloge. Po ustavnih določilih je treba namreč tudi vse zakonske načrte, ki so bili pred razpustom parlamenta sicer vloženi, vendar še niso bili izglasovani, formalno ponovno vložiti.
Prvi tozadevni ukrep v korist slovenske narodnostne skupnosti v Italiji po izvolitvi novega parlamenta je zdaj podvzel na komunistični tisti ponovno izvoljeni poslanec Albin Skerk, ki je prejšnji teden predložil poslanski zbornici zakonski načrt z naslovom ,Ukrepi za priznanje nacionalnih pravic in za zaščito slovenske nacionalne manjši-
ne dežele Furlanije-Julijske krajine.*
Zakonski načrt je bil dodeljen poslanski komisiji za ustavne zadeve, katere predsednik je po zadnjih volitvah postal južnotirotski poslanec Ritz, ki je kot pripadnik nemške manjšine odličen poznavalec manjšinske problematike v Italiji. Poslanec Skerk je v pogovoru s poslancem Ritzem le-temu priporočal, naj bi čimbolj pospešil postopek v zvezi s predloženim zakonskim načrtom za zaščito Slovencev v Italiji. Hkrati pa je tudi povedal, da mu je poslanec Ritz zagotovil glede tega vso svojo solidarnost.
Torej izgleda, da bodo prizadevanja za dosego globalne zaščite Slovencev v Italiji le napravila važen korak naprej.
Nacionaiizem sovražnik samoupravljanja
2e dalj časa se po svetu zelo dosti piše, še več pa sklepa in ugiba o notranjem položaju v Jugoslaviji. Povod za tako pozornost so, od decembrske seje predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije sem, zlasti vsi ukrepi proti nacionalističnim pojavom. Tem pojavom je bila namenjena tudi zadnja seja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije na Brionih (prejšnji teden — op. ured.). Seja je bila v celoti posvečena boju proti nacionalizmu.
Zelo podučno je bilo pojasnilo, ki ga je dal v razpravi Edvard Kardelj. Ko obsojamo nacionalizem, je treba vedeti, proti čemu se bojujemo. Pojav nacionalizma je treba prostorno in časovno določiti, kajti nacionalizem lahko v določenem zgodovinskem obdobju in okoliščinah prevzema naprednom celo revolucionarno vlogo, drugič spet, v drugačnih razmerah in okoliščinah, je ta vloga kaj lahko negativna, nazadnjaška, protirevolucionarna. Prav to je primer v sedanjih pogojih jugoslovanskega samoupravnega socializma. Zakaj? Zato, ker temelj in izhodišče pojavov nacionalizma niso narodne pravice in koristi, pač pa pomeni nacionalizem v jugoslovanski sodobni stvarnosti poskus razbiti enotnost jugoslovanskih narodov, zatreti dosežke revolucije in preprečiti razvoj samoupravnega socializma. Nacionalizem je pri nas tako rekoč oblika, v kateri se skuša uveljaviti kontrarevolucionarna ofenziva proti socializmu, je pribil Kardelj.
Vendar je treba pri tem še pojasniti, kaj je cilj proti nacionalizmu. Cilj nikakor ni in ne more onemogočiti, okrniti ali oslabeti naravno izpovedovanje narodne zavesti in težnje vsakega naroda, da se uveljavi kot samostojen dejavnik v večnarodni socialistični skupnosti.
Predsednica centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvaške Milka Planinc je v neki izjavi
poudarila, da boj proti nacionalizmu nikakor ne pomeni zanikanje narodnih vrednot, narod ima v socializmu pozitivno mesto, negativno pa je, ko kdorkoli v imenu naroda skuša uresničiti protisocialistične cilje.
Torej tak protisocialistični in protisamoupravni pojav nacionalizma je danes v Jugoslaviji na zatožni klopi in proti njemu je uperjen boj jugoslovanskih komunistov. Pri tem so zlasti na torkovi seji z enako ostrino razobličili in obsodili obe pojavni obliki nacionalizma: separatistično par-tikularistično, to je tisto, ki skuša pod plaščem boja za pravice enega naroda spodkopati samoupravni sistem in narodno skupnost Jugoslavije, in pa unitaristično hegemonistični nacionalizem, ki se skuša v imenu nekakšnega vodilnega naroda povzpeti nad vse druge narode. V obeh primerih gre torej za poskuse, razdreti narodno enakopravnost in samoupravno ureditev.
Na seji na Brionih so podrobno razčlenili vzroke in oblike pojavov nacionalizma. Razgrnili so tudi vse slabosti komunistov in celotne Zveze komunistov Jugoslavije, ki so omogočili razraščanje nacionalističnih teženj in pojavov. Določili pa so tudi jasen program nenehnega boja proti nacionalizmu in postavili težišče na dolžnosti vsakega naroda in republike, da pri sebi doma pomete z nacionalizmom. Pri tem ne gre za to, da se čim več ljudi izključi iz zveze komunistov ali zapre, gre za to, da se vsa partija, ves delavski razred, ves narod usposobi za boj proti pojavom nazadnjaškega in protisocialističnega nacionalizma. To pa je mogoče doseči, kot ugotavljajo brionski sklepi, z nadaljniim razvijanjem samoupravljanja, s krepitvijo enakopravnosti vsakega naroda in narodnosti, z vsestranskim in svobodnim socialnim in kulturnim razvojem vsakega naroda, z uveljavljanjem pravice vsakega naroda in celotnega delavskega razreda, da sa-
mostojno razpolaga s sadovi svojega dela, ter s krepitvijo enotnosti, solidarnosti in vzajemne podpore vseh narodov in narodnosti jugoslovanske skupnosti.
Kdor se skuša poglabljati v vse razvojne tokove Jugoslavije zadnjih nekaj let, bo odkril, da močnejši prodor nacionalističnih sil ni prišel po naključju. Jugoslavija je v sedanjem času sredi pomembnih naporov, da svojo izvirno socialistično stavbo, katere temelj je samoupravni sistem in neuvrščena zunanja politika, občutno dogradi z novimi vsebinami, ki naj pomenijo velik korak naprej v izgradnji samoupravne družbe. Ustavna dopolnila pomenijo v svojem bistvu dejanski revolucionarni skok. Z njimi se vzpostavlja povsem nov odnos med republikami, ko republike dobivajo obsežne pravice pri odločanju o svojem življenju in pri enakopravnem soodločanju o celotnem življenju in delovanju federacije. Enakopravnost vseh narodov Jugoslavije dobiva s tem novo vsebino.
Drugi bistveni pomen ustavnih dopolnil pa je odprava vseh odtujenih središč moči, ki so skušala v jugoslovanski družbi odločati mimo delavskega razreda o tistem, kar ta razred ustvarja. Zdaj se z ustavnimi dopolnili utrjuje pravica neposrednih proizvajalcev, da čedalje bolj postajajo dejanski gospodarji nad ustvarjenimi dobrinami celotne družbe. Potemtakem pomeni rovarjenje nacionalističnih sil poskus vtakniti palico v kolo razvoja, poskus zavreti proces demokratizacije in enakopravnosti vseh narodov in zavreti proces samoupravnih odnosov na vseh ravneh in področjih družbenega življenja. Boj proti nacionalizmu torej ne pomeni izraz slabosti, pač pa izraz sposobnosti socialističnih sil v Jugoslaviji, da zagotove napredni tok družbenega razvoja v svoji deželi.
Dmgo Ko!mU)
21. julij 1972
3 — Štev. 29 (1566)
M '*	& U	^ J M
Sporazum o /Fnancni izravnavi
Po dotgolrajnih pogajanjih se je v sredo minuiega ledna finančni minister Androsch s predstavniki zveznih dežel in občin sporazumel o razdelitvi donosa davkov v prihodnjih šestih letih. Tako imenovana finančna izravnava v precejšnji meri upošteva dejstvo, da obvezni izdatki občin naraščajo in da so se spričo tega številne občine po zadnji finančni izravnavi preko mere zadolžile. V prihodnje bodo občine v določeni meri obravnavale nevarnosti nadaljnjega zadolževanja. Od prihodnjega leta naprej se bo njihov delež na donosu davkov zvišal letno za 2133 milijonov šilingov. Ker se bo istočasno delež zveznih dežel zvišal letno za več kot 600 milijonov šilingov, je mogoče reči, da sedanji sporazum o finančni izravnavi bolj upošteva regionalno problematiko Avstrije kot pa sporazum pred šestimi leti,
Svetovni rekordi
#	Po številu potniških avtomobilov je no prvem mestu Ameriko, ki ima skoraj poiovico od skupnega števila vseh 1M,S70.000 avtomobiiov na svetu.
#	Sovjetska svesa je prva na svetu po števiiu novo sgrajenih stanovanj, saj so jih ieta 1770 igra-diii kar 7,700.000; na drugem mestu je laponska (1,434.000), ki je prehiteia Ameriko (1,447.000).
#	Na irskem porabijo največ kaiorij na prebivaica, in sicer S4S0, najmanj pa v indoneiiji, namreč komaj 17S0.
#	Največ eiektrične energije na prebivaica porabi Amerika, siedijo ji Kanada, češkostovaška in Švedska.
#	Proisvodnja cigaret je dosegia ieta 1771 rekord vseh časov, saj so jih na vsem svetu isdeiaii 7,444.700 miiijonov; največji proisvajaici cigaret so Amerika, Sovjetska sveia in Japonska.
#	Po turističnem obisku je na vrhu svetovnega se-snama Kanada, kjer so ieta 1770 našteti !7,403.000 tujih turistov; na drugem mestu je biia Španija s
73.4S7.000	turisti.
ki ga je skoval tedanji finančni minister, ki je pripada) OVP.
Znesek, ki ga bodo občine letno prejele po svojem deležu na davčnem donosu, se bo postopno zviševal. K omenjenim 2133 milijonom šilingov, za katere se bo prihodnje leto zvišal delež občin na davčnem donosu, bo 1974 prišlo nadaljnjih 500 milijonov šilingov iz donosa davka na pivo. Njihovi dohodki se bodo poleg tega zvišali iz večjega deleža na davku na pridobivanje zemljišč in z deleža na posebnih dajatvah na alkoholne pijače. Istočasno določa sporazum o finančni izravnavi, da se bodo zmanjšali nekateri prispevki občin k družbenim izdatkom. Zmanjšali se bodo zlasti za izdatke na področju izravnalnega prispevka v sklad za pokojnine kmetov. Ta prispevek v sedanji višini 476 milijonov šilingov bo v celoti prevzela država. Predstavnikom občin je v teku pogajanj tudi uspelo, da so občine rešili bremena izravnalnih prispevkov po splošnem zakonu o socialnem zavarovanju. Tu-
di to breme v višini 750 milijonov šilingov jim bo odvzela država.
Dosedanji izdatki občin pa se bodo v prihodnje znižali še na drugih področjih. Tako bo njihov prispevek v prid zveznih dežel znižan za 2 odstotka. S tem bodo koroškim občinam prihranjeni izdatki v višini 12 milijonov šilingov, avstrijskim občinam v celoti pa v višini 163 milijonov šilingov. Prispevek države h gradnji šol bo tekom prihodnjih šestih let zvišan, in sicer od sedanjih 100 na 125 milijonov šilingov letno. Poleg tega bodo zvezne dežele in občine v prihodnje iz državne blagajne prejele letno 50 milijonov šilingov za izpolnjevanje svojih nalog na področju varstva človekovega okolja. Ta prispevek je namensko določen za medobčinska podjetja, ki bodo skrbela za čistočo naselij ter za odvoz in uničenje naraščajočih kupov odpadkov in stare šare.
Nadaljnjih 30 milijonov letno bodo po novem sporazumu občine in dežele letno dobile za pospeševanje turizma. Večje občine pa bodo poleg tega dobile letno še okoli sto milijonov šilingov prispevkov za prevoz delavcev v industrijska podjetja. Znesek, ki je določen za namenske prispevke države in dežele občinam, bo tudi
OD 4. DO 15. AVGUSTA V KRANJU:
po novem sporazumu znašal kot doslej 13,5 odstotka. S tem se bo ta znesek v prid koroškim občinam od letošnjih 75 milijonov zvišal prihodnje leto na 80 milijonov šil.
Na splošno je mogoče reči, da je sedanji sporazum o tinančni izravnavi do občin pravičnejši, kot so bili dosedanji tovrstni sporazumi. Ta trditev pa ne pomeni, da so bile z njim upoštevane vse zahteve in potrebe občin. Teh zahtev in potreb verjetno nihče ne more v polni meri upoštevati, najmanj pa finančni sporazum, ki velja šest let. Delež občin na državnenm donosu davkov je namreč enako odvisen od razvoja celokupnega gospodarstva, kakor je davčni donos sam. Gospodarstvo pa je — vseeno, če ga gledamo državno, regionalno ali komunalno — podvrženo stalnemu nihanju v smeri rasti enako kot v smeri upadanja. Zato pa bo tudi sedanji soprazum o davčni izravnavi občinam pomagal le toliko, v kolikor bodo same prispevale h gospodarski rasti in v kolikor bodo njihova podjetja na njej udeležena. Da imajo industrijsko razvite velike občine v tej smeri boljše izhodišče od malih podeželjskih občin, pa je samo po sebi razumljivo.
XXH. Mednarodni gorenjski sejem
V Kranju se Irenutno pripravljajo na osrednjo letošnjo sejemsko prireditev, ki bo od 4. do 15. avgusta pod nasiovom XXtt. Mednarodni gorenjski sejem. Čeprav je bii na kranjskem razstavišču ietos spomiadi kmetijski sejem, bo tud) ietošnji osrednji sejem imei svoj poudarek na kmetijstvu oziroma še posebej na kmetijski mehanizaciji. Na sejmu bodo razstavijene vse vrste strojev za poijedeice, živinorejce, gozdarstvo, sadjarstvo in ostaie kmetijske panoge.
Kako veiika bo tovrstna razstava, kaže podatek, da bodo kmetijska mehanizacija, avtomobiii, motorji in ostati stroji zavzeti več kot 8000 m^ razstavne površine. Raz-stavtjeni bodo izdetki tako domačih kakor tudi inozemskih podjetij; zastopanih bo najmanj 60 razstavtjavcev.
Vendar pa bo sejem ostat zvest svoji dotgotetni tradiciji ter bo v vetiki meri stužit tudi široki potrošnji. Ves notranji razstavni prostor, ki obsega okoii 6000 m^, bo namreč na razpotago za najraztičnejše btago široke potrošnje ter biago za industrijo. Na tem področju bo obiskovaicem na voijo vetika izbira pohištva, gospodinjskih strojev, konfekcije in drugih izdeikov.
Pričakujejo, da bo na tetošnjem sejmu sodeiovaio več kot 500 domačih in tujih razstavtjavcev, ki bodo zastopati vse veje gospodarstva. Tako bo izbira btaga res bogata tn pestra. Poteg domačih razstavtjavcev bodo na sejmu zastopana podjetja tz skoraj vseh držav Evrope, med njimi posebno močno seveda neposredni sosedi Avstrija in ttatija; prav tako pa se bodo na gorenjskem sejmu predstavite tudi nekatere dežete tz Azije in Amerike.
Ne nazadnje pa bo gorenjski sejem nudit obiskovatcem tud! svojo gostotjubnost. Ves čas trajanja sejma bo namreč poskrbtjeno za cetodnevno postrežbo tn razvedrito. Vsak večer pa bo poteg zabavnih parkov, ki bodo odprti ves dan, od 19. do 24. ure še zabavno gtasbeni spored s ptesom.
Do otvoritve sejma bo — kakor pričakujejo — gotova tudi obvozna cesta, ki vodi preko razstavišča. S tem bo razstavišče vetiko botj privtačno tudi za tiste turiste, kt na poti skozi Kranj sicer nimajo namena, da bi se ustavtjaii v mestu; pogted na razstavni prostor jih bo gotovo pritegnit.
Z.%ns^7 popis ;'e — MMr spioB popisi preMMstv% — prinese/ 7K-<7: poJ%tM o 7*MroJ7!o$(;. Zd ndšo repiiMM grdJivo še ni oMe/dno
77! ZdtO 7!777!477!0 ndldnčnii? rCZlJ-fdtOV. VenJdr	tffMM /dMo
ocfTMTMo šievi/o iz Mzd/cer prejš-njegd popisd; zd Jriige rep::MM so Mi rezTi/tdti že o/?;dv/;eni.
S/ovenijd 777M pO OCeni Zd Jnje-gg popisd i,723.000 preMog/cfo, to ;e N,4 oJstotM več Mt pri po-pisi! preJ desetimi Zeti. Če po te; stopnji pot-ečdtno seJdnje šteMo S/ovencev v ndši repdM^i, JoM 7Mo povečanje od prejšnjih 7 milijon 322.000 nd seJdnjih 7 milijon 630.000; morJd neMj mdnj, &g;tioJZetd/963t/dZ;ei?r!g;ov S/oveniji več priteZitev hot odselitev ir! se tdho večd števi/o pri-pdJniFov Jrngih 7!droJr;o4ti, ven-Jdr gre pri tem že vedno zd mdjh-7!d iteviZd. V Jrttgih Jeiih /dgo-s/dt-ije živi 34.000 S/ovencev in t0 4teviZo4e77!d7!;jdoJpopiM(Zo popisd. Letd 7933 ;ih je Mo 72 tisoč, o Z) popisi! Zetd 7967 67.000 77! zJdj 73.000 mdnj. Td&O 7!drd-ČH7!d?7!o, Jd je zJdj v 57'77/ 7 milijon 704.000 5/ovencev, to je 773.000 dZi 7,2 odstotM več &ot pri popisd prej desetimi Zeti. 7Cer se je prehivd/stvo vse Jrždve po-večdZo v terr: čdSK zd 70,3 odstot-&d, 5Zove7:ci tore; Zdostd;g;o zd JerTMgrd/sM?! rdzvo;e77! 577R/.
Ndjveč 5/ovencev po JrisgiB rep::MMB je v Hrvdšhi ir! 5rhiji ir: oJ toJ i77!d77:o tildi ndjveč pri-seZitev v 5/ovenijo. V TZrvds&i je več Mt 32.000 5/ovencev, to je 7.000 mdnj hot pri prejšnjem popisi!, ir! 7!dJdZ;7!;iZr 4.000 mdnj
Mt pri popisih Zetd 7933. Ze dv-strijshi popisi so izMzovdZi pri-Mžwo tdho dZi Ze 7?!dZo 77!d77;se števiZo 5/ovencev 7!d Nrvdšhem, hjer so že oJ nehddj živeZi zZdsti v ZdgreM. ZJd; ;e v ZdgreZrt! /2 tisoč 443 5Zover:cev ir: td&o ;e ZdgreZr po števiZt! preZrivdZeev sZo-verts^e 7!droJr!osti r!d Jeveter?! TMestd v Jrždvi, zd 7!;irr: priJe r:d Jeseto 77!esto 7Vovo mesto. 5'Zover!-s^o preZ^ivdZstvo se ;e zmdr:;sdZo trtJi v 5rZri;i; prej Jesetimi Zeti ;e živeZo v SrZJp 20.000 5Zover:cev, zJd; 76.000. Kd&or rtd 7i7rvdš^em, so trtJi v 5rZ*i;i 5Zover:ci Mrtcer:-trird7!i v gZdvnem mestd, ^d;ti v ZteogrdJd ;e 7.759 5Zover:cev. V Ziosrti živi 4.000 5Zover:eev, Mr pomerti 2.000 mdr:; ^ot preJ Jesetimi Zeti, v Črr:i gori ir: 37d^eJo-r:i;i pd mdr:; Z?ot tisoč.
Prve poJdtM o steviZd 5Zover:-cev imdmo iz sreJe pre;sr:;egd sto-Zet;d, td&o iz Zetd /546, M ;e
Czoerrtig sestdviZ r:droJr:ostr:o Mrto Zvstri;e, ir: rtdto oZr rezrrZ-tdtiZr popisd v ZetiZr 7530-37. 7'd-^rdt ;e Z"iZo v o^virt! teJdr:;e Zv-sZri;e dgotovZ;er:o steviZo 7,742.000 sZoverts^egd preZ^ivdZstvd. 5eveJd pri tem r:e gre Zd r:dtdr:Č7:o Jo-
Zočer:e steviZ^e, dmpdZ; zd ocer:e. 5eZe z Zetom 7550 so popisi ZdčeZi isMti tdJi r:droJr:ost oziromd ;e-zi^ovrto pripdJr:ost, ^i so ;o te-Jd; JoZočdZi po oZ'čevdZr:em ;cziZ;d. OJ teJd; JdZ;e imdmo ZroZ; rtd-tdr:čr:e poJdtZ;e o steviZd 5Zovert-cev, vertJdr Ze nd ozemZjd, ^i ;e spdJdZo v o&vir Zvstro-Ogrs^e, JeZno še 7tdZi;e, M;ti v tistiZ) čdsiZ) ;e Mo močr:o izseZ;evdr:;e ir: o iz-seZjeMciZr so ir7/ormdci;e rtezdJovo-Z;ive.
OZ! popisd 7550 ;e Mo zd sZo-ver:s^o etrtiČMO ozemZ;e v oMird Zvstri;e rrdštetiZr 7,756.000 .Slovencev, tore; Ze mdZo več ^ot tri-Jeset Zet pre;. Pri tem pd niso dpoštevdni .SZovenei v Peneči;i, ZJ ;iZ; ;e Z<iZo sreJi stoZet;d ne&d; mdn; ^ot 27.000; pdč pd so dpoštevdni 5Zovenci v teJdn;: A7dJ-ždrs^i, to ;e PreZ;mdr;e, d Z*rez PordZrjd. Pri zdJn;em dvtri;s^em popisd preJ vojno, to ;e Zetd 7970,
;e Mo ndštetiZ) nd s/ovenMm etničnem ozemZjd 7,307.073 SZoven-cev, sem pd ;e treZ<d prišteti še 32.537 SZovencev v SZovensZJ Benečiji in 4.265 5Zovencev v PordZ*-jd. ZVd te dvstrijs&e rezdZtdte se Jdnes veJno s^Zicdjemo, čeprdv se kriterij oZ^čevdZnegd jezi^d ne dje-md v ceZoti z ndroJnostjo, Mjti seJdnji poJdt^i Zd sZovens^o pre-BivdZstvo, Zti živi Zdndj mejd 5PP/, se zeZo rdzZiMjejo o J dv-strijs^iZ) poJdt^ov iz Zetd 7970, ZJ so v primerjdvi s poznejšimi rezdZ-tdti mnogo ZroZj oBje^tivni in prd-viZni. Po ndjZroZj očitno viJimo nd primerd Noroš^e.
OBp^MdZ^d79/0ježw^o nd Noroš^em v mejdZ) Jdndšnje Avstrije 66.373 .SZovencev, popis Zetd 7934 pd je ndšteZ Ze še 26.334 5Zovencev in to števiZo prindšdjo popisni rezrJtdti še Jdnes. Po zmdnjšdnje oJ Zetd 7970 Jo 7934 ni rdZdmZjivo iz JemogrdjsZJZ) rdzZogov. Po popisnih rezdZtdtiZr Zetd 7970 je ostdZo zdndj Jdndš-njegd ozemZjd SP SZovenije 797 tisoč 233 Siovencev in sicer v Pr-std in ostdZi PrimorsZJ, Beneški SZoveniji, PdndZsM JoZini, Poro-š^i in PordZrjd.
O ndšiZ; ZzseZjenciZr imdmo tdJi Ze ocene; po njiZr je izseZjencev 390.000, oJ tegd 276.000 v ZDA
Dr. itvko tttrer
Naši razgledi. Ljubljana, 7. 7. 72
Kotiko je S!ovencev
P0S)R0K€Q)SV€R!
BRUSELJ. — Po večletnih prizadevanjih in dolgotrajnih pogajanjih je bil ta teden končno le dosežen sporazum o ureditvi odnosov med Avstrijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Sporazum temelji na svobodni trgovini ter predvideva postopno znižanje sedanjih carin. Med pogajanji je uspelo odstraniti vrsto začetnih težav, tako da na merodajnih mestih govorijo o optimalni rešitvi, ki jo je bilo možno doseči, čeprav hkrati seveda priznavajo, da bo aranžma z EGS postavil gospodarstvo Avstrije v gotovih pogledih pred težke probleme. Sporazum med Avstrijo in EGS bodo podpisali jutri.
RtM. — Zadnjo nedeljo je imela svoj kongres socialistična stranka proletarske enotnosti, ki je sklenila, da se tudi organizacijsko združi s komunistično stranko Italije, s katero je akcijsko sodelovala že doslej. Socialistično stranko proletarske enotnosti so leta 1964 ustanovili levičarski krogi med socialisti, vendar je pri volitvah 4 zadnjih letih pritegnila zlasti komunistične volivce, tako da sedanja združitev s KP nikakor ne preseneča.
TOKtO. — V kratkem bo minilo 27 let od tistega usodnega 6. avgusta 1945, ko je japonsko mesto Hirošima postalo s svojimi prebivalci žrtev ameriške atomske bombe. Ocene števila smrtnih žrtev se močno razlikujejo: v večini poročil cenijo to število na okrog 70.000 ljudi; predstavniki hiro* šimske občine trdijo, da je ob eksploziji izgubilo življenje dva do trikrat več ljudi; obstajajo pa celo ocene, po katerih je umrlo 300.000 ljudi, čeprav ta številka presega število takratnih prebivalcev mesta. Japonski znanstvenik dr. Minoru Jusaki zdaj že več let proučuje ta problem, da bi s sistematičnimi raziskavami ugotovil točno število žrtev atomske bombe, ki so jo odvrgli na Hirošimo.
NEW YORK. — Leta 1975 bosta Amerika in Sovjetska zveza izvedli skupen vesoljski polet, ki bo imel poleg znanstvenega tudi velik človeški pomen. Ta človeški pomen bo po izjavi sovjetskega znanstvenika Petrova v tem, da si bodo sovjetski in ameriški kozmonavti lahko medsebojno pomagali, kar bo povečalo varnost vesoljskih podvigov. Predstavnik NASA Low pa jc napovedal, da bo ameriška vesoljska po; staja, ki jo nameravajo spraviti v tir okoli Zemlje leta 1978, zgrajena tako, da bodo ob njej lahko pristajale tudi sovjetske vesoljske ladje.
BEOGRAD. — Na povabilo predsednike Tita bo angleška kraljica Elizabeta II. meseca oktobra uradno obiskala Jugoslavijo-kamor jo bosta spremljala tudi njen mo% princ Filip in hčerka princeza Anne. S tem bo kraljica vrnila obisk predsedniku Titu-ki je pred leti bil na uradnem obisku 4 Angliji. To bo hrati prvi obisk angleške kraljice v eni izmed vzhodnoevropskih dl" žav.
MOSKVA. — V ponedeljek je prispel pe uradni obisk v Sovjetsko zvezo glavni ta]' nik Združenih narodov dr. Kurt Wald' heim. Med bivanjem v Moskvi je dr. Wald' heim s sovjetskimi voditelji razgovarjal o raznih mednarodnih problemih, kot so Viet' nam, Bližnji vzhod in podobno. Prav tako pa so pogovori tekli tudi o delovanju svetovne organizacije v bodoče.
HOUSTON. — Ameriška uprava za soljske raziskave NASA je uradno kritim' rala posadko Apolla-15, ker je brez dovc Ijenja vzela s seboj na Luno več sto pisem; skih ovojnic, ki jih je potem neki nemški filatelistični trgovec prodajal kot velik^ redkosti za bajne vsote. Z dovoljenje^ NASA so astronavti vzeli s seboj 232 p'.' semskih ovitkov s posebnimi znamkam?-poleg tega pa so ..pretihotapili" še nadah' njih 400 pisem.
DUNAJ. — Letos jeseni bodo na glavPj
skupščini OZN volili pet novih nestaln'**
članov varnostnega sveta. Med resnimi kaP' didati je tudi Avstrija, poleg nje pa " Peru, Avstralija, Indonezija in Kenija.
MOSKVA. — Sovjetski biokemiki so sin tetizirali in klinično preizkusili nov vim. min U, o katerem zagotavljajo, da zdra^ želodčni čir in gastritis. Raziskave so pok^ zale, da vitamin U normalizira sluznic^' zdravi razjede in preprečuje razne drUp-j motnje. Z novim vitaminom so ozdra4' dvakrat več želodčnih bolnikov kot slej. Poleg tega vitamin U lahko z usP^ hom uporabljajo pri zdravljenju bo!<% srca in ožilja ter krožnih bolezni. Tovaf vitaminov v Ufi v Baškirski avtonomm L publiki bo kmalu začela izdelovati no4i tamin v obliki tablet.
NEW YORK. — Med obema Korejn^ so trenutno v teku prizadevanja za zJ^l, žitev. Temu namenu naj bi služi) tudi črt skupine neuvrščenih držav, ki bodo glavne skupščine OZN zahtevale, sreduje in pospeši pogajanja o združ' obeh Korej.
Pošljimo naš kmečki naraščaj
V KMETIJSKO STROKOVNO ŠOLO ZA FANTE V PODRAVLJAH
Kmetijska strokovna šola za fante v Podravijah je dobiia z lanskoletnim odiokom Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, štev. 48408/1/71, pravico javnosti. Na osnovi statusa javnosti deiuje od ian-skega šolskega ieta naprej kot javnopravna strokovna ustanova koroških Siovencev : vsemi pravicami, ki jih imajo tovrstne kmetijske strokovne šole v Avstriji.
Med te pravice sodijo med drugim: poino priznanje strokovne kvaiifi-kacije absoiventov, vključno pravice do nastopa pošolskih strokovnih izpitov in nadaijevanja šolanja na višjih kmetijskih strokovnih šoiah v Avstriji; pravica staršev do zakonitih internatskih in šoiskih podpor; pravica učencev do brezpiačnih voženj od bivaiišč do šoie — in od prihodnjega šoiskega ieta naprej pravica učencev do brezpiačnih stro-
Zbrana dokumentacija o boju
ZA GLOBALNO ZAŠČiTO SLOVENCEV V !TAL!J!
Zc/ozHMtvo	je /zJ^/o Jro/^MO &M;Zž/co z n^s/o-
voTM „Z^ g/o/?%/Mo z^fč/to ^/oreMcev v 7^/:;/". č/reJm^
je v rej ^nj/žžc: z^M/ vrsto v^ŽM/h Jo^KrMfMtov, zahtev, prcJ/ogov w Jrrrgegd gr%J:'v<3, we se	s/ovens^o rr<!-
roJMOstMo s^M^rrost v /tg/:j: ter wjerr ^oj za Josego vsestrftrts^e enakopravnost/.
V rej neJvomno ze/o zan/m/v/ /n važn/ pak/Zkac/)/ so nan/zanZ najprej najvažneje poJatkZ o nase/jenostZ 5/ovencev v /ta/Z/Z; s/eJZ pr/kaz JoseJanjZk Josežkov v ko)a za narodnostne pravZce,- potem je ponatZsnjena skapna v/oga, kZ so jo prer/rtarmr^r s/ovensk;k orga-nZzacZ; /era /970 pos/a/Z takratnenta pret/rer/nZ^a Zta/Zjanske v/ar/e Co/om/m; prZkazanZ so razgovor/ skapne s/ovenske Je/egacZ;e prZ Co/on:ka ter prZ preJre</nZ^a Ježe/e BerzantZja; nar/a/je pr/nasa kn)Z-žZca keseJZ/o porednega starata r/eže/e Far/anZ;e-/a/Z;ske kraj/ne; g/avn/ Je/ krošare pa preJstav/;a;o ^on^rernZ preJ/og/ za g/oka/no zašč/to ^/ovencev, kot so ;Zk Zzr/e/a/e Zn pref//ožZ/e ^/ovenska ka/-tarno-gospoJarska zveza v tako Zmenovanem „pa^eta" ter S/oven-ska skapnost Zn napredne Zta/Zjanske stranke vsaka v svojem zakonskem prerZ/oga.
k/reJn/k knj/ž/ce je poaJarZ/, Ja so preJ/og/ v rej zk/rkZ tako pomem/mZ, Ja oJs/ej ne ko moge/ mZmo n/Zk n/kče, k/ ko kote/ ko-/Zkor to/Zko teme/jZto razprav/jatZ o vprašanja narodn/k manjsZn v /ta/ZjZ, ka;t/ v zk/rkZ je Jo podroknost/ pove Jano, „ka; ^/oveneZ v /ta/ZjZ vsZ skapaj pravzaprav hočemo Zn zakaj se vsZ s^apno z naj-napreJnejs/m Je/om Zta/Z;anskega /jaJstva kor/tno".
kovnih knjig.
Na te pravice Kmetijske strokovne šole v Podravijah, staršev prijavljenih učencev ter gojencev samih posebej opozarjamo, ker jih razni poklicani in nepoklicani čini-lelji, z očitnim namenom, da bi prikazali prednosti obiska nemških kmetijskih šol, kaj radi zamolčijo ali pa podraveljski kmetijski šoli nasploh odrekajo.
Čutimo tudi potrebo, da zavrnemo in odločno obsodimo nekvalificirane nastope istih krogov širom našega terena, ki z nestvarnimi argumenti spravljajo našo kmetijsko šolo v diskredit, ji odrekajo enakopraven položaj ter po-
Tedenski spored
POLETNIH KULTUHNtH PRIREDITEV V LJUBLJANI
H Petek 21. 7. v letnem gledališču Kriionk koncert pihalnega orkestra MtUCE iz Ljubljane.
H Ponedeljek 24. 7. v letnem gledališču Križank koncert klavirskega dua M. HORAK-H. AUSTBO.
H Sreda 26. 7. na peklenskem dvorišču Križank koncert SLOVENSKEGA TRtA A. Bertoncelj-D. Bravničar-C. Skerjonec.
H Petek 28. 7. v stolnici PRAšKt Pt-MALNt KVtNTET In MR) ROPEK, orgle, iz češkoslovaške.
Začetek prireditev ob 20.30 uri.
izročajo med našim ljudstvom zmedo in nezaupanje do lastne kmetijske šole.
K najbolj očitnim lažnim argumentom dajemo naslednja pojasnila:
^ Ni res, da pristop k .Heim-tehre" ali obisk poklicne šole (Be-mtschule) vključuje obveznost do nadaljevanja strokovnega šolanja ^ nemških strokovnih šolah (Fach-Schulen). Res je, da je obisk in izbira strokovne šole zasebna stvar
in zasebna pravica vsakega posameznika, kar pomeni, da ni zakonskih predpisov ne glede obveznega obiska kmetijske strokovne šole, še manj pa glede obiska čisto določene šole.
Od pripadnikov naše narodne skupnosti bi bito vsekakor pričakovati, da se bodo pri izbiri kmetijske šoie ravnaii po načeiu zaupanja ter daii prednost Kmetijski strokovni šoii za fante v Podravijah kot strokovni ustanovi naše narodne skupnosti, ki je pokiicana in živo zainteresirana, da zastavijo vse svoje siie za bodoči gospodarski in s tem tudi etnični obstoj naše narodne ceiote.
H Tudi ni res, da bi bila pravica kmetovalcev do subvencij, pocenjenih kreditov in zbornične strokovne pomoči kakorkoli vezana na obisk nemške kmetijske strokovne
šole. Pač pa je res, da je pravica do subvencij in pocenjenih kreditov na osnovi zakonskih ureditev nedeljiva in enaka za vse upravičence, ne oziraje se na njihovo narodno pripadnost ali na vprašanje obiska kmetijske strokovne šole. Do strokovne pomoči s strani deželne in okrajnih kmetijskih zbornic pa imajo kmetovalci prav tako zakonite pravice, saj v to svrho plačujejo zbornični prispevek.
Prav bi bilo, da bi se kot enakopravni državijani Avstrije v poi-ni meri zavedati svojih individualnih pravic v odnosu do oblastvenih in poklicno-strokovnih ustanov, še posebej pa tudi pravic, ki nam gredo kot članom slovenske narodne skupnosti po členu 7 avstrijske državne pogodbe. Ne dopuščajmo, da bi nam te pravice kdorkoli kratil z nestvarnimi argumenti, pritiski in grožnjami! Zavedajmo se, da lažne obljube, diskreditiranje po-draveljske kmetijske šote in nepriznavanje njenih zakonitih pravic poleg drugih protislovenskih izpadov pomeni le načrtno in zlonamerno zavajanje in varanje slovenskih kmečkih ljudi in neprikrito diskriminacijo kmetijske šole v Podravijah!
Z odločnim zavračanjem takih metod in zlasti z neustrašnim prijavljanjem slovenskih kmečkih fantov v Kmetijsko strokovno šolo v
Podravijah bomo najuspešneje kljubovali nakanam sovražnih krogov in poskusom, da po poti odtujitve učencev likvidirajo slovensko kmetijsko šolo.
Glede vpisa učencev v prvi in drugi letnik za šolsko leto 1972-73 Kmetijska strokovna šola za fante v Podravijah sporoča, da se v prvi letnik lahko vpišejo učenci, ki so končali obvezno šolanje, v drugi letnik pa učenci, ki so končali prvi letnik podraveljske ali kake druge kmetijske strokovne šole.
Prošnjo za sprejem je treba nasloviti na upravo Kmetijske strokovne šote za fante v Podravijah, 9241 Podravlje-Foderlach, do najpozneje 30. septembra 1972.
Z uspešno zaključeno kmetijsko strokovno šolo imajo učenci izpolnjeno hkrati obveznost do obiska kmetijske poklicne šole.
Pouk na šoli se prične 23. oktobra 1972.
Za vsa potrebna pojasnila se obrnite na upravo Kmetijske strokovne šole v Podravijah ali na Slovensko kmečko zvezo in Kmečko gospodarsko zvezo v Celovcu .
Uprava
Kmetijske strokovne čote za fante v Podravijah
SPOMENIK KMEČKIM UPOROM NA LJUBLJANSKEM GRADU
Kakor smo v na4em ti*Lu že obžitno po-roiatr, so v Stovenifi tn Hrvažki )e)os in prihodnje teto predvidene najrasiižnejše prosiave in prireditve, posvečene SM-iot-nici kmečkih uporov in 400-)etniti sioven-sko-hrvaškega punta.
V okviru teh prireditev bodo ob vhodu v ijubijanski grad postaviti tudi poseben spomenik kmečkim uporom. Osrednja s)o-venska prostava ob obtetnici kmečkih u-porov bo jeseni prihodnje teto v tjubtjan-ski dvorani Tivoti, sicer pa so teiižča pro-stavtjanja v posamesnih krajih, ki so ne-posredno povesani s sgodovino kmečkih uporov.
Na rasnih prosiavah bodo deino že te-tos, večinoma pa prihodnje teto sodetovatt tudi vodiini stovenski giedatiiki umetniki, ki bodo s tematskim, na kmečke upore vesanim sporedom opozarjati na to pomembno obtetnico is zgodovine siovenske-ga naroda.
.LJUBLJANA VAS VABL
Razstava v celovški mestni hiši
V na.vzočnostti številnih gostov, med katerimi so bili namestnik deželnega glavarja Suchanek, drugi predsednik deželnega zbora dr. Mayerhofer, jugoslovanski konzul v Celovcu Čop, predsednik mestne skupščine Ljubljana Košak in mnogi drugi, je bila v ponedeljek v celovški mestni hiši odprta informativna razstava z naslovom ^Ljubljana vas vabi".
O namenu razstave in o vsestranskih dobrih odnosih med Celovcem in Ljubljano odnosno med Koroško in Slovenijo sta govorila celovški župan Hans Ausser-winkler (ki se je v svoji ..domovinski uniformi" v tem okolju vidno neprijetno počutil) in podpredsednik ljubljanske mestne skupščine Sergej Vošnjak, ki je zastopnike tiska že predhodno seznanil z zanimivimi podatki o Ljubljani, njenem prebivalstvu, razvoju in problemih. Kulturnoumetniški okvir pa je prispeval ansambel Scuola Labaciensis, ki je izvajal kratek spored srednjeveške glasbe.
Razstava je v glavnem zgrajena na fotografskih povečavah, ki predstavljajo obiskovalcu razne več ali manj znane detajle iz Ljubljane. Prikazane so zgodovinsko in umetniško zanimive zgradbe, poslopja najrazličnejših ustanov, kot so skupščina, galerija, gledališča in podobno, športna hala Tivoli, razni spomeniki, mestni trgi, grad, gostinski lokali in marsikaj drugega, prav
tako pa tudi prizori s posameznih za Ljubljano značilnih kulturno-umetniških, folklornih in gospodarskih prireditev. Poleg tega so razstavljeni nekateri predmeti ljudske obrti, medtem ko statistični pregledi (pravzaprav jih je zelo malo) govorijo o razvoju mesta in njegovega prebivalstva, poseben načrt mesta pa nudi vpogled v urbanistične probleme Ljubljane.
Za prebivalce kakšnega oddaljenega mesta (na primer Karl-Marx-Stadt v Vzhodni Nemčiji, kamor bodo razstavo potem prenesli) bo ta razstava gotovo zelo informativna; za prebivalce Celovca in sploh Koroške pa verjetno ne bo prinesla večjih ..odkritij". Razdalje med Celovcem in Ljubljano so se z razvojem avtomobilskega prometa tako skrajšale, da so postali Celov-čani že povsem domači tudi v Ljubljani, obratno pa tudi Ljubljančani poznajo Celovec že precej v podrobnosti.
Kljub temu pa je sedanja razstava lep prispevek k nadaljnjemu zbliževanju prebivalcev obeh mest in k utrjevanju prijateljskih odnosov ter vsestranskega sodelovanja med sosednima narodoma in deželama. To sta na otvoritveni svečanosti poudarila tudi župan Ausserwinkler in podpredsednik Vošnjak, ki sta ob tej priložnosti izmenjala spominska darila.
TONE SVETINA	132
. Prav do nje je priplaval mefrski smuč in fik pred njo 3"o napravil zavoj.
.Ko se bo vrnil, jo dvigajte! Tako se mu bo zazdelo, mu hoče pobegniti!"
Bilo je napeto, da so se generalu potile roke in čelo. Rahlo je dvigal ribo. Omagujoče je trepljala z re-jn brezupno poskušala krožiti, kot krožijo vse smrtno bujene ribe.
Veliki smuč se je zasukal, razprl ostrorobo plavut, od-^ ošiljeni gobec, poln ostrih zob, in ga spet zaprl. Na vi-leno in brezbrižno se je približal ribi, ki je čutita ko-in je samo še trzala z repom. Bolj je vabila, kot skušala
"'eči.
Zadrževali so dih.
, Velika riba se je pognala in vaba je izginita v širo-gobcu. Z elegantnim zamahom repa se je smuč obrnil ^ odplaval v globino.
.Naj pelje; bolje, da požre, ko da ga izgubimo."
^ Zelena globina je požirala vrvico meter za metrom, .^lem pa je general sunkovito zategnil in zmagoslavno ^kni);
.Moj jel"
^ Minila je ura utrudljivega boja z ribo, preden je podala znake utrujenosti. Niso računali na tako veliko ribo,
zato niso imeli pri sebi ne mreže zajemalke ne ribiškega kavlja.
General se je smejal kakor otrok. Vlekel je ribo k sebi in jo spet spuščal. V tem je odkril neznanski užitek, ki ga je povsem prevzel.
Potem je smuč legel na bok in razprl svoje pahljačaste plavuti, ki so se vijoličasto lesketale. Wolf je legel in ga skušal zgrabiti za škrge. Riba je v smrtnem strahu oživela, vztrepetala, udarila z velikim repom po vodi, da sta bila v hipu oba mokra.
Nekajkrat je poizkusi) Wolf, preden mu je uspelo zgrabiti ribo za škrge. Potegnil jo je iz vode in jo sunkovito vrgel od sebe. Zbodel se je na ostricah, iz roke mu je pritekla kri.
Riba je tlesknila z repom in se jela metati proti vodi.
.Čestitam, gospod general. To je redek primerek," je navdušeno tulil Wolf in se kot tiger pognal na ribo, ker se je bal, da se bo strgala in ušla.
Odnesti so jo na travo, dovolj stran od vode, in občudovali njen boj s smrtjo, ko je pokazala svoje zadnje moči. Turobno je zevala in grozeče razpirala plavuti. General je očaran strmel vanjo, rekoč:
.Helmuti Res ni nič bolj tragičnega, kot je velika riba na suhem. Bolj sem je vesel, kot če bi ujel sekretarja pokrajinskega komiteja."
Wolf se je zakrohotal:
.Velike ribe ne prijemljejo vsak dan in ne vsakomur. Imeti ste srečo in imenitno ste manevrirali z vrvico. Gola sita nič v primeri s tehniko. Vse ukrotiš postopoma. S tem ko popustiš, dobiš. Lep zakon, ali ne?"
.Spodobi se, da jo sami umirite," je predlagal Wotf.
Izvlekel je dolg lovski nož in ga ponudit generalu. Ta se je sklonil in z mistično masko ter svečano kretnjo zabil
smuču nož prav do ročaja v zaglavje. Riba je še nekajkrat silovito udarila z repom in se umirila.
Potem so šli spet lovit. General je zapel in izvlekel še enega dva kilograma težkega smuča, dva pa sta mu ušla.
.Tegale bova nocoj povečerjala," je mlasknil general, .iz velikega pa bom jutri napravil pojedino. Pričakujem obisk iz Berlina. To jih bom presenetit!"
Veliko ribo sta spravila v ledenico, manjšo pa v prtljažnik. Preden sta se odpeljala, je general stisnil stotniku Vogtu roko in dejal:
.Tega vama ne bom pozabil! Zaslužila sta odlikovanje."
Pobrskal je po žepu in ponudil vsakemu po eno cigaro z zlatim vencem.
Večer je prebil general skupaj z Wolfom v vili, kjer je svoj čas stanovat. Ker se mu je za naslednji dan obetal važen posvet s političinimi oblastniki, se je hotel za nekaj ur otresti skrbi. Napetosti zadnjih tednov so presegle njegove moči. Potovanje v Berlin, razširjeno bojno področje, pritožbe poveljnika italijanske fronte — vse to ga je zamorilo in razhudilo. Že nekaj dni je bil razdražen in popadljiv kakor privezan pes.
.Kaj stori s človekom ena sama riba! Napravila me je srečnega — bolj sem vesel, kot če bi napredoval, saj višji položaj ne pomeni nič drugega kot nov korak stran od sebe," je razmišljal general. Bil je hvaležen majorju Wolfu, ki ga je tako vztrajno vabil.
Sedela sta v salonu ob veliki mizi, sama, vsak na svojem koncu, obkrožena s priborom vseh vrst ko dva aristokrata. Pila sta črno vino, si zbujala tek s predjedmi in pričakovala ribo. Strežnica jo je prinesla na velikem srebrnem pladnju, lepo okrašeno s sočivjem, jajci in zelenjavo.
General jo je zadovoljno prerezal na dvoje.
4 — Š(ev. 29 (1566)
21. julij 1972
Neurja povzročita veliko škodo
V dobršnem delu Evrope so prejšnji leden divjala močna neurja z nalivi, ki so povzročili številne poplave. Koroška to pot ni bila preveč prizadeta, zato pa tembolj Nižja Avstrijska in Štajerska, kjer je bilo spet poplavljenih na tisoče hektarjev polj in travnikov. Cela naselja so bila odrezana od sveta. V številne hiše je vdrla voda in povzročila veliko gmotno škodo, katere trenutno še ni mogoče v celoti zajeti, vendar pa gre v desetine milijonov šilingov.
Struge potokov in rek niso mogle požreti vseh voda, ki so jih povzročili dolgotrajni nalivi. V nekaj u-rah so se vodne mase dvignile kar za več metrov in pričele s svojim razdiralnim delom. V številnih na-
Čudni .verniki'
Pred Med<wHrM: je	^ros: :'w
de&3M Prg^eMMger oM%;<3/ svojo z/%-to ??Mso. V dcvMostMO oMcIen:
cer&v; so M; ?ned čcs;?M?M: gost: t%d: pre/dt ZecAner, je zastoj/ %oja, /w?Z deže/n: g/avar Weden:g ter ŽMpaM: oM/:%:7? o/?č;r:.
S/atdjenec je s 7*:Mjaw: Me(oč/jtvo ^ovezaM.* taw je /<:/ rojer:, tarw je :rwc/ prvo ^:aso taw ž:v: od /eta 7939 naprej ^ot prošt :w de^an. Med vojno so ga nacrst: zarad: njegove narodne zavednost: :zgna/: :z Aorol^c.
/aj?:7ejno s/avje v t:njs^: cer^v: pa je za/ po^aza/o, da se nestrpnost na-rodn:/? šov:'n:stov tad: pred cer^ve-n:m: vrat: ne astav:. /(o se je ?našn:^ med nemško mašo ,,drzn:7" mo/:t: tad: v s/ovens^em jez:'^a, je ne&: ^vern:^" Mr med cer^ven/m opra-v:7om za^r:'ča/ prot: o/tarja zahtevo po nemšč/n:. Ker se za njegov M:'c n:7;<re n: zmen:7, je „^r:'eač" demon-strat/vno zapast:/ cerkev z ne^ater:-m: som:'š/jen:^:, nato pa je Mo pred cer&v/jo s/:šat: g/asno vpZtje :n ce/o stre/janje s pap/rnat/m: možnarj:.
Obnašanje ta^;7: „vern:/:ov" je res vse prej M: MščansM. Po še posebno v časa, M s/noda prv:č v zgodo-v:n: š^oj/je razprav/ja tad: o sož/t-ja o/?e/: narodov :n o enakopravnost: okek jez/kov v deže/:. Gre krez dvoma za Ztkreno m:s/jeno pr/zadevanje, k: pa ko osta/o /e pr: /epš:'k kesedak, dok/er kodo dejanja pr:'ča/a povsem dragače, kakor kaže sramotn: pr:mer :z P:'nj. Vs:7jaje se vprašanje, a/: so gotov/m /jadem (k: pa se še precej rad: trkajo na svoja krščanska prša) kesede o /jakezn: do k/Zžnjega :n o spoštovanja sokrata res samo prazne /raze, k: j:'k v dejanj/k prev/adaje strap narodne nestrpnost/.
seljih so morali gasilci evakuirati prebivalce iz ogroženih hiš.
Medtem ko je nevarnost poplav v Avstriji v glavnem že minila, pa je položaj v Sloveniji in na Hrvaškem še vedno kritičen in nejasen. Radi nenehnih nalivov je reka Le-dava preplavita več krajev na Goričkem, tudi Ščavnica ni mirovala in je poplavila več vasi. V Podravju v okolici Koprivnice je voda poplavila okoli 30 vasi in vdrla celo v mesto, tako da so številne ulice pod vodo. V bližini Koprivnice je voda odnesla okoli 400 metrov železniške proge. Kljub temu, da je prenehalo deževati, pa se položaj v Podravju ni bistveno spremenil, nasprotno postal je še bolj kritičen, ker so se vodne mase razširile še na nadaljnja področja. V Donjem Mihaljacu in Belišču je položaj tako kritičen, da so številna reševalna moštva v stalni pripravljenosti. Obupen je položaj prebivalcev v vaseh Gajevo Gredo in Komatnica, ki sta že več dni pod vodo. Prebivalstvo bi rabilo večje čolne, da bi lahko reševalo živino in druge stvari, tako pa jim voda
Na nezavarovanem železniškem prelazu v Ledincah, znanem po številnih smrtnih žrtvah, sta prejšnji petek zopet dva človeka izgubila življenje. Tovorni vlak, ki je peljal iz Beljaka proti Podrožčici, se je na nezavarovanem železniškem prelazu v Ledincah zaletel v osebni avto, ga razbil in vlekel še 68 metrov s seboj. Pri tem je razbitina avtomobila prevrnila še signalni drog in končno obležala poleg železniškega nasipa.
Po pripovedovanju 2 8-letnega strojevodje Raimunda Roica je vozilo zmanjševalo brzino proti omenjenemu prelazu (znak, da je pravilno tolmačil obcestne varnostne znake). Kljub temu, da je bil prepričan, da bo avto pred prelazom obstal, je strojevodja še s signali opozarjal na nevarnost. Šele zadnji trenutek je u-gotovil, da nesrečni vozač ni slišal signalov, še manj videl prihajajoče nevarnosti. Sicer je še zavrl, vendar je nesreča bila neizogibna. Iz razbitin avtomobila so potegnili samo dva mrtveca.
Zardarmerija je našla pri njih ribiško dovoljenje na ime Alfred Seipt (51) iz Dusseldorfa. Šele potom avtomobilske registracije se je varnostnim organom posrečilo dobiti jasno sliko o obeh nesrečnikih. Gre za zakonski par Alfred in Dorothea (52) Seipt iz Dusseldorfa, ki sta bila z
odnaša in ugonablja njihovo imo-vino. V poplavljene vasi so poslali prve pošiljke hrane, sedaj pa jim je začelo primanjkovali še pitne vode.
Tudi prebivalci Pomurja so v težkem položaju. Skupno s pripadniki vojske se trdovratno upirajo podivjani Muri, ki je v torek pri Gornji Radgoni presegla 480 centimetrov višine. Na ozemlju Murske Sobote upajo, da bodo razmočeni nasipi še vzdržali. V občini Ljutomer je Mura prebila nasipe in poplavila vasi Veržej in Bunčani, kjer je položaj zelo resen. V občini Lendava pri Hotizi kljub največjim naporom tisočev braniteljev nasipi niso vzdržali in Mura je zalila več vasi ter ogroža Lendavo.
Trenutno še ni znano, kolikšno škodo so povzročile poplave. Na vsak način bo ogromna. Stalno se javljajo na občinah nesrečniki, ki so v valovih izgubili vse svoje imetje in si rešili samo golo življenje. Pri vsej nesreči, ki je zadela poplavljene dele, pa je treba govoriti o sreči, da ni bilo človeških žrtev.
dvema od skupno šestih otrok na dopustu v Beljaku. Strašen udarec za otroke, ki so tako nepričakovano postali sirote brez strašev. Promet na progi je bil za kratek čas prekinjen.
Na tem nezavarovanem železniškem prelazu, ki nosi upravičeno naziv ^smrtonosni", je bilo do sedaj že več kot deset smrtnih žrtev. Upravičeno se javnost sprašuje, koliko mrtvih bo še moral terjati ta nezavarovani železniški prelaz, da bo končno opremljen z zapornicami.
Slovensko prosvetno društvo ..Danica" v št. Vidu v Podjuni vabi na
PEVSK! KONCERT
# v petek 21. juiija ob 20.30 ur) na Breznikovem kam-pingu
^ v nedeijo 23. julija ob 20.30 uri pri Voglu v Št. Primožu
Ljubitelje lepega petja vabimo k številni udeležbi.
Odbor
ttt)t\(t
Skupina našiTi o?rc&
ODPOTOVALA NA LETOVANJE V SAVUDRIJO
Že več let obiskujejo po posredovanju Zveze slovenskih organizacij slovenski otroci na Koroškem med šolskimi počitnicami Jadransko morje. Tako je bila tudi letos sestavljena skupina otrok, ki je v ponedeljek odpotovala na počitniško letovanje v Savudrijo. Pri nekaterih otrocih se bo prvič izpolnita želja, da bodo videli morje in ga uživali v vsem njegovem čaru.
V Celovcu pred poslopjem, kjer ima Zveza slovenskih organizacij svoj sedež, je bilo v ponedeljek zjutraj zelo živahno, saj se je nabralo lepo število otrok, ki so v spremstvu staršev nestrpno čakali na odhod omnibusov. Zadnja napotila, ki so jih otroci prejemali od staršev, so se izgubila v splošnem razburjenju, ki je vladalo v pričakovanju novih doživetij, katerim so šli nasproti.
Miadi letoviščarji so v dobrih rokah dveh izkušenih spremljevalcev iz Koroške, ki bosta skrbela, da se bodo otroci res prijetno počutili in se potem spet zdravi In polni lepih spominov vrnili na svoje domove.
Veiinja vas
V	četrtek 6. julija je v krogu svoje številne družine in vnukov ter ožjih sorodnikov in prijateljev obhajal 80-letnico življenja naš bivši dolgoletni občinski odbornik in desetletni bil-čovski župan Franc Krušic, po domače Rupej v Velinji vasi.
Vzrastel je v svoji rojstni hiši pri Rupeju. Že starši so sloveli kot zavedni člani naše koroške slovenske skupnosti. Naš slavljenec je ostal zvest izročilom svojih roditeljev ter je v vseh letih odločno zastopal pravice našega naroda, kjerkoli je bilo potrebno.
Ko se je leta 1912 ustanavljalo naše Slovensko prosvetno društvo, je tedaj 20-letni mladenič postal društveni soustanovitelj in član prvega odbora. Kot izredno dober pevec je bil že tedaj tudi pri društvenem pevskem zboru, kjer je ostal vse do danes. Kot dober in preudaren kmet je bil tudi v naši posojilnici dolga leta odbornik in predsednik nadzornega odbora. Kot član šolskega odbora v občini je vedno zagovarjal stališče, da se morata po naših šolah poučevati oba deželna jezika, slovenski in nemški, saj je za vsakega velika dobrina, če zna vsaj dva jezika. Leta 1928 je bil z veliko slovensko večino izvoljen za župana naše občine, katero je v zadovoljtsvu vseh vodil vse do nacistične zasedbe Avstrije, ko so ga odstavili. Prav tako so bile razpuščene naše ustanove, prosvetno društvo „Bilka" in posojilnica, ter zaplenjeno vse premoženje. Pa ni dolgo trajalo, samo nekaj let, in podrla se je moč onih, ki so hoteli uničiti naš narod. Naš jubilant pa se je po vojni posvetil obnavljanju naših organizacij ter bil pripravljen povsod pomagati, kjer je šlo za našto skupno stvar.
V	prvi svetovni vojni je moral tudi k vojakom. V Galiciji je prišel v
rusko ujetništvo, od koder se je šele po nekaj letih vrnil domov. Druga svetovna vojna mu je uničila življenje enega sina. Tako vidimo, kaj vse more človek s svojo poštenostjo in zvestobo ustvariti in prestati.
Slavljencu želimo, da bi mu bilo usojenih še mnogo let v krogu mlade družine, kateri je tudi še sedaj dober svetovalec in vsem drag oče in ded. Zahvaljujemo se mu za njegov vzgled odločnosti in zvestobe svojemu poklicu kot kmet, svojemu narodu in svojemu verskemu prepričanju. Tudi naše uredništvo se pridružuje številnim čestitkam.
Št. Jakob v Rožu
Pred nedavnim je župan Janez Gresst osebno počaslil šesl leto-viščarjev iz Zahodne Nemčije, ki so najmanj deselkrat lelovali v naši občini. Za zveslobo, ki so jo izpričali do našega prebivalslva s lolikokratnim obiskom, jim je župan predal počilniške plakele S posebnim posvelilom.
Župan Gressl in podžupan Pefschnig sla v okviru počaslilve starejših občanov tudi v minulem četrtletju obiskala in čestitala številnim jubilantom naše občine. Tako sta ob tej priložnosti obiskala tudi 90-letnega Franca WrolichOt po domače Krajnca na Rutah nad Podgorjami, ki se svojega življenjskega praznika veseli pri najboljšem zdravju. Številnim čestitkam ss pridružujemo v želji, da bi naš jubilant še dolgo in srečno bival med nami.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — T'
.Tako! Ulovitetju pripada del z glavo, prireditelju ribolova pa del z repom I"
.Tako je, gospod general! Glava ne more loviti brez repa, rep pa je brez glave povsem brez pomena."
.Moč je v enotnosti stvari; vedeti je treba samo to, kdo je rep in kdo je glava!"
Zagrizel je v okusno belo meso. Ko je pogoltnil nekaj grižljajev, jih je zalil z vinom, dasi je bil že precej okajen.
.Kdor tega ne razume, je divjak, in ni vredno, da se preriva po zemlji. Usojena mu je propast!"
Z užitkom sta jedla in se menila o živalskem svetu.
.Vi ste ribič in lovec, kajne, Helmut?"
.Seveda, gospod general! Jaz sem lovec na vse, kar se premika."
,To je prav! Tudi jaz sem zasledil v sebi vse te instinkte, toda vojaški posli in politika so me ovirali, da se nisem bolj udejstvoval. Ko bo vojna minita, bom vse nadoknadil. Predvsem se bom ukvarjal z lovom in ribarjenjem."
.Tako je, gospod generali Lov je prva pravica in ponos vladajočih. Prav vsi so lovci, tudi taki, ki se na lov prav nič ne razumejo, ki ne ločijo slona od zajca. V meni je ribarjenje prevladalo nad željo po lovu. Odkar lovim ljudi, se manj zanimam za divjad. Lov na ljudi je zvezan z večjim tveganjem in tudi večjim užitkom. Sicer pa je vojna en sam velik tov. Menjajo se samo vloge. Nekaj časa si divjad, nekaj časa pa lovec. To je ves čar. Ribolov pa je zame simbol obveščevalnega posla. Mreže, trnki, vrvice — to mi vzbuja vse mogoče predstave. Celo predstavo moderne družbe si lahko pričarate z ribami. Človeška družba je boj v oceanu. V njem vlada sveti zakon močnejšega. V njem živijo roparske vrste rib, ki so pred vsemi drugimi vrstami nedotakljive. Morski volkovi gospodujejo vsem, njim pa nihče. To je vladavina morja. Kiti so nedotakljivi
zaradi veličine in moči, nekako tako kot velika imena v moderni družbi. Nihče jih ne požre, pa tudi sami ne zmorejo velikih zalogajev. V glavnem se delijo vse ribe, kot ljudje, na dva razreda: na tiste, ki žro druge, in na tiste, ki se dajo požreti. V tem je veličina ribjega zaroda. Imamo take, ki love odkrito, in take, ki pridejo do plena s potuho. Da velike ribe žro majhne — to je zakon današnjega trgujočega sveta, ki ga okušamo vsi na lastni koži. In tudi ljudski pregovor, da riba smrdi pri glavi, ni brez osnove. Riba je požrla svetopisemskega dvomljivca Jona, Kristus je z njimi nasitil tisočglave množice, kristjani jo imajo za simbol krščanske venre in zvestobe, komunistični ideolog Marx jo je najraje videl na krožniku ... Zame pa je riba simbol molčečnosti in vir zabave."
.Imenitne primerjave!" se je hahljal general. Nalil je Woltu in sebi ter pripomnil: .Tudi jaz jo imam najraje na krožniku. Toda nikarte me vzporejati z Marxom."
Wolt pa je duhovičit naprej:
.Tudi agente delimo tako kot ribe: na krape in na ščuke. Krapi rijejo po blatnem dnu, obirajo v kalni vodi mahove in stikajo za črvički, jedo vse, kar jim pride pred gobec. Ščuka pa potrpežljivo tiči v ločju in preži na plen. Vse važne naloge izvedejo ščuke, čeprav tudi krapov ne smemo prezirati."
.Tudi ta primerjava je dobra," se je smejal general. .Žalostno pa je, da so vam polovili skoraj že vse ščuke in da ne veste, kaj bi početi s krapi. Kakšna riba pa sem jaz, koj menite?" je vprašal general in svetlo pogledal.
.Vsekakor morski volk precej nevarne vrste."
.Ljudožerec, kajne?!* se je zasmejal general lastni pripombi in usekal Wotta: .In veste kakšna riba ste vi? Električna jegulja! Vsakemu se izmuznete iz rok. Ko misli, da vas že ima, vas nima. Za vas je potreben trnek posebne vrste. Še bolj pa bi se zvijali na osteh," se je režal general
in Wolt mu je pritegnil, kajti oba sta bila že precej ^ rožicah.
Medtem ko so jima pospravili mizo, je general postregel s cigarami. Riba, ki je trikrat plavala — v vodi, v olj" in vinu — je generala raznežila. Pod vplivom alkohola melanholije je začel razgrinjati svoje najzaupljivejše mis!'-Zdaj je moral poslušati Wo!(.
.Če greva od ribje družbe k naši, se mi porajajo zanimive misli, ki jih zaupam samo vam, ker sva prijatelje* Prav te dni sem občutil, da sem se s svojimi ozkimi vojaškimi ambicijami v glavnem že izživel. Prehajam na širš"' mnogo bolj zamotano področje. Zoprno mi je, da so generali sužnji politikov, in največkrat celo slabih. Mene je osvojil čar popolne oblasti. To je vizija mojega bodočega udejstvovanja po veliki vojni. Bodočnost pripada vojašk' kasti. Generali, ki jih je pregnetla vojna, so sol Ijudstv"; Iz njih rastejo voditelji sveta, samo oni združujejo v se"' moč dejanj in tvorno silo misli ter se ne boje tveganj"' povezanega z zgodovinsko odgovornostjo. Policijski po!"* žaj pa je najboljši most za prehod od vojaka k državnik"' Tu sem si pridobil izkušnje, kakršnih ne zmore noben )ro"t' ni general. Res je, da znanje redkokdaj pomore človek" do oblasti. Za oblast je potrebno kaj več, kar vam p'"*' gotovo manjka, čeprav ste obdarjeni z izrednimi sposo^' nostmi. To je izkoriščanje tujega znanja in oblikovanj" tega izkoriščanja v višjo silo. Tega vi ne znate ali no6et"' Samo zato boste pristali nekje na dnu; to sem vam že n"* štetokrat povedal, pa se vas nič ne prime."
Wolt je globoko potegnil vase dim in dejal:	,
.Ali pa na vrhu, gospod general... Spet sva na p"** ročju temne strani meseca, ko nihče ne ve, kdo ima p^ Lahko imava oba ali nobeden."
.Ne boste se mi tako lahko izmuznili. Danes sem volje, da vas bom spet nekoliko razgalil. Vi zaničuj"
Biičovs
V rtedeijo 9. julija je naša vas Praznovala vesel dogodek. Pri Šen-h!abu so se zbrali svati, ki so ob spremljavi poskočne godbe pospre-bodočega mladega Šenhlaba, ^anzija Krušica, pred poročni ot-^ar. Od vzhodne strani pa so avtomobili pripeljali nevesto Trudijo
!z!et na Ankoge!
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi člane In prijatelje na izlet na Ankoge! (3264 m) v Visokih Turah.
Zbirališče v nedeljo 30. jutija ob 7. url zjutraj pred postajo gorske vzpenjače na Ankogel v Malnitzu. Od gorske postaje, ki leži na višini 3700 metrov, je še tri ure hoda na vrh, od koder se nudi čudovit razgled na bližnje in daljnje ledenike ter vrsto neštetih vrhov.
S planinskimi pozdravi!
Odbor!
Pre!at Zechner
SEDEMDESETLETNA
Pred nedavnim je prelat Aleš Zechner obhajal svojo 70-letnico.
Rodil se je 13. julija 1902 pri Ju-9u v Spodnji vasi. Ljudsko šolo je obiskoval v Žvabeku. Ker je bil iz-'odno nadarjen, so ga dali starši ^ gimnazijo v Št. Pavel v Labotski ^olini. Gimnazijo je zaključil v Ce-ovcu in nato vstopil v semenišče. Leta 1926 je bil posvečen v duhovnika, primicijo pa je imel v r^obeku. Svojo prvo službo je Aleš ^schner nastopil kot kaplan v Šmi-/Olu, pozneje je služboval v Že-Oini Kapli in Dobrli vasi, leta 1956 Po je škof tedanjega dekana Zech-Oerja v Dobrli vasi poklical v ce-Ovški stolni kapitelj.
, Prelat Zechner pa ni samo do-or duhovnik, temveč človek, ki ga odlikuje globoka povezanost s svo-ljudstvom, kar je dokazal zlasti j' letih, ko je slovenski narod na
Fajnik, Covnarjevo iz Sveč, s številnim spremstvom. Cerkvene obrede je opravil z lepim nagovorom in mašo domači župnik Leopold Kassl. Cerkveno slovesnost je olepšal še mešani zbor s svojimi občutno zapetimi pesmimi.
Po končanem cerkvenem obredu so ženina in nevesto pri odhodu iz cerkve v lopici sprejeli številni otroci, ki so že težko čakali na ,sejanje". To je star običaj, pri katerem novoporočenca sejeta otrokom denar, ko gresta iz cerkve. Pri cerkvi je bilo zbranih tudi precej letoviščarjev, ki so ta živ-žav mladine ob pobiranju drobiža z užitkom fotografirali. Zelo se jim je dopadel zanimivi mofiv, ko sfa ženin in nevesfa sfala sredi gruče ofrok, ki so se prizadevali, da bi nabrali kar največ denarja.
Da Bilčovščani cenijo Šenhlabo-vo hišo, ki je največja na vasi po
obsegu posesfva, se je videlo na cerkvenem sejmišču, kjer je poleg požarne brambe, ki je izkazala čast svojemu članu Hanziju, bilo zbranih še mnogo ljudi, ki so pozdravljali in čestitali poročnemu paru. Poročno slavje se je nadaljevalo v gostilni pri Miklavžu, kjer je kljub razsežnosti gostilniških sob skoraj primanjkovalo prostora. Ob godbi in petju je čas hitro potekal do jutranjih ur, pa tudi kuhinja in klet sta prispevali svoje najboljše.
Ker je bit ženin aktiven pevec in igralec v našem prosvetnem društvu .Bilka", so zbrani pevci s pesmijo čestitali mlademu paru in mu izročili primerno spominsko darilo. Ženin je tudi absolvent slovenske kmetijske šole v Podravljah, ki mu je posredovala mnogo koristnega znanja o današnjem kmetovanju, kar mu bo v marsičem dalo pobudo za sodobnejši način preusme-ritvenega gospodarjenja.
Mlademu paru želimo mnogo sreče in zadovoljstva na lepo urejeni Šenhlabovi kmetiji. Na mnoga leta!
„V lastni zadevi"
GaMenja
Od vznožja Obirja (2142 m) pa do Drave se razprostirajo temni gozdovi, lepo obdelana polja in zeleni travniki. Sveži planinski zrak, oplemeniten z vonjem bližnjih gozdov in prijazne vasice, ki se odlikujejo po svoji snažnosti, katere ne moti tovarniški hrup, pomešan s tuljenjem siren, so tisti činitelji, ki so dali temu okolju pečat klimatskega letovišča, katerega so prebivalci občine Galicija izkoristili v tujsko prometne namene. Vedno več tujcev prihaja v te lepe kraje z namenom, da se vsaj enkrat na leto in to v počitnicah oziroma na dopustu nadihajo svežega planinskega zraka, katerega jim v mestih in industrijskih središčih zelo primanjkuje.
Občina Galicija s svojo okolico pa se ne ponaša samo s svojimi odličnimi klimatskimi pogoji, temveč tudi z naravnimi lepotami. Med Malim Obirjem in Menihovcem je zarezana
V zadnjem času se je občina lotila gradnje novega kopališča na Bilštajn-skem močvirju. Z bagranjem so že pričeli. Seveda bo za to potrebnih precej denarnih sredstev. Zal je občinski proračun za ta projekt premajhen, da bi ga mogli hitro realizirati. Kljub vsem težavam, s katerimi je občina obremenjena, pa se je le posrečilo, da že pridno prihajajo turisti v te lepe kraje. Tozadevno se bo položaj občutno izboljšal, ko se bo dolgoletna želja po izgradnji vzpenjače na vrh Obirja končno uresničila.
V ^Tr:J*aM: krajcev" je Maš JE: pred tedni oJ^azaJ dopis, E: se je J?a-zaJ z ose^o Movcga predsednik kndsnMnnsckjt dr. P. Kosc2aer;a in M;egoza?M prorEJoufMS&JM: izpadom, k je za pogajanja s .SVo-uenci zahteva/ od pristojnih činiteijev ,potrebno trdnost".
Tozadevno poročijo je svoječasno o^/azaVa ce/ovšk VoJ^szeftaMg, na batero se je avtor omenjenega dopisa sbiiceva/. Enak besedijo Kosc/aer-jeve izjave v Vrbi je v svoji majshi števiihi objavij tadi mesečnih ZaMrJs-MMMMScEa/f, Je z razJibo, da je namesto o „potrebni trdnosti" pisaJ o Mpotrebni previdnosti" pri pogajanjih s SJoz?fMc:. Eno poročijo je torej morajo biti napačno in v janijshi ste-viJhi ZaM&MMMMse^a/: se je dr. Ko-scbier res ogJasiJ ter pod nasJovom „/n eigener 5ache" (mar je ta mesečnih njegovo osebno gJajJJo?/) izjaviJ, da omenjene besede pri zborovanja v Vrbi ni aporabJjaJ.
Mi nam znano, da bi bii dr. Ko-scbier baje napačno poročijo v VoJhs-zeitang hdajhoJi popravij, zato nam tadi ne more zameriti, če njegova poznejša izmihanja sprejemamo z do-Jočeno rezervo. ZeJo enostavno bi bi-Jo in bi poJeg tega ceJo bJagodejno zrpJJvaJo na deJ nemšhe javnosti, če bi bii daJ popraviti poročijo v Voihs-zeitang, če je biio res napačno. Ker pa tega ni štorij, se pač ne sme ča-diti, če si potem vsah deJa svoje za-hJjačhe o njegovem izvajanja gJede odnosa do ^Joz^Mccza
iicer pa še nehaj besed h njego-vema čJanha ,,/n eigener 5acbe".
Nedvomno je zanimivo, da govori v množini, ho agofaz^J/a.' „ Nnsere im
ČESTITAMO!
Pred nedavnim je na agronomski fakulteti visoke šoie na Dunaju konča! svoj študij France Konciija iz Št. iija.
Miademu dipi. inženirju k temu uspehu iskreno čestitamo!
S!ovenska pesem v Ve!ikovcu
Minulo nedeljo zvečer je Krščanska kulfurna zveza priredila v mestni dvorani ,Neue Burg" v Velikovcu pevski koncert, na katerem sta nastopala mešani pevski zbor Jakob Pefelin-Gallus" iz Celovca pod vodstvom prof. Jožkota Kovačiča in folklorna skupina .Planina" iz Se).
Številne poslušalce od blizu in daleč ter častne goste, med katerimi sta bila tudi okrajni glavar Wagner in velikovški župan Hosp, je pozdravil podpredsednik KKZ prot. dr. Janko Zerzer. V svojem pozdravnem govoru je med drugim poudaril, da je namen koncerta seznaniti tudi nemško govoreče sosede in številne tujce, ki so v naši lepi deželi na dopustu, s kulturnimi dobrinami slovenskega ljudstva na Koroškem. V imenu občine Velikovec pa je v obeh deželnih jezikih spregovoril župan Hosp, ki je naglasil potrebo po skupnih prizadevanjih, pri katerih naj bi ravno pesem igrala vlogo mostu, ki združuje
-J"°Skem prestal najhujše nasilje ,,,,,,,,,,,,ttttt**++***+****t***ttt zbližuje obe narodnostni skupnosti na Koroškem.
najsramotnejše ponižanje.
^9nes je v vrstah tistih, ki vztrajno ^delujejo v prizadevanjih za naše ^Iturno in narodno uveljavljanje.
Prelatu Zechnerju iskreno česti-^"io za njegov jubilej.
globoka grapa Krtolovec s Podkanj-skim potokom, ki tvori 52 metrov visok Podkanjski ali Bilštajnski slap (Wildensteiner Wasserfall), ki je ena največjih zanimivosti Spodnjega Roža.
Bili smo priče visoke kakovosti zbora, ki se je v prvem delu koncerta posvetil resni glasbi starih mojstrov, v drugem pa koroški narodni pesmi. Pestrost koncerta so obogatiti selski fantje in dekleta, ki so v rožanskih narodnih nošah predvajali slovenske narodne plese. Obe skupini sta našli hvaležno publiko, ki je z navdušenim ploskanjem demonstrirala svoje zadovoljstvo.
ganzen EanJ behaMHte E:Ms:eJJaag, NaJtaag aa:J EcEraag JassfH fine Ewt-gcgMang Jr? Jer Prcsse ajs abcrjJas-sJg ersche:MfM. .. zaar habcM Mach yaJ?reJaMger Eaj?e aM(J 23;ahr;ger Sah-Mf /ar ansere scfnerzeJtrge DJenst-and P/JJchtaajf/assang Vcrgan-gcnheJt bctcaJtzgr." /z tega sJedt, da ne gre Je za Mjega sarnega, atMpah da so vst, ht so zajet: pod „!o:r" (so to čJaMt Mjegove orgaMtzactje?), Jste astrojeMost: hot dr. Koschter :M da so fst' deJaJ: 2.5 Jet pohoro (we do Jeta 2970, har je MedfoMtMo zeJo ZMa-čJJMoj. Da pa vsaj v Mjegove?w pr:-Mtera ta „pohora" M: ?MogJa brt: preveč težha, haže dejstvo, da je že Jeta 2960 orgaMtzJraJ prosJavo 20. ohto-bra ;M tedaj poJožtJ s tvoj::M epobaJ-Mrv: gfsJotM „Das gaMze EaMd :Mt KarMtMer GvaMd/" teM:eJje za MMrs:-hoga še daaes veJjavMetMa rjavega protohoJa o t/oM^zaMozves:: aMt/or-MMraMosrJ.
J7redM:štva je doptsMth T. E. seveda ZMaM. Če dr. NoscbJer agotavJja, da ?Ma je b:Jo o oseb: tega dop:sM:ha vse sporočeMO „od prtjaieJjshe sJo-veMshe straM:", poteMt je to samo po-shas, da b: Ma pre/r:gaM MačtM sejaJ MezaapaMje ;M samMtčeMje med S(o-veMc: :M MjJhov: prJjateJj:'. Tah:h metod so se svoječasMo posJaževaJ: tad: mogoČMih:' poJpretehJe dobe, ho so astrabovaJ: Jjad: :*M JzvajaJ: Mad Mj:-m: MajrazJJČMejše obJthe pr:t:sha.
Kaho je meMda MahJoMjeM SJoveM-cem, hoče dr. KoschJer dohazovat: Ma prav čadeM Mač:M. Našema ared-M:'štva je hot dohaz „der ,5JoweMeM-/e:MdJ:chhe:t' des Afaseamsdtrehtors" posJaJ Mehaj pabJ:'hac:j dežeJMega M:a-zeja, h: se MaMašajo Ma Norošho :M šJoveMtjo :M so deJoma p:'saMe tad: v sJoveMŠč:M:; v gJasJJa svoje orgaMŠza-c:'je EaMdsmaMMscha/i pa :st: dr. Ko-sebter v zMaMem žargoaa p:še o „:m-mer majJJoser tverdeMdeM PorderaM-geM der AJJaderheJt".
Poačevat: dr. KoscbJerja, haj je MahJonjeMost do maMjš:Me, b: b:Jo brezapMo početje. Njegovo gorosfas-Mo gesJo o horošhem gvaMta (ob raz-M:b „domov:Msh;b maM:jestac:jab" dostJhrat v:d:mo te obJehe obJožeMe tad: z Mac:st:ČM:'m: odJJhovaMj:'/ je ravMO taho ŠMtoJeraMtMO hot Mjegova trdJtev o brezmejMtb zahtevah manj-štMe. Če s: to dovoJ: hot predsedMth EaMdsmaMMseha/t, je morda razam-JjJvo vsaj za ttstega, h: ve, hahŠMe-ga daha otroh je ta orgaMtzactja. Kot ravMateJj dežeJMega mazeja pa s: haj tahega Me b: smej dovoJtt:. Zato b: b:J čas, da dr. Koscbfer teh dveh /aMhcJj Me b: mešaj med seboj. Tre-MatMO pa vsehahor JzgJeda, da je de-žeJM: mazej EaMdsmaMMscha/t — aJ: obratMo.
Svetina: UKANA______Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — T<
nasprotje?
prevzame
^last, čeprav ji služite vdano, prav po pasje. Mene pa je ?blast očarala. Navdušen sem nad njo, čeprav jo jaz bolj ^Loriščam kot ona mene. Ali ni to zanimivo *^o me je prevzela," je dejal zaneseno, ,kot ^Qvega moškega samo izredna ženska."
Wol( se je nehote zasmejal na vse grlo.
. .Ta vaša primerjava je naravnost genialna! Z velikimi ^Lami si jo bom zapisal v dnevnik. Res je: oblast je kakor j^fska. Ni zaman ženskega spola in neločljiva od politike, dor zapiše svojo dušo ženski ali oblasti, se je prostovolj-Pogubil, se je poceni prodal sili, ki je ne pozna. Samo ^ sreče je odvisno, kje in kako bo končal. To svojo misel ^ii lahko dokumentiram z usodami velikih duhov, ki so jih požrle ženske in oblast, in *Požrle oblast in ženske."
pes-potitikov, ki so

General je nalil polno čašo vina in ga zvrnil vase. ^strmel se je v lesketajoči se lestenec, vstal in nepravi) odsekanih korakov. Potem je srdito dejal:
.Pustite me vendar, da razvijem svojo misel do konca J* da jo utemeljim! Ne napadajte moje predhodnice, ko ne .^te, kakšna je glavnina! Vi ste trdovraten cinik. Rešuje samo to, da ste uporabni v pravem času. Našemu redu ^ ste nevarni, ker zaničujete temelje organiziranega sveta, ^zaprav ste nevarni vsakemu redu."
.Oprostite, gospod general, nisem se mogel vzdržati. J 'mate radi nasprotujoča si mnenja. Veste ženska in .. ^Cst mi vzbujata asociacije, ob katerih za svoje izražanje povsem odgovoren."
t .Dobro! Oprostim vam," se je pomiril general, po-pa je stisnil ustnice, dal roke na hrbet in trdno usmeril ^9led v neko točko. Nadaljeval je:
j .Svet je in bo še dolgo ostal oglodana kost, gola vo-l<a stvarnost. Vsa drama sodobnega sveta se razvija na ^sljniških mestih, tam, kjer se kujejo odločitve. Množica
ati celi narodi, tudi skupine držav, če hočete, pa so navadni statisti na bojnih šahovnicah velikih sil. Množica največkrat igra vlogo dresiranega psa, ki se požene v tistega, na katerega ga nahujskajo.
Svet je tako neenakomerno razvit in tako noro razdeljen, da se je zamotat v nasprotja, ki jih lahko razrešijo samo vojne in revolucije. Teh pa ne bodo vodili ali mirili ne profesorji ne misijonarji, temveč politiki in vojaki. Ljudje sile in dejanj. Svet je že prepoln ideologij in moral vseh vrst, ki vplivajo na človeštvo tako kot na pijanca prevelika količina zaužitega alkohola. Svetu sta potrebna enostaven red in vsakomur razumljiv program, ki ga bo ostro izvajala oblast kot višja sila. Če je vojna po Clause-witzu nadaljevanje politike z oboroženo silo, je vsa politika samo boj za oblast nad ljudmi in nad stvarmi. Skrajna oblika oblasti pa je nasilje z vsemi tisočletja starimi in pravkar odkritimi sredstvi. Torej je zgodovinsko nujno, da si bomo po tej veliki vojni razdelili oblast po ključu osebne in družbene moči. Zato je, dragi Helmut, moje največje vprašanje že zdaj, kako si pridobiti čimveč moči," je jedko poudaril general. Premolknil je in čakat, kaj bo dejal Wolf na to njegovo misel.
Ta se je samo hladnokrvno nasmehnit: ,Po mojem ne gre samo za to, kako si pridobiti moči. Problem je, kako jo obdržati. Kdo pa danes more trditi, da je močan, ko sredi vojne padajo veliki in pomembni ljudje s položajev kakor zvezde z neba? Potem gredo v zaton za vse večne čase, kot da jih nikoli ni bilo. Sužnij velikih sil smo, ki delujejo večkrat neodvisno od naše volje."
General je resno prikimal in premišljeno odgovoril:
.Tudi o tem sem že razmišljal. Všeč mi je vaš pomislek, plaši me in spodbuja hkrati. Prepričan sem, da tisti, ki je resnično močan, obstane."
.Nedvomno. Nevarno pa je to, da vsakdo, ki se vzpenja, misli, da je izbran in močnejši od drugih. Tako je s posameznikom in z državo. Vojno začne država šele takrat, ko je prepričana, da jo bo dobila. Kdo bo zmagovalec in kdo premaganec, pa pokažeta čas in zgodovina. Menim, da je resnično močan samo tisti, ki lahko vsiljuje svojo voljo drugim, čeprav mu nasprotujejo, ki jo vsiljuje tako, kot je primerno času in položaju."
.Strinjam se z vami! Še močnejši pa je, če lahko počne, kar se mu zljubi."
Wolf je prikimal.
,Vi ste že dosegli izredno stopnjo moči."
.Dosegel sem jo s trdim delom, pri čemer sem izgubil živce. Pa še moram ubogati. In ponižno pritrjevati... delati tako, kot ne bi ravnal, če bi sam odločal."
.Dovolite, gospod general, teoretično predpostavko: če izgubimo vojno, boste odgovorni za vse, tudi za tisto, kar so si izmislili drugi in ste vi izvajali."
.Ne govorite mi o temt Jaz trdno verujem v zmago nemškega orožja. Še vedno vidim svet na kolenih pred ekspanzijo nemškega duha in orožja. Na vsem svetu ni tako ustvarjalnega, discipliniranega in skromnega ljudstva, kot je naše. Naša civilizacija ne more utoniti v svetu usmrajenega kapitalizma in ušivega komunizma. Edino ona lahko reši svet. Nas ne bo spravil nihče na kolenat Razkrojimo pa se lahko sami z neresnim pojmovanjem dolžnosti in odgovornosti.
Dovolite, Helmut, da vam pogledam nekoliko v jetra: šibki stel Nimate tiste velike in preproste vere, tistega velikega cilja, ki bi mu služili. Zato nimate močne volje. 2a-njete polovičarske uspehe, v bistvu životarite in vas premetavajo šibkejši od vas."
General je nekoliko pomaHal, potem pa je nadaljevat
zaupljivo:

„Drž;f<? sc ^r/j^zrro/" ;e Je;a/ /otogr^J /z &sov /?! ^o;c?w š;c/.' ^Erra, Jve, t?-//" Čez Jo/-cr ;cJc?r s??!o Jo/-/// s/?To, rr^ ^afer/ sc ;?-MJ///, J^ /?/ ^dZd// s?Mc/?/;-r;oč sc o/-MZ, Zw 7!^h soroJ?:;T; :w zrr^wc/ so w:cto z^;r;cva/: w P?-:Z?-;cva//, Je swo „ Jo/?ro zaJcZr".
Če J^?:Ja?rcs pog/eJ^??ro Zc s?Mc/?/;d;očc se foSogra/;;e, M;swo več prav prepr:čaw: o prž-so^osa Maswe^a. V;J/?MO, Ja ;c pr:s:/;eM, &er HiprišeJoJsrca.
ŠoJo/-c?? /ofogra/, wora /?/t/ faJ; rte^o-//^o pozMava/ec č/ove^a, wc ter;a več oJ was, Ja 7<i se swe;a/:. Do^ro ve, Ja M: ničesar, ^ar /J č/ove^a /?o/; po/epša/o, ^a^or naravna ve-sc/osZ, se zrea/i v oče/?, ne pa v oJprt;%*
MSZ//?.
EoJa s?Mc/? ;c se več ^a^or frena^o o/epše-va/no sreJsfvo. S???c/? ;c /d/?&o naravnost zJra-vi/o za Jaso in te/o. ZVa sveta so /;aJ;e, ^i se /a/<^o navz/ic vsen: Grizem in težavam še iz srca snze/e;o, čeprav samo za ne^a; trenat^ov. /n naj/*rž p/) prav ti trenat^i nareJe oJporne zoper vse težave, Ja ne izga^e pogama in za-apan;a vase.
AJo?- se sam ne zna sme/ati, na; gre vsa; enkrat z oJprtimi očmi po cesti/ Naači/ se Z?o sme/;a. ViJe/ /<o /;aJi, /J /-/ ;//? Jragače pre-zr/, ^a^o aporaM/a/o vso svojo zvitost, Ja se pre/J;e;o s^ozi živ/;en;e. ViJe/ /?o otrobe, ^i se poje po cesta/?, naga;a;o Jragim ... /n še ^o-/i^o dragega/
7*o/Z/?o ;e vzrokov za sme/?, če se /e pravi/-no naačimo iskati ga. Da ;e mač&a na Jvori-šča Jo/?i/a m/aJe in Ja ;e zJa; v s&r/?e/? zan;e, ;e ne^a; samo po se/?i amevnega. Vzemite pa si več časa in si poJro/me;e og/e;te ta ne/?og-/;ena m/aJa /?it;a/ ^a; ;e ^oma; ^a; ta^o gan-/;ivo smešnega; te ma/e prisrčne neroJe ta&o /;a/?&o ^o/?aca;o po sveta, se igra;o, naga;a;o Jraga Jragi...
/Vaačiti se moramo opazovati ma;Z?ne Jo-goJ^e, i?er ačin^a;e;o prav zaraJi svoje ne-znatnosti ta^o smešno. A/oramo se, na primer, ne/?ote nasmejati, če viJimo č/ove^a za dvto??ro/?:7s&/?7r ^rmi/om, ^i se ma na obraza pozna, Ja zna samo a^azovati, pa nenaJoma prej že/ezniš&im pre/azom napravi strahotno jezen o/?raz, her ma rJeča /ač ahazaje, Ja ne sme Ja/je. 7*a ma vsa njegova moč prav nič ne pomaga. Samo zaraJi tega, her na/eti na nehaj, har se ma ne amahne, se jezi. /zraz besnosti ?ta njegovem obraza ni v nihahšnem sorazmerja z ???ajbno zamaJo, hi jo bo ime/. Da vzame ve/ih č/oveh taho majhen JogoJeh taho resno, to je pač zares — smešno.
ZVajbo/j zJrav in najbo/j roJoviten smeh je gotovo tisti, hi se nas po/oti zavo/jo naših /ast-nih neamnost/. Nehaj vam svetajemo; haJar boste Jožive/i haj tahega, har vas bo spravi/o v jezo, pomis/ite na trenateh, haj bi stori/i vi, če bi se hJo Jrag taho jezi/, ččahšno bi se vam zJe/o njegovo ravnanje? Smešno, mar ne? Z/asti, če gre za hahšno ma/enhost... ViJe/i boste, Ja vas bo jeza v hipa mini/a in Ja se boste sami sebi nasmebni/i. č/Jor zna storiti to, napravi ve/ih horah na poti h obv/aJovanja samega sebe.
V živ/jenja je Jošti reči, hi jih ne moremo Joameti z razamom. 7*oJa tam, hjer moJrost
Privoščimo si počitek
Besedo nevroza zelo pogosto slišimo. Ali pa tudi vemo, kaj zares pomeni? Govorimo o srčni nevrozi, želodčni nevrozi, o nevrozi sečnega mehurja itd. Skoro ni organa, na katerem se ne bi mogla pokazati.
Gre za tako imenovane psihosomatično pogojene bolezni, torej bolezni, ki imajo svoj vzrok v duševnosti človeka, kažejo se pa na celem telesu ali na posameznih telesnih organih. Takšni vzroki za nastanek bolezni so lahko: žalost, strah, pretirana skrb, neprestana duševna napetost, premalo počitka, stalna naglica, veliki načrti, za katere se čutimo nesposobni, ter vse tiste vsakdanje zahteve od nas, ki nam ne dajo miru in pokoja.
Na sicer zdravem organu kar na vsem lepem začutimo neprijetne težave: srce močno
Pravdna prebrana varne/še Oropanje
!z teta v teto naraščajo smrtne nesreče pri kopanju. Mikoti ni dovotj opozoriti, da se nikar ne kopajmo s poinim žeiodcem aii preveč razgreti. Nesreče pa se kopičijo ne nazadnje ravno zato, ker premaio upoštevamo osnovna praviia pri kopanju.
# Pri sončenju se teio močno razgreje in topiotno sorazmerje v teiesu se spremeni. Teiesna temperatura se iahko za 2—3° C poveča, puis pa naraste na 100 normaino 60— 80j. Če gremo takšni v hiadno vodo, brez počasnega navajanja, tvegamo tahko, da nas zadene srčna kap aii motnje v krvnem obtoku.
utriplje, zbada nas, srce čutimo v vratu in podobno. Doslej zdrav želodec nas prične peči, posebno če se razburimo, če imamo skrbi, po slabo prespani noči ali pa že ob misli, da moramo jutri dokončati neko delo, za katero bi porabili še precej časa, da bi bilo v redu opravljeno. Tudi strah pred boleznijo lahko privede do nevroze. Vidimo na primer koga, ki je bolan na srcu, in že nas popade silen strah, da tudi sami nimamo te bolezni. Od strahu in skrbi se nam začne res oglašati tisti organ in pod vplivom stalne skrbi zanj se neprijetne situacije še večajo. Nevroza se kaže tudi v bolečinah in zbadanju po celem telesu, v glavobolu, v pogostem pritisku na vodo ali blato, v pokašljevanju, slabosti, vrtoglavicah, nespečnosti, živčni razdražljivosti in drugih.
Nevrozo je v začetku lahko odpraviti. Takrat praktično še ne gre za pravo bolezen, ampak za manifestacijo živčnih težav. Vsa duševna napetost se je prenesla na en sam organ ali organski sistem, ki se nam javlja kot signal, da smo prestopili dovoljeno mejo. Potrebno je samo, da se tega zavedamo, da nas na nevrozo opozori zdravnik. Premisliti moramo, kaj je tisto, kar v nas samih ustvarja napetost, in to moramo odpraviti. To bomo storili kaj lahko in tako odpravili tudi nevrozo.
Pri tem upoštevamo nekaj nasvetov:
— ne zahtevajmo od organizma več, kot ta zmore;
DROBNI NASVETI
H Jajca s slabim duhom prelijemo s hladno vodo, odcedimo in jih uporabljamo samo za pripravo testa.
H Nekaj zrnc soli očisti skaljeno olje.
HH Neprijeten duh po česnu in čebuli odstrani iz ust kozarec mleka.
H Neprijeten duh po čebuli prežene z rok umivanje v mrzli vodi brez mila.
H Goveja juha iz škatlice je mnogo okusnejša s kančkom paradižnikove mezge.
—	privoščimo si telesni in duševni počitek;
—	imejmo redno prehrano;
—	ne pretiravajmo s poživili, kot so na p''' mer prava kava, tablete za boljšo kon* centracijoitd.;
—	ne izboljšujmo si standarda na račun svojega zdravja;
—	živimo v slogi s svojo družino, s sosedi i" z vsemi, ki pridemo z njimi v stik.
Če pa pustimo, da nas še naprej nosi t<^ življenjski tok, bo .nevrozni" organ lahko zares obolel. Tudi stalno obračanje pozornosti na nevrozni organ je škodljivo.
Zapomnimo si, da je nevroza bolezeo današnjega časa, hitrega tempa življenja premajhne pozornosti do samega sebe. Kci nam pomaga standard, če se čutimo utrujen' in bolni. Prilagodimo se sposobnostim svojega organizma in bodimo zadovoljni s tern-kar imamo.
Dr. Marija Žnidaršič
Elektrika v gospodinjstvu
#	Popustite utrujenosti po kosiiu, naredite za eno aii dve urici premor pri kopanju. To praviio veija tudi za miade in zdrave iju-di, ki so mnenja, da jih iahko skok na giavo v mrzio vodo osveži. Ne pomisiijo, da je to iahko usodno.
#	Pri kopanju uživajte iahko prebaviji-vo hrano, brez mnogo maščob. Tako boste razbremeniii obtok krvi in srce, zeio koristno pa bo vaši prebavi.
#	Doigo iežanje na piaži vam razen ie-po zagoreie poiti prinese zvišano težo, kajti mirovanje vam hitro pripomore k odvečnim kiiogramam. Zato se gibajte, ukvarjajte se s športom.
S4??M ?!/ več Jovo/;, ;?0?7Mg% pogosto s?weZ?. S?weZ? ;e t^J/ zJ?*%v?!/^. Zto/Z^o ;e K?Met?M^ov, ^/ so s/Z&%/Z Z?: pZsd/Z ?M;/?o/; s?weš?:e stvg?*Z td-^rdt, &o ;Z?w ;e o/?Kp trgd/ Jdšo . ..
7*o?*e; — trZ^rdt ?!% Jd?: s?neZ? — to ;e ?M;-Z?o/;se zJrdvZ/o/
V sodobnem gospodinjstvu skoraj ni predmeta, ki bi ne bil priključen na električno omrežje. Pri tako veliki rabi toka se seveda ne smemo čuditi, da od časa do časa nekje nekaj poči in nam pregori varovalka. Nato tavamo v temi in iščemo svečo. Še preden jo odkrijemo, popravi škodo sostanovalec.
Ko smo si uredili delavnico ali nabavili večje električne stroje, se moramo nekoliko seznaniti z električno napeljavo, da se izognemo neprijetnim presenečenjem. Ugotoviti moramo, katera varovalka rabi za določeno področje. Običajno je pod vsako varovalko napis, ki nam pove, kje moramo iskati napake. To je zelo koristno, da nam pri kratkem stiku ni potrebno izvijati vseh varovalk; marsikje jih imajo toliko, da se nam zdi, kot da bi prišli v električno centralo.
Zelo neprijetna postane stvar, kadar smo si nabavili celo vrsto električnih strojev, v stanovanju pa imamo le eno ali dve varovalki. V tem primeru mora biti varovalka tako močna, da je v nevarnosti napeljava; slabša varovalka bi namreč takoj pregorela.
Na vseh električnih napravah so — oziroma bi morali biti — podatki o porabi električnega toka. Ti podatki so najpogosteje izraženi v vatih. Če so dani podatki za napetost (volt — V) in jakost (amper — A), dobimo število vatov tako, da pomnožimo volte z amperi. Kadar imamo poleg vatov navedene tudi volte, dobimo ampere tako, da delimo število vatov z volti: W:V=A. Število amperov nam pove, kako močan tok mora teči po to-kovodniku in seveda tudi skozi varovalko. Ker je varoval-
ka v tem primeru skrajno 0' bremenjena in ker uporabljan^ tudi luči, ki dodatno porabi)^* jo električno energijo, mora biti varovalka vedno nekolik*? močnejša, kot nam je pokaži račun.
Kadar uporabljamo več elek' tričnih naprav, moramo šteV' lo vatov sešteti in to upoštevati tudi pri izbiri varovalke-
Zanima nas npr., kako motno varovalko potrebujemo ^ stroj, ki potrebuje za pog*?" 2200 vatov pri napetosti 22" voltov. Delimo 2200 vatov j* 220 volti (2200 W: 220 A) in dobili smo število I" amperov. Varovalka mora torej zdržati jakost 10 ampero"' Ker smo pa že prej omenili, ^ mora biti varovalka vedno nekoliko močnejša, lahko mir*?" uporabljamo 15-ampersko rovalko.
Tone Svettna: UKANA — Tone Svettna: UKANA — Tone SveHna: UKANA — Tone Svettna: UKANA — Tone Svettna: UKANA — Tone SveMna: UKANA — Tone Sveltna: UKANA — Tot*
.Danes ne ... Drugič, ko bom pri volji, vam bom povedal svojo trnovo pot z dna k vrhu. Pot, na kateri jih je nešteto omagalo in propadlo, jaz pa sem vzdržal. Večkrat sem se vprašal, zakaj. Vse svoje življenje, celo spanje, dihanje in sanje sem posvetil velikemu cilju nacije in mu vdano služil. Zato sem se povzpel in se bom povzpel še više.*
Generalu so se zversko zalesketale oči. Zasrepel je v Wotta in ga vprašal, kot bi govoril samemu sebi: .Helmut, ali kaj dvomite o moji veliki karieri?*
.Prav nič gospod general. Ljudem vašega kova pripada svet! Izklesani ste iz monolitnega kosa. Za navadne smrtnike ste nedosegljivi.*
.Moj vzpon pomeni tudi vašo kariero. Rad imam ob sebi človeka, ki misli na drug način in me vsaj spominja na nasprotne možnosti. V svojem stremljenju ne smem biti tog in enostranski, kot so vojaški voditelji.*
,Vi ste izvrsten politik, gospod general! Vaše zadnje potitične poteze so mojstrovina dolgoročne taktike izrabljanja nasprotij. Kozjebradi predsednik je neznansko navdušen nad vami. V vas vidi enega izmed stebrov nove slovenske države. Zavidljive izraze občudovanja vaše osebnosti so nabrali moji ljudje z vseh strani. Celo Škot vas ima za zelo omikanega in celo kutturnega, veri naklonjenega barbara, kot na tihem imenuje vse, ki pripadajo vojski SS. Tisk je preplavljen z opisi vašega lika. Pišejo samo v superlativih!*
.Kako pa naj bi pisali, dragi Helmut? Kar pišejo naj drugače, pa ne bodo samo ob kruh, temveč tudi ob glave! Saj veste, kaj so novinarji. Po naravi so radovedni, večkrat boječi kot ujedljivi psi. Pri nas, v našem redu, pa imajo zaradi varnostit vsi nagobčnike. Res je, da ni velik nihče, ki ga ne bi bili oznaniti. Saj ce!o laž, ki jo vztrajno po-navtjamo, postane v očeh raje resnica.
Ne veste, dragi Hetmut, kako v dnu srca preziram svojat, ki se oklepa Škota in pokrajinskega predsednika. Vsak dan bolj me nadtegujejo. Razne detegacije prihajajo k meni motedovat s kramarskimi nameni. In tožarijo drug drugega. To so hlapci! Kiavrna stužinčad! Če bi vedeti, kaj nameravam z njimi po zmagi, bi jih polovica še danes pobegnila k rdečim v gozdove. Na žalost jih še potrebujem, vi pa tega ne razumete.
Da mi ne boste delali težav s cerkvenimi ljudmi! Pri pokoritvi narodov ima vera veliko vlogo. 2e otroke uči pokorščine. Pravijo, da je ob!ast dana od boga in da brez božje volje ne pade z g!ave niti las. Torej smo božja volja v tej deže)i mi, morda celo kazen za grehe te in prejšnjih generacij. Se enkrat vas prosim, da mi ne kvarite dobrih odnosov s cerkvijo. Vsaj javno ne! Težko sem jih vprege! v svoj voz, zato jih nikar ne opozarjajte, da se volk in jagnje ne paseta do!go na skupni trati."
.Napačne informacije imate, gospod general! Vem, tudi te izhajajo od mojega šefa. Priznam vam, da ne cenim (arških podtasic. Toliko pameti pa imam, da ne oviram vaše politike," se je zagovarjal Wolf, general pa je napolni! dve skodetici s turško kavo in pomirjeno dejat:
.Upam in verjamem vam. Videli boste, kaj vse bom še napravil, da jih bom razdvojil in razbil. Med njimi bom zasejat sovraštvo, ki ga ne bo nihče op!e). Sicer je to samo majhna vaja, navadna priprava za povojne dni. Takrat se bomo soočili z novimi nasprotniki. Varčujte z močmi, Helmut. Potreboval vas bom na svoji levi strani... Vas, ki znate loviti velike ribe tako, da jih najprej nakrmite!" se je zahah!jat general in natočil vina.
31
Blisk je proučeval niti Woltove agenture v diviziji in na njenem operativnem področju vsak dan z večjo strastjo,
ki mu jo je netil notranji ogenj osebne ogroženosti. Iz P*^' šernove brigade je dobil poročilo, da so v batatjonu, ki ^ je bori! na Lavtarskem vrhu, odkriti čioveka, ki je bil verjetno podtaknil pismo Ani v torbico prve pomoči.
Divizijski štab je poslal bata!jon za nekaj dni s pos^ nimi nalogami čez reko Savo. To je bilo področje, kjer je v organizacijah OF delovala Doris, ki jo je bito treba P'^ skusiti. Iz tega področja je prihajalo v brigade mnogo novo mobiliziranih in prostovoljcev. Med njimi je bilo *?e' kaj sumljivih. Blisk je odšel z bataljonom, da bi navez*? stike s terenskimi vosovci. Moral bo poiskati tudi Art'i*?' od katerega je dobil pomembna opozorila.
Po celodnevnem pohodu so prispeli na Mohor, noči pa so se spustili proti reki in železnici. Savo so P*f bredli pod strelnim ognjem iz bunkerjev ob progi. Ro ", so sikali predvsem proti zadnjemu delu kolone. Živa verifl rok se je pretrgala. Voda je hrumela, drla in spodnaša^' Bila je globoka in zelo nevarna. Sredi reke je odnesla ^ harja. Zaje! jo je bil v svoj veliki lonec, to pa ga je od galo od tal, in že je zdrsnil s tokom v noč. Vodnik Lo*?* pret se je zagnal za njim in ga odvlekel na prod. P°*^ je še nekajkrat skoči) v vodo in pomagat reševati še nek*? tere, ki jih je odnašalo.
Blisk in Karel sta stala na bregu in vodila reševaH Janez z Marjanco je razporejal predhodnico. Bataljon ^ izginjal v temno noč. Čezenj so pivkate svetleče se Št'3 mitraljeških rafalov.	^
V prvem gozdiču so se ustavili, da bi ugotovili-kdo manjka. Karel je Blisku omenit sumljivega borca, k' j -je spremljal neoborožen že mesec dni. V brigado je P' z Dunaja, kjer se je šolal. Lepo oblečen, z beto srajco kravato, je takoj zbudil sum, da je poslan. O komuni* in osvobodilnem gibanju je vedel preveč, da bi mu zaUpO s
(Sc McJ<"/"'
EDGAR ALLAN POE
V MCriSMMCn
Jeseni leta 18... sem sena poto-skozi Francijo ustavil v bližini *jeke Maison de sante, privatne nosnice. O tej ustanovi sem slišal že v Parizu. V zavodu gospoda Maillar-"a so uporabljali tako imenovani ,si-pomirjevanja'. Te informacije setn se spomnil, ko sem izrazil željo, "a bi si ogledal zavod in spoznal **°vo metodo. Gospod Maillard je ^vzdihnil: .Gospod moj. Zdi se mi ^ ko nujno, da se vrnemo k starim Pbtcajem. Nevarnosti .sistema pomir-^vanja' so bile vedno zelo velike, Negove prednosti pa so tudi vedno Precenjevali. Domnevam, da poznate Praktično stran tega sistema?"
-.Ne popolnoma. Kar vem, sem iz-Vedel iz tretje, četrte roke".
.Glavni princip tega sistema je, da bolniki ravnamo zelo obzirno. Ne Ogovarjamo domišljiji norcev. Nobe-r*a stvar ne vpliva na medli norčev tako trajno, kot če ga spelješ !^d absurdum*. Tako smo na primer j*Reli bolnike, prepričane, da so ko-°si. Zdravljenje je bilo preprosto: fajali smo jim le kokošjo hrano. Ta-je malo žita in peska napravilo Pravi čudež..."
i "In vse to ste sedaj spremenili — akor pravite — v korist bolnikov?" .Prav gotovo. Veselilo me bo, da as po večerji popeljem skozi hišo in am pokažem sistem, ki se zdi meni ^ko kot drugim še najbolj uspešen."
. Ob šestih so nas poklicali k večerji gostitelj me je peljasl v jedilnico, J^r je bila zbrana velika družba — Približno petindvajset do trideset ?^b. Videti so bili ko boljša družba, f.?Prav so bile njihove obleke neko-'ko pretirane; bile so vsiljivo elegantne iz časa Burbonov.
Bilo je zelo živahno; kot ponavadi "največ govorile dame. Gostitelj je Pripovedoval šaljive zgodbe, vrstile .o se druga za drugo. Kazalo je, da Oce govoriti o svojem položaju vod-^ norišnice; sploh je bila tema .blaz-"sti" najbolj priljubljena snov za Pogovor. Mnogo je bilo vsiljivih .godb o blaznosti posameznih bolni-"V- .Imeli smo človeka," je dejal *adi debeli gospod na moji desni, si je vtepel v glavo, da je osel... . "'go ni hotel jesti ničesar drugega koprive. Fiksno idejo smo mu zbi-J 'Z glave tako, da ni dobil ničesar J"gega za pod zob. Venomer je br-Z nogami — takole. . ."
^ ..Gospod de Kock! Prosim, obna-Jjte se dostojno!" ga je prekinila 3rejša dama, ki je sedela na nje-°"vi strani. „Noge pustite pri miru, j^*sim. Umazali ste mi brokatno ob-
.Milic pardons, mamselle!" je od-°"voril gospod de Kock. .Tisočkrat P^"sim, da mi oprostite!"
^Gospod de Kock se je globoko pribil in dami poljubil roko. t, .In potem," je nadaljeval človek "Bega obraza na koncu mize, .in P"^em smo imeli poleg drugih blaz-j?.^cv tudi bolnika, ki je vztrajno tr-^.da je sir iz Kordove. Z nožem v ^k) je tekal naokoli in vsakogar pro-poskusi reženj iz sredine nje-noge..."
.Brez dvoma je bil to hud norec," je segel v besedo nekdo iz druž-' .nikakor pa ga ne moremo pri-^lati z gospodom, ki ga vsi razen Q**"ga gosta prav dobro poznamo. 3t^\"rimo o možu, ki se je imel za "klenico sekta, in ki je neprestano kal in vrvral, takole namreč ..."
si je pri tem nedostojno <) 3knil palec v usta, ga pritisnil ob čeljust in ponazoril pok. Nato ^ Je sosed pri mizi potrepljal po ra-in mu nekaj zašepetal v uho. G,^\h," je zavreščala stara dama, je pač nor. Tu je bila, kakor ve-gospa Joyeuse, pametna ženska. ^ dolgem razmišljanju je ugotovila, p se je v neki nesreči spremenila v Dostojno se je obnašala. ]^"dovali smo jo, ko je plahutala s . — takole — takole — takole 'n njeno kikirikanje je bilo na-
ravnost očarljivo! Ki-ki-riki! Ki-ki-rikii! Ki-ki-ri-ki-i-i-i-i!"
.Gospa Joyeuse!" se je jezno vmešal gostitelj. .Obnašajte se spodobno, kakor se pač damam spodobi, ali pa se nemudoma odstranite. Izbirajte!"
Dama (kako sem se začudil, da je prav ona tako duhovito opisana ženska) je zardela ko mlada deklica. Nagnila je glavo postrani in obmolknila. Toda druga, mlajša dama je nadaljevala:
.Gospa Joyeuse je zares bila neumnica," je vzkliknila. „A čudaštvo Evgenije Salsafette je vseeno imelo več smisla. Bila je zelo lepa in sama vase zaprta deklica. Običajne obleke so se
Domislice
Če vas pri možu nekaj nenadoma preseneti, če se je v čemerkoii spremeni), vedite, da je za tem — neka ženska.
Ljubezen je ceio v svojih javnih nastopih zasebno področje.
Večer je veiika predstava spominov.
V ognju postaja žeiezo je-kio; v trpijenju odkriva čiovek svojo moč.
Moški je za bojišče, žena za ognjišče.
Ljubavne sanje naučijo ijubit).
Ljubezen se rodi nagio, brez pomisieka iz temperamenta ati iz siabosti; ena sama poteza iepote nas prikiene nase.
So stvari, ki jih žena iažje dojame kot sto moških oči.
ji zdele pohujšljive; zato je vedno poskušala obleke sleči, namesto da bi jih oblekla. To pa ni težko. Treba je storiti le tole — potem tole — in nato še — tako — tako______"
.Moj bog, gospodična Salsafette!" je zakričalo tucat glasov. .Kaj vam pade na pamet! — Bog pomagaj! Dovolj, dovolj!" Nekaj prisotnih je skočilo s svojih sedežev, da bi preprečili gospodični Salsafette obleci kostim medičejske Venere. Zmešnjava je bila še večja, ko so se zaslišali glasni, predirljivi kriki iz notranjosti gradu.
„Nič posebnega," je dejal gospod Maillard. .Tega smo navajeni, zato se sploh ne vznemirjamo. Od časa do časa začno norci skupaj vpiti. Včasih skušajo po tuljenju pobegniti, to je že bolj nevarno."
.Pa koliko bolnikov imate?"
.Sedaj ne več ko deset. Pred kratkim smo jih imeli sedemindvajset, med njimi nič manj kot osemnajst žensk; v zadnjem času pa se je, kot lahko vidite, marsikaj spremenilo."
„Pa ona dama," sem dejal in se sklonil h gospodu Maillardu, .dobra stara dama, ki nam je dala slišati svoj kikiriki — ona ni — kakor se mi zdi — nevarna?"
.Nevarna?" je vprašal z neprikritim začudenjem. .Kako — kako to mislite?"
.Tako. Mislim, da je le lahek primer," sem rekel in se s prstom potrkal po čelu.
.Moj bog! Kaj pa mislite! Ta dama, moja draga prijateljica gospa Joyeuse, je tako zdrava ko jaz. Res, ima nekaj majhnih posebnosti — toda, saj veste, vse stare ženske, vse zelo stare ženske so bolj ali manj čudne!"
.Vsekakor," sem dejal, .vsekakor. In druge dame in gospodje ..."
.Moji prijatelji in uslužbenci so," mi je gospod Maillard segel v besedo in se užaljeno vzravnal. .Moji najboljši prijatelji in pomočniki."
.Kako, vsi?" sem vprašal. .Toda, kaj se ne obnašajo malo čudno? Se vam ne zdi tako?"
.Čudno, da. Ne čisto pravilno! Res, mi tukaj na jugu nismo pre-rahločutni. Uživamo življenje, veste..."
.Seveda," sem odgovoril, .seveda!"
.Morda je tudi vino clos de vou-geot nekoliko pretežko, veste, nekoliko pretežko. Me razumete?"
Pili so zelo zelo mnogo. Brbljali so, zbijali šale, se smejali in počenjali
Oče in sin
Anekdote
Miad pesnik je prišei k Voitairu in ga prosi!, če mu sme prebrati svoje verze. Vottaire mu je dovoiii, ga zbrano posiušai in se pri tem kdaj pa kdaj prikioni!. Začudeni pesnik ga je vpraša), kaj naj to pomeni. Voltaire pa mu je prijazno pojasnit: .Oh, če srečam stare znance, jih pač pozdravim!"
*
Vottaire je posiai stavnemu encikiopedistu d Aiembertu tragedijo .Oiimpija", da bi jo oceni!. Obenem je kritika opozori!, da je de!o napisa! v šestih dneh. D Aiembert mu je deio vrni) s pripombo: .Avtor ne bi sme! sedm! dan počivati." Voitaire je kritika razume! in deio popravi).
*
Tudi Voitairu ni šio v živtjenju vse gtadko. Precej pregiavic mu je deia! pesnik Piron, ki je bii znan duhovitež. Nekoč so Vo!-taira vabiii na neko zabavo. PrivoH! je, vendar s pogojem, da ne bo zraven Pirona. Toda tega so že povabiti in Vottaire je zato zahteva!, da ta večer Piron ne spregovori več kot pet besed.
Na zabavi je bi! Vottaire brez konkurence in je kor žarei od duhovitosti in podjetnosti. Posebno svetopisemski junak Samson, ki je z osiovsko čeijustjo premaga! oddetek Fiiistejcev, mu ni dai miru. Nazadnje je ceio reke!:
„Če natanko pomistim, bi jaz !ahko naredi! prav tako kot Samson."
Tedaj je spregovori! Piron svojih pet besed:
.!n sicer z enako čeijustjo."
razne neumnosti. Če si govoril z normalnim glasom, te sosed ni slišal nič bolje kot glas ribe na dnu niagarskih slapov.
.Pred večerjo," sem zatulil v uho gospodu Minllardu, .ste omenili nevarnosti, ki jih povzroča sistem pomirjevanja."
.Da," je odgovoril. .Večkrat se pojavijo velike nevarnosti, ki jih ni mogoče predvideti. Norca lahko za nekaj časa .pomiriš", kot temu pravimo, a vsak čas lahko spet pobesni. Če kaže, da je umobolni popolnoma ozdravel, ga je treba nemudoma vtakniti v prisilni jopič."
.Kaj se je zgodilo že kaj takega? Tukaj? Veste iz lastne izkušnje?"
.Da, da! Ni še dolgo tega, ko se je tu v hiši dogodilo nekaj čudnega. Tedaj je bil še veljaven sistem pomirjevanja in bolniki so se prosto sprehajali. Lepo so se obnašali, izredno dobro. Pameten človek bi moral sklepati, da bo prišlo do vražjega napada. Lepega dne so bili strežniki zvezanih nog in rok, bili so zakle-
Z njima so vsfo-mlade.
Vslopila sla na postaji sredi polj. pile tudi kmečke ženske, starejše in
imel je okoli štirideset let. Njegov temno porjaveli obraz je bil suh in naguban. Na glavi je nosil pomečkan klobuk. Pogledal je okoli sebe s kalnimi očmi. Zdelo se je, kot da ne vidi dobro. Govoril je in zabaval ženske okoli sebe, da so se glasno smejale.
Otrok, deček, je držal v rokah majhno žensko torbico, bil je oblečen v svetlomoder pulover, rjavkast od umazanije. Zadrga na hrbtu je bila na pol zaprta. Bit je žalosten. Večkrat se je ozrl proti očetu in ga spraševal to in ono. Mož mu je redkobesedno odgovarjal. Predvsem pa se je zanimal za ženske okoli sebe. Sprehajal je svoje oči po njih in jim govoril: .Še ga bomo sr... še ga bomo!" Našel je prazen sedež.
.Pridi hudič sem, vsedi se!" je zavpil sinu in ga vzel na kolena. Otrok je bil prestrašen. Njegov žalostni obraz je bil nemiren.
.Hudič, najdi mi cigarete!" mu je ukazal oče.
Mali je držal v rokah očetov suknjič. Brezupno se je trudil, da bi kaj našel v njem. Cigaret ni bilo.
.Za nobeno rabo nisi! Ali je na svetu še večji štor, en hudič še bolj neroden, kot si til? Klofnil te borni*
Otrok je bil prestrašen. Očetove roke so postale pesti. Z njimi je suval otroka v hrbet, da se je deček prestrašeno umikal.
.Ti hudič, vse uničiš, ti ne boš nikoli za rabo! Sam jih bom našel! Daj mi!"
S silo je vzel sinu suknjič in otroka pahnil vstran.
.Imam jih! Imam jih! Ti štor, hudič prekleti! Nikoli ne bo nič iz tebe!"
Spet so padale pesti po otrokovem hrbtu.
.Pa če ga ubijem, enkrat ga bom ubil, tako nič ne pomaga! Nič ne pomaga!"
Dva potoka sta se potočila proti umazanemu puloverju.
Velik mlad fant je vstal in ponudi) otroku svoj sedež.
.Poslušaj, sedi sem!"
Večkrat je moral ponoviti. Mali se je počasi odmaknit od pijanca. S povešenimi očmi je padel na sedež, ki mu ga je ponudil veliki fant. Preveč ga je tiščalo v grlu, da bi se lahko zahvalil. Ko je dvignil oči, se mu je fant nasmehnit. Otrok mu ni vrnil nasmeha. Potoka pa sta drsela kar naprej.
Zenske so iskale po torbicah in z vseh strani so pričeti prihajati bonboni: beli, kvadratni, okrogli in oviti v bleščeč papir, majhna čokoladna tortica. Fantek se ni mogel zahvaliti. Položil je bel kvadratni bonbon med ustnici in ga počasi sesal. Vse ostalo pa je spravil v torbico.
Vprašanja so sledila. Odgovarjal je v zadregi.
.Kam greš?"
.V bolnico."
.Koga pa imaš tam?"
.Mamo."
.Revček! Ali je bolna?"
Ja."
Vprašanja so se umirila. Avtobus je peljal preko zelenih travnikov. Stroj je enakomerno godrnjal. Otrok je bil preveč utrujen, da bi gledal pokrajino, da bi poslušal pogovore, ki so postali običajni in se niso več nanašali nanj. Nekaj časa je še strmel v bleščečo luč dneva, ki ga je utrujala, potem so se mu veke povesile. Zaspal je. Na njegovem obrazu, tako mirnem v spancu, se je še poznala sled žalosti. Nekateri so se od časa do časa še ozrli nanj, potem so ga pozabili.
Pred postajo, kamor sta bila namenjena, ga je oče surovo zbudil. Sonce je žgalo skozi okna. Zrak je bil poln vonja po potu in ljudeh.
.Nesreča hudičeva, vstani!" je vpil oče.
Brez upora je deček vstal. Ponižno je sledil očetu proti izhodu. Izstopita sta. Otrok je trdno držal torbico, v njej je imel bonbone za mamo. Oče je zavil proti gostilni. Sin mu je ubogljivo sledil.
njeni v celice. In umobolni so jih stražili, kot bi bili ravno stražniki duševno bolni."
„Nemogoče! Še nikoli v življenju nisem slišal česa tako blaznega!"
.Resnično! — vse je bilo maslo drznega butca, ki si je vtepel v glavo, da je našel boljši sistem za zdravljenje umobolnih. Na vsak način je hotel poskusiti. Pregovoril je druge bolnike, ki so takoj pristali na zaroto proti vladajoči oblasti. ,Sistem pomirjevanja' so s precejšnjimi omejitvami spet uvedli."
.Pa koliko časa so vladali umobolni?"
.Oh, zelo dolgo — najmanj mesec dni. Točno vam tega ne bi mogel povedati."
V tem trenutku so mojega gostitelja ponovno prekinili divji kriki, ki smo jih že enkrat slišali. In vedno bolj so se nam približevali.
.Moj bog!" je zakričal. .Umobolni so pobegnili!"
.Zelo se bojim, da res," je rekel gospod Maillard in pobledel. Čim je izgovoril te besede, so se pred okni zaslišali glasni vzkliki in kletve. Kladiva so tolkla po vratih, nastala je prava zmeda. Na moje veliko začudenje je gospod Maillard zlezel pod servirno mizo. Od njega sem pričakoval več odločnosti. V tem trenutku se je mož-vrtavka začel z vso silo in vztrajnostjo vrteti po sobi; roke je držal pravokotno od sebe in videti je bil res kot prava vrtavka. Podrl je vsakogar, ki mu je prišel na pot. Nenadoma sem zaslišal pokanje in vrvranje in končno ugotovil, da te zvoke proizvaja mož, ki je prej pri mizi posnemal steklenico sekta. Iz sočutja do stare gospe Joyeuse sem začel skoraj jokati, tako strašna je bila videti. Enostavno je stopila k peči in z vreščečim glasom neprestano vpila ki-ki-riki.
Nekaj trenutkov kasneje je katastrofa dosegla vrhunec. Ker ljudi pred okni in vrati ni moglo zadržati le kričanje in kvakanje in vreščanje, je bilo vseh deset oken zelo hitro in skoraj v istem trenutku razbitih. Dobil sem hud udarec, ki me je vrgel pod blazinjak. Tam sem negotovo ležal petnajst minut in napeto poslušal, kar se je dogajalo v dvorani.
Končno sem našel ključ uganke. Gospod Maillard, ki mi je pripovedoval o umobolnem, ki je svoje tovariše zapeljal v upor, mi ni povedal nič drugega kot svojo lastno zgodbo. Pred dvema ali tremi leti je bil res vodja zavoda, pa je znorel in so ga vtaknili med bolnike.
Stražnike, bilo jih je deset, so kmalu premagali. Zaprli so jih za več kot mesec dni. V tem času so gospod Maillard in njegovi norci uživali življenje. Nocoj pa je eden izmed ujetih stražnikov pobegnil skozi odtočni kanal, rešil tovariše in končno obvladal to čudno družbo.

Športni vestnik
*	AVSTRUSKO LAHKOATLETSKO PRVENSTVO
Ob koncu tedna je bilo v dunajskem stadionu avstrijsko lahkoatletsko prvenstvo. Za koroške atlete je bilo prvenstvo polno uspeha, saj so osvojili mnogo prvih mest, za olimpijske igre v Miinchenu pa se je v zadnjem trenutku kvalificiral beljaški atlet Peter Sternad, ki je vrgel kladivo 68,24 metra daleč. Najuspešnejša pa je bila olimpijska kandidatka celovškega KLC Karoline Kafer, ki je postala državna prvakinja v tekih na 100 m, 200 m in 400 m. Trojna zmaga je vsekakor velik podvig komaj 18-letne atletinje, gospodinje in mamice. Kafer, ki je na lanskem lahkoatletskem prvenstvu v vseh treh disciplinah zasedla druga mesta, je tekla 100 m v času 11,8, 200 m v 24 sekundah in 400 m v 53,1 sek.
Avstrijski prvak je postal tudi Walter Gurker od KLC, ki je preskočil višino 201 cm in z zmago podčrtal prvo mesto na avstrijskem mladinskem prvenstvu v Leob-nu. Zmago na mladinskem prvenstvu je ponovila tudi 15-letna Angelika Schrott (KLC), ki je rabila za tek na 1500 m 4:40,5 minute, Monika Lacker (KAC) pa je v isti disciplini osvojila odlično tretje mesto. Izvrstna mesta so zasedle še Rita Merva (KLC, 2. na 800 m), Monika Lacker (KAC, 3. na 800 m) in Gerit Huber (KLC, 3. v metu kopja). Pri moških sta se izkazala Wolfgang Miklautsch (KLC, 2. na 400 m) in Beljačan Dietmar Millonig (4. v teku na 1500 m).
Na letošnjem prvenstvu je slavil svoj comeback tudi naš rojak profesor Robert Kropiunik, ki je zasedel s štafeto KLC (Kropiunik, Miklautsch, Gurker, Woschitz) v teku 4 X100 m tretje mesto. Kakor moška posadka, tako je tudi dekliška štafeta (Petutschnig, Termoth, Merva, Kafer) zasedla tretje mesto.
*	ŠAHOVSK!DVOBOJ SPASSK!—F!SHER
Po številnih zapletih, negotovostih in posebno po ^zaslugi" nešportnega Američana Roberta Fisherja se je končala šele v ponedeljek v islandskem glavnem mestu Rey-kjaviku tretja igra skoro že ukinjenega šahovskega svetovnoprvenstvenega boja med svetovnim prvakom Borisom Spasskim iz Sovjetske zveze in izzivalcem Robertom Fisherjem. Po dolgotrajnih razgovorih je organizatorju šahovskega prvenstva uspelo pregovoriti Fisherja, da nadaljuje prvenstvo ob vodstvu 2:0 za nasprotnika. Do druge točke za Spasskega (ki je prvo partijo zanesljivo odločil v svojo korist) je prišlo namreč zaradi tega, ker je trmasti Američan enostavno „zamudil" drugo partijo. Tretjo igro, ki se je začela v nedeljo, končala pa v ponedeljek, je dobil ameriški izzivalec. Ob razglasitvi zmagovalca pa o Fisherju ni bilo ne sluha ne duha, tako da je šele pozneje zvedel o svoji zmagi. Spass-ki se je namreč vdal tik po začetku, ko Fisherja še ni bilo pri šahovnici. Ljubitelji šaha po vsem svetu upajo, da se bo prvenstvo nadaljevalo brez novih zapletov in zamud, ameriški šahovski velemojster pa bi se moral zavedati, da je zaradi svojega nešportnega obnašanja izgubil v javnosti že preveč simpatij.
*	F!TT!PALD! BO SVETOVN! PRVAK
Avtomobilska dirkalna sezona se nahaja v svoji drugi fazi in vse kaže, da je v najhujši in najtežji avtomobilski ^disciplini" že znan letošnji svetovni prvak. V dirkah, ki štejejo za svetovno prvenstvo formule 1, nabira Brazilec Emerson Fittipaldi od dirke do dirke točke in vse kaže, da je neprekosljiv.
Tudi v nedeljski tekmi za svetovno prvenstvo, v dirki za „Veliko nagrado Velike Britanije" v Brands Hatchu, je pobral največ točk, skupno pa jih je dobil že 42. Izmed sedem dirk je zmagal na treh, namreč v Španiji, Belgiji in Angliji, v Južni Afriki in Franciji pa je zasedel druga mesta in le v Buenos Airesu ni dosegel cilja. Po sedmih dirkah zaseda Škot Stewart za Fitti-paldijem drugo mesto, vendar ima že 16 točk zaostanka, tretji je Novozelandec Hul-me (21) pred Belgijcem Ickxom (16). Izvrstno je vozil v Brands Hatchu tudi Avstrijec Niki Lauda, ki se je uvrstil na deveto mesto, vendar kljub delnih uspehov letos še ni dobil točke.
*	OUMPtJSKE VEST!
Olimpijske igre v Munchenu so po zadnjih podatkih spet za rekord bogatejše. Pravijo, da je žalosten rekord: izmed treh olimpijskih mest v Nemčiji (Augsburg, Kiel, Munchen) je Munchen, ki bo čez mesec dni imel v gosteh ves športni svet, najdražje mesto. V okolici olimpijskega mesta so narasle cene skoro za polovico, tako da stane npr. pivo namesto 2,5 nemške marke kar 4,10 marke. Navadno kosilo z zrezkom stane v Munchenu 12 DM, kavica 2 DM itd. Ob otvoritvi olimpijskih restavracij je bilo slišati, da bo v to zadevo posegel tudi olimpijski komite.
RADtO CELOVEC
Poročita: 5.00 — 6.50 — 8.00 — 10.00 — 15.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 25.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.50 Kmetijska oddaja
—	5.55 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.55 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihata — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 15.05 Deželni razgledi — 15.50 Glasba po kositu — 15.45 Slovenska oddaja — 15.50 še vedno priijubtjeno — 16.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18 45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.05 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.55 Melodija In ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, !2. 7.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Pisana jutranja melodija — 6.55 Glasbeni mozaik — 7.40 Mednarodni delovni trg — 7.55 Naš hišni vrt — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 Ljudska glasba pri nas in drugod — 10.45 Naša lepa domovina —
15.50	Aktualna reportaža — 15.45 Poskočno in zabavno — 14.00 Godba na pihala — 15.00 Ljudska pesem in glasba iz Koroške — 17.10 Koroška v pesmi in besedi — 18.00 Deželni razgledi — 18.20 Novo o koroški visoki šoli — 18.55 Majhna solistična parada — 19.05 Koračnice — 19.50 Note in beležke — 20.10 Zveneča Avstrija — 21.15 Hema Krška, legenda in resnica —
22.20	Plesna glasba po naročilu.
Nedeija, 25. 7.: 6.10 Igra na orgle — 7.40 Veselo nedeljsko jutro — 8.10 Kmetijska oddaja — 18.15 Vsak ima svojega konjička — 9.00 Nedeljsko jutro brez skrbi — 10.50 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.05 Za avtomobiliste — 15.05 Ogledalo Mestnega gledališča — 15.45 Iz domovine
—	14.50 Voščila — 16.00 Radijska igra — 16.40 Klavirska glasba — 17.05 Ljudski koncert — 18.00 Sosedje na jugu — 19.00 Nedeljski šport — 19.50 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska ral!ye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj.
Ponedeijek, 24. 7.: 5 05 Zo tiste, ki zgodaj vstajajo
—	6.05 Pisana jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik — 8.05 Oddaja za starejše ljudi — 9.00 Poletje, sonce in glasba — 9.50 Vesele note mojstrov — 10.00 Pretežno vedro — 11.05 Godba na pihala — 15.50 Knjižni kotiček — 14.50 Babičin kabinet smeha — 15.00 Iz štajerskega glasbenega življenja — 16.15 Za ženo
—	16.50 Leto otroškega vrtca — 17.10 Kar radi poslušamo — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja kmetijske zbornice — 19.05 Zveneč mozaik — 19.50 Note in beležke — 20.10 Operetne melodije — 21.00 štartna rampa napredka — 21.50 Iz avstrijskega glasbenega ustvarjanja.
Torek, 25. 7.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Pisana jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.00 Poletje, sonce in glasba — 10 00 Križem kražem po Evropi — 11.05 Predmestna melodija —
15.50	Igra na harmoniko in klarinet— 14.50 Pihala proti godalom — 15.00 Ljudska glasba iz štajerske
—	16.15 Za ženo — 16.25 Otroška oddaja — 17.10 Orkester Erwln Halletz — 17.50 Graški kabaret po letu 1945 — 18.00 Deželni razgledi — 18 45 Oddaja sin-dikaine zveze — 19.05 Ljudska glasba — 19.50 Note in beležke — 20.10 Orkestralni koncert.
Sreda, 26. 7.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Pisana jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.00 Poletje, sonce in glasba — 9.50 Vesele note mojstrov — 10.00 Od melodije do melodije —
11.05	Dopust na Dunaju — 15.50 Zborovska glasba —
14.50	Popoldansko glasbeno pismo — 15.00 Ura pesmi
—	16.15 Za ženo — 16.50 Zgodovina na operetnem odru — 17.10 V dunajski kavarn) — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja združenja industrialcev —
19.05	Kjer prepevajo ... — 19.55 Za prijatelja planin
—	19.50 Note in beležke — 20.10 Radijska igra —
20.50	Franz Schubert — 21.10 Vaška godba — 21.50 Zvezne dežele se predstavljajo: štajerska.
četrtek, 27. 7.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Pisana jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik
—	9.00 Poletje, sonce in glasba — 9.50 Vesele note
—	10.00 Zelena luč za pisane note — 11.05 Dunajski plesi — 15.50 Zabeleženo na koroških cestah — 14.50 Naš skladateljski portret — 15.00 iz knjige gostov
—	16.15 Za ženo — 16.50 Otroška oddaja — 17.10 Operetne melodije — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 19.05 Avstrijska godba na pihala — 19.50 Note in beležke — 20.10 Gorski kmet 72 — 21.00 Iz domačega glasbenega življenja.
Petek. 28. 7.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Pisana jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik
—	9.00 Poletje, sonce in glasba — 9.50 Klavirska dela Wolfganga A. Mozarta — 10.00 Glasbene stike s potovanja po svetu — 11.05 Ljudska glasba — 15.50 Lepo je poletje — 14.50 Na poti po štajerski — 15.00 Zborovske pesmi — 16.15 žena v kmetijstvu — 16.45 Poletje, sonce in glasba — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Deželni razgledi — 18.45 Oddaja de-iavske zbornice — 19.05 Predstavljaj si, svet je šopek rož — 19.50 Note in beležke — 20.10 Vedno spet radi poslušamo — 21.50 Poglej, jaz seml
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 22. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedetja, 2$. 7.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši že!ji.
Ponedeijek, 24. 7.: 13.45 informacije — Recita! Roka Kiopčiča.
Torek, 25. 7.: 9.30 Za vsakega nekaj — 13.45 informacije — šport od tu in tam — Otroci, poslušajte!
Sreda, 26. 7.: 13.45 informacije — Pesmi Andreja Kokota — Za našo knjižno poiico.
četrtek, 27. 7.: 13.45 informacije — Žena, družina, dom.
Petek, 28. 7.: 13.45 informacije — Za prijeten konec tedna.
RADtO LJUBLJANA
Poročita: 4.50 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 15.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 25.00 —24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih):
4.50	Dobro jutro — 5.50 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.50 informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.50 Kmetijski nasveti —
15.15	Obvestila in zabavna glasba — 15.50 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktuainostl doma in v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.50 Radijski dnevnik — 25.05 Literarni nokturno.
Sobota, 22. 7.: 6.50 Danes za vas — 8.05 V praznično jutro — 9.05 Iz slovenske orkestralne zakladnice — 10.05 Vroče poletje pred 50 leti — 10.25 Pesmi borbe in dela — 11.20 Z domačo pesmijo in plesom
—	12.10 Glasba za opoldanski oddih — 15.50 Melodije za vas — 14.05 Pojo slovenski operni pevci —
15.05	Diskofiiova želja — 15.55 Z ansamblom Francija Puharja — 16.00 Previharimo viharje pred 50 leti, literarna oddaja — 16.50 Naši zbori pojo umetne zborovske pesmi — 17.05 Ples ob petih — 18.00 Kajuh-žižek: Za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti, radijska igra — 18.17 Iz slovenske lahke orkestralne glasbe — 19.15 Godala v ritmu — 20.00 Radijski radar — 21.00 Za ples In razvedrilo — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 25.05 S pesmijo In plesom v novi teden.
Nedeija, 25. 7.: 4.50 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.50 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.46 Skladbe za mladino — 9.05 Iščemo popevko poletja — 10.05 še pomnite, tovariši
—	10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 15.50 Nedeljska reportaža — 15.50 Z domačimi ansambli —
14.05 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri — ^ . Humoreska tedna — 15.05 Slovenska zemlja v pes!" in besedi — 16.00 Radijska igra — 16.55 Lepe me!"* dije — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer " 22.20 Godala za lahko noč — 25.15 Jazz za vse
Ponedeijek, 24. 7.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbe"" matineja — 9.05 Pisan svet pravtjic in zgodb — ? Giasbena pravijica — 9.40 Revijski orkester R^ Martin — 12.40 igrajo tuje pihaine godbe — ^ Češke in siovaške pesmi — 14.30 Voščita — ^ Meiodije mojstrov iahke giasbe — 16.40 Z orkestri Werner Muiier — 17.10 Ponedeijkovo giasbeno poidne — 18.10 Popevke in piesrti ritmi — 18.45 ietni kuiturni vodnik — 19.15 Z ansambiom Feniks ^
20.00	Operni koncert — 21.30 Tipke in godaia — ^ Za ijubiteije jazza — 23.05 Aiojz Gradnik: Pesmi "*
23.15	Zapiešite z nami.
e j)
Torek, 25. 7.: 6.50 Beseda na današnji dan — ° Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje
9.20	Z orkestroma Siiver Strings in Marty Goid — ? Siovenske narodne v raznih izvedbah — 12.10 dije Čajkovskega — 12.40 Z domačimi godci in ^ sambii — 14.10 Od meiodije do meiodije — ^ Mladinska oddaja — 16.40 Z orkestrom Heinz ^ brand — 17.10 Popoidanski simfonični koncert — 1°
V torek nasvidenje — 18.45 Poje Lado Leskovar
19.15	Z ansambiom Rudija Bardorferja — 20.00 dajaina meiodij — 20.30 Večer z Antonom P. če^ vom — 21.45 Lahka giasba — 22.15 S popevkam' ^ svetu — 23.15 Pri skiadatetju Pavietu Merkuju.
Sreda, 26. 7.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Giasbena ^ tineja — 9.05 Počitniški pozdrovi — 9.25 Popevke ^ zvoki — 12.10 iz siovenske operne iiterature —
Od vasi do vasi — 14.10 Skiadateija Benjamin Gustav ipavec — 14.30 Voščita — 15.40 Recita! rista Rudoifa Francia — 16.40 Z orkestrom Gerd Ba^
—	17.10 Poietno giasbeno popotovanje — 18.15 !9^ mo za vas — 18.45 Naš gost — 19.15 Giasbene giednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubiji
—	21.40 Prijetne meiodije — 22.15 S festivaiov jn^
—	23.15 Jugosiovanski pevci zabavne giasbe.
ali!
Četrtek, 27. 7.: 6.50 Beseda na današnji dan —* ° Giasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje
9.20	Z orkestrom Gino Mescoii — 9.40 Pesmi in P*** jugostovonskih narodov — 12.10 S skiodateijem ' tijo Bravničarjem — 12.40 igrajo pihaine godbe ^ 14.10 Miadinski zbori pri nas in po svetu — 14 ^ ansambiom Siiva štingia — 14.45 Med šoio, drui'*' in deiom — 15.40 Poje basist Norman Treigis 16.40 Z orkestrom Wait Harris — 17.10 Koncert po ijah posiušaicev — 18.15 Zabavni zvoki — 18.45 ^ podiistek — 19.15 Z tjubijanskim jazz ansambiotn
20.00	četrtkov večer domačih pesmi in napevov
21.00	Sto iet siovenske iirike — 22.15 iz aibuma jaicev jazza — 23.15 Nočna serenada.
Petek, 28. 7.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna ^ tineja — 9.05 Počitniško popotovanje — 9.20 dije za prijetno razvedriio — 12.10 Po siedovih skih pesmi — 12.40 Z domačimi ansambii in gode' 14.10 Maii koncert za mladino — 14.30 Voščite 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Ob iahki gtasbi 16.40 Z orkestrom The Ho!iyridge Strings — 17.10 6* vek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.50 '9'^ jo maii zabavni ansambii — 19.15 S triom Avg^* Stanka — 20.00 Narodne pesmi in piesi brita"**'' otokov — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o tn pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz iogov ^ mačih — 23.15 Jazz pred poinočjo.

111'"'!"
		AVSTR!JA 1
K		Sobota, 22. 7.: 13.00 Mednarodno tenisko prvenstvo Avstrije — 16.30 Za otro-
ke — 17.05 Dežela brez kamenja — 17.55 Za družino — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Otrokom za lahko noč —	18.50	Posebej	o kulturi	—	18.55
Poletje na Siciliji —	19.20	Pregled	sporeda	—	19.50
čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Ljubezen dela slepe ljudi, prenos iz Lbsvingerjevega gledališča — 21.55 šport — 22.25 čas v sliki — 22.55 izobčenje.
Nedeija, !!. 7.: 15 00 Mednarodno teniško prvenstvo Avstrije — 16.50 Veronika — 16.40 Deček na morju — 17.45 Za družino — 18.10 Otrokom za lahko noč
—	18.15 Potovanje na konec sveta — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.50 šport — 20.15 Apartma za tri, filmska komedija — 21.55 Čas v stiki In šport.
Ponedeijek, 24. 7.:	18 00	Novo v	znonosti	—	18.25
Otrokom za lahko noč —	18.50 Slike iz Avstrije —
18.55 Stan Laure) In Oliver Hardy — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 Čas v sliki In kulturne novosti — 20 06 šport — 20.15 Oddelek S — 21.10 Poštni predal 7000 — 21.25 Konji — 22.25 čas v sliki.
Torek, 2S. 7.: 18.00 Zadeva iz sosedstva — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Slike iz Avstrije In Južne Tirolske — 18.55 Živalski vrtovi sveta, svet živalskih vrtov — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20 06 šport — 20.15 Kaj sem? — 21.05 Novo iz timskega sveta — 21.55 čas v sliki.
Sredo. M. 7.: 11.00 Apartma za tri, filmska komedija — 16 50 Za otroke — 17.15 Antena — 17.55 Lassle, zgodba psa — 18 00 Za družino — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18 50 Slike iz Avstrije — 18.55 Televizijska kuhinja — 19.20 Pregled sporeda — 19 50 čas v sliki in kulturne novosti — 20 06 šport — 20.15 Sternova ura — 21.05 Rdeči orkester — 22.00 čas v sliki.
četrtek, !7. 7.: 18 00 Potovalna služba Lastovka — 18 25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Slike [z Avstrije
—	18.55 športni mozaik — 19 20 Pregled sporeda —
19.50	čas v sliki In kulturne novosti — 20 06 šport —
20.15	Raj starih gospa — 22.00 Čas v sliki — 22.10 Louis Armstrong,
H		AVSTRUA 2
H		Sobota, 22. 7.: 19 00 Veselje ob glasbi — 19.50 Čas v sliki — 20.00 Pregled spo-
reda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja —
20.15	Usnjeni mladiči — 22.00 Telereprize.
Nedeija. !!. 7.: 19.00 Cos v sliki in vprašanje tedna
—	19.50 Oknar — 20.00 Cvetlični kotiček — 20.15 Ali poznate meiodijo? — 21.15 Teiereprize.
Ponedeijek, !4. 7.: 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 Šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Telegalerija — 21.05 Madžarski film — 21.55 Telereprize.
Torek, 25. 7.: 19.50 čas v sliki in kulturne novosti —
20.00	Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja
—	20.15 Igre oblasti — 21.25 Telereprize.
Sreda, 26. 7.: 19.50 čas v sliki in kulturne novosti
—	20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja
—	20.15 Povablio na ples — 21.55 Telereprize. četrtek. 27. 7.: 19.50 čas v sliki in kulturne novosti
—	20 00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20 15 Jour fixe — 21 05 UFO — 21.50 Telereprize
Petek, 24. 7.: 19 50 čas v sliki in kulturne novosti — 20 00 Za konec tedna — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja
—	20.15 Socialisti, strnite vrste — 21.45 Teiereprize.
izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Kiagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tei. 52-5-50 — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
Petek, 24. 7.: 11.00 Povabilo na ples — 18 00 Zeleni svet — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18 50 Slike iz Avstrije — 18.55 To je moj svet — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki In kulturne novosti — 20.06 šport — 2015 Senzacije pod cirkuško kupolo — 21.10 Prerezi — 22.10 čas v silkl — 22.20 Morski hudiči iz Cartagene.
JUGOSLAV!^

Sobota, 22. 7.: 16.55 Obzornik Atletska tekma Jugoslavija-Belgija 19.10 Mozaik — 19.15 Usodno nebo
20.00	Dnevnik — 20.50 Večer posvečen osvobodilno"^ gibanju — 21.10 Angola, dokumentarna oddajo 21.50 Bosa pojdiva dekle ob sorej, balet — 22.20 juh: Rdeče rože — 22.55 Kažipot — 22.55 Poročilo
Nedeija, 25. 7.: 8.50 Madžarski pregled — 93" domače — 10.12 Kmetijska oddaja — 10.55 MozdO*
11.00	Otroška matineja — 11.50 Mestece Peyto" 12.40 Kažipot — 16.55 Atletika Jugoslavija Belg!)"
...r	— —	-	..
........ rm ....	M"""'"........ —	—	—	.j.
nisem bil več vojak, humoristična oddaja — 21.I". bavno glasbena oddaja — 21.50 Finale evrops^j
18.55 Pas za pištolo, film — 20.00 Dnevnik — 20.5"
15
.,k^
mladinskega košarkarskega pokala — 25.00 špa' pregled — 25.15 Poročila.
Ponedeijek, 24. 7.: 16.25 Madžarski pregled -* ' ^ Obzornik — 18.50 Kremenčkovi — 18.55 Mozaik -*) ^ Mladi za mlade — 19.45 Kratek tlim — 20 00 Dnevni!"
20.50	Sarajevski atentat, drama — 21.55 Kulturne " gonale — 22.25 Poročila — 22.50 šahovski komenta", Torek, 25. 7.: 17.15 Madžarski pregled — 18.1" zornik — 18 50 Medvedov godrnjavček — 18 45 zaik — 18.50 Od zore do mraka: Planinci — 19.2" ^ ravana, potopisna reportaža — 20 00 Dnevnik -*	^
Stava, jugoslovanski film — 21.50 Likovni nokturn" 22.00 Poročila.
Sreda, 24. 7.: 16.25 Madžarski pregled — 183"
sna*''.
zornik — 18.50 Sebastijan in Mary Morgane Mozaik — 19 00 Naši operni pevci: Samo Sme
19.20 Na sedmi stezi — 20.00 Dnevnik
20.50
peare: Vesele Windsorčanke — 21.15 Odiseja """ y 21.45 Jazz na ekranu — 22.15 Poročila — 22.20 S" ski komentar
čefrfek, 27. 7.: 16.45 Madžarski pregled — 1835 ^ zornik — 18.50 Boj za obstanek — 18 55 Moza"L,j
19.00	Civilizacija — 20.00 Dnevnik — 20.50 Bos "j, pekel — 21.20 Sodobniki: ionesco — 22.05 agenti, vojaki — 22.50 Poročila.	pp-
Petek, 24. 7.: 16 25 Madžarski pregled — 18 "8 zornik — 18 20 Vesel) tobogan — 19.00 Mestec* ^ ton — 20.00 Dnevnik — 20.50 Zoo za pričico, skl film — 25.50 Poročila — 25.55 šahovski kot"*"