JANUAR 1 P Novo leto C 2 T Ime Jezusovo 3 S Genovefa 4 C Tit, škof 5 P Simeon + jS_S Trije Kralji 7 N Sv. Družina 8 P Severin 9 T Julijan © 10 S Pavel, p use. 11 Č Teodozij NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Getlo: Za vero tn narod — ta pravico fn resnico — od boja do tmagtti LASILO SLOW RATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASJLO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) CHICAO, ILL., SOBOTA, 6. JANUARJA SATURDAY, JANUARY 6, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX DVA POSLANIKA ODŠLA IZ MOSKVE Moskva, Rusija. — Zadnjo sredo se je odpeljal od tukaj domov italijanski poslanik A. Rosso. To je bil ž,e tretji diplomatski zastopnik, ki je tekom 24 ur zapustil Rusijo. Na istem vlaku kakor on se je namreč odpeljal tudi dr. Rittern, načelnik nemške ekonomske delegacije, dočim je dan prej odpotoval angleški poslanik Seeds. Med tem, ko se o Seedsu trdi, da je odšel le na počitnice, se pa v odhodu italijanskega poslanika vidi globokejši pomen. Govori s« namreč, da je odšel zato, ker je tudi l-uski poslanik v Rimu, Gorelčii), odpotovali pred tremi tedni, med italijanskimi demonstracijami za Finsko. NASLEDNIK MUNDELEINA Iz Jugoslavije Velika požarna nesreča v Petrušni vasi pri Št. Vidu na Dolenjskem, s katero je prizadet posestnik Resnik.—* Dve splavarski nesreči v bližini Renk na Savi.—i Smrtna kosa. — Druge vesti. PRORAČUN PREDLOŽEN Skupni izdatki preračunani na 8 Va miljard. Washington, D.C. — S posebno poslanico je predsednik Roosevelt v četrtek predložil kongresu osnutek federalnega proračuna za prihodnje fiskalno leto. V proračunu so večinoma vsi dosedanji izdatki pristriženi, dočim so zvišani le izdatki za narodno obrambo. Skupni znesek preračunanih izdatkov bo nekaj manj kot osem in pol miljard dolarjev; primanjkljaj bo znašal okrog dve miljardi. Ako bo kongres upošteval predsednikove predloge, ne bo treba prekoračiti 45 mi-ljardne meje, ki je zdaj postavljena za vladne dolgove. DIESOV ODBOR PODAL POROČILO Washington, D. C. — Znani Diesov kongresni odbor, ki preiskuje neamerikanske aktivnosti,je v sredo podal kongresu poročilo o svojem delovanju, ki je trajalo leto in pol. Tekom tega časa je odbor nabral raznih izpovedi in pričevanj toliko, da je z njimi napolnil 7000 strani. Dasi odbor v svojem poročilu pov-darja, da je delovanje komunistične stranke škodljivo Ameriki, češ, da posluje ta kot tujezemska agencija, vendar pa obenem priznava tu-dii, da je komaj en milijon A-merikancev, med 132 milijoni, prizadetih od komunizma. Resničnih agitatorjev, kak,or se iz tega lahko sklepa, mora biti torej razmeroma le peščica, in proti tem je ta odbor potrošil stotisočake denarja. Obstoj odbora se je glasom zakona nehal V'sredo, toda brez dvoma bodo mnogi kongresniki zahtevali, da se njega poslovanje podaljša. Ta odbor, kakor znano, se je že od več vplivnih in treznih Milwauski nadškof S t r i t c h imenovan, da stopi na čelo vernikom chiicaške nadčiko-fije. ——o Chicago, 111, ■— Tukajšnja katoliška javnost se z uradnimi oblastmi vred pripravlja, da priredi slovesen sprejem svojemu novemu nadškofu, ki ga je papež imenoval, da bo zasedel mesto, izpraznjeno po smrti, kardinala Mundelei-na. Za to visoko mesto je bil imenovan dosedanji nadškof v Milwaukee, Wis,,Most Rev. Samuel A. Stritch. Istočasno se je objavilo, da bo na Strit-chevo mesto v Milwaukee prišel sedanji škof v Trentonu, N. J., M. K. Kiley. Novo imenovani n a d š k c1 f Stritch, ki bo s tem postal poglavar enega najbolj vplivnih in bogatih katoliških okrožij na svetu, je znan zlasti po svoji veliki človekoljubnosti in skrbi za uboge, Istočasno pa je tudi izredno nadarjen mislec. Iti njegova' beseda o javnih vprašanjih je upoštevana sirom cele Amerike. Odlikuje se tudi po svoji neizprosni odločnosti v boju proti nemoralnosti. Rojen je bil leta 1887 v Nashville, Tenn. V sv6jih študijah, katere je dokončal v Rimu, je hitro napredoval. Posvečen je bil v 1910, tudi v Rimu. Leta 1921, komaj 34 let star, je bil že imenovan škofom, in sicer za Toledo, O. Tam je ostal do leta 1930, ko .je postal nadškof v Milwaukee. Starši nadškofa so bili irskega rodu, oče priseljenec, mati tu rojena. Novemu nadškofu gotovo želi vsa tukajšnja |kaitc\liska javnost obilo blagoslova na njegovem odgovornem mestu, da bi uspešno hodil po stopinjah svojega velikega prednika, kardinala Mundeleina. Podobna nezgoda se je primerila tudi včeraj. Po Savi je drselo več splavov in v bližini Renk, kjer je poleti potegnil tok v valovje nesrečnega šolarja Feštajnovega Jak-ca, je padel v vodo zaradi sunka ob skalo neki splavar, ki pa so ga splavarji poznali pod imenom Savinjski Fran-celj. Mladi fant je hodil semkaj pomagat spravljat les. Pri padcu v vodo ga je zadel v glavo tram, ki je štrlel iz splava. Udurec je bil tako silen, da ga je omamil. Valovje v brzicah pri Renkah ga je prekrilo in fanta ni bilo več na dan. Utonil je tik pred god oni splavarskega zaščitnika sv, Miklavža. KRIZEMJVETA — Berlin, Nemčija. — Na-zijska vlada ima v načrtu,da uvede prisilni hranilni sistem za prebivalstvo. Glasom njega si bodo s'meli ljudje kupiti le najpotrebnejše s* uri, preostali denar ' pa vložiti na hranilni račun. — Pariz, Francija. —Francoski državljani, kakor tudi vsa podjetja, ki poslujejo v Franciji, morajo do 15. januarja predložiti finančnemu ministerstvu izkaz o imovini, zlatu, kovanem denarju in tu-jezemskih delnicah, ki jih imajo v drugih državah. —. Stockholm, švedska. —-Koliko je Švedom ležeče na tem, da sosednja Finska nadaljuje z uspešnim odporom, se razvidi iz tega ko se jfe f>0,000 švedskih delavcev odločilo, da bodo vso plačo to soboto podarili v pomoč Finski. osebnosti, med njimi od predsednika Roosevelta samega, obsodil in ožigosal kot fanatičen ter, da je delovanje njega samega neamerikan-sko. ... Novi fir.- tnčni ravnatelj m poroča, da je 11. dec. prevzel ravnatelj-ske posle in vodstvo ljubljanskega finančnega ravnateljstva po upokojenem ravnatelju Avg. Sedlarju g. Josip Mosetizh. Rojen je bil v 'Trstu, gimnazijo pa dovršil v Ljubljani. V državno finančno konceptno službo je stopil pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani 1. 1909. Služboval je pozneje tudi v Črnomlju in za časa svetovne vojne in še tudi potem v Postojni, potem prišel v Ljubljano, nato služboval eno leto v Sarajevu, potem zopet v Ljubljani, kjer je bil sedaj povišan. Smrtna kosa V Mostah, (Ljubljana,) .je umrl vpokojeni župnik in bi-seromašnik g. Jožef Borštner, najstarejši duhovnik ljubljanske škofije. Rojen je bil v Bruna vasi pri Mokronogu 1. 1850 in bil 1. 1876 posvečen v mašnika. Služboval je v Pari pri Kostelju, Višnji gori, Škocjanu, Sv. Petru pri No-vem mestu, na Raki, St. Vidu nad Ljubljano, nato prišel v Moste, kjer ga je dohitela smrt. TRAGIČNI KONEC NEMŠKE LADJE Otroška neprevidnost Št. Vid na Dolenjskem, 10. dec. — Kako usodno je, če pridejo vžigalice v roke nepremišljeni mladini, spet dokazuje primer, ki se je zgodil v Petrušni vasi. Pri Resniko-vih sta gospodar Tone in sestra Micka pripravljala butare za zimo. Povezovala sta jih in skladala v drvarnico. Poleg njiju se je igral štiriletni Tonček. Zatopljena v delo nista niti opazila, da je Tončka zmanjkalo. Čez čas sta videla, da je fantiček nekam zlezel in že tudi povzročil strahovito nesreč o. Iz skednja se je začel dvigati dim in gospodar Tone je takoj zasumil,da je nekdo pod- : taknil ogenj. Urno je stekel Resnik po lestvi in je začel ;s 'v'ukR jlčc-»e. Na ppnierncnt kraju je pa tudi on skočil v reko. Trije krokodili .so mu sledili., da bi ga .ujeli, toda Tarzan je bil preveč vjjen plavanja. Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen lete 1891. Iihaja THk dan razna nedelj, pone-•eljkov is dnevov po praznikih. Izdaja in tiika: EDINOST PUBLISHING CO. Nailov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: £a celo leto Za pol leta . Za četrt leta Za Chicago, Kanado In Evropo: Za celo leto_____$6.00 Za pol leta____3.00 Xa četrt leta______1.75 Posamezna številka____3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Published by: Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ________ For half a year__ For three months —$5.i __ 2.5i _ 1:50 Chicago, Canada and Europe: For one year --—,$6.00 For half a year---________ 3.00 For three months - ___1.75 Single copy .............3c Dopisi važntga pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo fsai dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dvpis« brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, vJhicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879 1925. at the post office at N. N.: Ali si bomo v Ameriki ohranili demokracijo? (Konec) II. Ustava Združenih držav je najmodrejši akt ne le samo v zgodovini Združenih držav, marveč v zgodovini vsega človeštva. Ustava nudi vsakemu posamezniku in skupnemu narodu najmodrejše koncesije, na podlagi katerih je vsak prqst, da živi svobodno po svoji vesti, seveda tako, da to ne škoduje njegovemu bližnjemu, ki ima enake pravice. Zato tu v tej deželi živi lahko svobodno katoličan poleg protestanta, zopet ateist poleg vernika itd. Za vsakega je določena osebna svoboda. In dokler so ljudje pametni prav lahko izhajajo eden poleg drugega. To je svoboda, to je prava demokracija. Kaj bi bilo v tej deželi če bi n. pr. ne imeli v ustavi, ki je fundament gospodarskemu, narodnemu in političnemu življenju Amerike teh jam-ščin? Ali bi ne bila grozna mešanica? Kaj bi bilo v takem slučaju, če bi n. pr. prišel v vlado nasprotnik te ali me veroizpovedi, al^ga-ali, onega prepričanja? Sledilo bi grozno preganjan je, kakor n. pr. v Mehiki in drugih državah po svetu. Toda ustava je za vsako vlado tisto sveto vodilo v tej deželi, da se mora strogo ravnati po njenih določilih, ki določajo svobodo in demokracijo za posameznike in, skupine. Primer. Dokler imamo ustavo, ki določa, da mora biti vsak zakon pravičen in ustaven imamo določilo, da mora zakon biti v dvomljivih slučajih pravično ocenjen po vrhovnem sodišču v Washingtonu. Ako vrhovno sodišče prizna, da je ustaven in pravičen in ga potrdi, postane zakon ustaven in veljaven. Ako najdejo v njem kaj takega, da nasprotuje določbam ustave, ga vrhovno sodišče lahko zavrže in razveljavi, seveda na podlagi tehtnih in veljavnih razlogov. Ali je kaj takega mogoče v sodobni Italiji, v sodobni Nemčiji in v sodobni Stalinovi Rusiji? Tam take svobode in demokracije ne poznajo. Tam je najvišji zakon beseda diktatorja. Tam se zgodi vse tako, kakor ukaže in zahteva diktator. Tam ni ustave, ki bi določala, kaj je pravično in ustavno in kaj se sme in kaj ne. diktator ni podvržen oceni, razsodbi ali kakemu pregledu kakega vrhovnega sodišča. Diktator je v državi nekak bog, kateremu se mora vse pokoriti. Tako kaže Italija, tako Nemčija in tako Rusija. V Stalinovi Rusiji n. pr. če se zazdi Stalinu, kakor se mu je že zdavno, ukaže izčistiti vse cerkve, duhovnike po-zapreti, pregnati in uničiti. Ni je instance, ki bi mu mo gla stopiti na pot in ga zaustaviti. Njegovo povelje, njegov ukaz se izvrši, ne glede, da je krivičen in vnebovpijoč. V Združenih državah, dokler je v veljavi konštitucija (ustava) kaj takega ni mogoče. Zakaj dokler je ustava, ima ljudstvo pravico do priziva na najvišje sodišče, ki jo daje In je zajamčena v ustavi. Tu razsoja o takih aktih modra in trezna stolica najvišjega sodišča. Na podlagi tega ie krik pametnih in razsodnih Amerikancev: Čuvaj mo in varujmo ustavo! zelo na mestu in upravičen. Kajti kadar pade v Združenih državah ustava, ki je najdemo kratičnejši akt te dežele, prav tedaj bi padla svoboda in demokracija te dežele. Ameriška revolucija leta 1776. je nastala vsled obdav cevanja brez zastopstva. To je, da je angleška kraljevska vlada nalagala kolonijalcem visoke davke, ne da bi jim dala kako zastopstvo, niti prilike za kake razjasnitve. Obdavčevanje je sredstvo, s katerim se vlade vzdržujejo. Ne sme pa biti obdavčevanje nasilno, ki bi bilo tako visoko ali pretirano, da bi postalo krivično in bi jemalo državljanom denar iz razloga, da bi vlada po nepotrebnem zapravljala 'judski denar. Sistem takega pretiranega obdavčevanja vodi v nekak kolektivizem, kjer se posameznike c-mejvije v njihovih osnovnih pravicah, ki jih imajo ,clo osebne lastnine. V demokratični državi so davki .nekaki davki vseh in kar vlada vzame za davke od enega vzame |-o proporčnosti veljave in vrednosti od vseh po enaki me- ri. Pretirani in nepravični davki pa ustvarjajo nezadovoljstvo. Mi Amerikanci moramo paziti ob vsaki priliki na ustavo te dežele. Naj pridejo nad deželo kakoršnekoli težave gospodarskega ali političnega značaja že, ustavo moramo čuvati, če hočemo, da bo zajamčena v deželi svoboda in demokracija. Ustava Združenih držav je tako široka in velika, da se v njenem okviru izvaja vse karkoli je koristnega in dobrega za posameznega državljana, ali pa za celokupen narod te dežele. Toda gorje, če pade ustava, padla bo tista zaščita, ki je doslej ščitila tvojo in mojo osebno svobodo, da si lahko po svoji volji in vesti prakti-ciral svoje verske in politične dolžnosti, kar bi najbrže ne bilo dolgo mogoče, če bi izginila ustava Združenih držav. V okviru ustave Združenih držav lahko vseeno skrbimo, kakor doslej za naše brezposelne, za naše onemogle stare ljudi, za vse druge potrebne socialne zadeve. Demokratični duh naše ustave je dovolj velik in dovolj širok, da se v njegovem okviru vse to izvaja pravilno, kakor zah te vaj o potrebe in čas. Demokratični duh naše ustave je porok, da pod njim lahko prosto in svobodno misli in se izraža posameznik in skupine. Dovolj je velik in širok, da se v njegovem okviru pravično izvaja in rešuje vsa potrebna socialna vprašanja. Zato je naša najvišja dolžnost, da to ustavo, ki je zaščita svobode in prostosti v tej deželi čuvamo na vsej črti in ne dovolimo nikdar, da bi te pravice do svobode, ki jih nudi ustava ljudstvu te demo kratiČne dežele se kedaj odstranila, niti ne spremenila tako, da bi nudija kakim radikalcem priliko, da bi začeli glodati in uničevati svobodo in demokracijo Združenih držav. Demokratični principi naj bodo še v naprej, kakor doslej vodilo Ameriki in njeni vladi. Saj so ti principi tisti, ki dajejo možnost, da se pod njimi razumemo v tej deželi vse narodnosti kot bratje in ljudje. To je svoboda, to je demokracija, ki naj ostane in živi! za pozdraviti ta dogodek, da bomo imeli zopet slovensko igro v Chicagi. Rojaki od blizu in daleč, v nedeljo 14. januarja nikamor drugam, kakor v dvorano sv. Štefana, da vidite v tem predpustnem času "Dve nevesti." Poskrbite si vstopnice čimpreje morete, da ne bote prepozni. Bolniki, za katere vemo, da so bolani so: Mr. Martin Miller, Mr. Math Turšič v Cicero, Mars. IRose .Faijfar, v Cicero, Joseph Rožič, Mr. Louis Habazin in Mr. Ferdinand Bezovšek. Vsem želimo čimprejšnjega okrevanja. -o- O TEM IN ONEM IZ SOUTH Le P. BOGOMIL TRAMPUŽ BO V NEDELJO V JOLIETU Joliet, III. Kakor se nam poroča, pride te dni v našo naselbino preč. g. P. Bogomil Trampuž, slovenski misijonar med divjaki Kivarci v Južni Ameriki. V nedeljo 7. januarja bo imel v cerkvi sv. Jožefa pridigo. Drugi dan v pondeljek dne 8. januarja pa bo imel v Jolictu predavanje o Kivar-c.ih ob pol osmi uri zvečer. Rojake se vabi k udeležbi, da se tega predavanja v velikem Številu udeleže. Vse drugo bodo oznanili še v nedeljo pri službah božjih"v cerkvi. Poročevalec TO IN ONO IZ CHICAGE Chicago, 111. Kako smo praznovali Slovenci v Chicagi božične praznike je 'bilo že poročano v tem listu. Prav tako smo naj-lepše praznovali novoletni praznik. Dne 2. januarja v torek večer smo pa imeli v naši šolski dvorani sv. Štefana nekaj izrednega,nekaj posebnega. Predaval je na'm preč. g. P. Bogomil Trampuž, kivarski misijonar v Ecuador-ju, v Južni Ameriki. Del njegovega predavanja je ta list že včeraj objavil, druge dele še bo, ko jih bo preč. g. misijonar sestavil za objavo. Predavanje je vrlo zanimivo. Tam doli v divji džungli med Bolivijo in Peru ob Ti- hem morju živi še necivilizirani divji rod kivarski. Med njimi se nahaja še do 500 Ijudožrcev. Imajo svoje pa-ganske šege in navade, ki so nekatere nad vse grozne. V teh krajih se trudi naš požrtvovalni nlsijonar P. Bogomil Trampuž, da cem divjakom govori o Kristusu in njegovi veri. Veliko jih je že spreobrnil, toda veliko je še pa-ganov. Govoril je nam v torek večer, kako mora živeti med Kivarci, kar vsekakor ni šala, pač pa res velika žrtev, a vse iz dobre volje in veselja, samo da širi vero Kristusovo med pagane. Cujemo, da bo obiskal te dni jolietsko naselbino sv. Jožefa in da bo tudi tam imel predavanje prihodnji pondeljek večer. Odtam bo najbrže se ustavil še v Cleve-landu in morda še kje drugje,kakor pač mu bo dopuščal čas. Dne 11. januarja v nedeljo pa bo velik dan in nekak praznik slovenske dramatike v Chicagi. Igrali bodo krasno igro "Dve nevesti" na sveto-štefanskem odru. Prireditev se vrši pod pokroviteljstvom združenih društev K. S. K. Jednote v Chicagi. V tej igri bomo videli na odru zopdt naše stare preizkušene igralce, kakor so: Mr. Jožef Faj-far, Mrs. 'Mary Blai in še mnogi drugi. Zadnje čase tudi nekam slovenska dramatika pojenjuje, zato je tembolj CHICAGE So. Chicago, III, Staro leto je za nami, z vsemi svojimi križi in težavami, z radstjo in veseljem, sploh z vsem in po njem nam ostanejo samo še spomini, kakoršni že. Ta in oni se bo nanj še spominjal z veseljem, mnogi morda z žalostjo in težkim srcem. Taki, ki jih imenujemo brezbrižmki, bodo samo zamahnili z roko, če jim bote omenili še kaj o starem letu,kot zamahne človek za klobukom, katerega mu je veter odnesel v vodo, ravno, ko se je pripognil, da ga pobere s tab — V novem letu smo, novo življenje se začenja, vendar se bo to po večini urejevalo po starem, kot se je dosedaj. Nova bo samo letnica, drugo bo šlo kot je šlo že leta, le tu pa tam bo kaka nova sprememba. Malokatera med njimi razveseljiva, več bo razočaranj, zlasti za te, ki pričakujejo, da jim 'bo novo leto na-sulo samo sreče in cvetja na pot življenja. Društva so si po večini že lansko leto izbrala svoje uradnike, ki so z malo izjemo ostali stari. Sklepale so se te in one spremembe o izboljšanju poslovanji društev, kot je bilo to še vselej. Koliko bodo koristile, se bo vide lo v bodočnosti. Delavske razmere so se začele proti koncu lanskega le ta nekoljko izboljševati, da so začele delavske družine nekoliko svobodneje dihati in z boljšim upanjem gledati v bodočnost. Zelja vseh je, da bi se te raz'mere še izboljšale, ali pa, da bi se vsaj ne poslabšale. Tako je človeško srce, da vedno želi ^ izboljšanja gmotnega položaja, ki pa ne obupa, ko ga tarejo skrbi in se trese pred bodočnostjo. Ce je še tako sla'bo, v zadnjem kotičku še vseeno tli iskrica upanja, ki se ob najmanjšem izboljšanju razžjari in ražplamti, da potem izno-va upa. Tako je bilo lani, je bilo leta in tako bo prav gotovo tudi v bodoče. Cerkveno življenje v fari, je bilo lansko leto dokaj agil-no. Cerkvena društva,so prav v lepem številu vsakokrat nastopila, zlasti so se lepo pokazala ob raznih prilikah pri o'bhajilni mizi. Tem so sledili tudi drugi farani, ki so za večje in pomenljivejše praznike in spominske dneve, sledili oznanilu in priporočilu svojega dušnega pastirja. Tako imamo tudi v tem oziru za lansko leto, zaznamovati veselo razgibanost. Kaj nas čaka v letošnjem letu, je odvisno od nas samih. Kar se tiče cerkvenih finančnih razmer, ne bom veliko o njih poročal. Toliko pač lahko omenim, da se je ba^ zar še precej diobro obnesel, kakor tudj. \bo^ična kolekta, ki sta skupaj prinesla nad $2000, kar je za maloštevilno našo faro, vsekako lepa svo-ta. Za druga natančnejša poročila, pa lahko zasledujete naše mesečno farno poročilo "First Friday Bulletin." — Da, tudi toliko smo že napredovali, da imamo lastno farno glasilo, ki izhaja na 16 straneh,, za katerega ustanovitev : se imamo zahvialitii prejšnjemu g. župniku Rev. B. Ambrožiču, OFM., ki je kmalu po svojem prihodu pričel izdajati "First Friday Bulletin," ki pa je bil s po-četka samo na dveh straneh, pozneje je d or a ste 1 v štiri strani in še pred njegovim odhodom dosegel sedanjo obliko. Seveda bi bil ta farni mesečnik lahko z njegovim odhodom jzdihnil, pa ga prav pridno neguje in zanj skrbi sedanji g. župnik Rev. Al. Medic, za kar mu moramo biti vsi hvaležni, saj nas mesečnik nič ne stane,pove nam pa mnogo. Predno skončam, naj omenim še to, da smo imeli za praznike tudi lepo petje. Še najbolj nas je pa prijetno presenečala čistoča v naši cerkvi in pa okusno okrašeni oltarji ter jaslice, za kar so v veliki meri poskrbele čč. sestre, katerim hvala za trud in skrb. Še na nekaj ne smem pozabiti in sicer to, da bo v nedeljo 7. januarja skupno sv. obhajilo članov društva Naj-sv. Imena. Noben član naj ne izostane, ker to nedeljo slavimo glavni praznik društva Najsv. Imena. Žene in matere se prosi, da bi opomnile svoje može in sinove, da se udeleže skupnega društvenega sv. obhajila. Novinar Dogodki med Slovenci po Ameriki Slovenski alderman nastopil svojo službo Eveleth, Minn. — V mestno zbornico je bil pri zadnjih volitvah pred nekaj tedni izvoljen tudi naš rojak Mr. Jožef Kovač, kateri je 2. jan. nastopil svoje mesto. Poleg njega službuje kot alderman tudi od preje še en Slovenec v tej zbornici to je Mr. Louis Lesar. Tako je prav, da tudi slovensko ljudstvo dobi na važnih mestih svoje zastopnike. Slovenska učiteljica v Maryland Aurora, Minn. -— Gdč. Florence Mahnich, ki je dosedaj poučevala na učiteljski fakulteti v Taylor Falls, Wis. je pred nekaj dnevi resignirala in je sprejela službo v šoli v Greenbelt, Md. Tako tudi naši mladi že službujejo na odličnih mestih, te dežele. Slovenska poroka Chisholm, Minn. — V sredo 3. jan. se je vršila slovenska poroka in sicer sta stopila v zakon Miss Jessie Koče-var in August Bratulič. Bilo srečno! Obisk Chicago, 111. — V sredo je nas obiskal naš naročnik in prijatelj Mr. Jožef Arh iz West Allisa, Wis. ki je preje dolgo vrsto let bival Jv Chicagi. Willardcani v Chicagi Chicago,111. — V torek sta obiskala naše uredništvo Mr. Fr^nk Perušek in Miss Pauline Perušek. Zadnja je zaposljena v Chicagi že več časa. Brat Frank pa je prišel na obisk. Sta to sin in hčer našega zastopnika na Willardu Mr. Ludviga Peru-ška. IZ URADA DRUŠTVA NAJSVETEJŠEGA IMENA Župnije sv. Jožefa, v Jolietu Važno naznanilo in prijazno vabilo vsem možem fare sv. Jožefa. Na seji društva Najsv. Imena, dne 12. dec. 1939, je bilo sklenjeno, da se napravi kampanja za nove člane ter poskuša pridobiti vse naše može v to lepo prezvišeno duhovno duštvo in s tem oživiti med našimi možmi več zanimanja za češčenje Najsv. Imena in za katoliško akcijo. Če kedaj prej, je v teh sedanjih brezverskih časih nujno potrebno, da se vsi možje in fantje, ki so še zvesti sv. veri, združijo pod zastavo Kristusa Kralja, kjer je edina rešitev sedanjih svetovnih žalostnih razmer. Radi tega prihajamo s tem vabilom pred vse.naše može farane, da pristopijo v društvo Najsv; Imena in se pridružijo armadi Kristusovi, ki sestoji iz miljonov (Dalje na 3. str.) Gospa Štorklja na delu Joliet, 111. -— Družini Mr. in Mrs. Anton Šetina je te dni prinesla gospa Šjtorklja za novoletni dar krepkega dečka. — Od tu je šla dalje in se ustavila pri družini Mr. in Mrs. Edward Bolte ter je tam odložila kot novoletni dar zalo hčerko. — Ker pa še ni odložila vsega tovora je krenila nato še k družini Mr. in Mrs. Frank Pluth na Center Street in je jše tam odložila nadaljni novoletni dar tudi zalo hčerko. Tako naš slovenski Ri'm tudi številično napreduje. Naše čestitke! ŠIRITE AMER. SLOVENCA' POSLUŠAJTE ?sako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGEHS postaji, 1360 kilocycles. TARZAN IN OGENJ V THORU (Metropolitan Newspaper Serviced Napisal: Edgar Rice Burroughs Kmalu jc dosegel čoln in kakor hitro jc bfl notri, je takoj pograbil za veslo. "Rumeni divjaki so pa še vedno na bregu in nas pričakujejo,"' reče .laijnetie. Tarzan samo odkima.in reče: "Tukaj ne moremo pristati, kajti divjaki imajo gotove vzroke, da so nas ravno v to stran relj,e prignali." žimmmmiiii^MimJ Stran 2________AMERIKANSKi SLOVENEC__Soboin, (,. ^.luarja 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, G. januarja 1940 POVELJNIK FINSKIH BRAMBOVCEV IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) /ernih mož in fantov, članov Iruštev Naj sv. Imena, v vseh lelih sveta. Vsak katoliški mož aaj se šteje srečnim, da ima priložnost služiti Kristusu pod zastavo Najsv. Imena in razširjati njegovo čast. Koliko grozot in ^orja povzroča zopet v Evropi strašna vojna, povzročena od voditeljev, ki nimajo ljubezni in usmiljenja do ljudi, katerim vla-dijb. Kako vse drugačen je nauk vladarja nebes in zemlje. "Ljubite se med seboj I" je njegovo vzvišeno povelje. Če premislite vse to dragi možje in fantje fare sv. Jožefa, se bote z veseljem odločili za pristop v naše društvo Najsv. Imena in povečali armado Kristusovih vojakov. S tem se pa tudi zavarujete v tej mogočni duhovni organizaciji, za blagor vaših duš. Deležni bote vseh-dobrot in koristi, ki jih to društvo deli svojim članom in ki bodo neprecenljive vrednosti en krat za vas pred Bogom. Za malo svoto, 1 dol. na leto, ste de ležni te zavarovalnine. Qbenen pa povzdignete ugled paše fare ker kot dobri farani, vemo, di želite napredka svoji far i. V nedeljo 14. jan. bo pri osm sv. maši slovesen sprejem novil članov v moško društvo Najsv Imena. Upamo, da se bote od zvali vsi temu našemu vabilu ii pristopili omenjeno nedeljo. Na bo ta nedelja praznik katoliški! moii fare sv. Jožefa. Pokažite da ste. zavedni katoliški možje ki vam je pri srcu čast Najsve tejšega Imena Jezusovega Vsem bivšim članom, ki so vslei slabih časov prenehali biti ak tivni člani, je društvo sklenile da se jim ves ostali dolg opust in se jih vabi, da zopet postane io aktivni člani ter bodo deležni vseh pravic kot stari člani. To-raj vas uljudno vabimo vse, da se vdeležite slovesnega sprejema v nedeljo dne 14. januarja ob osmi uri. Pred sv. mašo se bomo zbrali v stari šolski dvorani in odkorakamo skupno v cerkev. V nadi da naše vabilo ne bo zastonj, ostajemo vam udani Rev. M. J. Butala, duhovni vodja, George Stonich, predsednik, John Butata, tajnik, Michael Hochevar, blaga j. OD DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD. Joliet, III. Na naši glavni letni društveni seji 24. decembra je bilo sklenjeno, da se udeležimo skupnega sv. obhajila prvo nedeljo v mesecu januarju, to je 7. januarja. Ker je to nedeljo praznik našega društvenega patrona sv. Družine, ste zato vsi člani in članice vljudno prošeni, da opravite v soboto popoldne ali zvečer spoved. V nedeljo zjutraj ob pol sedmi uri se pa zberemo v navadnih prostorih, odkoder skupno odkorakamo v cerkev k sv. maši, ki se bo brala za žive in mrtve člane in članice našega društva. — Dolžnost vsakega člana in članice je, da se enkrat na leto skupno zberemo. Pokažimo vsi, da nam je društvo pri srcu. Pridite v polnem številu in prinesite s seboj regalije. — Vam želim srečno in blagoslovljeno Novo leto.—S pozdravom! John Barbich, tajnik Feldmaršal Mannerheim, vrhovni poveljnik finskih obrambnih čet, ko je v nekem mestu ob meji in-špiciral motorizirane oddelke svoje armade. TRGOVINA V NAJEM Na novo očiščena trgovina se odda v najem po zelo zmerni ceni. Stanovanjske sobe v ozadju. 1943 W. Cermak Rd., Chicago. RAZNOTEROSTI KRASEN KIP SVOBODE (Narejen kot "šparovček" za hranjenje) Vreden $3.00 Dobi ga vsak zastonj, ki začne z hranilno vlogo pri našem hranilnem društvu. Je to zelo lepo darilo za prijatelje ali sorodnike. VSAK SLOVENEC bi se moral zavedati, da je kot Slovenec v prvi vrsti dolžan patronizirati svoje lastno slovensko hranilno in posojilno društvo. je SLOVENSKA HRANILNICA. Slovenci so jo ustanovili v prvi vrsti za Slovence. Je varna in zanesljiva. Vsaka vloga je zavarovana do $5,000.00 pri vladi. POSEBNOST! Vse vloge, ki mm? bodo vložene do 10. januarja yf®T 1940. bodo deležne obresti od 1. "' ■ januarja 1940 naprej, , y ^ I) Nobenih kaznih in pri-I /', £ & s.tojbin. FINCI BEZE V ZAVETJE P O O B L AŠCENI PREGLEDNIKI SO O NAŠEM DRUŠTVU PRAVKAR PODALI IZJAVO: da to društvo ni poslovalo še nikdar v svoji zgodovini na bolj varni in zanesljivi podlagi. Naš urad sc nahaja nu 1904 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 7130 LEO JURJOVEC, predsednik, JOHN PETROVIČ tajnik. Myron C. Taylor, ki ga je predsednik Roosevelt imenoval svojim osebnim zastopnikom v Vatikanu, da bo s papežem sodeloval pri delu za mir. Prizor v finskem mestu Helsinki, ki kaže ljudi,..ko so bežali v podzem ska zavetišča pred ruskimi aeroplani. vsega početka pa jih peci v pokriti posodi, ker sicer škropi mast daleč na okrog. Pri pečenju mesenih klobas ali pečenic pa postopaj narobe: Spočetka peci počasi na masti, ki je nisi zelo razbelila; šele h koncu močno razgrej mast, da se peče-nice lepo zarumene. -o- PRAKTIČNI NASVETI Trdo meso, ki se dolgo ne skuha, poli j z rumom, konja'-kom ali kakšnim drugim alkoholom. Vonj po alkoholu se bo izgubil že po 15 minutah, meso bo pa postalo mehko in okusno. * Da ostane rumenjak od jajca več dni svež, kani nanj nekaj kapljic mleka. paj ter ga trikrat zapovrstjo obdeluj z valjarjem, tako kot masleno testo. Ko ga zadnjič razvaljaš, ga s krapovim obod-cem zrežira okrogle krpe in jih polagaj na ipomazan pekač, nato postavi na toplo da vzhajajo. Predno jih daš v pečico, jih povrhu nareži navzkriž in pomaži z jajcem. Daj tople na mizo. i He * šno besedo, kal^or "noter", "do-" ber dan", "na svidenje". Ce o : kakšni posebno priuči j i vi papigi poročajo, da zna izgovarjati etavke, ki imajo kakšno zvezo ali deklamirati kakšne verze, tedaj je to velika izjema. Ptice iz vrst ščinkavcev imajo isto tako skromen besedni zaklad. Okrog 1900. je predstavljal pravo senzacijo neke ornitološke razstave v Berlinu kanarček, ki je sieer POSLANIK PRI PAPEŽU DENARNE POŠILJATVE se v Jugoslaviji in Italiji doslej še redno dostavljajo prejemnikom. So pa tu in tam mogoče kake zamude radi počasnejših zvez preko morja radi vojne v Evropi. Včeraj šo bile naše cene: JUGOSLOVANSKI DINARJI: Za $ 2.S0 ....__________ 100 Din Za $ 4.80 ............. 200 Din Za $ 7.00 ............. 300 Din Za $ 9.20 _____________ 400 Din Za $11.25 .............. 500 Din Za $21.75 ..............1000 Din Za $43.00 ..............2000 Din ITALIJANSKE LIRE: Za $ 3.15 ............ 50 Lir Za $ 6.00 ............ 100 Lir Za $ 11.85 ..._....... 200 Lir Za $ 17.25 ....„_____ 300 Lir Za $ 28.00 __________ 500 Lir Za $ 55.50 ............1000 Lir Za $109.00 ............2000 Lir Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. dopolnjeno; šesta me pokliče v ] vrste nesmrtnosti. Sedma časa c — ali! — ne morem več piti! ] Tedaj ne ljubim drugega kot 3 hladni dih vetra, ki mi dviga i rokave. Kje je horasan?" ] Horasan, to je kitajski para- : diž. Tega Evropejec ne dobi v čaju; treba mu je že alkohola zanj. Navzlic temu smo čaj hvaležno sprejeli od Azijcev.' In tudi mi se znamo poglobiti v lepote ali sanje užitkov pri pitju čaja, ki vpliva dosti fine j še kakoi pa kava. Še bolj kot pri Slovencih, pa je čaj priljubljen pri Angležih. Angleža brez čaja se kar ni moči predstavljati; še manj Angležinje. Tudi Amerika in Holand-ska sta priznali čaj, medtem ko časti Južna Amerika sorodnika kitajskega čaja, tako zvani čaj mate. Največ slave pa uživa čaj na Ruskem, kjer spada samovar k doti tudi najrevnejše neveste. -„o-- PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Jetrni cinočki za juho Mešaj pol žlice masti, da postane snežno bela. Nato dodaj eno jajce in spet dobro zmešaj. Dobfe pol funta telečjih jeter dobro nastrgaj in dodaj k masti in jajcu. Pol zemlje ali belega kruha namoči v mleku, ga dobro otisni in primešaj zraven. I Malo osoli in dodaj še malo po-( pra, sesekljanega zelenega pe-■eršilja in žlico moke. Vse tc skupaj dobro stepi in zakuhaj drobne cmočke v vrelo juho. Vro naj dvajset minut. * * * Krompirjev^ krapi z ocvirki Pilit drobnih ocvirkov od zmlete stopljene iriasti ali sala zmešaj na deski s pintom moke. Primešaj potrebne količine soli, dva rumenjaka, tri žlice smeta-; ne, dve žlici belega vina in v a mlačnem mleku stopljenega in i zakipljenega kvasa. Testo na to e razvaljaj in zopet zapogni sku- PISMO IZ DOMOVINE —-o............. ZA NAŠE GOSPODINJE na tisoče čudovitih domislekov; četrta me nalahno oznoji — vsa krivica tega življenja se izloči skozi kožo; pri peti je očiščenje CAJ JE UMETNINA Velik kitajski pesnik je nekoč žalostno povedal: "Tri stvari so na svetu, ki jih moraš obžalovati. To je: pokvarjena mladost zaradi,slabe vzgoje; pokvarjene slike, ker jih napačno obesimo, in pa pokvarjen čaj, če ga nepravilno skuhamo." — Caj je umetnimi, in mojstrskih rok je treba, da spravijo na dan njegove najbolj žlahtne lastnosti. Kitajska in Japonska, ki sta deželi caja, imata svojo lastno cajevo kulturo, ki je napol umet-' nma napol filozofija. Da bi u-tegnili razumeti in ceniti tisti car, tisto notranjo zbranost, nežno, cvetlično govorico rumenega Plemena, bi morali biti v*>aj urico v prostoru, ki je posebej prirejen za čaj kakega eajevega mojstra. Japonec, pomembno govori o človeku, ki je brez čaja v duši", s čimer mi-. 1'iudi> ki nimajo čuta za tra-Kikomiko svojega življenja, ki n"najo smisla za humor in ki ni-bo na višku duševnosti. . Neki Pesnik iz dobe T'anga, Jako zanimivo opisuje, kaj je "jemu čaj: "Prva čašica mi zmoti ustnice in grlo; druga mi stre mojo samoto; tretja mi pro-ure v nerodovitno drobovje, "jer ne najde drugega, kakor Cesta-Dobrepoljte, Jugoslavija Te vrstice naj bodo posvečene vam dragi izseljenci in naši ljubi bratje in sestre, ki ste se ločili od mile domovi ne iskat kruha in sreče za sa in svoje drage v daljne tuje dežele. Nismo vas pozabili, čeravno je že trideset, ali štirideset let, odkar ste se ločili od nas. Posebno se vas še spominjamo na lizseljeniško nedeljo, ki je ravno danes,ko to pišem. Prav živo se vas spominjamo in prosimo vse mogočnega Kralja nebes in zemlje, naj vavs dragi naši bratje in sestre, varuje vsega hudega. Živo nam je v spominu tisti žalostni dan, dan ločitve, ko je nam in vara srce pokalo od žalosti, ko smo si zadnjič segli v roke v slovo in ko so vam oče in mati. žena, brat, sestra, naročali: "Boga ne pozabi, pa hudega se vari!" Vsak je obljubljal, da ostane dober tudi v tujini ter naročal: "Samo molite za me," saj čez dobra tri leta se zopet vidimo. V Predragi naši bratje in sestre. Nekateri ste zvesto držali svete obljube, ostali ste zvesti Bogu, katoliški cerkvi in svojemu narodu. Bog vas je blagoslovil, da morete sebe in svoje drage pošteno preživljati in veliko dobrega Storiti za Boga, cerkev in tu di za svoje domače v stari domovini, ste Jveliko žrtvovali, za kar smo vam iz srca hvaležni. Naj vam Bog tisočkrat povrne. — Pa niso ostali vsi dobri in zvesti obljubam, danim pri odhodu v tujino. Pozabili so na Boga in njegove svete zapovedi ter živali po lastni pameti in zašli v nevarnost pogube. Tudi za te nesrečne brate in se-sU'e.jmp prosili Bqga, da sc skoraj vrnejo nazaj lia pota, ki so jih hodili v domovini in Po katerih so ob svojem slovesu obljubljali, da jih bode hodili. Ozrimo se sedaj še na na še katoliško časopisje. Dobei katoliški list je velik misijo nar. On gre čez gore in doli ne, mu ne ustavijo potov nt reke ne morja. Dober list U svari in varuje pred nevidni mi sovražniki. Naročite s dobrih katoliških časopis in pridno jih prebirajte, zla sti sedaj v teh strašnih časih ko se vliva čez svet grozeč: povodenj brezverskega in jrezbožnega časopisja, v ka-eri jih je toliko našlo dušno imrt. Molitev in katoliško časopisje je naše orožje, pred caterim bo klonil naš najhujši sovražnik, brezboštvo. — I>ragi naši izseljenci. Vi imate tako koristen in podučen :lomač časopis Amer. Slovenec, da si boljšega ne morete nisliti. Tako lepo domačo jesedo ima, da ga lahko vsak Slovenec bere in razume. — lako vidite,zakaj nam je potrebno katoliško časopisje. Brez katoliškega časopisja ne morejo dobri istati dobri, -hibi pa ne morejo brez katoliškega časopisja postati do bi i. ' Katoliško časopisje nam je najzvestejši prijatelj, ki nas o pravem času opominja, kaj nam je storiti. Zato, kadar bo zopet kampanja za dober katoliški list Amer. Slovenec, dragi naši izseljenci, ostanite mu vsi stari naročniki zvesti,kateri ga še nimate, si ga pa na novo naro čite. Kako lepo je bilo slišati od vsepovsod, koliko novih naročnikov je dobil časopis od tu in tam iz raznih slovenskih naselbin lansko leto. Pa tudi o slavi zmage in o shodih je bilo lepo brati, kot na primer v Pueblu. Širjenje katoliškega .časopisja je resnično misijonsko delo. Pa še en lep družinski list imate, brez katerega bi ne imela biti nobena slovenska družina, ki je poln pouka in izobrazbe. Ta je Novi Svet, Tudi tega naročajte in ne nehajte ga priporočati tem, k; si ga še niso naročili. Poglej te okolu sebe, koliko tisoč vas je in vsi bi lahko bili na ročniki tega lista, v kateren je vaša zgodovina. — Drag izseljenci, če hočete ostat dobi i, naročaj te katoliško ča topisje in ga pridno prebiraj le, pa bote imeli od njega ve like koristi. Vsem onim, ki c za časa zadnje kampanje od dali glasove moji sestri Jo sephini Meglen, najlepša van hvala in vas prosimo, da b tudi v prihodnji kampanj njej odda svoje glasove. — Novic mi ni treba poročati saj vam jih prinaša vaš lis Amer. Slovenec. — Pri nas 1 stari domovini se tudi prid m cieia za razširjanje katoliške ga časopisja. — Prisrčen po zdrav vsem, in veselo, zado voljno Novci leto. D. T. FEDERAL SAVINGS & LOAN ASSOCIATION Stran 4 AMERIICANSKI SLOVENEC Sobota, 6. januarja 1940 Ukrajina joče ALEKSIJ PELIPENKO illllllll 'Avtomobil so odprli. Najprej so izstopili težko oboroženi cekisti in nato župnik Nikander. Pri pogledu nanj se je množica zdrznila in onemela. Nastala je grobna tišina. Oh, kako je izgledal njihov očka. Brada in lasje so bili beli kot kreda, v obraz je do kosti shujšal, lica so mu upadla, koža je porumenela in postala skoraj prozorna. Pod očmi je imel črno, globoko in temno, kot da bi že umrl. In kako truden pogled je imel! Pa vseeno je žarelo veselje iz teh v • oei. Oziral se je okoli, gledal na zbrano množico in jo hotel pozdraviti. V tem trenutku so pa čekisti začeli kričati in ljudstvo razganjati. Naenkrat so začutili, da so v stiski in ogroženi. Množica se je zgrnila okrog avtomobila. Kričali so: "Prostor!" Končno so poklicali še rdeče vojake na pomoč, ampak v trenutku- so kmetje stopili še tesneje naokoli, dvignili župnika Nikandra na ramena in ga odnesli v cerkev. Na klice čekistov so prihiteli od vseh strani rdeči vojaki in naredili prost prehod v cerkev. Čekisti so stopili noter, vendar do oltarja niso mogli, kjer je že stal župnik Nikander in molil. Ostali so sredi cerkve, obkoljeni od kmetov, in se niso mogli ganiti. Župnik Nikander je videl, da bi njegovim vernikom ne delalo preglavice vojake razorožiti in ga rešiti. Toda na to ni mislil. Bil je le zelo močno vesel, da so ga njegovi verniki tako prijazno sprejeli in ker je smel darovati mašo. Poleg oltarja ga je pozdravil s solzami v očeh cerkveni starešina. 'Očka," je rekel, "za bogoslužje sem že vse pripravil. Kako se bo danes mamika v nebesih veselila!" Župnik Nikander je okamenel. Spregovoriti ni mogel niti besedice, v polzavesti je zdrknil na kolena in molil. "Torej je resnica, kar sem sanjal? Moja žena je mrtva in me čaka v onostranstvu." Tiho je vprašal cerkvenega starešino: "Kaj se je z njo zgodilo?" "Mamika je zaradi tifusa umrla. Svečano smo jo pokopali, vendar pa nismo mogli Vam, očka, ničesar sporočiti, ker nam niso dovolili." "In kje je otrok?" "Pri meni je," je odgovoril cerkveni starešina. "Če dovolite, bom otroka obdržal, ker sem itak brez otrok." "Bog ti bo povrnil," je dejal župnik Nikander. "Pazi na otroka in dobro ga vzgoji." Čekisti so stali sredi cerkve med kmeti in so bili zelo vznemirjeni, ko so videli, da župnik Nikander z nekom govori. Komisar Čeke jim je izrecno ukazal, da naj kaj takega preprečijo. Toda zaman so poskušali, da bi se naprej prerinili, okoli njih je stala krepka mladina ko trden zid. Župnik Nikander je začel maševati. Verniki so opazili, da ni bilo še nikoli tako svečano kot prav danes. Zatopljen je bil v molitev in oči so mu žarele. Množica je bila ob pogledu nanj globoko ganjena. Gibi so bili slabi in trudni in videlo se je, da se drži pred oltarjem le z največjo silo. Med mašo je vladal v cerkvi popoln mir. Slišal se je le medel Nikandrov glas in krepko petje cerkvenega zbora. Vsa cerkev se je stopila v molitev. V sredini cerkve obkoljeni čekisti se niso mogli ganiti. Zunaj na cerkvenem trgu pa ni bilo tako mirno. Tu je bilo dosti tujcev ki niso mogli več v cerkev in so glasno zabavljali. Videli so, kako zdelan in slab je postal župnik Nikander zaradi ravnanja Čeke in da niti hoditi ne more. Mrmrali so in grozili. Rdeči vojaki, ki so stali na straži, n okrajni komisar so jih slišali psovati. Komisarju je postalo tesno pri srcu, tekal je od ene do druge straže in opominjal vojake, da naj bodo previdni in naj strogo pazijo na cerkvena vrata, toda ljudstva naj nikar ne dražijo. Potem je po vaškem telefonu pozval milico nekega okraja in ukazal, da naj po najkrajši poti pridejo v Volovodivko. Tudi članom vaškega sovjeta in vaškega ubožnega komiteja ni bilo prijetno. Videli so, da so se zbrali mladi kmetje, ki so itali na cerkvenem trgu in se pogovarjali o stvareh, ki jih komisar najbrže ni smel slišati. Ker kakor hitro se jim je približal kak vojak, so umolknili. Toda njihovi uporni pogledi so razločno govorili. Služba božja je trajala dalje in župnik Nikander se je pripravljal, da bo začel deliti sveto obhajilo. Nekaj vernikov se mu je pred mašo spovedalo, drugi so se spovedali v drugih vaseh ter so prišli k obhajilu v Volovodivko. Vse te je župnik Nikander obhajal. Potem so peli pesmi: "Naj bo blagoslovljeno ime Jezusovo!" Maša je bila končana. Mir je zavladal v cerkvi. Župnik Nikander se je podal na prižnico, se obrnil k navzočim in se pokrižal. "V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Moji dragi bratje in sestre, moji ljubi otroci v Kristusu!" Še je slabotno zvenel župnikov glas, ampak napolnil je vendar vso cerkev, in ker so bila vrata odprta, se je razlival še ven na trg. Tudi zunaj je vse prisluškovalo in zastajal jim je dih. Čekisti so gledali na pridigarja, rdeči vojaki ob cerkvenih vratih so molčali in poslušali. Župnik Nikander je za trenutek zatis-nil oči, kot da posluša svojo notranjost, in potem so se zaslišale mogočne besede: "V svetem evangeliju je zapisano: Spoštuj očeta in mater in boš dolgo in srečno živel! Pred tremi dnevi, ko sem zvedel, da mi je dovoljeno pred vami pridigo vati, sem se v svoji jetniški celici sam pri sebi posvetoval, o čem bi vam govoril. Bilo bi naj nekaj velikega, nekaj nepozabnega, da bi se vtisnilo v vaša srca, kajti, preljubi otroci, govorim vam zadnjikrat: Obsojen sem na smrt!" Vse je v cerkvi oblila zona. Nekdo je zakričal: "To je Čeka!" Toda župnik Nikander je le nalahno dvignil roko in zavladal je zopet mir. (Dalje prih.) Prireditve, ki so oglašane * "Am. Slovencu" so vedno u-tfpešne. S.P.D. sv. Mohorja Jstanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS. Odbor za leto 1940: Predsednik: Jos. Zicherl, 2001 W. 19th Stre« Podpredsednik: John Mlakar, 1925 W. Ž2nd Place. Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street Blagajnik: Jos. Oblak, Jr.,'2313 So. Winchester Ave. Zapisnikar: Karolina Pichman, 2326 So. Wolcott Avenue Duhovni vodja: Rev. Alexander Urankar, OFM. Nadzorniki.: John Densa, 2730 Arthington Ave. — Theresa Chernich, 2024 W. Coulter St. — Frank Dolenc, 2015 W. Coulter St. Porotniki: Peter Coff, 1830 W. Cermak Road. - Math Hajdinjak, 2017 W. 21st Place. — Leo Mladic, 1941 W. Cermak Rd. Družbeni zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich, 2000 VV. Cermak Rd. Vratar: Charles Medic, 1S44 W. 22nd Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po $1.00 na mesec mesečnine, in nič v slučaju, ako član umrje. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite »a družbenega tajnika ali pa predsednika. Pisano polje J. M. Trunk IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA CHICAGO, ILL. s Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo dne 7. januarja 1940, točno ob dveh popoldan v cerkveni dvorani sv. Štefana. Vabljeni ste, da se vdeležite v velikem številu. Na seji bodo prebrani trimesečni računi. Člani, ki ste zaostali s svojim asesmentom, vas ponovno prosim, da vaš dolg poravnate in nadalje redno plačujte svoje prispevke. Oče in mati, ali je vaš sin in vaša hčer že pri naši Družbi? Dajte jih vpisati k nam. Uspešna prihodnjost je J odvisna od vas. — Z sobratskim pozdravom, Jos. J. Kobal, tajnik. 1 I zdeluje vse vrste ti«Kovine, Za društva, organizacije In posameznike, lično in poceni Poskusite In prepričajte sel 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS Direktorji ST. PAUL FEDERAL SAVINGS AND LOAN ASSOCIATION žele izraziti zahvalo SLOVENSKEMU LJUDSTVU za njega izborno sodelovanje, ko so postali člani tega 50 let starega zavoda, in vabijo nje in njih prijatelje, naj obiščejo naše NOVE MODERNE URADE kadarkoli, in, ako vam ni mogoče priti osebno, vedite, da nismo od vas nič bolj daleč kakor najbližji poštni nabiralnik; sprejemamo tudi pristope po pošti. DEJSTVA 0 ST. PAUL FEDERAL Pred več kot 40 leti so bili slovenski pijonirji člani tega društva, ki je bilo tedaj državno društvo. Di-vidende se plačujejo 1. januarja in 1. julija. Naše dividende niso bile nikdar nižje kakor 4% v nobenem letu, vključno 31. decembra 1939. Nad 50 let v istih prostorih. Vedno je plačalo povratne nakupe na zahtevo. V 1934 je postalo Federal Savings Association s premoženjem okrog $330,000.00. V 1939 je zgradilo nov moderen urad, s premoženjem $1,840,257, kot izkazano v 31. decembra 1939. Naša rezerva je $115,439.93. Naša gotovina v bankah je $129,536.73. in kot nadaljnja varnost je vaša vloga zavarovana do $5,000.00. TUKAJ SLEDI 50. LETNO POROČILO:, Finska. Ves svet je v zraku radi napada na malo in ljubko Finsko. Ako je napad, £a nihče ne more tajiti, iri napada ne bo odobraval noben pravicoljuben človek. Kako pa, da zdaj kriči ves svet? Ali je to edini in prvi napad kake velesile na kak majhen narod? In pri sedanjem napadu se se prav nič ne vidi, ali bo morda Finska uničena. Ali ni nekaj več pri tem napadu ? To ni prvi napad. Abesini-je ali Albanije niti ne omenjani. Včeraj je bil napad na Poljsko, če se prizna Rusiji nekaj pri zatrdilu radi "zaščite." Nemčija je iz svoje strani Poljake uničila. Sicer je to dovedlo do napovedi vojske od strani Anglije, ampak svetovnega kričanja ni bilo radi napada na Poljake. Tudi pri baltiških državicah ni bilo kričanja. Uničene pa ravno niso, to se ve že danes. Morda svet tedaij še ni prišel do sape, da bi bil kričal? Šele zdaj pri Finski bi bil prišel do sape ? Ali ne gre pri napadu na Finsko za nekaj dragega, ako bi se Rusiji napad posrečil, naj bi potem Stalin Finsko izbrisal iz zemljevida, kakor je Hitler naredil s Poljsko, ali ji pripustil nekaj samostojnosti in dobil ali si vzel le neke vojaške baze? Jaz mislim, da je nekomu po Fincih Stalin stopil na kurja očesa. In ta nekdo je — Anglež. Sicer so šli Cehi (Beneš) v London, Poljaki v Pariz. Ne vem, kako pomoč bodo našli. Gotovo pa ne bo nobene pomoči niti Cehom, niti Poljako'm kot Slovanom, le lcot Čehom in le kot Poljakom in morda iz vidika, da jih pri tem dobi Rusija med rebra. Že danes vidim, da svet, ki kriči, misli na med- narodne brigade po španskem muštru za Fince, in te brigade naj bi pred vsem tvorili inozemski Čehi in Poljaki. To je črno na belem. Končno bi bilo pri tem: Slovan zoper Slovana, ker pri vsem kričanju sveta ne gre toliko za napad velikega na malega, ker teh je bilo že prej dosti, gre pa za kričanje zoper slovansko Rusijo, naj potem kdo vidi v sedanji Rusija kaj slovanstva, ali ga ne vidi. Napadel je Lah, napadel Japonec, napadel Nemec. . .mirna Bosna, ampak napadel je Slovan — če se to vzame iz tega vidika — in ves svet kriči. Niti pri Poljski ni bilo kričanja na Rusijo, dasi je tudi "napadla," ker tam je bil poleg tudi Nemec, in pri Nemcu se ne kriči, ne pri Lahu, ne pri Japoncu, pač pa pri Slovanu. Recite, kar hočete. Za Finsko zbirajo in bomo zbirali po vsi Ameriki dne 17. grudna kot na "Finsko nedeljo." Prav, bom tudi nekaj dal. Ampak vidim: Rusi so potopili nemški parnik Bollheim, ki je iz Finske (vest je od 13. grudna) vozil žito v Hamburg. Čegavo žito? In dosti žita mora biti, da ga izvažajo. Dalje sem videl, da je iz Finske šlo 10 ton mesa na Norveško z opombo, da imajo dosti še za izvoz. Puzzling, ko mi nabiramo, da ne bo stradanji. ASSETS Cash on band.and Banks ........................$ 129,536.73 First Mortgage Loans ........................ 1,606,825.33 Loans secured by shares ..........................5,334.32 Real Estate sold on contract ........................................16,051.91 , Real Estate Owned.... 17,973.98 Judgements & Masters Cert..................7,173.31 Stock in Fed. Home Loan Rank & Govt, Bonds ................................................32,900.00 Office Building ....................19,630.81 Furniture & Fixtures 3,816.09 Deferred charges ............868.09 Accounts receivable.... 146.S0 LIABILITIES Repurchase or free shares „.;.:.................$1,440,928.00 "Dividends' on Investment shares ........................17,414.15 Adv. from Federal Home Loan-Bank.. 257,075.00 Taxes accrued on real estate owned ....................525.47 Accounts payable .... 1,766.90 Loans in Process..............5,447.01 Advances for taxes.... 1,534.41 Appraisal Fees ....................126.S0 TOTAL RESERVES 115,439.93 $1,840,257.37 $1,840,257.37 Uradniki in direktorji: MAX F. FISCHER, predsednik WILLIAM WEI MER, blagajnik PETER J. WILKIN, podpreds. EMIL A. BASENER, tajnik FRANK P. KOSMACH, pom. tajnik PHILIP C. NILLES — GEO. M. BECKER — HENRY HEEP — J. R, OSTF.RBERG 2116 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS BR, H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavltt St) Tel: Canal S817 CHICAGO. ILL. Listen to and Advertise over PALANOEGH'S YUGOSLAV RADIO FoJi Songs and Music Tamhuriiza Orchestra Stirtldfc V.'WAFI, TCvery Sunday 1 t« 2 536 S. Clark St., Chicago — Har. 300G nniiwiir. 0 Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1 OR.JOHN ,1.8MFTANA § OPTOMETRIST H 1831 So. Ashland Avenue feL Canal 0523 W Uradne ure: Tsak dan od 9. I zjutraj do 8:30 zvečer. Sl|IIIIBI!linilll!BIIII!BI)!liailllinil!!ll!l!!Bl!ll!ail!linillHlllin^ PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANI — Najboljši automobili *a pogrebe, krste in ženi to van J a, Mrtvaška kapela na razpojago brezplačno. — Cene zmerne. VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHICAGI vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini, Dr. sv. Štefana ŠTEV. 1, K. S. K. J. Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino. Odbor za leto 1939: JOSEPH OBLAK, ml. predsednik, JOHN PRAH, tajnik, ANTON KREMESEC, blagajnik. Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois