V LJUBLJANI, ponedeljek, 31. oktobra 1927. I T fi > \ JUiv It? A • Posamezna številka *>'•« 3-. bri tako obtožnico. Zato pa je naravno, da mora vsakdo dobro premisliti, predno «e odloči za tako obtožnico, kajti čim več neuspešnih obtožnic ho, toliko mani ho n pa vlaganje pomenilo. Ne more nihče tako vzeti \cio v učinek obtožnice, kakor tl-ti, ki vlaga površne in nekoukre-tizirane obtožbe. To napako pa ima Radičeva obtožba in da bi bila ta napaka tem bolj vidna, je na obtožbo'odgovoril Vukičevič takoj in tako dosegel še to, da se bodo morali demokrati odločiti o 11 jej tik po svoji spravni večerji. Pa g. Radič je hotel z obtožbo prisiliti demokrate, da se opredele, kakor da ne fci ! -il0 sto in sto primernejših stvari, n <»akor da že ne bi verifikacijska deba-so Radičevi argumenti inokrate.T4ia«?btodn-bin' ^ W"aiaii d°' hteva Radič od^T? '»kičevieu za-i i • • , , ni°kratov, da so nedo- sledni m da obsodil stvar ki so io pred kratkim odobrili m- ’ „ - , , , u- Ah g. Radie res ne culi, da zahteva preveč? Ali res ne ve, da tako ponavljanje istih predlorov "e more biti uspešno? Ali pa mu je pre- 0 govorenje tako v kri in meso, da go-v°ri zaradi govoren ja samega? Pa tudi sebi samemu škoduje Radič s ponavljanjem. Dan na dan čujemo iz Njegovih ust o nasilstvih vlade in sličnih 8>dih stvareh, ko pa se stvar v skupščini razpravlja, ni konkretnih obtožb, zfto ^ pa tembolj konkretnega sklepa skupščine, da se te obtožbe zavrnejo. Neuspeh na vsej črti, to je Radičeva obtožnica, še predrto1 je debata o njej zaključena. 36 govornikov pa je vseerio še pripravljenih in v petek se prične^ njihov govorniški turnir. Vsi zakonski načrti, ki So Atentat na predsednika grike republike. Atene, 31. oktobra. Ko se ja predsednik grške republike Konduriotis včeraj ob 8. in pol pripeljal z avtomobilom pred atensko mestno posvetovalnico, kjer naj bi prisostvoval seji atenskih borzijancev, je skočil pred avtomobil 30-1 etni človek in oddal strel na predsednikov avtomobil. Atentator je bil takoj prijet od stražnikov, ki so' stali pred posvetovalnico in pričakovali Kondurio-tisa. Sl' 'j velika množica lju- di, ki je hoh-ia navaliti na atentatorja, tako da se jo o dinji le stežka posrečilo rešiti atentatorja pre.l linčanjem. Konduriotis je bil takoj prepeljan v bolnico, ker je bil ves okrvavljen. Ugotovilo pa se je takoj, da ga krogla ni zadela, ampak da je rana od kosa stekla na avtomobilu, ki ga je revolverska krogla razbila. V preiskavi se je dognalo, da je prispel atentator 18. oktobra t. 1. iz Larisse v Atene in si najel stanovanje v malem hotelu, kjer je ves čas stanoval. On trdi. da je komunist, medtem ko policija sumi, da je v službi monarhistov. Konduriotis je prišel v mestno posvetovalnico, da bi otvoril kongres grških mestnih županov. Pred občinskim poslopjem je bila množica ljudi, ki si je nagledovala predsednike raznih grških občin. Atentator, ki je bil takoj odveden na zaslišanje, je izjavil, da nima nobenih soudeležencev in ne zv. ze s kako politično stranko na Grškem. Na vprašanja pa je dajal nejasne odg vore. tako da se dvomi, da bi bila njegova izpoved n-nična. Preiskava se vrši zlasti v tej smeri, ali je atentat v zvezi ■/, rojalističnim ali pangalističmm pok:■■•doni. Hišna preiskava v hotelu, kjer je stanoval, ni podala nikakega rezultata. Zdi se. da ni imel atentator nobenih osebnih zvez. v Atenah. V mestu vlada zaradi tega atentata veliko razburjenje. Včeraj so bile velike , demonstracije proti rojalistom in pan-; galistom. Beograd, 31. oktobra. Mnogi politiki, zlasti narodni poslanci so odšli iz Beograda, ker je skupščinska seja odgodena do petka. Iz Beograda so odpotovali tudi nekateri ministri, med njimi tudi dr, Spaho. V predsedništvu narodne skupščine je bilo včeraj ugotovljeno, da je vpisanih 30 govornikov, ki bodo sodelovali v diskusiji obtožnice proti Vukičeviču. Ker je dosežen sporazum, da se debata o tej obtožbi završi v petek, smatra predsed-ništvo skupščine, da se bodo mnogi govorniki odpovedali besedi in da bo na prih. sestanku šefov parlamentarnih skupin določilo, kdor se naj govori, tako da se bo lahko v petek zvečer prešlo na glasovanje. V imenu radikalnega kluba bo odgovoril na obtožbo Mihajlo Rankovič. \ imenu >pahove skupine ho govoril dr. tleh men. O Bebmenovem govoru je zna-im dosedaj toliko, da bo'ob tej 'priliki zlasti podčrtal stališče, na kalen- n ..e, muslimani proti Radiču in radičeveom. Reli men l>» ostro napadal radičevce if!e-de na Radičeve izjave, ki jih je ta dal v ! KONGRES PRIVATNIH NAMEŠČEN-! CEV. 'j. Zagreb. 31. oktobra. Včeraj je bil v Zagrebu kongres zveze privatnih name-. ščencev, na katerem je bilo zastopanih 100 predstavnikov in 70 organizacij. Pretresale so se razmere v vseh naših krajih in v -Srbiji. Kongr.es še ni dokončal svojega debi, temveč bo i rajal še nekoliko dni. Rezultat vrtite« v Kočevju, Kočevje, 31. oktobra. Včerajšnje občinske volitve so dale ta rezultat: Od 698 volilcev se je udeležilo volitev 589. Dobili so: SLS 68 glasov in 3 odbornike, Gospodarska delavska lista radikala dr. Sajovica 259 in 11 odbornikov, nemška lista 208 in 9 odbornikov ter lista SDS (dr. Joško Rajh) 54- glasov in 2 odbornika. Vprašanje državnih podtajnikov zopet na dnevnem redu. zadnjem govoru v narodni skupščini o muslimanih in njihovi politiki. V parlamentarnih krogih se sedaj o vladni situaciji manje govori, ker se smatra, da so vsa vprašanja odložena dotlej, dokler se ne završi razprava o obtožnici, ki je na dnevnem redu v narodni skupščini. V vladnih krogih pa se bolj go\ o-ri o postavljanju nekaterih podsekretarjev, in sicer za notranja dela, prosveto, šume in rudnike in agrarno reformo. Vukičevič bo to vprašanje rešil z naknadnim kreditom, ker so s finančnim zakonom ukinjena vsa podsekretarska mesta. Kot kandidati se imenujejo za notranja dela Stefanovič, za prosveto Smodej, /a šume in rudnike Kobasica. Vukičevič. je naprosi! muslimane, da določijo svojega kandidata za agrarno reformo. Najresnejši kandidat z to mesto je Kulenovič. Včerjšnji dan je vobče poteke! povsem mirno in ni bilo nobenih avdienc. Vukičevič se včeraj ni pojavil v svojem kabinetu. IZJAVA PRINCA KARLA. Pariz, 31. oktobra. Princ, Karol je takoj, ko je bil obveščen o vlomu v svojo vilo, dopotoval v Pariz in se je včeraj vrnil na severno francosko rivijero. Princ Karol je izjavil uredniku Iu-transigeantac, da je že večkrat naglašal, da se noče mešati v notranjo politiko Rumunije, da ne bi izzval zmešnjav in povzročil nasilja, a je treba omeniti, da bi smatral za izdajalstvo, ako se ne bi bil odzval pozivu muranskega naroda, če bi ga ta pozval v domovino, da se postavi na čelo države. Nekateri voditelji rumunških strank, v prvi vrsti Narodna seljačka stranka, so mi poslali razna priporočila, ki pa sem jih smatral še za nedozorela. To sem storil, ker sem mislil, da še ni prišel čas, da se izjavim. Nazadnje sem dal odgovor na la pisma, a je bil Manoile-scu, ki je nesel odgovor v Rumunijo, na meji prijet in obtožen zaradi veleizdaje. Zaprli so ga v vojaško ječo in ga bodo sodili po prelcem sodu. O tem lahko mislim samo to, kar more misliti vsak pošten in dobromisleČ človek. V Rurnuniji se uporabljajo diktatorske mere, a istočasno se trdi, da vlada v državi red in mir. Jasno je torej, da so te trditve lažnive in da bi rumunska javnost rada sprejela svojega princa, vlada pa s terorjem prepreča izražanje narodove volje. Očitajo se mi revolucionarne težnje, to pa ni res. Jaz samo čakam, da pride moj čas, ki vsekakor mora neki dan priti. KAJ SI VSE DOVOLI ITALIJANSKI KONZUL. Skoplje, 31. oktobra. Sinoči je bilo v francosko-jugoslovanskem klubu v Skopijo napovedano predavanje nekega francoskega potujočega profesorja. Profesor je omenjal v predavanju italijansko zunanjo politiko in očrtal neke njene poza izboljšanje uprave največje važnosti, pa bodo čakali na razpravo. In ko pride do razprave, tedaj ne bo nobenih 36 govornikov, tedaj se bo molče vse sprejemalo, ker geslo opozicije je, da govori, ne pa da dela. Če pa bodo volilci vsled tega gesla izrekli opoziciji nezaupanje, pa se bo zopet pričela beseda o nasiljih in vložena bo morda nova obtožba, da se neuspeh spremeni v popolno — blamažo. tezo in akcije. Med tem se je pojavil : italijanski konzul, ki je demonstrati Vil O \ zahteval, da se ne sme o Italiji govoriti. ! Predavanje se je vzlie temu vršilo. Ob- j činstvo, ki je zvedelo o teni invidentu, i je revoltirano nad tem postopkom itali- j janskega konzula, ki na vsak način sina- i tra, da se nahaja v coni -svoje suvere- ' nosti. i ”irONtIi?pTT CdiTaN S K E STRAŽE. Split, 31. oktobra. Včeraj ob 10. je bil otvorjen 1. kongres Jadranske straže. Kongres se je vršil v anordnem gledališču. Med drugimi je prisostvoval kongresu kot kraljevski odposlanec general Todorovič, nadalje so bili navzoči predstavniki vojaških in drugih oblasti, narodna obrana, Jugoslovanska Matica, Rdeči križ itd. Kongres je otvoril predsednik centralnega odbora Jadranske Straže Ju raj Biankini. Kongresu so bili poslani številni pozdravi. Popoldne je bila seja poedinih odborov, Danes in jutri bodo odbori na-daljevali delo. ZMAGA ČEHOV. Praga, 31. oktobra. Včeraj se je odigrata tekma med praško S nar to in dunajskim Rapidom za srednjeevropski coup. Tekma se je končala z izidom 6 : 2 v korist Sparte. i PROSLAVA FAŠISTOVSKE PETLET-! NICE. Rim, 31. oktobra. Tukaj in tudi v vseli ' večjih mestih Italije se je na svečan na-i čin proslavljala petletnica fašističnega f pohoda na Rim. V -Rimu se je vršila velika revija fa-■ šističnih legij z. rim. provinc. Pred Musso-I bijem je defiliralo okrog 20 tisoč faši-| stov. Po službenih poročilih je svečanost | potekla povsod v popolnem redu in mi-| ru. Na manifestacijah je bil povsod pre-čitan Mussolinijev proglas. V nekaterih mestih so bile inaugirirane javne delavnice, ki jih je v zadnjih letih izvedel fašizem. ZAGREBŠKE TEKME. Zagreb, 31. oktobra. Včearjšnje tekme so se izvršile z iznenadenjem v toliko, da se je Concordiji posrečilo premagati moštvo prvaka zagrebškega nogometnega podsaveza. S tem porazom je postalo vprašanje prvaka odprto. Prvenstvena razpredelnica se jo spremenila tako, da je Coiicordia s svojo zmago avanzirala na tretje mesto. Red je sedaj ta, da pride Croatia na 1. mesto, Hašk na 3., Concordia na 2, Victo-ria na 4., Gradjanski na o., železničarji na 6. in Derby na 7. Zagreb, 31. oktobrt. Včerajnšja tekma Concordia : Hašk se je završila z rezultatom 3 : 2 v korist Concordije, Železničarji : Derby 0 : 0. , Beograd, 31. oktobra. Včeraj je bila prvenstvena tekma med Jediristvom in Buskom ki je dala rezultat 3 : 2 v korist Jedinstva in Sokol : Slavija 2 : 0 v korist Sokola. Vukičevfrev odgovor Radiču. Na sobotni seji skupščine je odgovarjal Vu-kičevič Radiču in v glavnem de'al: Vsak obtoženec more odgovarjati samo za stvari, za katere je konkretno obtožen. Kdor pa prečita obtožnico, vidi, da je ta brez konkretnih dejstev in da vsebuje samo to, kar je že bilo navedeno ob priliki verifikacijske debate. Rezultat te debate v odboru in skupščini pa je, da so bili vsi mandati razen treh potrjeni. Poročilo verifikacijskega odbora pravi, da iz 25 volilnih okrožij sploh ni bilo nobene pritožbe. To je skoraj polovica vseh volilnih okrožij. Verifikacijski odbor je v svojem poročilu deial, da pritožbe niso bile dokazane. Samo to dejstvo, da iz 25 okrožij sploh ni bi- lo nobene pritožbe, dokazuje, da so bile volitve svobodne. Zlasti se povdarja, da je bilo nasilje v Bosni. Konstatirati treba, da je bila v Bosni ista žandarmerija, ko v Južni Srbiji, a od tu ni bilo pritožb. Ne gre, da-obtožnica navaja samo pavšalno, da so bila nasilja, da je bilo odstavljenih toliko in toliko občinskih komisarjev, temveč treba je navesti imena teh odstavljenih komisarjev, ker le tako je mogoče dognati resnico. Očita se mi, da sem dejal, da bo dobila vlada 11. septembra večino. Ali zahtevate od mene, da bi dejal, da bo vlada na volitvah padla? Mogel sem reči, da bo imela vlada večino, ker sem imel pozitivna fakta, ki so to dokazovala. Volilna vlada je bila sestavljena od dveh strank, ki sta imele 190 poslancev. Po volitvah je imela vstopiti v vlado še SLS s svojimi 20 poslanci. To je bilo število, ki je jamčilo za večino. Dalje, da sem dejal, da si naj volilci pripišejo posledice, če bodo glasovali proti vladi. V obrambi vladnega programa sem imel pravico apelirati na volilce, da izrečejo vladi svoje zaupanje. Obtožuje se me tudi vsled tega, ker sem dejal, da HSS ne more v vlado. Delaj sem, da je vlada sestavljena od radikalov in demokratov in da bo po-volitvah sestavljena tudi cd Slovencev in da manjkajo v vladi žal Hrvati. To sem govoril in to pravim še danes. G. Radič zelo dobro ve, da sem se jaz še tedaj, ko je bilo malo težje, izjavljal za prijateljstvo s HSS in da mora ona priti v vlado. Jaz in moji tovariši smo hoteli, da vidimo g. Radiča pri delu. In g. Radič je postal minister in na prvi seji vlade napadel dr. Stojadinoviča. Pred par dnevi pa je zahteval, da postane isti Stojadinovič predsednik finančnega odbora. Javna resnica je, da dela Radič vladi sitnosti, pa če je tudi sam v vladi in da ji dela ravno tako sitnosti, kadar ni v vladi on, pač pa njegovi tovariši. Prepričan sem, da niora računati vlada, ki se naslanja na g. Radiča, vedno na stalno krizo. Dokler se g. Radič ne izpremeni v temelju, tako dolgo ne more biti govora, da bi se moglo z Radičem delati. Tudi demokratska vlada, ki jo je podpiral g. Radič, je morala to občutiti. O. Radič je imel teden za tednom shode in ni pustil vladi, da bi le en teden preživela brez krize. Nato je govoril g. Vukičevic o znanem »razpisu« in je povdaril, da je vse tožil, ki so si ta razpis izmislili. Za časa volilnega- boja so bili vsi ministri na agitaciji, on sim je bil samo v banjalu-škem okraju 8 dni v agitaciji. Če je volitve j odločilo le nasilje, ali jim je bilo treba tali- j ko agitirati? Če so taki nasilniki, ali niso j mogli ostati lepo doma in prepustiti žandar- ' jem, da jim izvojujejo zmago? Ali vsi smo j vedeli, da moramo volilca prepričati, da je vladni program dober in zato smo hodili od hiše do hiše. G. Radič je zaključil svoj govor z besedami, da je obtožnica utemeljena. Ravno tako zaključujem tudi jaz svoj govor z besedami, da je obtožnica popolnoma neutemeljena. (Odobravanje vladne večine.) Macedonija — predsodek. V omejenem obzorju slarih kronovinskih razmer smo imeli med inteligenco posebno odlična, od manj odličnih službenih mest. Med duhovščino so veljale bogate fare, med ostalimi pa kraji ob železnici, lepi trgi in podobne prednosti. Malokdaj so up9Števali službo samo; to je bilo pač treba izvrševati, dobro ali slabo, kakor je kdo znal. Zalo so bili na slabem glasu nekateri deli naše domovine, d asi jih pravi ljubite^ prirode in življenja visoko ceni in je v njih srečen, kljub pomanjkanju tako imenovane družbe. Tako mesto je n. pr. Kozje! Le čitaj, kako je letošnji »Plan. Vestnik« opisal Kozje z okolico, in spoznal boš, koliko zasluži Kozje ime kazenskega mesta. Seveda! Če sodiš kraje j litrih vina, prometnih ugodnostih, ko li je treba vendar službo opravljati, in ne voziti se, potem je v Kozjem slabo. Taki in podob-ui argumenti pa niso merodajni. Kazenski kraji so n. pr. tudi: Črnomelj, in vendar je Bela Krajina pravi raj, — kdor ne postane pijanec, in tega mu ni treba. Dalje Lož enako po krivem! Kranjska gora! Seveda: če si podnevu v službi, a zvečer v gostilni pri pijači in igri, potem pa. Za odlična mesta so veljala le Ljubljana, nekaj krajev Gorenjske in Celje z okolico; in tako je povečini še dandanes. Najbolj srečnega se čuti, kdor more vse življenje sedeti edino v Ljubljani. So pač predsodki! Zato je ob prevratu nastala prava bojazen pred Koroško. Toda Koroško je lepo za one, ki se znajo ondi vživeti in ne merijo sveta po kranjskem vatlu; žalibog pa marsikdo ni sodil gori, zato so bili tudi plebiscitni uspehi taki. Ker so se hoteli v Ljubljani gotovih li']; di otresti in so se drug za drugim branili odpotovati iz Kranjske, so prišli gori večinoma sami prisiljeni ljudje. — Po ujedinje-nju je dobila slab glas Macedonija. Macedo-nije se ni bala le inteligenca, ž njo so strašili tudi kmete po Dravski dolini. Da ne bo treba »v Macedonijo einrukatk. je glasoval marsikdo proti Jugoslaviji. (Glej Enciklopedija SHS III, 490 b.) Tako mišljenje dokazuje omejenost planinskih dolincev in dandanes smo se stisnili na prostor Postojna—Zidani most. ko smo še nedavno sanjali o prostoru Čedad—Kotoriba. la kakršno je zemljepisno,, tako mišljenje je ■pri nas tudi zgodovinsko in politično. Nič razmaha! Kaj čuda: kakor presojajo uradi, tako presojajo osebe. — Macedoniia ni nikak strah za človeka s šil'Sim- obzorjem; pri nas pa se marsikdo ž njo hvali, kakor bi premagal vraga, ker je trenutno ondi služil. In vendar je dežela velike bodočnosti zase in za državo! Strah pred njo je žaljenje onih, ki že desetletja doli žive — in jih ni konec! Takoj po prevratu (1919) smo se veselili, da nas pošljejo doli; zlasti javni nameščenec, pa tudi trgovec, mora biti ondi, kjer ga potrebujejo in ne tam, kjer bi si zahotel. Lepe kraje zase, težko službo za druge — to ni junaško. Za plebiscita so naši bratje prišli k nam brez pomisleka, i mi moramo doli brez ugovora in jadikovanja. Vse življenje sedeti v lepem kraju, bi bilo pač lepo in prijetno; a to ni ne služba, ne možato. Kako je bila svojčas razvpita Bojna ali Dalmacija; dandanes ju posečajo tujci, a hotele zidajo spodaj mesto domačinov — Čehi in Angleži! Usodni dogodki « Romuniji. Ruinunija preživlja svoje najbolj kritične dneve. Zadnji dogodki, izjava princa Karola, aretacija državnega pod tajnika Manoi-lescu-a in koraki, ki jih je podvzela vlada, da prepreči eventualen izbruh ogromnega «ezadovoljstva, so ustvarili v Rumuniji dve fronti, fronto bratov Bratianu i njihovo najožjo bojarsko okolico in pa fronto celokupne opozicije z ogromno večino naroda ter princem Karlom kot zastopnikom dinastije. Vlada g. Bratianu-a je postala brezobzirna. Z željo, da reži svoj omajan položaj in zagotovi svoj monopol nad rumunsko državo, se oprijemlje vsakega sredstva. Vpeljala je najstrožjo cenzuro, proglasila je obsedno stanje, visoki državni uradi so zabarikadirani od tisočev vojakov v polni bojni opremi, aretacije so vedno bolj pogoste, vsako svobodno gibanje in politično delo opozicionalnih skupin je popolnoma ustavljeno. Ta strahovit in neznosen režim je izzval nenavadno veliko ogorčenje, ki je pričelo prodirati med narod in se z neverjetno hitrostjo širi med njim. Kritično stanje je doseglo tako višino, da je prav lahko mogoče, da bo prišlo do dosedaj v Rumuniji še ne- znanega spopada, ki bi mogel privesti do temeljile spremembe političnega življenja. Predstavniki rumunskih opozicionalnih strank so razumeli dalekosežen pomen današnjega momenta. Čeprav so ovirani na najostrejši način v svoji aktivnosti, se jim je vendarle posrečilo stopiti v tesnejši stik in najti podlago za skupno borbo proti vladi g. Bratianu-a tako v parlamentu kakor tudi med narodom. Gotovo je, da je tudi kraljica Marija zelo naklonjena spremembi sedanjega stanja v Rumuniji in povratku princa Karola v domovino. Kakor trdijo, je glavni razlog za to njeno stališče v tem, ker se je tudi kraljica končno prepričala, da je postala Ru-munija Igrača in inštrument v rokah bankirja Bratianu-a. To jo je tudi privedlo do sklepa, da se poravna s svojim sinom in da se približa predstavnikom opozicije v svrho skupne borbe proti oligarhičnemu in osebnemu režimu, ki ga brata Bratianu že od nekdaj izvajata v Rumuniji. Vse to daje zelo resen značaj akciji v korist princa Karola .in novim spremembam, ki jih narod iskreno želi. Politične vesti. parlamentarne straže, ki bo skrbela za red , v parlamentu in katero bo predsednik poklical lahko tudi v sejno dvorano, da odstrani b dvorane poslanca, katerega bi predsednik izključil od ene ali več sej, če se poslanec ne bi hotel sam pokoriti povelju predsednika. = Napetost med Davidovičem in Radičem. Kalcor se da sklepati iz nekaterih mest najnovejšega Radičevega govora, s katerim je Radič utemeljeval upravičenost svoje obtožnice proti Vukičeviču, se je »prijateljstvo« med Radičem in Davidovičem že močno ohladilo. Radič je rekel v svojem govoru med drugim, da so vlade ,na Ogrskem in v Bolgariji mnogo bolj evropske kakor pa vlada v Beogradu. Takrat je zaklical Davidovič: »To je pretirano, zelo pretirano!« — in je zapustil dvorano. Potem je Radič napadal Marinkoviča, kar tolmačijo demokrati kot napad na celo demokratsko stranko. Radič je namreč očital Marinkoviču, da je javno rekel, da so nove volitve edini izhod iz situacije, ako bi se dosedanja koalicija razdrla. Pristaši Ljube Davi-doviča smatrajo, da je hotel Radič s to trditvijo indirektno napasti tudi Davidoviča, od katerega da je dobil to informacijo. Sedaj tudi Davidovičevci poudarjajo, da je vsaka zve- [ za z Radičem nemogoča in da nikakor ni j mogoče ž njim napraviti skupnega bloka. Ra- j dičevci pa trdijo s svoje strani, da ta prelom f ni tako tragičen, češ da bi do tega itak moralo prej ali slej priti, ker je Davidovič pre- j malo odločen. , — Žid poslanec Beograda. Ker je pridržal j Boža Maksimovič sremski mandat, je postal beograjski poslanec šemajo Demajo, ki je Žid. »Židovske narodne Svijesti« iz Sarajeva konstatirajo to z veseljem in pravijo, da so s tem tudi Židje dobili svojega zastopnika v skupščini. = Kdo bo generalisimus rumunske armade? Rumunska vlada se je odločila, da imenuje za dobo mladoletnosti kralja Mihaela, kateremu je danes komaj 6 let, z zakonom nekega armijskeg agenerala za generalisima rumunske armade. Našli so ga v osebi najstarejšega rumunskega aktivnega generala Mardarescu-ja. Pravniški krogi trdijo, da ustava ne dovoljuje, da bi bil generalisimus kak general. Opozicionalne stranke smatrajo imenovanje aktivnega generala za generali sima kot veliko nevarnost za situacijo rumunske politike. Največja opozicionalna na-rodno-kmečka stranka je mnenja, da se ne sme vnašati nemira v armado in da bi bilo najboljše, če bi bil imenovan za generalisima princ Nikolaj. Istega mnenja je tudi druga opozicionalna stranka, vendar pa vztraja vlada pri svojem, to je: pri imenovanju aktivnega generala. Gospod Bratianu hoče pač sjnieti vse v svojih rokah. = Italijanska eskadra v Tangeru. Sredi preteklega tedna se je pojavila v Tangeru italijanska vojna eskadra pod poveljstvom Videmskega princa. Po svojem prihodu je priredil Videmski princ slavnostni banket, na katerega je povabil zastopnika maroškega sultana, ne pn tudi reprezentanta mednarodne ccne. Italijanska eskadra odstane v Tangeru več dni in bo tu slovesno praznovala peto obletnico fašistovske »revolucije«. Prihod italijanske eskadre v Tanger pomeni ostro demonstracijo proti Franciji 111 za španske zahteve v Maroku. V Franciji je povzročila ta fašistovska demonstracija, da so sedaj tudi zadnji prijatelji fašizma proti Mussoliniju. Sicer pa vsa demonstracija silno spominja na demonstracijo, ki jo je zaradi Maroka naredil pred vojno Vilhelm II., ko je poslal v Agadir križarko »Panter«. Tedaj je bil narejen začetek nemške izolacije v svetovni vojni in vse kaže, da bi tudi Mussolini hotel doživeti kaj sličnega. Francoski radikali za levico. Na kongresu francoske radikalne stranke so skoro soglasno sprejeli resolucijo, po kateri naj se stranke v notranji in vnanji politiki ne naslanjajo več na desničarje, ampak na socialistično levico. Resolucija podčrtava glede vnanje politike .potrebo pomirjenja v smislu sklepov v Locarnu. Ker se bodo v Franciji vršile državnozborske volitve spomladi leta 1928, tolmačijo sklep francoskih radikalov splošno kot začetek volilne kampanje. = Zaroka bolgarskega kralja z italijansko princezinjo. Kakor poročajo zagrebške »Novosti«, se je bolgarski kralj ob priliki svojega poslednjega bivanja v Rimu še zaročil z italijansko princezinjo Giovano. Poroka bo v prvi polovici prihodnjega leta. Za to zvezo se je najbolj zavzemal finančni minister Molov, ki je znan italofil in predsednik ita-lijansko^bolgarslcega kluba v Sofiji in predsednik podružnice italijanske komercijalne banke v Sofiji. = Angleški list proti Lloydu George-u. List delavske stranke »Daily llerold« piše z ozirom na zadnji govor Lloyd George-a zelo ostro proti njemu. List pravi da bi bil svet danes mnogo bolj miroljuben in da bi bil mir mnogo bolj zasiguran, če bi bil Lloyd George v Versaillich drug junak. Bivši angleški minister L. George je tudi nastopil proti angleški politiki napram Rusiji. Toda niti v, tej stvari nima Lloyd George čistih rok. Moralna in materialna podpora, ki jo je Lloyd George dajal belim v njih boju proti sovjetom je pač največ pripomogla, da so se angleško-ruski odnošaji tako poostrili. List končno pravi, da je vloga Lloyd Geor-ge-a v politiki podobna ulogi satana, ki se zgraža nad grehom. Svoj napad zaključuje lisi z izrekom: Mir more ustvariti samo državnik, ki ima zaupanje. — Zanimiv predlog za »Zvezo oblasti«. V | Beogradu se je vršila te dni zanimiva kon- j ferenca o načrtu za ustanovitev »Zveze oblasti« ki bi imela nalogo, da skupno zastora interese samouprav napram državi. Na dnevnem redu je bil tudi predlog, da se usta-novTvelik denarni zavod za vse oblasti, toda U predlog je propadel, ker bodo posamezne oblasti ustanovile svoje aomačezavode^Ske-nili na so izdelati načrt za »Zvezo oblasti , ki bo predložen vsem oblastnim zastopom - Da ni prišlo do sklepa, da se «st“n0^ skupen denarni zavod za vse , našem mnenju jako pametno. Zlasti 111 venci imamo z raznimi skupnimi blagajnami že tako lepe izkušnje, da se moramo z vso močjo braniti, da bi še tisto malo denarja, kar ga še imamo, tudi romalo neznano kam. Naš denar bo ostal pri nas doma. = Izprememba skupščinskega poslovnika. Sporazumno z vladno večino je sklenila vlada, da bo skupščinski poslovnik znatno iz-premenila. Vlada hoče z izpremembami predvsem pospešiti delo v parlamentu. Zato bo izpremenila velike določbe o proračunski razpravi. Izpremenila bo tudi neke določbe o nujnosti posameznih predlogov. Najbolj zanimiva pa je določba o ustanovitvi posebne PRED FUZIJO »HEIMWEHRA« IN BOJEVNIKOV V AVSTRIJI- 7 Dunaia noročaio, da se je pričelo s po-Kunoja porota ju, etičnih organizacij Bajanji za fuzijo dveh Jg^hra in udružl>. v Avstriji .msicer. He m poIi,i5no ZSSSŠSt . «» 14 .. i.. « inžnih nvstruskih kra- imeli cilj varovati koroško mejo pred Jugoslovani. Nasprotno temu pa so predstavljali ■tirolski ;,Meim\vehri«, ki so se razvili ped J vplivom perijodičnih bavarskih organizacij, nekako protifašistično stražo pri Brennerju. Razen teh narodnih organizacij se je ustanovilo na Dunaju, v Spodnji in Zgornji Avstriji in na Gradiščanskem (Burgenland) udruženje bojevnikov, v katerem se nahajajo večinoma bivši oficirji. To udruženje je nvaterijalno podpirano od visoke aristokracije, zlasti pa od vojvode Liehtensteina, predstavljalo v Avstriji čisto monarhistično organizacijo, katere glavni cilj je bil obnovitev stare avstrijske monarhije. Po julijskih dogodkih v Avstriji se je krščansko-so-cijalna stranka, ki je dosedaj simpatizirala z udruženjem bojevnikov, pridružila heim- . \vehrovcem. Fuzija obeh organizacij ne pomeni samo koncentracijo proti sociali?®" nih sil v Avstriji, katero krščansko-so#'; na stranka z vsemi močmi forsira, mww tudi okrepitev vpliva avstrijskih ligiti•^^is^o', na avstrijsko politiko. Prosveta. MATICA SLOVENSKA — PRENOVIJENA- Z veseljem smo vsprejeli vest o Slovenski Matici, ki dobi novo smer v popravljenih pra-vilih. Matica in Družba sv. Mohorja hirat!* že veliko let na pomanjkanju praktičnih, trgovsko izobraženih odbornikov, ki bi usmerili podjetja tako, da bi bila vzorno urejena ne le po književni vsebini, temveč tudi P? obliki in izdaji. Koliko let je treba čakati, predno izide celotno delo v posameznih sn°' pičili! Dr. Lampetovo modroslovje je ostal® sploh nedovršeno. Koliko let smo čakali na Slovensko zemljo in ker tiska Slov. Matica v različnih tiskarnah, so tudi posamezni zvezki tiskani z različnimi črkami. In ne le to-Priljubljene knjižnice (Knezova itd.) bi morale imeti enak format, enake črke, enak Pa' pir, enako debelost, sploh morale bi biti take, kakor se od knjižnic zahteva. Saj i®*!' mo pri drugih narodih dovolj vzgledovl bolje bi bilo, da se Matica nasloni na so^f nega knjigarja-tiskarja; ta naj bi zavodu ' skal in urejal knjige po nepretirani cenl kajti Matica sama z odborniki tega "J? ' učenost odbornikov ne zadostuje, freb? L,n kovne izobrazbe in prakse. Koliko založništev na Dunaju, v Lipskem, Berlin« itd., kjer bi Matica imela dober vzgled s lidnega, enotnega in modernega književnega izdajanja. Primerjaj razne leksikone, zgodovine, strokovne knjižnice, kako skladne so po ‘vsebini in obliki. Pri nas večkrat niti naslovna stran ni pravilna! Za vsebino naj bi Matica potrkala na vseučilišču; vseučilišče potrebuje za svoje publikacije dobro podjetje in Matica bi bila edino prikladna. Seveda Di morala opustiti 'leposlovje, ker je drugega nujnejšega gradiva v izobilju. Tudi Ri°Sr®!' ski leksikon bi bil moral postati skrb Matice, četudi ne oporekamo njegovemu sedanjemu mecenu, ki bo trdo delo ložje dovršil. Matici in vsem podobnim zavodom torej mnogo pažnje tudi na zunanjo oblft0 in točnost v izdajanju. Iz golega navdušenja in rodoljubja dandanes občinstvo ne kupuje več knjig. Prijatelj slovenske knjige. ROGOZEV USPEH V PRAGI. Kakor znano, je nedavno gostoval v Pragi član slovenske drame g. Zvonimir Rogo* v vlogi Hamleta, ter požel pri vseh praških listih laskave ocene in pohvale. Naši lisp so večji del že objavili sodbe praške kritike o gostovanju g. Rogoza; v naslednjem priobčujemo še kritiko, ki je izšla v legij0-narskem listu »Narodne obraz-eni«, pod naslovom ^ »Igralec dragocenih kvalitev«. »V češki predstavi Shakespearjevegn -Hamleta« v Narodnem divadlu je nastopit v naslovni vlogi kot gost Zvonimir Rogoz, prvi član ljubljanskega Narodnega gledališča. Spočetka, pod vplivom neobičajnega obiležja, deloma akademično hladen se i? razigral ta igralec nenavadnih kvalitet v sijajnih prizorih. V tretjem njegov razo»*?r z Ofelijo, njegova igra v prizoru z igralci ul na koncu dvoboj in smrt — te prizori ]e preplavljalo bogastvo izrazne in plastične geste, umetnost besede, visoka igralska kultura, absolutno obvladanje od autorj* dane snovi iz samega sebe. Dočim je krasn Mamletov našega Hohonta poln turobne, bolestne, mračne in temačne note, je Rogo&ov Hamlet našega Hohnta poln turobne, bo-ima roke, ki znajo govoriti. Kako lahkotno drži piščal, kateri primerja svojo dušo, kako drži lobanjo, z robom svojega plašča preko roke, ki tvori na ta način žalno draperi* jo, padajočo v bogati razgubanosti. Slok, * ubrvnim, izraza zmožnim licem in muzikalnim, popolnoma in z nežnim umetniškim občutkom obvladanim glasom, je podal geha O11' di cvetličnih darov) deležen predvsem na® pomemben gost. inleresantnosti. Avstrijci ^ — " “pili po prevratu v južnih avstrijskih krajih v posebnih okoliščinah, ki so jun ludi daV njihov poseben značaj. Tako so se na 1 riiner osnovali »Heiimvehri na Koroškem v času plebiscita na Južnem Koroškem in so širite »Narodni Dnevnik«* I. P. Pismo iz Zagreba. Mirogoj. Že teden dni visi nad Zagrebom temno sivo nebo, iz katerega se od časa do časa vlije droben, gost dež. Dan vseh mrtvih ni daleč, zato roma Zagreb v teh dneh na grobove, da jih popravi, preuredi in okrasi. Električna, ki vozi od Jelačičevega trga po dolgi Novi vesi tja gori, je vedno polna. Vsak nosi v rokah cvetje, krampič ali lopatico. Zagreb je napolnjen zdaj tistega jesenskega cvetja, ki je sicer lepo v barvah, ampak brez srca. Tudi vrtnice med krizantemami in georginami se nam zazde bolne, umirajoče... Zagrebški mirogoj je bil gotov 1. 1876. Od tedaj pa do d;meg je našlo tam gori zadnje Počivališče skoraj toliko ljudi, kot jih šteje danes Zagreb živih. 96.000 jih je že pokopa-i '• Z Zagrebom se razvija in Siri od leta “° teta tudi mirogoj. jfodil sem pod arkadami, pod katerimi so Pokopana telesa duševnih hrvatskih izbran-C6y. in pa telesa onih, ki so šteli med izvoljence materijelnih dobrin. V odelku za Katoličane pod arkadami prvači med spomeniki po umet. vred. gotovo spomenik nad grobnico rodbine Mallin St. Kodverski. V bronu izdelan seljak je to v naravni velikosti, odet v zagorsko seljaSko nošo. Krasno delo, zamišljeno in izpeljano po B. Fran-gcš-Mihanovitu. Nekaj posebnega je tudi relief v bronu nad Arkovo grobnico. Angelske glave so tu, združene v pogledih neumrljive ljubezni. Mimo Preradovičeve grobnice z nagrobnim spomenikom iz marmorja, vodi pot naprej do oddelka pravoslavnih. Tudi v tem oddelku je mnogo lepote in bogastva našlo izraza v nagrobnikih. Noge so se mi ustavile pri enem. Koncepcija spomenika je šablonska: žalujoči ženski genij, naslonjen na grob. .Materija! je dragocen: črni marmor in bron. To je dom mrtvih rodbine generala Gojka A. Djuriča. V marmornati vdolbini stojita na črnem marmornatem podstavku dva kipa. Dve mladeniški glavi ste to, zelo druga drugi podobni. Ena se mi zdi zelo ''•nana. Mislil sem, kje sem že srečal ta obraz. Pa sem se spomnil na Rodinov doprsni kip mladega francoskega pesnika Rim-baou-a. Da, to je on! Tak je bil osemnajstih11! francoski fant takrat, ko mu je žena \erlain-a ©čistila glavo uši, in je potem z njenim možem zapustil Pariz in domovino. 10 ciganskih potih sta odšla v tujino, mileča, da bodeta s pesmimi v srcih in na ustnih osvojila svet. Tudi obraza teh dveh l ipov sta tako polna zdrave mladosti, da si more filovek živo predstavljati ta dva mladeniča v tistem trenutku, ko sta z maturitetnimi spričevali v žepih pogledala v svet ne drugače, kot sta gledala vanj dotedaj. Širok in velik je bil in pot jima je bila lepa in bela. O vsem tein pričajo smejoče se njiju oči in mladeniško prešerno zarezane ustnice. Toda, poslušajte, kaj nam pripovedujeta ta dva mladeniča: Na razstanku težkom s dom«vinom svojem, iz oSLnske kuče pošli smo u nadi, a umrli tužnom izgnaničkom smržen i još tako mladi! Al’ opet nas evo iz francuske grude roditeljska ljubav otadžbini vrača te ovde u miru, sad zajedno spimo kao verna brača. 1 čekamo na vas, roditelji mili, kad čete se zemnih razrešiti uža, 1 H nama u lepši preseliti život, 11 kom nema suza! Tako govorita ta dva mlada Srba maturanta, katerima je med vojno zahrbtna bolezen ugasnila mlado in svežo luč življenja, ljubezen starišev je pripeljala mrtvi telesi iz Francije v Zagreb. Tu zdaj počivata sredi domovine, ki se je razširila do Triglava in Jadranskega morja. Kako vaju je škoda! m v,lovskem oddelku osvoji na hip obiskovalca mojstersko moderno Frangešovo delo nad grobnico Mayer-ov. Dva židovska žalujoča starca v naravni velikosti. Močna stvar je to! Delo je mnogo pozneje izdelano kot prej omenjeni žalujoči seljak. Obe deli pa ste v ponos galeriji nagrobnikov pod arkadami mirogoja. Tudi Izven arkad na obširnem pokopališču se nahaja nad marsikaterim grobom delo umetniške vrednosti, -tako da sprehod med grobovi v tem oziru ni zastonj.'^ Tam sredi pokopališča je obširno polje, vse posejano s samimi povsem enakimi grobovi, v katerih zemljo so zataknjeni sami majhni, leseni, črni križi. Le^ tupatam se dviga kamenit spomenik ali železen križ. To je obširno polje vojskine smrti. Siva uniforma je pokrivala telesa pod temi grobovi. Tudi grobovi so uniformirani z zeleno rušo in majhnimi, črnima križi. Poleg tega polja leži drugo, podobno. Na tem polju so grobovi večji in na vsakem je nekaj cvetja. Križi pa so sivi, leseni. To je polje izorano i sjeinenom zasijano. U dan žetve polje ovo bit če polje ijiljanovo. V teh grobovih počivajo tudi vojaki: usmiljenke. .Napisi na križih pričajo, da je večina njih legla rano v grob. Dolga in široka je pot med zagrebškimi grobovi. i'a je lepa ta pot. Človek postane miren v objemu grobnega miru. Čez teden dni P** ^ tu vse polno cvetja in luči. Vsak grob bo okrašen. Vsak? Oh, ne! Tujih je tudi mnogo, mnogo pozabljenih (Pri odhodu z mirogoja sem srečal pogreb, laksnega se našem videl, tudi med vojsko ne. Mah zvonček pri vhodu na pokopališče je zvonil. To zvonenje je edino, kar je na zadnji poti za vse — bogatine ali siromake — enako. Od mrtvašnice sem sta pripeljala dva lanta na majhnem ročnem vozičku zaprto, 'iz surovih desk zbito krsto. Poleg te krsti vjamo. Moš s krampom in lopato je za-majhna, majhna. Za vozom je stopal možakar z lopato lin krampom na rami. Pred vozom ne križa in ne duhovnika. Samo zvonček je pel dokler ni čudni sprevod zavil na pokopališče. Daleč tam doli je bila izkopana jama. K nji sta fanta pripeljala voziček. S smehom na obrazih sta spustila obe krstiv jamo. Mož s krampom in lopato je začel zasipati, fanta pa sta voziček odpeljala. Jama je bila kmalu zasuta z mastno, ilovnato zemljo. Končano. Med tisoči samo en grob več, od nikogar spominjan, zato od nikogar pozabljen... Če bi bil človek slikan, bi naslikal ta pogreb. Moment, ko sta fanta smeje se spuščala v grob kosti. Ali pa bi človek napisal črtico o materi samomorilki, M je vzela seboj sad ljubezni... Morda je bila ta ljubezen tako velika, da tisoč src, katera počivajo v isti zemlji s to materjo, celo njih življenje ni občutilo niti drobec od take ljubezni. Toda, kdo bo pisal dandanes o samomorilkah in ljubezni 1 Prvo je že tako vsakdanje, da ni več interesantno; drugo pa je nekaj, o čemer govore samo Se banalni pesniki. Svilene nogavice, kino, avto in bar — to je dandanes ljubezen. Dekle v svežem grobu je pa morda mislilo, da je tisto ljubezen, kar ji je govorilo srce. Odkod si pa bilo dekle doma? Tam zunaj ob dolgem pokopališkem ziidu je semenj jesenskega cvetja. Cele košare samih rož. iZa košarami pa stoje živi cvetovi brhkih Zagork v belih, platnenih oblekah s pisanimi rutami na glavah. Lepa in zdrava so ta dekleta. Mlad, močan tržni uslužbenec pobira od njih štantarino. Eno 'izmed mladih vščipne v brodico in jo zapeljivo vpraša: Zašto se me bojaš? Mlada se mu nasmeje in mu pokloni cvet iz košare. Smeh dn življenje, čeprav je nebo dolgočasno oblačno, čeprav so tam zadaj sami grobovi in čeprav ni daleč dan vseh mrtvih. Kaj jih briga, ko pa je v srcih življenje! Nastanite« beguncev v Grčiji. (Dalje.) Begunec pa ni dobil samo zemlje, če na zemljišču ni bilo hiše, so mu jo postavili. Dobil je razen tega poljedelsko orodje — če ga še ni imel — in živino. Begunski urad je po potrebi razdelil govejo živino, bivole, konje in ovce. Poljedelci so dobili po eno govedo ali enega konja, le v redkih izjemah (i.va, ovejerejci 20 glav ovac. Goveda so uvo-iz sosednjih balkanskih držav, iz Male Kipra. Komisije specialistov ______________"Savnikov so jih pregledale, pred- no so jih izročili beguncem. Konje je Begunski urad nakupil v srbski Makedoniji, v Slavoniji, na Madžarskem in v Karpatih. — Splošno so konje razdelili po naravi tal, na katera so bili navajeni. Majhne, a krepke konje iz Karpatov so porazdelili po makedon-j skih gorah. Njih vztrajnost so Angleži visoko cenili v burski vojni, pa tudi Francozi za časa zadnje vojne v Maroku. Enako so ,po gorah razdelili konje iz srbske Makedonije in iz Bosne, ki so žilavi in s pičlo hrano zadovolj- ni. Slavonske in madžarske konje pa so dobili begunci naseljeni po nižinah. Toda nakupili so v inozemstvu le konje, ki ne merijo nad 147 cm, ker begunci še nimajo sredstev, da bi redili visoke konje. Osle in mezge je Urad nakupil deloma v Grčiji, deloma v Italiji in na Kipru. Vlada pomanjkanje teh živali, ki so neprecenljive vrednosti za skalnato gorovje, toda njih cena je zelo visoka. Prešičev pa Urad ni preskrboval. Vsa razdeljena živina je bila zaznamovana z neizbrisnim znakom, tako da je nje prodaja nemogoča. V slučaju, če se kljub temu proda, se krivci strogo kaznujejo. Na večih mestih so bile ustanovljene živino-zdravniške postaje in žrebčarne. Na tisoče živali je bilo cepljenih proti raznim boleznim in boj zoper nje se je vršil zelo uspešno, kar je razvidno iz tega, da je število živine zelo narastlo. Begunski urad Društva narodov je naseljencem sploh v vsem pomagal, kjer je mogel: posojeval jim je denar za življenje, za nakup orodja in za zgradbo hiš; v krajih, kjer je bila voda daleč, je dal vrtati arteške vodnjake. Vrtanja so se v večini slučajev izborno posrečila in mnogo vasi imajo sedaj studence, ki dajejo obilno vode (od 30.000 do 150.000 litrov, da celo 200.000 litrov v 24 urah). Ko so bili naseljenci nastanjeni, se j« začelo novo, živahno življenje po vsej Grčji. Priseljenci sami so se gospodarsko krepko organizirali, ustanovili so gospodarske zadruge in Begunski urad jih je tu podpiral, dobro vedoč, da bi se iz'revščine in lakote prav lahko razvila anarhija. Danes obstoja v Grčiji 571 begunskih poljedeljskih zadrug in ena šola za .izsolanje zadrugarskega o&ob-ja. številke govore! Zadruge dobavljajo najrazličnejše predmete: poljedelske stroje, hišno opravo in v začetku na stotine ton žita za setev, na sto, tisoče trt iz Amerike in na tisoče vreč umetnih gnojil. Druge so skupno prodajale pridelke svojih članov, ali pa gradile an popravljale hiše. Begunci so se podali z izredno pridnostjo na delo. Obdelali so mnogo neobdelane in nerodovitne zemlje, tako da se je površina posejane zemlje v Grčiji v zadnjih štirih letih potrojila. Uvedli so v deželo nove pridelovalne metode in jih priučili domačinom in tako izboljšali kakovost poljedelskih in drugih proizvodov. Reja sviloprejke, vinogradništva in sajenje duhana se je prav posebno razvilo. Vsled beguncev je pridelek petkrat večji. Ponekod je bila poljedeljska kolonizacija naravnost strahovito težavna. Izgledalo j«, kot bi se bilo vse zarotilo zoper njo: zemlja, pa tudi domačini, ki so se 'branili beguncev, to pred vsem v Makedoniji in Tra-kij.i. Ni bilo dovoznih cest do novih selišč, ni bilo mostov čez reke, vreme je nagajalo pri zidanju... Včasih je bi ploložaj v astmi obupen. Naseljenci so se začeli baviti s sajenjem različnih rastlin. V Makedoniji so začeli saditi bombaž, predvsem v dolini reke Stry-mona. Danes stoji tam že deset tkalnic. Tudi .konopljo, ki je zelo dobičkonosna, so začeli saditi, enako vrtnice, iz katerih se izdeluje rožno olje. V starem veku je bilo makedonsko rožno olje znamenito in še danes vrtnica preživlja nekatere pokrajine v Perziji in Indiji in dolino Kazanlik v Bolgarski. Begunci iz Anatodije ,in Bolgarske so spe-cijalisti v gojenju vrtnic. Begunski urad je poslal komisijo agronomov v Bolgarsko, da tam nakupi sadike vrtnic, a na pritisk domačinov je bolgarska vlada prepovedala izvoz. Komisiji se je kljub temu posrečilo spraviti nekaj grmov čez mejo in ustanovila je v Grčiji drevesnico za vrtnice. Prvi poskusi so se izborno obnesli v Karadžovi in v Verriji, kajti podnebje in tla so za to zelo ugodna. Komisarji društva narodov so uvedli med novimi naseljenci v zapadni Makedoniji tudi sajenje žafrana, ki je zelo redka rastlina, a se uporablja v drogerijah in kot začimba. Ta žafran je boljši kot francoski in španski in prinaša naseljencem lep izkupiček. 'Servijske češplje so bile znamenite po vsem Orientu. Vojna je sicer uničila drevesa, a pribežniki so rešili češplje in jih v no- vi domovini nasadili. Neki dan jim bo ta znamenita vrsta prinašala spet obilo dobička. V grških mestih je dosedaj primanjkovalo sočivja. Med begunci so bili premnogi vrtnarji iz okolice Smirne in Carigrada, ki so napravili zelenjadne vrtove in sedaj zalagajo cele pokrajine s prvovrstnim sočivjem, j Bolgarski in maloazijski begunci so pri-i nesli v severno Grčijo trto, ki tam zelo dobro uspeva, pa tudi v južne kraje, kjer je ! vino doma, so prinesli žlahtne vrste trt, ta- ko da so itak že visoko grško vinorejo še bolj dvignili. Begunski urad tudi zelo pospešuje svilorejo, ki se pa le počasi dviga. Grški dulian je svetovnoznan. Najboljši se prideluje v Trakiji, v okolici Ksantija, v srednji Makedoniji v pokrajinah Kilkis, Lanzada, Halkidike, in v vzhodni Makedoniji v okrajih Serres, Drama in Kavalla. Begunci so začeli saditi duhan v velikem obsegu tudi po drugih pokrajinah, kjer prej še ni rastel. Uspeh je bil naravnost presenetljiv: pred prihodom pribežnikov 1. 1922 je Grčija pridelala 23 in pol milijona kilogramov tobaka, leta 1925 pa 00 milijonov. Od tega so izvozili 42,2000.00 lig (po poprečno 45 drahem) za 1.S99,000.000 drahem. (Dalje prih.) LOVSKI KONGRES V LJUBLJANI. V soboto dopoldne se je pričel v dvorani mestnega magistrata letošnji jssenski kongres vseh lovskih udruženj iz cele države. Središnjo upravo Saveza lovačkih udruženja u kraljevini .SlIS so zastopali: njen predsednik g. dr. Milan Stojadinovič, mini Mejil. r., Beograd; podpredsednik g. dr. Milovan Joričič, banski svetnik, Zagreb; tajnik mg. g. Vojko Koprivnik, višji inšpektor ministrstva za šume in rude, Beograd- Blagajnik g. Bojovič, polkovnik v pok. je bil zadržan in je poslal pismeno poročilo. Navzoč je hil tudi član nadzorstva ing. g. Milan Ma-rinovič, viš. inšpektor ministrstva za šume in rude. Za Savez Lov. Udr. za Vojvodin« so prišli g. Jovan Lakič, podžupan Novega Sada; g. dr. Miloš Vlahovič, advokat iz Starega Bečeja in g. Djordje Gajin, direktor iz iNovega Sada. V imenu S. L .U. za Bosno in Hercegovino se je udeležil g. dr. Dragutin Turkovič, svetnik vrhovnega sodišče v Sarajevu. Za S. L. U. za Hrvatsko sta bila navzoča g. dr. Milovan Joričič in ing. g. Jovan čeovič, višji šumarski svetnik. Slovensko Lovsko Društvo sta zastopala g. dr. Ivan Lavrenčič, odvetnik in Ivan Zupan, ravnatelj dohodarstvenega urada iz Ljubljane. Za sekcijo S. L. U. Maribor je bil prisoten g. Rajko Boltavzer. Predsednik Središnje uprave g. dr. Stojadinovič je izrazil svoje veliko veselje nad tem, da se vrši letna skupščina ravno v Ljubljani. Naglašal je lepoto Slovenije, njene divne gore, visoko kulturo, čistoto vasi in mest, raznovrstnost divjačine in vzorna lovišča. Pred prebodom na dnevni red je predlagal, da se odpošlje udanostna brzojavila Nj. Vel. kralju v Topolo in pa pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku g. Vukičeviču, 'ki je znan dn strasten lovec in g. Mioviču, ministru za šume in rude, kar je bilo soglasno sprejeto. V imenu mestne občine ljubljanske je pozdravil vladni komisar g. Mencinger, v imenu obolega velikega župana pa vladni svetnik g. Šivic. Sledila so poročilo predsedstva, tajništva in 'blagajnika, ki jih je kongres vzel na znanje. Nato so izročili navzoči delegati svoja pooblastila tajniku v svrho verifikacije, nakar se je pričela interna seja. Ob 1. uri se je vršil v beli dvorani hotela »Union« na čast gostom svečan banket. Popoldne so se gostje odpeljali na Jezersko na lov na divje koze, na katerega jih je povabila družba Kokra-Jezersko. NOVA ZABAVNA KNJIŽNICA ZA MLADINO. Urejuje in izdaja A. Kosi. I. in II. zvezek. — Mladinski pisatelj Anton Kosi v Središču, ob Dravi je urejeval in izdajal v letih 1890’ do 1910 mladinski zbornik »Zabavna knjiž- nica za mladino«. Izšlo je skupaj 14 zvezkov v 46.000 izvodih, kar svedočd da je bil ta zbornik zelo priljubljen. Lansko leto pa se je odločil Kosi za izdajo »Nove zabavne knjižnice za mladino« od katere ležita sedaj dva snopiča pred nami. Ta mladinski zbornik izhaja v nedoločenih rokih (navadno vsako leto po en zvezek) ter prinaša našem mladim ljudem dokaj primernega čtiva v daljših in krajših pesniških in prozaičnih sestavkih, kakor nar. pravljic, pripovedk, basni, legend, pregovorov, gospodarskih in drugih nasvetov, kratkočasnic, zabavnih nalog itd., torej gradiva, ki ne zanima samo otrok, marveč je i za odraslo preprosto ljudstvo koristno dn izpodbudno čtivo. — Mi »Novo Zabavno knjižnico za mladino« toplo priporočamo šolam, prosvetnim društvom in stari-šem ter mladinom sploh. Delce se dobi pri izdajatelju v Središču ob Dravi ter v vseh večjih knjigotržnicah. Cena izvodu Din 7.50. o; Arkadij Averčenfc LOVEC SLONOV. Sedel sem v kavarni • naslonjalom in cul, kako rje ma.?,u z V1S JV! pripovedoval: 36 mehko za men0J »Ko sem v Ameriki lovil slone € Pogledal sem čez naslonjalo in zagledal Plavolasega mladega moža z dvema krasnima jnladima damama. Poslušali sta ga z odpr-llJni ustmi in iskrečimi se očmi. »Moram vama reči, mladi dami, da se anierikanski sloni odlikujejo s posebno divjostjo.« Moje resnicoljubno srce ni vzdržalo več. skočil sem pokonci, se približal damama, Poalravil m rekel, malo sklonjen k mlademu možu: »Dragi goskod, vi lažete! Laži ne prenašam.« Mladi mož je planil kvišku: »Gospod! Za to žalitev zahtevam zadoščenja!« »To je druga stvar. - Zakaj' ste damam lagali?« , »Pravil nama je,« je dejala dama s plavolaso glavico, - »da je v Ameriki lovil slone.. ,< »Milostljiva, popolnoma so mi razumljivi vaši športni interesi, toda v Ameriki ni slonov. Sloni žive v Aziji dn Afriki.« »Kaj pravite? In ta gospod nama je pripovedoval, da je v Ameriki ubil dva slona.. s Potem je pač lagal.« »Gospod!« je obupano vzkliknil mladi mož. »Za to žalitev mi boste dali» zadoščenje!« »Na razpolago sem vam. Vendar kljub tenu v Ameriki ni slonov!« Ena od dam se je veeslo zasmejala. Mladi mož je vzel vizitko iz žepa in mi rekel: »Pričakujte jutri moje sekundante!« Spoštljivo sva se pozdravila in se razšla. Jaz nisem boječ človek, toda dvoboj je dvoboj in s takimi stvarmi se ne smemo šaliti. Moral sem poiskati sekundante, iti k notarju, napraviti testament in vse potrebno urediti. Zvečer sta prišla moja sekundanta. »Vse je v redu. Jutri zjutraj ob sedmih. Pištole! Nasprotnik je takoj sprejel naše pogoje.« | Okrog sedmih zjutraj sem prišel z mojimi sekundanti na mesto dvoboja. Približno de- | set minut pozneje 'je prišel moj nasprotnik s svojimi zastopniki. Odšteli so korake in izročili samokrese. . Ko sem stopil na svoje mesto in dvignil pištolo — sem začuden povesil roko. »Čujte,« sem zaklical svojima sekundantoma, »je to isti gospod, pri katerem ste biu včeraj?« »Gotovo! Z njim smo se o vsem točno dogovorili.« »Poda ta je kostanjev, moj nasprotnik je bil plavolas. Isti pogovor se je razvil na nasprotni strani. .Hudiča! je zakričal moj nasprotnik. iKdo je ta mož, ki stoji tam s pištolo v roki... Danes ga vidim prvikrat!« Moja zastopnika sta bila ogorčena. Planili so k mojemu zastopniku. »Dovolite, sva bila včeraj pri vas ali ne?« »Gotovo. — Mislil sem — da sta prišla gospoda po naročilu mladega moža, ki me je pozval. Mojega vis-a-vis pa ne poznam. Ta gospod mi je zelo simpatičen. Dober dan. Kako vam gre?« »Hvala, dobro!« sem odvrnil. »Recite mi, je to vaša ivzitka?« »Da! Dal sem jo nekemu plavolasemu gospodu z modrimi očmi, ki tako sijajno laže.« . »Da... Pravil mi je, da je bil prijatelj Sare Bernhard, da si je zavoljo njega zlomila nogo in da Poincare-ja tika. Tedaj sem ga pograbil za vrat in vrgel iz sobe!« »In meni je pravil, da je v Ameriki lovil slone!« Razgovorila sva se, se potem peljala v neko restavracijo 'in preživela prijeten dan. Ko sva pozneje roko v roki hodila po ine-slu, me je moj novi prijatelj naenkrat zgrda-bil za roko in nervozno kliknil: »Glejte... tam gre!« »Kdo?« »Poincarejev prijatelj dn lovec amerikan-skih slonov.« Šla sva za njim dn čula, kako je pravil svoji spremljevalki, neki srčkani dami: »Milostljiva, dvoboj ni za mene nič novega. Zadnje dni sem pozval dva gospoda, toda niti eden mi ni poslal svojih zastopnikov ... Sedel sem dva dni doma dn zaman čakal... Rad imam ščegetanje živcev ... Ko sem bil na škotskem, sem trikrat preplaval slap Niagara ...« . Glasno sva se zasmejala in pustila lovca slonov iti svojo pot. Dnevne ves' (£$■ V- Onim v tuji zemlji. In vi, na Piavi, kako je vam? So še spominjate, kako je bilo? Od Kobarida do Piave — kratka pot, veselo razigrana, toda težka, drzovita od Preboja po ravni poli k Zmagi. 0, bratje, na ravnem potu vas je doletelo, se še spominjat«? Povejte nam, kako vam je? 0, ubogi, ni potreba govoriti: tišči vas svinčena peza globoko v robstvu, težka je odeja, ledenohladna, tlači jo Napuli, na njej odejo, le Jeza je ostala nam ... odejo, le peza je ostala- nam ... Čujte, znova kliče bojna tromba, kliče, poje glasneje in glasneje, a je komaj omagal zadnji vzgon svetovnega plamena. Čujte, Napuh vihti skrhan meč, vihti, izziva, se rega v lice naši Jezi in podneta nov ogenj na žrtveniku. Napuh si je prilastil našo last in v zasmehu izziva k novemu Caporettu, izziva v globino vaših grobov, bratje ... Mirz vami, bratje, Mrtvih dan je zopet tu, desetič tu. Naj vam prižgemo skromno lučko na pozabljene gomile, če niso že oskrunjene ceste... O bratje, lučke vam prižgimo in molimo za vas in zase. Za vas prosimo pokoja, miru, pokoja, zase prosim«, naj nam silni Bog krvi ne ohladi ... Lučke, lučke vam v spomin, a nam ne daj skoprneti v molku, večna Sila ... Tiho, tih«, bojna tromba, tiho, napihnjeni Napuh, — Mrtvih dan je tu ... Mtč. — Cenjenim naročnikom sporočamo, da smo v svrho poravnave tekoče naročnine današnji številki priložili položnice. One cenjeno naročnike, ki so za vnaprej plačali, prosimo, da bi oddali položnice svojim znancem in prijateljem, da se na naš list naroče. — Redukcija srezkih šolskih referentov. Tudi v Srbiji, Stari Srbiji, Vojvodini in Črni gori je reduciranih več srezkih šolskih referentov, tako da ostane v omenjenih pokrajinah vsega skupaj 70 referentov. Redukcija je bila izvedena v smislu finančnega zakona za leto 1927/28. — Vsak šolski upravitelj mora imeti svoj razred. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da mora imeti vsak šolski upravitelj tudi svoj razred. Izjeme so dopustne samo na šolah* ki imajo več kot 15 oddelkov. — Učiteljski abiturijenti se ne sprejemajo v službo pred 21. letom. Prosvetno ministrstvo je sklenilo, da se absolventi učiteljišč pred 21. letom starosti odslej ne bodo sprejemali več v službo. Tudi oni abiturijenti se ne bodo več sprejemali, ki so z 21. letom spoznani kot nesposobni za vojaško službo. — Minister prosvete pozval učitelja na odgovor. Zaradi svojega govora na skupščini UJU v Skoplju, je bil od g. prosvetnega ministra pozvan na odgovor učitelj Konic. Kot poroča ^Učiteljski tovariš«, je izvršni odbor UJU .razpravljal na svoji seji o tej zadevi ,in sicer v smeri, da se taki slučaji preprečijo, posebno, ker so bili izneseni že ostrejši govori na raznih skupščinah in se zaradi tega proti govornikom ni nikdar nastopalo. — Avtomobilna zveza Brežice—Novo mesto. Ker se s 1. novembrom t. 1. spremeni vozni red na progi Ljubljana—Novo mesto, _ . _ bo od tega dne imel poštni avtomobil iz No- .> ne bo treba sprejeti neke madžarske depu- vega mesta v Brežice zvezo od vlaka štev. , tacije, ki jo namerava poseliti in prosm, Korene, Angela Lečnik, Ignacij Mlačnik, Ivanka Prosenc, Ljuba Pirkmeier, Maksim Rožman, Ljudmila Senčar, Jerina Slapšak, Slavko Strmšek, Fortunat Turk, Marta Vrhovnik. Francka Zorec, Tomo Žargaj, s. Bernardeta Novačan in s. Emanuela Zunkovič. — Iz prosvetne službe. Nameščeni so: dr. Franc Čibej in Mavricij Bergant na moškem učiteljišču v Ljubljani, dr. Stanko Gogala na ženskem učiteljiščuv Ljubljani, Rihard Aplenc pa na učiteljišču v Kastvu. — Iz prometne službe. Vpokojen je načelnik prometnega oddelka pri generalni direkciji Dušan Trifunovič, pri ljubljanski direkciji železnic pa so vpokojeni: Ivan Brodnik, Viiktor Vogrin in ivan Puhar. (Namesto vpokojenega inž; Popoviča je imenovan za pomočnika prometnega ministra dosedanji direktor uprave za gradnjo železnic inž. Ognjan Kuzmanovič. — Umrl je v soboto zjutraj v 'ljubljanski j bolnici mag. nadkomisar v pok. Ivan Robi- j da. Pokojnik je služboval pri mestnem magistratu od leta 1870 do leta 1915, torej celih 45 let, ves čas v policijskem in zglaševalnem uradu. Bil je eden od najbolj zaslužnih mestnih uradnikov. Kot policijski uradnik je bil izredno dobrohoten in mil sodnik. Imel je izredno dober spomin, poznal je skoraj vse ljudi, ki so prebivali za časa njegovega službovanja v Ljubljani. Važnejše dogodke si je zapisoval. Do zadnjega časa so hodili razni zgodovinarji in novinarji k njemu po podatke. Zapustil je v rokopisu zanimive črtice iz ljubljanske zgodovine. Simpatičnemu možu bo ohranjen prijazen spomin. — Pogreb se vrši danes, v pondeljek ob 14. uri popoldne iz državne bolnice k Sv. Križu. — Odkritje velikega podzemskega jezera v Hercegovini. Kot poroča beograjsko »Vreme«, so odkrili v trebinjskem srezu 25 m pod zemeljsko površino ogromno jezero, če ustreza vest resnici, bi bil s tem ves trebinj-ski srez lahko rešen vsakoletne suše in pomanjkanja vode. — Leningrajski proračun. Plenum leningrajskega sovjeta razpravlja o občinskem proračunu za gospodarsko leto 19*27/28. -Proračunska v&ota je dosegla skoro 130 (milijonov rubljev. Od te vsote so določene čele tir petine v svrho občinskega gospodarstva 'in industrije. Tretjina proračuna je namenjena kulturnim in socijalnim potrebam mesta (45 milijonov rubljev). Leningrajski sovjet priznava, da proračunski dohodki ne zadostujejo za pošteno obnovitev občinskega gospodarstva. — Malo verjetna vest. »Daily News« piše, da se je bivša cesarica Žita odločila, da stopi v samostan Bourges, to pa baje zato, da ji ščave, kjer morajo poginiti. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da onemogočijo š-kod-ljivkam povratek v Egipt. — Bivši gardni častnik zabodel svojo ljubico. Pred dnevi je, bivši ruski gardni častnik Vaclav de Krupfeld, v Nizzi zabodel z nožem svojo ljubico, ločeno ženo, gospo Lord. Umorjena je bila poročena z bogatim Amerikancem, a ga je kmalu zapustila. V iNizzi se je pred letom seznanila s iKrupfel-dom ter ž njim hitro sklenila prijateljstvo. Krupfeld je izprva neznanokam izginil, nato pa se je sam prijavil policiji ter povedal, kako se je tragedija odigrala. Dejal je, da je bil v mlado in lepo gospo Lord brezmejno zaljubljen. »Hotel jo je poročiti, a ona ni hotela o tem ničesar slišati« je pripovedoval. Dalje je pripovedoval, da je privolila g. Lord še v nadaljno prijateljstvo in mu tudi obljubila, da ga bo tudi v bodoče podpirala. »Resnično me je tudi podpirala, ker sem bil brezposeln, čeravno sem povsodi povpraševal po delu«, — je žalostno pristavil bivši carski gardni oficir. Končno je še pristavil, da se je naveličal biti odvisen od ženske ter da jo je rotil, da naj mu postane žena. Ana, da je to odklonila, in vsled česar jo sklenil, da si konča življenje. Potegnil je nož in se hotel zabosti. Vnel se je boj in v tem boju, da je njo nehote zabodel v prsi. Oblasti pa ne verujejo tej izpovedi; zakaj preiskava je dognala, da je g. Lord iz ročno torbice izginilo 40.000 frankov. De Krupfeld je sin bivšega ruskega admirala, ki živi v San Franciscu. .fei. Jkkoij Pletenine s to znamko so najboljše! ti!em-ška manifestacija v našem gledališču, Iti i3 pa odločno odklanjamo in mislimo, da se b5 z nami strinjal ves slovenski Maribor. 0® hočejo priti Gradčani k nam z dramo a*1 opero, prosto jim, pozdravili jih bomo kot smo Berlinčane in Dunajčane, operete pa rabimo; zadostuje nam domača. m— Sestanek oblastne skupščine. Mari' •barska oblastna skupščina se kakor vse sestane k svojemu letošnjemu zasedanju v soboto, dne 5. novembra. Tokrat bo zborJ' vala oblastna skupščina prvič v svojem k>S!' nem dvorcu v Vrazovi ulici, ki se te d111 pripravlja in preurejuje. .. m— Mestni autobusni promet, ki je ^ uveden v petek, je vzbudil v mestu vel „ zanimanja. Autobusi so bili prvi dan zasedeni, ker so se ljudje vozili več iz ra vednosti kot pa iz potrebe. Če pa hoče ® sto, da bo promet tudi v bodoče rentabil®^_’ .mora poskrbeti za to, da se postavijo ^ P(),, met čimpreje tudi ostali autobusi) ta bodo vožnje hitrejše in bolj pog0^?; vseh postajališčih autobusov je postavila čina lične napisne table. Mestno gledališče v Ptuju. V soboto, dne 5. novembra t. 1. gostuje na našem odru Dramatični odsek U. V. J. iz Ljubljane-Uprizori se drama Mrak« v 3 dejanjih. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Cenjeno občinstvo iz mesta in okolice vabimo, da napolni ta večer mestno gledališče do zadnjega kotička. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČ4 V MARIBORU. Pondeljek, 31. oktobra: Zaprto. Torek, 1. novembra ob 20. uri: »TravjflJ?^ — Kuponi. Maribor. m - Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 28. oktobra predava hrvaški skladatelj in profesor zagrebškega konzervato-rija g. Dobronič o »Narodni ideji v naši in tuji glasbi«. V pretekli seziji so žele njegove skladbe na Zagrebškem koncertu veli K uspeh. Ljubitelji glasbe ne zamudite te izredne priložnosti. V petek je predavanj e • demonstracijo o zdravstveni telovadbi jenčka. Prireditelja sta g. dr. Marinič m 'lovadni učitelj g. Lavrenčič. . t - Ura v grajskem stolpu. S stiarn^ m resentov se je sprožila sm0, da stavila v gr^i stolp u • jn bj bi bila ta ura gradu sani bila potrebna, ^j11^ prispevala za nabavo itf postavitev* te ure - na privatni zgradbi — malo čudna in neumestna. Če bi jo pa ze nabavila in postavila javnost, potem bi pac morala tudi ostati last javnosti, odnosnone RAZBIT SHOD HIŠNIH POSESTNIKOV V LJUBLJANI. Včeraj dopoldne ob 10. uri se je vršil shod hišnih posestnikov v Ljubljani, ki pa je končal s popolnim neuspehom. Unionska dvorana je bila nabito polna hišnih posestnikov in tudi stanovanjskih najemnikov, ki so par dni pred shodom razširili živahno ag^'1' cijo za udeležbo na shodu. Zborovanje je otvoril predsednik »Društva hišnih posestnikov« v Ljubljani, g. Ivan Fr®' lih, ki je tudi poročal o pogreškah novega stanovanjskega zakona. Med govorom pa s° ga prekinjali stanovanjski najemniki, tako da ni mogel več nadaljevati svojega govora. Razburjenje v dvorani je bilo toliko, da je predsednik shoda že okoli col 11. i”'e sh0 zaključil in odšel. Za besedo je na to prosil France Svetek, kot zastopnik stanovanjskih najemnikov, ki so sprejeli naslednjo resolucijo na minisrejei' tudi zborovalci tega shoda: »Stanovanjski najemniki, ki so se udeležili shoda hišnih posestnikov v Ljubljani, dne 30. oktobra, izjavljajo, da se povsem prioi' ' žujejo zahtevam mariborskih in drugih stanovanjskih najemnikov ter zahtevajo, da s stanovanjski zakon sistira. Pripomniti treba, da je ta zahteva čisto neresna, ker je novi stanovanjski zakon že sankcioniran. Kakor čujemo, skličejo hiš. posestniki nov shod, oz. občni zbor svojega društva na katerem bodo podali svoje zahteve. SKUPŠČINA SLOV. PLANINSKEGA DRUŠTVA. V nedeljo, dne 30. oktobra seje vršila n« verandi hotela Union v Ljubljani redu11 skupščina Slovenskega planinskega družtvft* Skupščino je otvoril predsednik SPD dr. Stanko Tominšek ob navzočnosti vseh del (r-itov iz ljubljanske m mariborske obla311- Posamezni delegati so poročali o delu podružnic. Sklenilo se je, da naj se določi višina prispevkov za upravo na 5 Din, kar b0 končnoveljavno določil širši osrednji odbor. , . . Nato je skupščina izvolila pet poverjenikov podružnic za leto 1927 v širši osrednji odbor. Določeni so bili gg. dr. Filler, Lesjak, Mayer, Maver, in Baše. Namestniki so okrajni glavar Podboj, Lajovic in Gruden. Za tem so se pretresali predlogi podružnic SPD in sicer predlog podružnice v Kranjski gori za ureditev zadeve doma na Vršiču (prodajo italijanskemu planinskemu društvu).Predlog se je odklonil. Skupščina J‘“ j d c ločila, da doma ne proda. Predlogi po-; družnice SPD v Tržiču glede polovične vožnje in porabe potov na Begunjščico, Z^Jem in Babo se vzame na znanje. Pot je zeT voljena. Predlog podružnice SPD na J e- ’ nicah glede ureditve rešilne ekspedicij ‘ Jesenicah in avtorizacije gorskih vod • -»j««;* *»?•'! Določi se, da bo vso zadevo vzel v pretres osrednji odbor. Tudi bo prišel predlog podružnice SPD na Jesenicah glede reciprcci-tete olajšav v planinskih kočah za člane SPD in D. O. A. V. na dnevni red pri osrednjem odboru. Po slučajnostih je nato ob pol 2. uri popoldne zaključil shod predsednik skupščine in SPD dr. Tominšek. HIŠNIM POSESTNIKOM! Plačanci in razni drugi nepoklicani elementi so včeraj preprečili redno zborovanje na našem shodu. Ker tudi policija kljub prošnji ni hotela intervenirati in napraviti reda, je bilo nemogoče dati hišnim posestnikom potrebna pojasnila, so nujna za 1. november. Razgrajači 80 hoteli doseči, da bi shod zgledal kot n©kaka nedostojna demonstracija hišnih Posestnikov proti ministru socialne politike g. dr Gosarju, kar se je takoj v začetku videlo, a se jim to ni posrečilo, faradi potrebnih pojasnil naj se posestniki zglase v društveni pisarni. Demonstranti niso s svojim vpitjem nič dosegli, hišni posestniki bomo v kratkem zopet zborovali. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. VPRAŠANJE VOJNE ODŠKODNINE PRIMORCEM IN KOROŠCEM. 1 o okupaciji Primorske od strani Italije |o bili premnogi Slovenci in Hrvati prisiljeni zapustiti svojo rodno zemljo in večina teh nesrečnikov se je naselila v Jugoslaviji, kjer so si pridobili državljanstvo. Med njimi je okoli 1500 družin, ki so imeli svoje domovanje v operacijski coni goriške fronte, kjer jim ie bilo uničeno vse imetje. Re-so iz svetovnega požara golo življenje, klicna usoda je zadela tudi mnoge naše Korošce o priliki znanih bojev med avstrijski-jugoslovenskimi četami. Ti vojni oškodovanci so večinoma siromašni sloji, tako mali obrtniki, deilavci in Privatni ali državni nameščenci. S prido-“Uviio našega državljanstva so izgubili pra- >0° (j0 vojne odškodnine v svoji prejšnji oržavi. v skrajni bedi so se obrnili z dokumentiranimi prošnjami na našo vlado, da bi jim priznala pravico do odškodnine in Jfm škodo povrnila, toda doslej so ostali ti koraki brezuspešni, kajti po sedaj veljavnem zakonu imajo pravico do ’ odškodnine samo oškodovanci iz Srbije in Črnegore. Potrebna je torej izpremenitev tega zakona in šele potem bi se mogle vzeti te prošnje v pretres. — V svrho vspešnejše akcije za ■rešenje lega važnega vprašanja se je osnoval v Mariboru »Odbor vojnih oškodovančeve, ki zastopa vse oškodovance. Odbor je sestavil že mnogo spomenic in prošenj ter jih poslal vsem strankam in vsem uglednim in vplivnim osebam v državi. Uspeh te akcije obstoja v tem, da je dospela od merodajne strani obljuba, da se mora smatrati zadeva kot nujna in da je treba najti pot do ugodne rešitve. Pozitivnega uspeha pa doslej še ni in pomoč tem nesrečnikom po-. staja od dne do dne nujnejša. Pravična in hitra -rešitev tega vprašanja ie stvar humanitete in socijalne pravičnost^ Za to ureditev bi tudi finančne žrtve države ne bile velike, a z izplačilom bi se Rešile propada in bede vse te uboge družne. la mala žrtev bi donesla državi ve- i like moralne koristi, ker bi povzdignila njen ugled in vero v pravičnost. Vojni oškodovanci, ki so zvesti in udani svoji novi domovini, žive danes v nepopisno ža-lost-\ nih razmerah. Mnogi nimajo ne obleke, ne | najpotrebnejše opreme in žive iz roke v i usta ter z žalostjo gledajo, kako jim gine \ deoa, ki je ne morejo niti zadostno prehra-| niti in obleči. i -Zato apelirajo na vlado in na Narodno | skupščino, da se jih usmili in končno reši j to vprašanje. — Odbor vojnih oškodovancev . v Mariboru. ! ——— Gospodarstvo. j X Prevoz krompirja čez Trst. Italijansko ministrstvo za gospodarstvo je sklenilo,^ da dovoli prevoz krompirja avstrijskega, češkoslovaškega, poljskega, -jugoslovanskeg:i in ; ogrskega izvora, določenega za vkrcanje v i luki Trst ter naslovljenega izven Italije pod i sledečimi pogoji: 1. Vsaki pošiljki mora biti i priloženo izpričevalo o izvoru in izpričevalo, I da je krompir prost naslednjih paraeitov: * Phthorimaca operculella, Synchytrium endo-biotieum, Doriphora decemiineata, epitrix cu-cumeris. 2. Razkladanje vagonov s krompir-: jem je dovoljeno izključno v prosti luki I ret. Blago, ki bi se eventueino razložilo izven proste luke, se mora sežgati. 3. Železniški vagoni in vozovi, ki so služili za prevoz se morajo takoj po razložitvi razkužiti. 4. Blago se bo deponiralo v posebnih skladiščih proste luke, v katerih se ne bo smelo skladati drugega blaga. Po izvozu blaga se bo moralo 'skladišča razkužiti ter ostanke, vključno smeti sežgati. Stroške za razkuženje in za drugo, nosijo interesenti. Šport. HAZENA CONCORDIA : ILIRIJA 12 ; 8 (4 : 4). Tekma v hazeni za prvenstvo Jugoslavije je prinesla absolutno nezaslužen poraz Iliriji, ki je -bila termično in taktično boljša od Zagrebčank. Krivdo na porazu Ilirije nosi njena vratarica. Ne more se reči, da bi bila ravno slaba. Ni pa znala vzdržati žog v rokah. Tudi postirada se je deloma nepravilno. Pri -malo večji pazljivosti in rutini bi bilo število prejetih golov vsaj polovico manjše. Vse druge igralke Ilirije z Bernikovo na čelu so storile svojo dolžnost in predvedle igro, da smo je lahko veseli. Zagrebčanke so imele najboljše moči v vratarici in desni krilki. davno zaelugo aa zmago Concordie imata ti dve igralki. Bombe, ki jih je napad Ilirije pošiljal na gol, so ostale večji del plen Ueršetičeve, ki je res reprezentativna -igralka. Tudi desna krilka se je izkazala kot prvovrstna igralka, ki je bila podkovana z vsemi mogočimi triki. V splošnem pa je pokazala družina Concordie precej ostro igro. 80 odstotkov vseh foulov je bilo diktiranih proti njej. Igra sama je potekla v precejšnji premoči Ilirije, ki je pa ni mogla izrabiti sebi v korist. Sodnik dober. Priznal pa je v škodo Ilirije gol, ko se je žoga od prečke le odbila nazaj v polje. PRIMORJE : SLOVAN 13 : 0. Slovan je doživel od Primorja rekorden poraz, ki ga pač nihče ni pričakoval. Krivdo na tako visokem porazu nosi vratar Slovana, ki je igral le bolj indiferentno vlogo v moštvu. Kriza glede vratarja je v Slovanu že dalje časa latentna in bi bilo na vsak način treba iztrenirati drugo, mlajšo -moč. Drugače Slovan ni podnesel ravno slabe igre, le napad ni mogel priti do izraza. Primorje je igralo dobro in se mu je pre-grupacija moštva dobro obnesla. Zaigralo je živo in lepo. Rezultat je z ozirom na potek igre nekoliko previsok. — le — Meddržavna nogometna tekma Češkoslovaška : Jugoslavija se je vršila 28. t. m. v Pragi na igrišču Sparte. Rezultat o : 3 ne prikazuje faktičnega razmerja, -ker s-o bili Čehi v resnici boljši; posebno v prvi polovici so popolnoma nadvladali jugoslovenski team, ki se je v večini držal v obrambi. V drugi polovici sta pa odpovedala češkoslovaška branilca Perner in Seiifert in pri tem se je Jugoslovanom posrečilo zvišati rezultat od 4 : 1. na 5 : 3. Od naših se je najbolj odlikoval Giller, ki se je -izkazal po poročilu inozemskih listov kot najboljši mož na polju. Tekmo je sodil zelo nesigurno bu-dimpeštanski sodnik Ivančič; tudi publika je dala sem in tja duška nezadovoljstvu nad -slabim vodstvom sodnika. Tekmi je prisostvovalo 18.000 ljudi. Dobro -se je odrezal. Eugen Corzl, sedemdesetletni bokserski sodnik, je doživel marsikatero mično zgodbo. Ko je vodil boks-match krasnega zamorskega bokserja Sama Langforda proti velikanskemu Avstralcu Billu Langu, se je po končanem boju raz-govarjal z Langfordam. »Razgovarjala sva se o razmerju vrednosti možgan in moči pri bokserju in poudaril sem, da je Bill Lang na glasu, da se bori z glavo. Predno se poda v boj, si sestavi načrt in ga tudi izpelje. Langford se je nekaj časa pomišljal, nato je pa odgovoril: »Gospod Co-rzi. Langford je hiter v nogah, toda njegovi možgani ne delujejo tako hitro. Čas, ki ga je porabil za premišljevanje, sem po-r-abil za udarce.« Meddeželska tekma v dviganju ročkov med Nemčijo in Francijo. V drugič so se kosali zastopniki Nemčije in Francije v dviganju ročkov in sicer v natlačeno polni wagrarn-ski dvorani v Parizu. Na programu je bil zopet obojeročni poteg, tezni dvig in sunek. Nemoi so sicer kakor lansko leto tud-i letos zmagali, vendar pa niti približno z istim uspehom kakor lani, ko so prekosili Francoze za 236.5 kg. Letos pa je bilo razmerje samo 1555 : 1519.5 kg. To in ono. BERTHELOT 0 CIVILIZACIJI LETA 2000. Znanstvene delegacije iz vsega sveta so se zbrale prejšnji teden v Parizu, da slavijo Marcelina Berthelota, ustanovitelja termo-kemije in sintetične kemije, iz katerih je nastala svetovna kemična industrija. Ob tej priliki podajemo v naslednjem svojim čitateljem eno znamenito stran iz njegovih znanstvenih -razprav, na kateri razvija genijalni kemik drzna prorokovanja. Berthelot si predstavlja civilizacijo 1. 20C0 na sledeči način: »V tem času ne bo na svetu niti poljedelj-stva, niti pastirjev: pridobivanje hrane potom obdelovanja zemlje bo nadomestila kemija. P-remogokopi in podzemska industrija tudi ne bo več obstojala. Problem kuriva bosta nadomestile kemija in fizika. Ne bo več carinarnic, protekcionizma, vojen in s človeško krvjo prepojenih mej. Zra-kcplovstvo bo uničilo te preživele institucije preteklosti potom motorjev, ki jih bo gnala kemična energija. Enkrat bo prišel dan, ko bo vsakdo vzel seboj za svojo vsakdanjo hrano majhno dušikovo tableto, kroglico koncentrirane ma- ščobne snovi, košček škroba ali sladkorja in stekleničico dobrodišeče začimbe, prilago-dene njegovemu osebnemu okusu. Vse to bodo izdelovale naše tovarne silno poceni in v neizčrpnih količinah, nezavisno od nerednih letnih časov, od dežja ali suše, od vročine, ki rastline posuši, ali mraza, ki jih uničuje. In vse to se bo, kar je posebno važno, izdelovale brez bakterij, ki so povzročiteljice nalezljivih bolezni. Takrat bo kemija izvršila po vsem svetu tako -radikalno revolucijo, da si nje daleko-kosežnosti danes še nihče preračunati ne mere. Človeštvo bo jx>stalo bolj nežno in moralno, ker bo prenehalo živeti od klanja in uničevanja živih bitij. Tedaj bo tudi izginila razlika med rodovitnimi in nerodovitnimi pokrajinami. Nikar pa ne mislite, da je v tem vesoljnem vladanju kemične sile odbila ura umetnosti, lepoti in čaru človeškega življenja! Res je, da zemeljskega površja ne bodo več tako uporabljali kot dandanes, zato se bo pa pokrilo z zelenjem, z gozdovi, s cvetjem. Zemlja bo postala velik vrt, ki ga bodo namakali podzemski vodotoki -in v katerem bo človeški rod živel v izobilju in bajnem zadovoljstvu zlate dobe.« Da bo zlata doba, ki jo prerokuje Berthe-lot, prišla neki dan, čeprav morda v nekoliko drugi obliki, kot si on to predstavlja, moramo verjeti. Edino znanost, mati industrije, lahko brez revolucije reši problem boljšega materijelnega življenja za vse človeštvo. Br. OTOK, KI VSAKO LETO IZGINE. V enem izmed holandskih jezer se pojavlja leto za letom pravcato prirod no čudo. V jezeru Ilfung obstoja raven otok, ki je od pomladi do jeseni poražen s travo in bičevjem in ki nudi ondotnim prebivalcem še dokaj koristi. V omenjenem času vidiš otok dokaj oživljen. Posečajo ga ljudje, M kosijo travo in bičevje. Brezskrbno odvažajo nakošeno travo s čolni na breg. Če pa hočeš poseliti otok v jesenskem ali zimskem času, je to izključeno, ker ga ne najdeš. Otoka enostavno ni. Ko pa drevje ozeleni, se čudežni otok zopet pojavi, zopet ozeleni in daje krmo za živino. Zanimivo je, da okoličani še nikdar niso opazili, kako otok izgine pod vodo. Otok se pogrezne pod vodo navadno ponoči in sicer prav hitro. Znanstvenikom je danes razlog tega čudežnega pojava znan. Na dnu imenovanega jezera se razvija ob času poletnega deževja velika količina močvirnega plina. Brezštevilni mehurčki močvirnega plina se združu jejo -okoli otoka in pod otokom. Ne morejo pa na površje, pač pa dvignejo otok iz jezerske gl-obine nad njega gladino. Ko nastopi jesen, se plin ne razvija več; brezštevilni mehurčki počasi odhajajo in ■otok se vsled lastne teže pogrezne na dno jezera. ■Otok je nastal -prilično na sledeči način: pred davnimi časi se je odtrgala od dna jezera plast močvirnate zemlje. Močvirni plini so jo dvignili nad vodno gladino. Od pomladi do jeseni, so se na tej zemlji zarasle razne trave, ki so v teku let postale močne in večje ter dosegle današnjo obliko in velikost. Tako najdeš danes na otoku -razne trave in različno bičevje. Zanimivo je pri stvari tudi to, da so geografi silno jezni na ta otok. Še danes se ne morejo odločiti ali bi v zemljevide stavili, ali ne bi stavili vanje imenovani otok. KAKO JE TREBA POSTOPATI Z OTROCI. Pri nas imajo ljudje zelo grdo navado. Z otroci namreč ne ravnajo pravilno, ker neka- Modno pismo. naTbi^i^hi^031™1 in lePa’ okusna bluza, to bluzo i^rlT1^- -materija! za Crfne ŠaHnIT™ £hme- Voile, Georgette, Orcpe batin. Uporabljata se lahko obe strani. Zelo -elegantno učinkuje tudi bluza -iz Lame-a. Vsi kroji imajo dolge rokave, ori- j Danes prinašamo kroj izredno okusnega gina-lne »Jabots«, ki napravijo bluzo izredno j plašča iz Bios de Rose, ki je okrašen s krz- okusno. liarva bluze se mora prilagoditi bar- I nem mormotic. Drugi plašč je iz temnega yi Kostum* j baržuna in ima ovratnik in zapestje obšito V letošnji zimski seziji se bo uporabljal 1 z iisičin-o. Pripomnimo, da zajčevLa i-sto- za plašče izvecine baržun v vseh mogočih . tako dobro služi-barvah. Vsi plašči so^obšiti s kožuhovino. 1 V Parizu opažamo: Večerni čeveljčki satina, vloženi s chev-reau usnjem naj imajo barvo kože. Klobuke nosijo dame poveznjeno na vza-daj. Kot materijal služi: klobučevina ali pa baržun. -Klobuk je okrašen s trakom prilegajoče se barve. mumummamuBBmomBmmsa- teri starši vedoma in hote varajo svoje otroke ter si hočejo na ta način zagotoviti otrokovo poslušnost. Da je tako stališče do otrok popolnoma nepravilno, je popolnoma jasno, kar bomo razvideli iz več slučajev. Dečko je šel prvič k zobozdravniku — kot pravcat možakar. Bal pa se je drugega snidenja z zdravnikom. Mati mu je sicer zagotovila, da ga to pot ne bo prav nič bolelo. Ali njegovo otroško dušo je zelo čudno pretreslo, ko je spoznal, da je bilo v drugič celo hujše kot prvič, čeprav mu je mati dejala, da ne bo bolelo. Otrok je tedaj izgubil brezpogojno zaupanje v mater. Ko je bilo zopet treba iti k zdravniku je bil skrajno razburjen in se ni dal pomiriti, čeprav mu je dala mati več zagotovil, da ne bo bolelo. »Zadnjič ste dejali, da ne bo bolelo, so bile Sake kot na reklamnem plakalu za j ovseni zdrob -Atlant , je bil v resnici Ha- , libjev. V resnici se mu je čuditi, če se l>o-misli kako čednostno je povečerjal v restavraciji /'Lavenne . Je li veljalo povžiti delikatno ptičjo kotletko, da bi se zjutraj prišlo v znani nam prekrasni hotel, pa še to ne presto, ampak kot najsumljivejša -oseba? Res je bilo čudno obnašanje našega lako-mišljenega junaka! Sicer pa od restavracije Lavenne na Mont-paruaskem trgu, -p» ‘1° ulice Odesa ni več, ko sto korakov. Kaj je pa vendar delal Halibjev cele tri ure? To je ostalo zakrilo, ker ga ta čas ni nihče videl. Ob štiiih popoln oči je zbudil neki šum potepuha Roberta, zbiratelja č-ikov, ob lepših prilikah tudi žeparja, ki je noeeval na bulvarju Edgar Quiuet, ob pokopališkem zidu. Prenočevanje na ulici že v splošnem ni preveč mirno, to ve vsakdo, še bolj nemirno je pa prenočevanje na buljvarju Edgar (Juinet, ker je ta buljvar na glasu zaradi obilice potepuških mačkov. Sam Bog ve, zakaj se je mačkom priljubilo to mesto in od ■česa so tam sploh živeli! Na vsak način je bil la buljvar prava mačja džungla in tukaj so se shajali pri lovu vsi dobavljallci zajčjega razgout-a za vse dvajseto okrožje. (Dalje prihodnjič.’ Galanterija Trikotaža za dame in gospodo. — Voina xa pleteni® t vseh barvah. — Velika izbira nogavic, kravat v raznih r, cenah. — IComplaSsse potrebščine za krojačo, šivilje in žovijarje. — Razne toaletne in kozmetične potrebščine pri losip Petelinc-U Uubliana Sv. Petra nasip 7 ob vodi. m NttraSb* teina. Cim nlsk*. PoitreJka toln*. PRVOVRSTNE® POTK W E C K Carinsko poirecfnšški in Ipedkijiiti b&sreau 8^. »GROM« \ UUSUANU, Kolodvorska ulica 41 Naslov brzojavkam: „GROM“. Telefon 2454. Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje In pod kulantnimi pogoji. Zastopniki družbe spalnih vox S. O. E. za ekspresne pošiljka. pri trgovcih najboljša uvedenega iščejo za Ljubljansko oblast velike domače tovarne." Ponudbe nsj vpošljejo samo prvovrstni reflektanti z večletno prakso in prime referencami na naslov A LOM A COMPANY, anonč. reklamna družba Ljubljana pod šifro „2710“. etikete \ & SVETEK] Ljubljana atra mmame mam MALI OGLASI Za vsaki* besedo se pUf« 30 par. Za debelo tisk*m p* Din 1.—. r širite »Narodni Dnevnik«. Stanovanje obstoječe iz kuhinj6' }*' ene do dveh ao1? i. ? ^ri na stranka v & - ževniške cer^,V®; ‘ [ iaške ceste- Cenj. poni,d- be ae Pr09\ na uPravo lista P0<* >S4an«™nic< TISKARNA MERKUR ; B TRS.- IND. D. D. broSu^^^ko. Ubo^o? vabfla^elTak^^poT^tnlca ltd‘ * LASTWA 1 la epamU u nkuhofanj« *• aajsenejli., Xsr »o najboljši. Znatno *3®S. Ugodni pogfcjll Tovarniška *alof a: ■tesifet? 18 psi Urdkl F m k. t a*, Ljubljana, Korespondenco, trgovsko in privatno. 'T tujih jezikih (angleški, francoski, nemški, italijanski itd.) prevzamem na dom. — Cenj. naslove na upravo »Nar. Dnevnika« pod »Korespondenca« Gospodična vešča vseh pisarniških del išče službe. Gre tudi eden do dva meseca brezplačno . Cenjene ponudbe prosi n* upravo lista pod rMa'" ljivac. ’ Drva - č»*,,n WoHova l/n-' TeleV^M Dve lepi? veliki, mahalasti palmi, primerni za okrasit'.’? grobnic, ceno na prodaj Naslov v upravi lista. Star-i Roberi je bil že zdavnaj vajen neusijjp Ijenega mijavkanja ujetih mačk. Pogo#0' nia je on videl, kako se ljudje gonijo temi živalicami. To kar je pa videl ',e bilo pa_ tudi zanj uganka. Po buijvarju ie ' vsem diru bežal visok človek v e'^ganinem suknjiču, pa brez površnika, za njim se je gnal s strašnim drenjem pisan maček. Vsled nenavadnosti tega prizora je Robert še malce premišljeval, nato pa vsled nerazrešljivo-sti te uganke pljunil, se obrnil na drugo stran in zaspal. Zakaj se je neustrašeni Halibjev ustrašil navadnega mačka in zakaj je mačku Halibjev tako ugajal? Kaj je neki iskal Halibjev na buljvarju Edgar Quinet? Kaj je on enak Robertu? Ali si ni pridržal sobe v hotelu Ha ulici Mouton-DuVerque? Saj je hotel oi' peljati v Maitono! Vse to je nerazumljivo. Maček se je še malo drl, nato pa odnehal, Halibjev se je pa pomiril in se ustavil na vogalu buljvarja Rassepaille. Ko je pogledal na uro, je videl da manjka do vlaka še štiri ure in en četrt. Saj je on lagal strežaju v svojem hotelu in jemal resen namen, da se odpelje, če že ne v Mentono, pa kam drugam, bolj daleč od Pariza. LJUBLJANA GREGGR&ČEVA 23 uradnih tiskovin. * Tiska časopise, knjig** iTNA KNJIGOVEZNICA. * TELEFON. ST. 2*»» 2el<**uikar. — Urpjuja: \ ladlroir 0Teick. — X* i.sksrno vMerkur« odgovoren: Andrej Pptit. V»i v I,j>.iblj»ni.