203. IMM. V Llumjani, v petek 16. septembra 1921. LIV. leto Iihafa vsak dan popoldne, IzvzeaaSl sedele ln premike. InseraM: Prostor 1 m/m X 54 mm za male oglase do 27 mm višine 1 K, Od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2—, notice, poslano, preklic!, izjave ln reklame 1 mm K 3—. Poroke, zaroke 80 K. zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri ve:jih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravništvo „Slov. Naroda ulica št. 5, pritlično. r t ti iti Dvoje dejstev moramo zal Žiti. V Narodnem domu pri Sv. Iva« nu je imel mlad, idealen slovenski doktor predavanje o Danteju, da tudi Slovenci počaste šeststoletniec velikega Italijana, ker mi smo kuh turen narod. Teden dni pozneje pa je zrušen svetoivanski Narodni dom od fašistov. Italijani so nam tako zasmchljivo povedali, da sc tudi oni kulturni. Slovenska učiteljica na zasedenem ozemlju odreja, da mora j c med poukom citati učenke Manzo* nijev roman »Fromessi sposi«, da spoznajo laško kulturo. Ko se pa vračajo učenke domov, pa zagleda* jo razvaline rojanske^a društvene ga doma. Spoznale so nazorno la* gko kulturo. In da bo slika popolna, še tretje dejstvo. Naj pride k nam katerikoli Italijan, vedno smo prijazni ir uslužni, skoraj kot hlapci. Ko pa je šel na zasedeno ozemlje naš pes= nik, pa je bil neusmiljeno vržen \ zatvor, ker v kazalu dvatisočletne kulture ni besede »gostoljubje«. Kakor vsi, tako imamo tudi m silen rešpekt pred — kulturo. Vse eno pa nam poje v ušesih vedno in vedno le en verz, ki je sicer sila stai in tudi že obrabljen, ki pa nam le nc da miru, dokler £a nc vržemo na papir: »Kdor zaničuje se sam, pocu laga je tujčevi peti«, tako se glasi ti; sti sitni verz. Vemo prav dobro, da doživimc grde očitke, kako da smo staroko-pitni in nekulturni. Toda vsi ti očitki ne omaje j o našega mnenja Vsa čast kulturi, vsa čast rešpektu pred njo, toda le tam, kjer v resnic' obstoja ta kultura. V Primorju pa nimajo naš; ljudje opravka z Danteji, temveč kvečjemu z uskoki iz njegovega »L' Inferno«. Na zasedenem ozerru lju nimajo opravka naši z Manzo nijem, temveč z ljudmi, ki so žive nasprotje tega plemenitega pes* nika. Kaj nas briga Dante, kaj nas briga Manzoni, kaj nas briga vsa blesteča laška kultura, ako pa nam zažigajo hišo nad glavo! To je eno' Ali bi ne bilo koristneje, če b: se povedalo nekaj o Prešernu ali r Pri iuonu Heitraulču. Ko sem bil v Splitu, sem hotel tam obiskati prijatelja Peruzzija. toda zvedel sem. da je Peruzzi na počitnicah v Dubrovniku pri kiparju MeštroviČu. Ta novica me ie z^lo razveselila, ker sem upal na ta način priti v delavnico našega velikega mojstra. Jaz sicer nisem med onimi ljudmi, ki si za svojo slnvo žele znanja b slavnimi možmi, toda kar se tiče Meštroviea, moram priznati, da sem si i-kreno želel, da bi ga osebno spoznal ali vsa? videl. Oohfij*! som torej v Dubrovnik z najlepšimi nadami. Sicer stvar ni šla tako gladko, kakor pem si mislil, kajti znanci, ki pom fih iskal v Dubrovniku, so bili deloma na potovanju, deloma v kopališčih in tako ni«?em mogel niti zv'edeti, kje ima Mestrovič svojo delavnico, šele ko sem se čez par tednov vrnil z dubrovniskih otokov, se j© ta nadeva sama po sebi razrešila. Bilo je ravno na dan smrti kralja Osvoboditelja, ko sem se zopet vrnil v Dubrovnik. Že v pristanišču v Gružu so se videli znaki žalovanja: vse ladje so imele zastave, spuščene na pol jambora, s hiš in vil so visele črne zastare, Dubrovnik je bil odet v črne barvo in veliki plakati so naznanjali: >Umro je kralj. . .< , Bilo je zvečer in vsi dubrovnieki zvonovi in zvončki po vseh cerkvah, cerkvicah in samostanih so udarjali s svoiimi žalnimi glasovi, da se je razlegala njih otožna pesem datec v mrak. V Dubrovniku namreč ne zvone po naše, omnak bijejo ob eno stran, kar dela pri tolikem številu zvonov oelo pasem Še otožnejšo. J is tisisaraa" Enaflora : i ćž. 304. „81*vacski Karod" velta v Ljubljani i a po poeti: V Jug Mariji: c Eoletno naprej plačan . polletno....... 240 — 120- K 300 — , 150 — 0 mesečno....... 75" — 1 ........25- Pri morebitne n povišanja se Novi naročniki naj pofljajo v prvič Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirsti. V laaaeaaatrui celoletno......K poiletno......, 3 mesečno...... 1 ........40-- mi daljša naročnini doplačati. naročnino vedno ysjsse- po nakaanid Uredništvo »Slov. Naroda" Bnallov.% ulica K 5, I. mdserorjs 'feleion Ster. 34. D op las spre|tcaa le podpisana in zaeiosmo lraukof^uc> 19* Rokopisov se na vrsta. '3M Poitnina p5aiana v 3o!ov; t---„- kakem drugem našem v\ u, c katerih naši ljudje nik ! ničesai ne slišijo. Poglejte samo v sedaj na Primorskem uvedene slovenske čitanke, in v vseh štirih berilih ne najdete niti enkrat bese B Slovenec, niti enkrat besede c I naših ljudeh. Pustite Danteja, d? spi v italijanskih muzejih in pe» čaj te se s tem, kar ie važno za na? rod. In to je drugo. Ali pa morda mislite, da bode Italijani prijaznejši, če boMe Vi ka; zali dobro voljo, če boste poudari j ali, da častite njih kulturo, njik može? V tem slučaju pa velja tud za Vas verz, da »kdor zaničuje * sam, podlaga je tujčevi peti«. Nik dar in nikoli re bodo videli Italijan v naši popustljivosti dobre voPc temveč vedno le slabost. In zate bodo sedaj nas, katere že itnk so? vraži j o, še zaničevali. Zavestno ali nezavestno vc vsak italijanski in teli gen t, ker mi vsa apeninska historija to ponavlja, da je n*rod na Apeninah osla* bel in da ne vzdrži navala svojih vzhodnih in krepkih sosedov. Zatc sovraži te sosede z vsem gnevom duše, zato jih sovraži tudi t«kr če so, omamlieni od njegovega bi • ska, postali renegati. Ker poznamo vse to mi prav dobro kot Itslijani, zato je nam stokrat ljubša sirova sila nasetfr naroda, kot pa vsa usluzijfvost ze od kulture omam m enega n « še g s in.: teligenta. Ker v sirovi sili je zmuc? in osvcbo:enje, v pom a diziran: kulturnosti na edino le robstvo. Naše besede so morda trde ir ostre, toda kstera resnica je mehka: đržssEEgj.« pozovi s* Ee&-inAL — Beograd, 15. sept fr:v.) Pods pisovanje lf} državnega investicij skega državnega posojila ja že v Beogradu doseglo velikanski usneh Po dosedanjih podatMh ?e ™ryJn'T-t r?ga posolila za 40 lili ionov dinar« jev. Samo Narodna banVa ime p->dr pisanega posojila za 1,820.000 din 'wwrtf.iiif| Hodil sem no nlnri kralja Petra in «em premišljal, kje bi našel za ta verrr primemo družbo, ko sem sreda] slo1 venske^ dijaka, ooeitnifckecre notoval-ca, ki mi je povedal da je v Dubrovniku slovenska restavraoij& >Gradacc, kjer s© navadno najdejo knki znanri. To mi je bilo novo. Odšli smo torej nn >Gradac< in smo tftm v«t^pili »kori vrata v zidu. k'^v je bil s črnim florom nnkrit napis: >restavrnnt Gradno«, po p^r stopnicah smo prišli nn prijazno tern^o cez in čez pokrito z postim z*»leni*m. ki pa Firi na okrosr v obilni m^ri n^ke vrst^ trta. z modrim cvetjem v obliki e:roz-dov in se vije no znanih vitkih dubrov- | niških stebrih ned v.«em prostorom pred restavracijo. tak.-> da \e prav pri-{etno v njeni senci. In glej, tu pri mizi sedi Pemzzi. Dol/sro ae že nisva videla, menda d«»iet let. Spoznal me je takoj. Začudil se je, da sem Je tako ml«d — priznanje, ki človeku v moiih letih prav prijetno zazveni na uho in srca — in rudi jaz sem mu ko j povedal, da se ni nič postaral in nič izpremanil. Sedli smo torej k mizi in se je začel pogovor o nekdanjih in sedanjih časih, o znancih in neznancih, o Ljubljani in njenih zanimivostih, o naših letih in novi pilharji. Pravil mi je, da ga je povabil Mestrovič k sebi, da mu pomaga pri delu za nadrobni mavzolej, ki ga izvršuj naš veliki umetnik za bogato rodbino Ra-čič v Cavtatu. Vprašal sem ga, če bi bilo mogoče govoriti s slavnim mojstrom, MeStrovič pa je bil ravno te dni nekaj bolan in ga že par dni ni bilo v delavnico. Sklenil sem torej počakati. V par dn%b mv j« bilo bol*e in Peruzzi V >Slov. Narodne z dne 11./9. t. 1. str. 5, sem čital brzojavko z Dunaja pod nnslovom: >Zanimiva sodba dunajskega vrhovnega sodisčac, ki se tiče i»eke pravne sadove bivšega gerenta v Dobrlivaai na Koroškem, nreč. g. Fr. Kražiia. Ker zbiram podatke o toza-devnih krivicah, ki gode nnaim rojakom v slov. Korotanu, sem se infor-miral pri goii imenovanem gospodu. Dovolite, da Vam vpošljem j)ii;ožeiie famozne sklepe — g. Krasna mi jih je začasno odstopil za vporabo — okr. oo-di^ča v Dobrti vasi, kjer sedaj fungira kot sodnik sodri svetnik Alojzij Ehr-lieh, siovonski renegat, rojon v Zabni-cali na Koroškem. Ta mož je bil pred in za vasa svetovne voine preiskovalni p* dnik v Dobrlivaai; ob lednem je bil tudi .xibornik tamoinjaga društva >Siid-marke. Za čas* nemiko-avstr. invazije v vigredi 1. 1010 je, četudi tedaj v slu-žbi Jugoslovanske justične uyirav Podkloater, ki-r je i ostal sadili svet v plačilo za svoje izdajalstvo. Za č?.ca plebiscita si je vzel dopust, dela] ves ta čas v pisarni >Gemeinde-Heimats-Rat-a< v Do-brlivasi in strastno agitiral zoper SHS. Za plačilo je po plebiscita zopet dobil Dobrlovas. Kako se sedaj mrcvari pravica pri >kr. sodišču v ©obrlivasi pod vodstvom tegn vrlega >naro'-'nifika<: in značaj — sodnika, jasno kaže sledeči drastični slučaj. Ugledni narodnjak kmet Janez Šun nik pod. Kus a Kazaz pri Dobrli-vssi je bil neki večer doma v svoji hi-&i napaden od nemrurskib barab. Nem-carska druhal ga Je v n^erovi laftni bi*i tako pretepla da je bil poln ran in je moral potem več tednov ležati. V silobranu ir Šumnik a samokreso*n ra-nil na roki vo<:W) nanndalcev pretepača in i iianca Petra Zužova s Kazaz. Sedaj pa <"ujte, ljadjs božji, kaj se je ztro-dilo! 2užov le tožil damnika, ki mu je maral r^i»r>-. * T 20.000 K odškodnine za bolečine, 20.000 K pa je moral odrajtati advokatu. Evo Vam eksempl koroške jnstiee. — V zadnjem &asa je s^cer sodni »vetnik Ehrlich poets.1 m»lo zmer-r.cjPi. kajti zgodilo j« že n^**>tokrat, de re je dal eul ititnirati po k.ik^m — drugem sodniku če *e ie .ilo za koolii-vo pravdo s političnim oz^diem zoper kal sga uglednega aiov*ntkega narou-njaka. Najbrž ga je postalo mnM sram pred svojima bratoma preč. gg. dr. M. >n dr. L. Elhrlich- ki sta o^s ogledna in za slovensko s;var na Koroškem vo-lezae' a oarodnjaka. Zanimivo je, kako celovško deželno in za njim 'krajno sodišča v Dobrli-vasi utemeljuje nepostavno razveljav-ljenje raza • na=ih sodnih oblasti. Motivacija p* rlasi: >Den Urteileo die von SHS Geriohten i m Klagenfurter Abstimi mgsgebiete wahrend der P»e-setzung dureb 'l^n genannten Staai ge-fallt irnrden, koaimt als von auslaii sehen afbehOrden gefallt, die in kri-nem J slls zu vollziehen sind, keine d as ifverfahren absehlieseende Wirkang zu^. In drugikrat zjpet: >Da diese- [Jrteil, als von einem auslandi-schen Richter gefallt, nicht anerkannt wird, arerden Sie aafgefordert, binri'-n 3 Tagen naeh Zustellung dieser Zu-sciirift antw^)er schriftlicb od. milnd-lich z:: gerichtlicliem Protokolle -.u ftnssern, ob Sio die i>neucrun^ des Strafverfahrens be^-hren. Tridrijens đassell e in der Annahme, das Sie von der Anklage zorfl gfetreten sind. gem. § 46 St. V. O. eingestelH wer Ion wiii I .< Gre tu za razsoct'-'e SHS. okrajnega sodišča v Dobriivasi proti katerim bil od ol m ; en cev priglašen vsklic Ti sy>isi so bili svoi^f-nsno predloženi ma-riborskema vakličnemu sodišču. Okrožno sodišče jih pa do plebiscita ni moglo rešili, pozneje pa v »leni naredbe poverjeni L: v« ni bilo več pristojno; zalo so se sni »i vrnili v Dobrlovas. Tam bi jih morali rini vsklica predložiti dež. sodišča v Celovca, da vno v vsklica raspravlja in sodi. A nrtm.=ki sodniki so si ol*:«--li to nrocsduro na gori opisan nfepostaven način. G. Krasna je nato protestiral, prvič zorer eklatantr.e kršenje določil senžermenske mir pogodbe, ulnsem katere ro imela (ogosl. sodišča v plr-1 i-scitnem •aemlju ;>olrj j farisdikoije, drugič pa tudi soper kršenje kazensko pravdnega reda, kojn najprimitivnejša načela so s« s tem po« *a vil a vn clavo. S t^n- da t> dunajsko ^Thovno fo-diiče v tej zadevi razarelfaviio sodbo celovškega deželnega sodišča, je postavilo pred vsem svetom nemško koro-ško jasi o, z*«le«.il;eno in zapeljano p > narodi em šoviniamo, na sramotni odor. B< nx> videli, oe bo sedaj kaj boljše pri kor. sodiščih, k;er do sedai Slovenec ni mogel raiti pravice. To zadeva bomo pazno zasledovali do konca. Poskrbeli borao, da se bo vsaka krivica ki se godi našim rojakom nn Koroškem od atrani nemško koroške justice, razkrinkala pred vsem svetem.< ms je povabil ne: pridem dopoldne v ' delavnico na Dapsulu: >Tam na konci noti ob m.^rju. k'er je par barak z noTo oneko pokritih.< TVp^l »rm «a? rlr-ifi c.*n v Orni in r-<^ stopal r>o nracni centi ob Iznađu. V pristanišča so etsli veliki parobrodi iz raznih krajev sveta in morn*rU so na njih opravljali svoje delo. Fnega t^b velikanov so popravlfali z bobne-Čim razbijaniem, Sum pri3t«ni.»'xa je porini i r vi tu 1 in tam na k.men pori ob morja *ts s^ pokazali dve baraki z novo opeke krili. To v podnožju T.a^ada so lepe nore viTe. s cvetocrmi vrtovi, 1u j^» tndi moderni hotel >Lapad< tik oh morin in r^ri ro brern so dehteči ga«i, sprehodi vrtovi — a vse to nas danes no zanima. £e od daleč so sa začuli znani udarci klndivov... Tješena vrata zapirajo vhod na dvorišče. Vstonim v prvo barako, nisem nifi za.psz.il da jo >pre-povedan vhod« Nekaj delavce* je pri delu in med njimi atoji sam mojster Mestrovič. Nirem era takoj spoznal, dasi je moj pogled nehote takoj obetal na njegovem izrasitem obrasa in črnih očeh. Vprašal lem po Peruzzi?u in sem odšel v drugo barako, kj^r sem našel Psruzsija s dvema kiparjema. Ta je stal tudi model mavzoleja. Mavsoltj bo etal na griču poleg Cavtata, kjer je ie doslej stala naala domača kapela. Rodbina Raeič je bogata stara družina, ki ima svoto parobrode in torej lahko žrtvuje nekaj milijonov za svoj mavzolej. Mojster Mestrovič bo nosta-vil umetniško delo prva vrste: mavzolej ima obliko kapele s kupolo: pri vbodu stojita 2 karijatidi, noseči pr> čelje- v notranjosti tvorijo glavne se** bre štirje angeli z dušami v naročja, v o-*dja bo oltar: vai kini H^do iz\*r-seni iz kra^k'e*;^ kamna. Posamezni deli eo že gotori: v njih se j»*no kaže ona iJe^trorieevji ; ct. ki ?*> je tako lajajo izkazala v kosovskem branu in jo očarala svet v Rimu, v Londonu, v Tai izu. Komorski hram bo o#tal neizpolnjen sen umetnika. Treba bi bilo kiparjev in kamenariev iz vse Jugoslavijo in od drugod, da bi ali in bi stavili limro na Kosovom, Tr<^Ha bi bilo sto in sto delavnih rok. zidarjev in tesarjev, stavbenikov in graditeljev, da M zidali veliki spomenik svobode. Tn treba bi bilo ve'ikii^ denarnih zakladov, da bi v desetletjih stal preti nami uresničen veliki iivljenski načrt največjega jugo-slovenskeea umetnika. Sedanjost no zmore t^g."» dela, komaj sanjati moremo <.► njem. Ali ga bo zmogla bodočnost!? Ali bo stal Kosovski hram ob stoletni-ei našega osvobo;enja ? Tudi drugi ve-liti umetniki nisn videli dovršenih svojih največjih tiek Dovršila so jih stoletja. Tako f>o kosovski hram ostal sen sedanjosti in dalo bodoonoati. Mavzolej na Cavtatu bo stal v par letih: ze danes je za to umetniško delo veliko zanirr-arjje r Londonu in dru-sod. Tla na tihi fri* pol*sr atarega Dubrovnika bodo romali romarji s celega sveta, ne na grobove starih gospodarjev, ampak občudovat delo iugo-alovenakega umetnika. Tn bodo videli komaj >sled senee one glorijo. ki je bila zaeanjana v Kosovakecn hrama. In vendar je tudi tu ves Mestrovič: ta vaoeieoa askena, ki vzame kamaru niegovo peso in ga oduševi, da v njem vidiš saeso it> iz^az velikega Politične 9» tlo — IDnisarskj svet. I/ B ograda^ 14. t. m., javljajo: Dr.i r.Jnja seja ministrskega sveta jo trajala od I K do 1?. Ministrski svet bo je bavil * I koosasi vprašanji. Razpravljali so tudi o gradi t v i n o v i h železnic in. o agrarnem v ji r a 5 a n j a v Dalmaciji. Potem so razpravljali o volilnega zak;>nu. Ta zakon bo pr tr sala posebna komisija. Na kongresu se je govorilo o mejah v 1 laranji. = Zakonodajni od!;or. Iz V."oprsila javljajo: Včeraj dopoldne id L0, do 11. je imel pododsek zakonodajnega odboru zn finance in trgovino svoj • " jO, na kateri so je predsenik dr. Nlnčl i Izjavil o onih predmetih, ki s * mu lili ;overjeni za referat. Sprejetih jo bilo 9 raznih ured?>. = V žho jo zadel otinlster Ko-kovec s svojim člankom o uspehu Indijanskega veloscjina i 11 o bpjkoiinsnlu italijanske trgovine. Tržaška >Era Nuova« kar ne more Drikriti svoja it-ze nad ministrom iti *e vprašaja kak« je sploh mogoče, da jc ostal dr, Kuko-vee le eno uro na svojem mestu potem, ko je napisal ta članek proti Ite^ liji. Vsled tega nastaja vprašanje, ali ne soglaša najbrž celokupna jujcojk)-vensk vlada z izvajanji iruiastra Ku~ kovca. List priobcaj« na uvodntm mestu bist\-eni del članka in zaključuje, da gre pri tem le za sovraštvo proti Italiji. — Čudimo se Italijanski zaslepljenosti, ?e buli pa sc čudimo italijanski trdovratnosti. ki vkljub eai-dentnim dejst\'om vztraja na svojem protijugoslovenskem sta',!'!:.. Italijani se dobro zavedajo svojih grehov nad našim narodom, nočejo pa uvideti eia .ie sedanji italijanski režim resna stvarnost za bodočnost trgovskega Trsta. Izvajanja dr. Kuk ovca so popolnoma pravilna in ni daleč čas< ko s« bodo uresničile njegove grožnje* Ljubljana je s svojim dobro us l ! velesejmom vrgla rokavico Trstu, za Ljubljano pa pride v doglodnem času nas Split, katerega se Italijani oajb Ij bojijo. — Rovirija ustavo. Dr. La*!a Mter-ković je izjavil nekemu hrvatskejnu novinarju, c^a se ne more nu • revizijo ust.i ve tako dolgo, d Ider ^e nt preiskusi ustava in dokler £ ljenje samo ne pokaže, kdo Ima pi iv. Nadama je izjavil, da je njegov spi 4ra utli o Zagrebu in o razmerah na Hrvatske \ mnogo boljši nego je mislil sodeč po pisavi gotovih listov, = Aloansfco vprašanj«. Beogsad-ska »Politika« piše o rc^i:vi albanskega \-prašanja in zahte\\ . da se nr"i vlada mkakor ne smo r *::.Y iti v^ r'ed Mar^y> ntit i *ki*3iM*:vxkTwammmmmum.'m> < aeaaas daljnega življenja, vabečega za se ! iz vsakdanjosti, ta pripr j. . molzen*, kakor zemlja Iz katero ie W.-?el umetnik, in vendar tako jč*n<> r;n* voreea, kakor velika misel v kasv. n izklesana, te roko in j>r.-ti, tako b1aw.-tin^ko dolgi in mirni kakor t\ in vendar strmiS vanje, kak r da fe v njih vsa .«krivno^t. življonja, ki jo e^e-jemamo in zojiot oddajamo. Ko poni voasih z otokov rle-Iil na dalmatinske pore in bregove, i' katerih je prišel tudi nas Meitrovlć, «5 mi je zdelo, dn j'o v to; skalnati ze" i zakopana vsa skrivnost aj) 90ve inv.ei-nosti. Odšla sva s Peruzzi j «m nazaf v prvo barako. Mojster me je prijazno pS-zdrr.vil, ponudil jo n:'ina eigareee. 1 žofali amo in smo zaceli pogovor« VSraj .^al me jo, aH je še V\- "nik v T^uMjai^L — par beredi o LfuhljaoJ *»plon — iu 8s to in ono. Med tem tem M oglodaj posamezne delo oltarja: tu je etila *e skorai dovršena Ma^.ona z del^if^n v naročju, de.Io eudovite nežnoati if 1 he* pote. ki bo znana dals-č po avetu, re*1ef — pieta., ki ja po pvoji kornposieiji pravi umotvor te vrste in dvoj«* iti satali nj reliefov, vsak s tremi ai^reli, peraf)di-mi, oziroma ^virajočimi slavo Boga* Vee to bo oriši o (V> prave veljave sde v skupnoati in vendar bi vsak del posebej človek tjladaj in o*>5udoveX Toda ni 5aaa: mojstra tn delsrpoem ae mudi na delo. Poalovil sem se in ods©!. Bil searU p delavnico Ivana Mestrovića, =, Cr. TnuBb« o Prafleevi aaveiji. Ante Trumblć i« izjavil uredniku :e >Nore Dobe<: Za caea mojega Lja t Rj^aaki Slatini je prišel tja j. Stojaa Protić. Imel sem priliko, as i njim sasvj" rtrjtfn Tja Jo privadi g. Radić. Dobil sem uGs, da g. is ooana tefkso sttuaoifc). rtaVsj se iabod. Itako bi se mogas izrjaljsntt Jama jewn*eo. Ker ne pripadam h pclitifni s^spini, |e rjaravno, jo dalovtsnfo on&jeno na iaTaaanfe osebnega misHenjsk Soal>a stovcojkejra amertSlrogn l|ala o razdiralnem deta nadih klert-Seleev. >Glaa flvobode« prioboujo od-r pismo uredništva, klerikalne >Be-ijbetic v flovem mestu In pravi xoed Z ot*ulovurrjem m&romo pri-Lti, da |o >fiedanloat< zavzela So ▼ j& prvi štoviiki krivo smer. Ako mnenja, da bo eto (feadanea, ko se svet eknša mcKJernisireti ih ko vee tksk debije za adruaresv sr^ih (emen, koristili svojemu, od nekdaj kfiranamu dolenjskemu pvebtvaietvu. L to boiokranjskemri kmetu, z rae> _ rojeno politiko demagogije, so j&ko varate. SLS, ki jo bila veđno drlamo Orodje pokojne Avstrija, se ni prav nI6 zonimada, dn t* ta lopi ftel Kroniko l/Emila do enakopravnosti drufrin Dokler so Dolenfef te Belokrar^ oprostijo spon ki eritali srnin no izvojevan tistega bojr«, ki ete si _9t napisali na svoj prapor.« klbair&o, kakof so Je ponižala pred Jo, Avstrijo in Madžarsko. =i Bolgarska In «rve«rfkk »Ve-$a*nja Po&ta« poroča iz SofrJe. da 1e bolgarski finančni minister iztavfl no-^flbsarjetn o mimerm svojega potovanja v mozemztvo, da fe bilo to potovanje * »vezi z vprašanjem odplačila 75 rrri-vSonskega posojila, ki je bil sklenieti • rSkimi bankami. Minister le izjavil, so ga finančni ministri Trancije, Anglija in Italije prilazno sprejeli, kakor tuđi Crara razorožltvene komisije. Poslanička konferenca mu je dala upanje, da so bo Bolgarski dovolila odjroditev Izplačila rcparaoilskega oolsa m tri leta. k Koaaki v Bolgarski. Iz SofrJe laj&^D&sjo, 6a p vlada skledta »prejeli dobro voljsko vojsko S500 donskih kotov, ki so se na otoku Lemnoa. Potega se vrBo pogajanju as sprejem ) ruskih vojakov na gaJJfpobskem poJoioktL Vlada namterara trporabifi ruske vvjslte za zažčlto r^tranjega miru in »ena. ___ hx CicTnen«eon trt ryjfittka, >Ubcr-Uk povofa, da oo imel Clemeneeau v igi polovici septembra prvi politični ror po svoji rnnaknitvt Iz pajHtične-irvlfonja. List meni, , jo raavidno, da Arabci vztrajajo pri samoodločbi, kar potrjuje predvsem kronanfo arabskega kralja Fai-teala, Z, sapi (lav.) V< M* (k>poldanaka seja niluisfjrakesjs> sveta jo trajala od 10. do 1. popoLdsm Sejo intnietrskege sveta, so sedaj e* ve vako pogofitoma, ker isvrtuje rWs ve> di k«djevsko oblast. Kot I. točk* na veesmjanfi seji maniatrekega sveta |S Mk> stalificd na^e vlada Ukoraoi MsvV žareki in poroMlo o BSJdanjem eitoja m vidia raketa Y| »rasan j a. II. DaJ[.5 ra*pr»va «» r zfrmnf*. raimejiiT i ra a J H • ■. . u. v a k • in naeo državo. Ker i.;k«.tas4 S*-renaiki saheevafa, da ee vialsm eVva nsrd oeeeaa erSavama v Bbj\ujii in Banata pomak r,e sa seka) kAoaseerov arloblje v juf\«.loveaake kraj«, alaati v znatno Škodo irarovsko va&is'ga neeetSi Snsotiee. je ministrski svet tklenll. da vstraja r vso odločnostjo na avalisou Jn jasnih določbah trianonsk* pogodbe. Naia vlada bo izročila vrhovnarmi svetu In aavesnikom obiiren menmran-dnm, v katerem bodo raztolniačona vsa doloaila triai.onske pogodb* V tej epomenief bo določno rasivot močena poapodarska Skoda stlaati pl»de krajev ekro^r Snbotiee, Po bi se icvetlla ta zsJiteva. N^a vlada pričakuje, da l>o sjy>menica pri aaveenikih sprajeta in da bo oJstot:** zadovoljiv. III. Na rac pravo je darje prtilo vprašanje namsa^anja ruskih bagua^ eev VrangloTe armejde pri javnih hx privamih podjetjih. Vfinierreki svet fe sklenil, da eprejme 7000 ruskiH bexruneeT k gradnji novih taleaaie, IV. Ministrski svet ie da^K raa» pravi fftl o isplaeilB /aeofalssja baka t nosni. Posebnemu komiteju je naerodo-no, da pro*.i'H vo vprašanj«. V fa mfat' »treki komite mo iavoljerd rtnanSni mi» nister fir. Kamanudi. trgortnaM minister dr. S p a h o, mini?ter za ag-i\VTK> rrfopmj dr. If i 1 e 11 f in minister saobraćaja TJ z u n o v i i. Današnja seja aunietrfkeaa sveta bo raspravljala: X.) volilnt sat k o n In S.') problem i z b o 1 IS a -t: j a dinarskega kiril KhiS* »ver finavie 3r. Kiunanudl bo poftrtl • tesna o£&mo poro?ilo. Uprsiaiife lipsftfsa Ogrske. KOMEDIJE V ZAPADNI OGfti SKI NAJ BODE KONEC — d Beograd, 14. sept. Prejem* ro poroča iz Pariza: PariSki listi so« glasno smatraj o, da morajo zavesa niske sile energično nastopiti, da Se končno napravi konec komedift tla Zapadnom Orjjrska«. Vsaka ti* boef in rieodločnost bi utaflnila inw-fi resne posledic©, m sicer take, d* bi bil resno ogrožen celo mir t Osred. Evropi. Vti so složni v tem da se mora triatlonska mirovna pogodba izvesti samo t tem s* m strinjajo, a kakimi sredstvi bi bile trsba prisiliti Madžarsko, da bvvtsi pogodbo, V zaveaniakih krogih se vojaška Inssi veiicija no odobrava terrrveč ao bobj raarpoloženi zs to, da so izvede proti Madžarski gospodar, ska presi j a. Po brzojavki z Dunaja je italijanski minister za sunanje stvari markiz Della Torfetta v rcie govora z avstrijskim kanaelarjem dt. Schobrora razprarlial o eventu* atni blokadi Madžarske, katero bi so udeležilo Avstrija, ČeŠkoslovar Ska in Jugoslavija, morda pa tndJ Romunija. VOJNA INTERVENCIJA PROTI MADŽARSKI? — V ITALIJI IN. PriflCcM p^UMCnu zelju prtfl ri^ftiicdH. — Beograd, 15, sept, (Izvir.) ftfeo>an Protic je stopil iz dosedanje rosarvs in je včeraj nan^eril prvi strel proti raKiikaUeriB, demokratom sedanji vladi in sploh proti ustavi Njagor proglas, včeraj objavljen dobaaacmo edinoie) v »Balkanu«, ji vzbudil v političnih krogih printer« no posornoat. £e to dejstvo, tla je f>ru^cac4 Protičcv proglas »B^ilian« so politiki iivahao lisnsantisali V svojem proj^lae)ti pravi Protić, da hi> U dna 15. oktobra »dajaH list >Rfe dlssiU. Nato proglas navila ]yr& ^ram tou in - ,ka. napada Paši* dsv je on poviročil razkrj, iiapa> da davTiokratzis:o stranko, ć<-5 da ima napačna poima o delu dišavo drsa vrta uprave in o svobodi drfav* lianov, O radikalcih pravi Protio da bijejo njim poalodnje minuto V proglasu obsoja Protić razveli a v banja komunističnih mandatov toaoom napoveduje Protić kampa* njo za takojšnjo revizijo ustave. -~ Đex)gra4, 15. sept, (Izv.) Ka. kor %& iarvadel Va8 dopisnik, je Sto* jan Protić izjavil nekemu svolern^j prijatelju, da pride na prihodnjo sejo narodna akupedine. Ta vest ie vzbudila povsod deloo »enracijo ker je svoje^aano nastopal in pol'i? jal (Wo skupičine i# raatogov, da je skiapičina nemi k oni t *\ HABO&I T sTjT^IJSKI BEKBCTJT. —5 r>«R£!if, 14. eept. Kakor jirvTJa »HWea ¥kae* Ahendblatt< is Rima. Jo HeJa|azisU mirri^traki svet odobril sa-luaavrJ. bjsIH e re>A&r)en}H aakona ?a sabore v novih pokrajinah TPftAflAKJB OOvUUl tiU&TAm. —ftenefva, 18. eepl Glede fftfrrfja-Peas^fcsajs vpraaari^a so veli. da verno* #t e>Hvasrja ea to isa£ev>vaaee;a sveta fatvoaiea ma najHrsl podstavi to to ni psfleaSJOTatt; da U a vprašanje rezilo si tre. Svet ima .rva raaposaj^o svadivo s poljske ia aor^ko strani tn bo dal po laeenfh lavedanrih na lim m#«ta rz-vrr^ltS ogoton-itve. ki so nanaSafa na ves koraploka poli*!Saifh, goespodsaekin Sa agjudevtngđdfh vprseenj. 88PATKA r ROUBAJXr. BevhatTC. yk. sept 9ecnfta| do-st>esl vojaški odde4ok straft tvornice ver meseno pftnaNraioo in vodovodfeie na-p««ve "pnth T^vorjetvo«« jPerJCraJa Jen-vsa. Peki, ti se (?ob!n tlovolfeiife dalo. erjda^o 55% svo^e p4a?o etavlBar-ekl bia>aainiet. Davi je bilo sborovanjo •♦avk»,)oWh v prnat^rih delrvvsk^ borse. Po s^y>rovanjn eo w etavka^či lo-Sll v več rfrarpni ver šil, spremijo hi i po eTPoS&fk^h. po c>e^ee. -^d DorOffu, 14. »epi. >T>?sssW 14- sont. Rrrvaastel fs-vtaihaljakl urad Js v Ccrt Kradu znf»lo-fil isjtovo, ki Jo j^ or^anlaira-la to^op-ska viada* Uprlo zterf bi »e v Cwig:radii eeee Si Indije ta t^erartile »veje eaai* bAss, Pra^a. 14. G&pt. r>rn«vjski kt>-jre0j7octdondni turivd poroM: Po p*>*o^n> lm )a Brarialave je bliru Kosi« proko-vaan vojalki oddelek 20 moi s 4 častniki eeikosJovaiko mojo in prodrl en ki* kMuever daloo na fe£koek>vs£ka >fe. S»Oj»i bo vrte blian nsaje raaaiavriu % VSEH KONCUT SVETA. mm d Prana, 14. septembra stks> ssar aa zunanje stvari dr. ReneJ je is> „,s, ri t , „ « « , , javfl deputaciji narodnih desnokratov. TERVENCIJA NI POPULARNA j da pomožna akcija za Rusijo, ki fc vo- l — d Beograd, 14. sept. Presbiro poroča iz Pariza: Kakor brzojavlja dunajski dopisnik listu »Petit Pa* risien«, smatra italijanski ministar za zunanje stvari, da bi so v skrajnem slučaju morala izvršiti vojna intervencija proti Madžarski aa iz? ročitev Zapadne Ogrska Avstriji. Ta intervencija bi so morala izvesti na ta način, da M se Italija udeleši« la s tremi petinami vojaikih sil Vendar pa smatra, da bi ta interven* cija v Italiji ne bila popularna. Zdi se, da jo njegov glavni namen, preprečiti vojno intervencijo mala 6c. tente, ki jo smatra Italija kot škod; ljivo za svoje interese. KONFLIKT RADI BURflKB. —d London, IS. sept AngleatkS tV-sti pišejo, da bo poelantika konfevenaa Madžarski poslala ultimatume i/revnim poveljem, da umakne svoje čete ii Barske. —d DanaJ. a*, sapi Kamor porota >Neue Freie Preste c, je italijanski član mednarodne genaraliako koinssije v šopronfu general Ferrario danes d** spol na DuneL da bi ministra snnanjlli poslov Della Torretti naeaaeno poroSai o položaju na Šanadnem Ogrskem. —d Badinpeita, 14. sept Madiscr-ski korospondenčni urad poroda ia So-pronja: Razmejitvena komiaija je imela včeraj pod predsedstvom francoskega majorja Joquata tukai svojo ustanovno sojo, katre sta se udeležila tadi madžarski polkovnik Karaactea k* srtv strijski ministerialsi avaateOr Jssm* |rphWsa%^^^ -tjg-^ Freglsd naSegr: SElsJsn, tu \ /tiuLkih aaavseyettsj ca p*o«xom je wa- , skm>đo Šaevlko kiadsldh ftol V vsej ucdinjeiii kraljevini v solatam leta 1919/20 5974 proti 5610 število učiteljev is 11 OM tet« 191 */I9, itovllo uC-eaeev ps StMkSfll proti (>WM6. Po pokra; -ah Jt jv to število joj, učiteljev in OfiaiCCV rasde- •a dl Nansen, nt mogla imeti praktičnega rezultata, ker se Je s strani sovietov dvianila ruska opozicija proti predsednika Noulensu. Zato je pomožna akcija priSLa v težak položaj. — d Praga, 14. septembra. Škodo-▼s tovarno so za dv« leti naprej dobile naročilo za izdelovanje Ic&omotiv in aa popravila v vojni poškodovanih lokomotiv. Roanunski vlada ie 2e dobila 50 lokomotiv in čaka £e na nadaljnjih 80 naročenih. — d Beojrrad, 14. sept Presttro poroča is Londona: Diplomatski zastopnik >Daily TcleRTapha« javila, da se) je s zadnjim poletom itaKjanskesa veleposlanika v Foreism Office dosetrlo med Anrriio in Italijo znatno zbSžanjt flade albanskesa vpralanja. —d Baatnipeisa, 14. sept. Poliofta je aaradt slorabe pri iavosnib dovolitvah saprta sedem oeeb, obdolieoib pooV kvmjvaaja, med nfrm sasobnega nraoV aua Tnnkoviesa. sina poalaoca Ivana Tankoviosa Ia sata poljeoeieke^a mi-irtstra flaaba - Nssrvatad- 2e orel are* tiranih ld osOs so lsrooiU ftraorr»«mn »javdnistva. —d Vailsua, 14. sepl Ka kaomda-Sare poelanaa Glouiblnske£a so glasovala samo ari dosoišarske stranke, ki rarpolagap v darilnem zboru e 1S6 glasovi. Levičarske etranke s 76 glasovi so glasovale proti. Cenvrura s Ide glasovi ni glasoval. ite sn stna l \ pili Vojvotlitia Dalajiaci)« Motejsija Hrvsltka k\ SUrcrnja Ciaa sa; Srbtta Cei-.luvno ftovfie saasaJo s 3o*5S učitelji m 52.433 stacL Po ;i A-Aj^tii j a sasjlslo iwvUo aassaasi] sfiteljev tn nč«mcov: liuana la Hetcago-Maa IX m. Z449t Yo|ro. 4S41; ftrteassa ki ■*-,<•■*.•!* 34. t. 12.143; Craa zora 7, 12J, 7\3S\ 5rbija ! 1393, Vi Ml. M'aaJk )e bi j mega Skapaj $ UM sAsatJl la J154 ačeacev, od katc odpa*fe oa Vojvodino 1 s 15 bCMJI tn a učerK;L, aa blorenljo pa dvo s 99 sčltelj 1549 «xw UC1t«l!flć le Win 82 i ačitoljl in aCeoci. Od teto odpadat* na Dalmacijo 2 ioft. 7t ačh^ljoT in 291 geca-cev; na Voltodme 9, S5, aa Dosno in HerceejoviBO 4, 53. 451; na ?love«no 6. 71, ^IS; v Hrvatski iu S ta vrvi RI 7, 95, 115!; v Crai zori 1, 4, 274; v Srbiji 1, 157, »29. »Car sr tiče HieSfamfcih ioi, kat*r«a pa v Srbiji in Crni rori »«d&j »i bilo (let* VXX) Jih je bilo 17 s 40 uateljf m 734 učenci) jih jo bflo v vsci drŽavi 53 s i"?5 tilftolji in 4$92 učenci, od katcrrh odpa-e na Bosno in Hercegov [no 1 c oe*njim ucl- v betu 1915719, U*0 takole Slo \2A& prosi čok afttefjt učend šole atMi učena 191 wl-. 1918 iS i lčf>4 SS5 43.976 607 8S7 42.^7^ S19. 67523 489 799 SI 7M 24a (?) 1701 ra 1 19 256 (?) 152.r22 JM.OOi \M 3900 221.504 4C2 J0.753 50 15431 1434 Zimi asa i 94M 127 434 .iji in 19f vičenei; aa Y lrvođrao 14. 7^, 1201: DaJmaciJo 7. 32, 4^; Slovenflo ^ 45, 1028; Hrvatsko in SlavocdjO 22, 174, 1902. Trgovska sole vo sc proti Ianskamu [sta zelo prnrmofrie In Ha fe frOo v Kolskens latu 19!9 20 »kupa] 20 t 272 učitelji I9 J910 učenci. V Cml zori ni trgovskih Š04» Istotako n« v DalmacljL f ttosnl in Met« L-ozovlni Jih « MIo 5 s 104 učitelji hi I59f iCeaci V Votvodtai 4, 35, 273: v Slovoafi •. 03, 470; v Hrvatstd in Sssvoais 4, 50, 679; v Srbiji 1, 20, 692. Kar se ttCt vse-ttCtlifii, ]e bflo stanje v Inllheiii leni 1919 20 sastopoo: vseučilišče v Beorrada (e imelo 127 piOftSOllev In 7250 slusato-Ijev (velika lota leta 1900 je Imela SS profesorjev In 415 «lr.5ate!jev, leta 1910 pn 02 profoaorlev in 504 sluiatetle), vseečflllct v Zagreba js Imelo 13.1 profesorjev in 3?79 shiSataUev, vsoučllflfio v LJubljani 73 profesorjev, 759 slušateljev. Pra\-na fa-ku'teta v Soborlci 9 profesorjev in 101 slušateljev, f11oz(jfska fakulteta v SkogiW 10 profesorje* in 37 slušateljev; Beaassj —, Lorvion 31^.7. Pariz 41.50, Kllao 9ek80, Praga 7, Tarsava 0.1a, Zagret Budtm-r/ošta 1.20. Bakaraita i.40, Dunaj 0«, Bvetrijske krone 045. —d jlAgree, 14. «*x,«\ Derlre. Bere- London 89<>— 900, Novi Jork SS4—G3ft, PaKs 170O-1710, Pra^a 390-5«». Švica 0, P u n a j la.4O-15-.80. Vnlate: dolarji SSO—SS4, avetrijske krone 16—17, molil lo-50? eafekjelovalk« krori^ v aLi m 0—S35. nar»otex>ndori 796 fl3 810. rv-cm^ro marke 21S—216, Italijanske lire 990— sotrversiz;n 0—980. —d IVifti H. sept. De**ae: fca-p»el> 678—^63. Beograd 2670 «*o #m Beroiin 1477—149S. LorA» rV490 do 6610, Milan 7390—7410. Novi Jork 1004—1^. Pariz 11.9fT>-13.0^0. Praffn n47—:ri3s. Cana as »to—bo.e25. vi- hrte: dolarji 164^—KMA, ncrnSk> rmrk^ 147S—147^ aaajfledkl fant 0480 6V) f4,S0. tranoof?fe! f>*n& lt.^30 rlo 1J.970. rtelilan. liro 7VSS—V¥Q H 1. navil tisočaki BM6—M, stota k i 2M>—2675. rafifcoslova^ke krona 2121— »126, sv^owrsa4 franJ* 29.225-^ 29.2T75. — d BeosraA 14, scT>t. Prt ftnmto-Goin mhTtatni fo bBa konferenca nuH uferepov. KI so so sfrrtU rad! padca * đfrwjevoza konca. Fastopnlkl zosoo- I darsislk Krofov so no datfil raarpravl ' tzraztrj svole po^Imjo s orodlofff ministra. PANIKA HA fmOORADSKl BORZI. — Beoflraft 1!^. eopt. (fzv.) Ra-pfeini padec ainarja na inoa«mskih borzah je skoro povzročil vč«raj na boogradaki borri r>atniko in živahne dobate. Val pri£aJtu}eyto, t?a bo fi« nan&ni mrmater cfr. Kurrarrrudi na dansJnji seji ministrskega sveta predlagal termoljito rcmocKiro in praktično ukrepa, ki M zamotfli dvigniti kurz cfinarja. Prod vsem pričakajo jo, da bo trvoa blaga zelo omejen oziroma ukinjen. Na dru$ strani pa so bo sku&eio kvua alcac bolj forslrafL USTA\TJnEN BLAGOVNI PROs MET VIA RAKEK. — d Beograd, 14. sept. Za obmejno postajo Rakek je ti nako» pičenega blaga do nadaljneđa ustav= ljeno s rc jemanj« blaga, in sicer samo za lokalni promet. Izvzeta so poslijarve živine, živil ia bloiTa, ki so hitro pokvari. —H Zadnji Uvinfak* sefrta v Kari-bora v torek dno 18. i tt\ Je tstl aa to izredno Živahen, kar ga Je obiakalo rnnoao knpeov. ostroraa prekspe^v *■ MaJlje pa> tudi ia Krs&jpko. Kmetje eo to pot Sivino Ifthteo rn florvo prooVJi; sd verja alasct aa dobro rojeno Sivino, katero so vrednotna vso pokapiU vna-aji kupol p* cenah o* U oo IS K ka sive taie. Ms4irvredna ftvioa je tudi se adaj oi)6rSBia torto aadnjoga sofmo, namreC: poldsboli rott 11 6o 15 K, i>le* menaki voli 10 do 13 K. biki za klanjo 7 oo 11 K. plemonake krave 10 do 15 (dodan debelo od lt As 1C K), mola ne kravo 7 do 11 K, krave za ilobasarje 6 do 7 £. —m Velik1 vedeli trSavTiegn posojila v Spkhi. V opUtpki mostni liranil-nioi je podpisal g. Klkola Rendi^ 2 mi-1^07» diriariev kivesiioiiskeaa posojila. —ff Z a ara i napredek eolkoelova- ?Ve indnetrije. »Narodni LJecy< JaTlja-20, da st9 ie polo&ai eei^oal^vaike tekstilne iiidiuiii;e v poslednjem tasu znatno poboljšal ^a <*% produkcija zna-Sa že nad 30% predvojne produkcije. i Ha psasavaal ^elsst|ma |e silo prodaae- leW ga tekstil satja Uac: / ffo ratljfario tron, — g Ilaauteiilcv /mmljo. MinUtr* pmio je rardoiil« o*o se<>th 9i£OQ h^kteror zerol^ v Ju* ini SrtAfi. T okoliei Bltol]* je ie 40lO00 iiektarov zf*nlj« na raap->Uffv». Ts eo /aadah raed e^sjSBSl is Bor.onjo ia lsteo. •m-t risarja banit. SiijeAn. rontralrja Imnk« aa IrinKiriO v Dnhrornik-j &• r.JruM s Srbsko bezsVt v 7. ^.irr^>u^ —Z Iteliy:nrki kroAJ* za resko luko. Ita.'ijana-kt rninl^treki Rre4 Jo rarr-pravljcd o sistcrfia4itn«ifT n»$lro liike in sklenU, naj se votira nadaljnlh 7^ miRjoooT lir aa pe&ko luk>. m ^ —^ s IfačrtI za Kradltov fc<^ramte žalerrttec. k Beoirrada javljajo: Ni N defir.irrvao odk>CerK\ kateri načrt se ho sprejel aa sraditov jadranske *eie»-nice. V nooenern sfučaSu pa se pi l>ati, eta bi Sptit oatoi sarK^roaiien. ki bo vsakakor ostal V tesni zvezi t jadransko Icloznico. Namen tehnJiMi faktortev in potrebo nola dorrv^vint je, ća se naša prostoinica PoouraO xveže z Jadranom po noiknrjSi poil. V to Tvriio se bo skOdals anketa vseh interesi ranih članov naSesra E^vspodar--ak^sa Žlvijenia iot bo njena odločitev mar odaj aa. p Borni v BorTma. Tfntli izre<£ no^m polo^Ja oetono bor?iT> ta teden J f-rcojo, po4ok in soboto zaprln. Promet ?© bo vrefl le v eetrtek. Borra ee otvori ob Ž©e**tih. Promet <*a vnčno nam««?ML kakor Aoelei ob 18.. fo jb 11. Dovizdl knrzi po boAo uffOaarljil! vaall đaa — g Por]sko * nmSta ž^rrn^«?ka Konvencija. Ia Krafiova jevrjkv^o, da se bo v krr.tk-rm sklonila SoloKnlfcka kon-venrija med Poljsko in ^tomeija. P^g^k jnnja ee bodo vrSfla v Bcrllrm. mm. gAmrfeSka zunanja rnjovina v avgnstu. Amrloatf trgovski urad poso-» r*o>, da fe znašal meee^a o-rtm-?ta izvd« 51.346.^07 fnnto^- fetorlln^oT. v prirafert 7, laoslcitn mestom za r33.557.05S fur> tov Stori in|»ov. Uvoz yo zna ftat ^.581.000 ftmtov sterUncov in jo t primeri % lanskim ovgrvstorn primflnK krji^ za r34.7G2.266 funtov gterllnproia Tudi izvoz premoga iz železnice izka^ »rajo rnn.teo rrrimanjkljal. Varok naza# Aovan& fe zaIIftnea<. Parnik |o last r«nonom in tulno Amerika Prri parnik, ki od p lov o 5, novembra, jo >Seydllte< in bo pristal Uidi v nekaterih španskih lukah. — a TrfrfvvjAa pogodiva m«*, Cegfco« slovaGko in Bolaarsko. Ia Sofijo porv> čaio, da bodo pripravljalna dela »i sklep trrovske pogodbe raed BoIgaS* sko tn CeakoalovaJko rotova 6V> no novom titra. Pogajanja se bodo vršila 1 8ofyi, —g BolfcaraVo - avtrtrijslfa tr?ros% ska pogodba. Bolgarski finančni oaini stor Turlakov je isfavil, da prido nu brj do sklepa trgovsko pojapodbt mel Bolgarsko Wi Avstrij-3. — S Poljedelsko orodje za hi ▼alfde in dobrovoljce. Te dni hi dobilo ministrstvo za socialno pq litiko iz Nemčije večje množini poljedelskega orodja, katero s) razdeli med naseljene dobrovolid in invalide. — g rtSkoulovalka jn petrolejski vpra5?nje. Iz Prat;e poročajo: V zveš z dogovorom o eksploataciji nafte n: (^oAkoalovaskom boAe vlada doaej prpo razum s Romunijo JU Pnljsap tj p« srolejeken vpcoAaaia. .......LuJS 207. Štev. 1 mmmmmmmm—mm ,*LUVIiN5KJ NAKUir, am It. septembra itm. stran 3 - Đneune oesfl. V Ljubljani, 15. septembra I92L ^ Seja občinskega trata Na podlagi razpisov pokrajinsko upra* ve za Slovenijo, oddelek za notra* nje zadeve, s dno 11. avgusta 1921 št 22.779, in a dno 10, septembra 1921, it. 36.321, so vrsi izredna seja novoizvoljenega občinskega odbora v soboto, dne 17. septembra leta 1921 ob 17. popoldne t mestni dvo. rani Dnevni rod: Volitev župana Vsi občinski odborniki se opozarjajo na. paragraf 45. veljavnega ob. šinskege volilnega reda, ki določa: »K tej volitvi, katero je svršiti pod predsedstvom po letih najstaroiše. Sa občinskega odbornika, je proti ostavnici povabiti vse člane ob. ainskega odbora z dodatkom, da !i sti, ki brez veljavnega izgovora sli ne pridejo ali pred končano volit« vi j o odidejo, izgube svoj odbor ni« ski posel in tri leta ne smejo biti izvoljeni ter da vrhutega na občinsko korist plačajo globo, katere smo občinski odbor naložiti do 5(X kron. Zoper kazensko razsodbo ni dopuščena nobena pritožba.« — K županski volitvi v Ljub« Ijani. Takozvane opozicij on alne stranke zahtevajo, da naj so za so« boto določena volitev odloži za to* liko časa, da bo g. Pesku dana prilika za sodni dokaz neresničnost: znano obdolžitve. Tej na prvi hip simpatični zahtevi je po na.sem mnenju težko ugoditi, ker imeno. vani gospod »fazČilčenjo« lahko zas vleče do neskončnosti ali pa vsa i veliko dlje, nego zamore sakati mestna občina na redno gospodar* stvo. Prepričani smo sicer, da je bi' ukrep vlade na nepotrditev stvarne popolnoma utemeljen, toda vzHc temu smo ia to, da so prizadetemu varuje vsako mogočnost rchabilitar sije. Zaradi tega in ker jo danes nje. tfova zopetna izvolitev s stališča javne morale popolnoma nemogoča smo mnenja, da naj se Urvolitev v soboto izvrši in da naj se novo iz> voljeni župan formalno veže, da od« stopi tisti hip, ko bi bilo pravomoćno dokazano, da so je g. Pesku sto* rila absolutna krivisa. Na ta način bi bila ob črnskemu svetu varovana prilika, da zavzame svoj Čas tisto sta« lisce, ki so mu bo zdelo primerno — Importinentnoat. Včeraj smo prijavili izjavo g. dr. Ivana Tavčar« j a, da je vest »Jugoslavije« o njegovem dozdevnem razgovoru z »mladini« in o njegovi sodbi o Pe* skovi aferi od kraja do konca iz* mišljena. Dr. Tavčarjeva izjava ie tako decidirana* da izključuje vsak dvom. Vkljub temu pa si drzne »Jugoslavija« dvomiti o resnično« sti dr. Tavčarjeve izjave in piše: »Nase poročilo o dr. Tavčarjevi izjavi pa je popolnoma resnično* ker smo dobili tozadevne informacije od treh absolutno verodostojnih oseb, od katerih pripada le ena sa« ma NSS, ena SLS in ena JDS.« — Vsa slovenska javnost pozna dr Tavčarja, zato pač ne bo niti za hip v dvomih, koma naj verjame. Sicer pa pozivamo »Jugosl.«, naj kratkomalo navede imena onih »treh absolutno verodostojnih oseb«, da bomo videli »gde je vera i gde nevera«. Kar se tiče trditve da je dr. Tavčar uredništvu »Slo* venskega Naroda« naravnost prepovedal vsako vmešavanje v Pes« kovo afero in mu je to svoje stali« šče direktno diktiral«, bodi pove« dano, da ni bilo treba redakciji ničesar prepovedovati in ničesar dik« tirati, ker se uredništvo načelo« m a nikdar ne peča s tako gnusnimi aferami, kakor je Peskova. Pika. — Jugosi oven ska Matica (davna podružnica v Ljubljani) priredi poučno predavateljsko turnsio po južnih delih naše države. Prof. Ilešić ie ustrezel njeti želji ter bo predaval o kulturnih te gospodarskih odnošaiih v naših zapadnih pokrajinah, posebno onih, ki so pripadle Italiji in Avstriji. Predavanja bodo v zvezi s koncerti kvarteta prof. dr. Kosine, ki bo pel razne slovenske umetne in narodne pesmi. Predavanja bodo: dno 21. seot. v Osijeku, potem v Vukovaru, Novem Sadu, Beogradu, Skoplju, Nišu, Kra-gujevcu, Sarajevu, Mostam, Dubrovniku ia Splitu. Turneja bo trajala tri do Štiri tedne. -InskripcUa na ljubljanski uai- verzl se prične dne U oktobra in traja do 9. oktobra. — Nas! smermi rcjafcl za Josipa Stritarja. »Ameriška Domovina« z dne 25. avsrusta poroča: »Zveza iuzo-slovenskih žen in deklet v Clevelandu je te dni odposlala ma uredništvo »Slov. Naroda« v Ljubljani 35.715 avstrijskih kron za nasejra starega, po-zabljeneza pesnika Josipa Stritarja, ki živi v Aspansu na Nižje Avstrijskem.« Našs uredništvo poslanega denana doslej še ni sprejelo. Čim pa *a dobimo, za takoj odpošljemo Stritarju, ki bo zotovo vesel in hvaležen, da se za v ljubezni spominjajo celo naše ame-rilks rojakinje. ... — O prepovedi, eeirojna omejim letanja alkohola. Na opozoritev kavar-flp.arjev m gostilničarjev Je minister za jajgoaa stavsrro UsM odlok, da aa bo zakonski načrt • pr spe vedi tn omejitvi točenja alkoholnih pijee, predan se bo predložil narodni skupščini v odobrenje, isroiil a j i h o v a m a Udrnienja v rasmotrivanje, — Slabo apa*0e aa ra Sitar scaao-\anfaks kriae. Ii Đ so grada poročajo, da je ministrstvo sa socijalno politiko poslalo na Dunaj neeslnika dr. Stojadi-novica, ki bo pregledal na Dunaja vse viorce lesenih bil na sejma. Ako bodo U vaorci ugajali §\ načelniku, bo naša vlada sahtorula od Avstrija«, da nam dobavi veej* Števila lah lesenih hi* na račun vojn* overjeništvo za sit in bogoeaetja, ia kateri niso nn-raJi đrSavnt podpore za đl?a*ko menao pri aka-đemskera podpornem društvu, pravilno opremljeno ia koleko-vano prošnja oddelku za prosveto in vero najkasneje do štetega 5. o k t a b-r a i L Na pozneje vložena prošnje so no bo oziralo. — Odprema blatfa po južni železnici. Iz Bel grada javljajo: Vse železniške postaje so bile ponovno opozorjene, da se sme blago, name* njeno za vožnjo po južni železnici nalagati samo v zaprtih vagonih, ker je južna železnica naročila svo« jim postajam, da morajo transporte v odprtih vozovih vračati v oddajne postaje. — Dijaški koleiar. Pokrajinski odbor Jugoslor. Matiee Jo irdal za loto 1921/« Dijaški koledar, ki bo vsled svoje ličnosti, kakor tudi bogate vsebino gotovo vsem dijakom dobrodošel prijatelj. Iz bogate vsebine koledarja omenjamo: Kraljeva hiša Karadjordje-vi5evt razdelitev ur, kolkovne in postne pristojbine, ploskovne mPregl*ei dijaških oraraniza-eij*. Skrbno sestavljene in obširne >Matematiene formu-le< zaključujejo informativen del kole-daria. — V krasnih verzih slede »Naši cilji«, ki jih izpopolnjujeta članka >Na~ rodno obrambno delo in dija.stvo<; in »Predpogoj zmage«. — Koledarju sta pridejani še dve poli dobroga praznega papirja in je za to uporaben rudi kot bolesnica. — Lepo vezan koledar veli«. 5 Din. Dijaki in dijakinje! Maj ne bo nikogar, ki ne bi imel Dijsškega koledarja !>Jugolov. Matice«. Dijaški koledar so dobi v vseh knjigarnah in v pisarni Jugoslov. Matico, Ljubljana, Pred škofijo 11. T. nadstropje. — Razpis služb. Pri državni posredovalnici za dslo sta razpisani dve mesti pisarniških uradnikov ia sicer eno pri mariborski, drugo ori ptujski, odnosno pri celjski podružnici. Letna temeljna plača je 1500 dinarjev in dnevnice, kakor eo določene za neukaene driavno naatavljanee. Pravilno kolke-vane in z Izpričevali opremljene pr> šnje le vložiti do H. septembra 1921 pri osrednjem uradu Državne posredovalnice sa delo v Ljubljani. Prosilci morajo dokazati, da so dovršili vsaj 4 rnzrede uređaje Sole, meščansko sole ali pa trgovske solo. Natančneje v »Uradnem Listu«. — Voiaaao zgfale vanje. Kljub večkratnim noticam ia tozadevnim opozoritvam ie še vedno mnogo takih, ki v svoji brezbrižnosti omalovažujejo predpis, da se je trebi zglasiti pri vojaškem uradu. Opozarjamo vnovič vse zamudnike, da izpolnijo to svojo državljansko dolžnost, ker bodo sicer zapadli občutni denarni In zaporni kazni, ki jo izreka — vojaška oblast. — K velesejniu. Konzorcij ilustrirane kulturne in modne revije »Vee-aa< ja sklenil, da stavi na raapolago brezplačen prostor v »Vesni« osem esii^ t^djesas kaSsee se istale svai prostor na sefisisoa posebno lepo epremljea ali pa so raostavila posebno lepa pradmete, da v prihodnji Številki »Vesne« lahko brezplačne objarijo slika svojega rasstaviftea ali posamnih I«roVeane<1 Litibljafaa, Miklošičeva cesta. — Milijonska steda počarja v Klecah. Cenilna komisija je ugotovila, da je veliki nedeljski požar v Klečali, kjer js oarnim posestnikom zorelo vsa, povzročil večmilijonsko škodo. Celokupno znaša škoda 3,117.871 K. Ta škoda je krita s malenkostno zavarovalnino 434.190 K. tako da je ie 1,683.064 K nepokritih. Nujna pomoč js potrebna, — Reaalaeim GHaee. Marsikateri sprehajalec na Večnem potu okoli Robnika }e opaz-oval ob Jesenskem deževnem vremenu ali pa spomladi, ko sa je tajal sneg. eale ribnika na bliinjih tratnlkih. Letošnje poletje so pa pričeli s temeljitim iatrebljenfam glinške struge od Podutika do Rožne doline S tem se ne bodo ie travniki osušili, tem-ree Becrdjieoe bo tudi pripravno aa nji-ts. Gotovo hvalevredno delo! Na razpolago ja pa sedaj tudi mnogo peeka. Kdor ga potrebuje, lahki izve več v gostilni pri Oadu na Spodnjem Rožniku* — Dolsotra^la susa je na j ktloĐj-skem, zlaaU na šentjernejskom in krakom polju uničila vse poljske pridelka. Ubogi kmet ne bo imel ne ajde, ne kotline, ne zelja^ ne repo, ne p«se, ne nroaa. Posebno hudo bo za živinsko krmo. Cena goveji živini kakor tudi prašičem rapldno pada, ker ni krme in poklajs za rejo čez zimo. — Grozdje je vsled ene© istotako precej zaostalo v razvoju in obeta kvalitaUvno prarv dobro letino. — Aleksander ie mrtev. Imamo republiko. Ob Času nevarne obolelosti našega kralja Aleksandra so mariborski Nemci že skakali veselja, če*, zdaj prida naša republika. Med temi se ie posebno odlikoval Karel Tschernko. klepar na Frankopanski cesti, ki se še zdaj ne more vživeti v naše razmere. V neki mali kavarni, kamor zahaia hujskat Slovenee, se je glasno izrazil, češ Aleksander je že mrtev, zdaj imamo republiko. Zaenkrat bo g. Tchern-ko svojo »repubilko« našel v varnih prostorih mariborskega okrožnega sodišča. — f Ivan Tatrfer. V Ljubljani ie umrl po kratki bolezni g. Ivan Taufer iz Zagorja, posestnik ln lastnik ope-karnic podstarosta Celjske sokolske župo, starosta Zagorskega sokolskesa okrožja itd. Ž njim leže v grob eden najmarljivejših naših narodnih delavcev, naš odličen somišljenik ter so-trudnik naprednih listov, ki ga bo zlasti Zagorje težko pogrešalo. Truplo prepeljejo iz Ljubljane v Zagorje, kjer bo pogreb v petek, 16. t. m. ob 4. popoldne s kolodvora na farno pokopališče v Zajrorju. Bodi vrlemu somišljeniku ohranjen najblažji spomin, hudo prizadeti rodbini pa najiskreneiše so-žalje! — Graškl veliki semeni od 24. septembra do 2. oktobra. Potne legitimacije za voznino. znižano za 50%, se dobe takoj, ako se pošlje 20 n. a. kron na naslov ^Messcleititimation, Graz, Burggasse 13. II. Stock*. Po prejemu te vsote odpošlje imenovani urad takoj legitimacijo naročniku. — Smrtna ksa. Umrla je danes rodbini Markclj edina hčerka Niki c a. — V Gradcu okraden Jugostoven. Iz Gradca 15. t. m. javljajo: Včeraj je neznan žepar okradel iugoslovenskesa potnika na graškem kolodvoru. Jugo-sloven ie zapustil za trenotek brzovlak D in pustil v kupeju kovčeg, v katerem je imel 90.000 K denarja. Jugoslo-ven je Beogradčan. Hlnčealf mlade Rusiiife. Po vojski je pripelial iz Sibirije posestnikov sin Josip R. svojo komaj (levetnajttletno ženko Aleksandro na očetov dom. Mlada sinaha pa ni našla posebno prijaznih obrazov v svoji novi domovini. — Mož se je kmalu nato poiskal služI>o pri orožnikih, ženo pa je pustil z otrokom doma pri svojih čtar-iih. Zdaj se se zaceli hudi ča^i za ubogo Aleksandro. Vsem je morala biti pokoma in delala je kot črna živina. Toda vse zamen: starišev ni mogla zadovoljiti; hoteli so ji zagreniti življenje ori r.iih. Dan za dn"em so jo odarnnjali od hi*e in n«zadnje so j> od|nuili popolnoma, Z otrokom se je potikala po ckolifi 71a vznožju Gorjancev ter se je preživljala s čreanjemi in kasneje s boirjvnicama. Pa- je obojega primanj-kalo in tako je bila naveaana izključno na milodare dobrih ljudi in p tatarskega samostana. Tastova družina pa ja mirno spravljala denar, ki ga je od ea-sa do čaaa posiljn.1 mož tam is Prek-Murje, aa svojo Aleksandro s pretvezo, da fa hraai za nakup hišo mlademu paru. Pa je prišla ura rs zapuščeno Aleksandro tara v samotni podgorski kofii. Niheo se ni zmenil za njo, nihče Je ni pogledal z lepim očesom: vsem ie bila le nadležna tujka Pad nekdo sa ie je vendar spomnil: neka rojakinja, ki jo je privedla ista usoda v nase kraja, ki pa ima raal') boljšo stališče nego Aleksandra. Pride v kočo; odpre vrata: strašaa pogled! Sredi sobe nezavestna Aleksandra in pole* nje dvoje otroki Novorojenček in poldrugoletnl bratec. Nikjer ne rjuhe, ne srajce. Končno so se zganila usmiljena srca. Prišla je babi on in županstve ie odredilo, da ao sa prepeljali val trije v bolnišnico v Kandijo. Tujci imejo zl ita srca, domaČi l s* nešto srca ledeno kameniel i Ste;** JiđMina rizkrltla o knrn%ACnl zaroti. — Dunaj, 14. septembra. (Izvirno.) Današnja »Arbeiter Zcitunz« prinaša obširno In senzaciionalno poročilo o karlUtični taroti, ki ima svoj sedež ? Bndimpešti. Med družim izvaja: Vsak dan odlaganja predaje Bnrške Avstriji prinaša s seboi nevarn/^et nove evropske vojne. Karlisti v Budimpešti sn se na to ie davno pripravili. Budimpeštanski legitimisti so ie o tem davno obvestili svoje prijatelje na Hrvatskem. Slovaškem, v Avstriji in na Bavarskem. Gospodje co računali na to, da izbruhne mosoea avgusta v Jugoslaviji upor proti srbskemu centralizmu. Jugoslo-venov, ki bi biti vsled teza upora prisiljeni vrinil svoje vojaške sile doma. se tedaj ne bi bilo treba bati. Karlisti so dalje računali, da vsled poostrenih odnašajev izbruhne vojna med Romunijo in sovjetsko Rusijo. Rumunija bi bila s t?nt popnlnnma v šahu. Ostala bi torej ie češkostovaška. Za Ceho-Šlovđško sn Karlisti določiti dve brigadi. S tema so mislili, da bi lahko češkoslovaško vojaško povsem zadržati. Z ostoVmi harlističnimi četami so bri-dimpešt/neki legitimisti nameravali vpasti preko Zapadne Ogrske v avstrijsko republiko. Nadalfni načrt ie bil združitev Avstrije z Bavarsko, kjer še vedno rov arijo monarhisti proti Nemčiji. Na pomoč bi jim tudi prišli Tirol-ei in Solnozradčant. kjer ie monarhi-stična misel se zelo ukoreninjena. %Arbeiter Zcituns* nadalje ome-nia. da ie Kari zato odlagal svoto preselitev iz Švice na Špansko, ker je upat, da se mu ti načrti posrečilo in da se zopet povrne na Dunaj. Šnanska vlada sta je pri tem podpirala. Karlisti so imeli svoje agente povsod. V avgustu so bil* konference, katerih so se udeleževali različni gospodje vseh na-rodrosti. tako SJovenci, Hrvatje. Nemci, Madžari in drugi. Načrt, fantasti* čen. je bil pač dobro premišljen, toda izostala je v avgustu revohici'm v Jugoslaviji in tudi vojna med Rusijo in Romuniio ni izbruhnila. Sedaj so hoteli legitimisii porabiti dogodke v Zapadni Ogrski za svoje načrte. JL'OOSIiOVEN V MBL?XARODKEM RAZSODIŠČU* — d 2ensva, 14. sept 5fcu]>Mena Zveee narodov in svet Zvece naroilov sta izvolila pri sesti volitvi zst raaso^S nika Hubra ( ^vica) in Nvhoima (Dsjb* ska}, s čimvr je postala končnovelja^ na lista za n mtesir.ta sodnikov so bili izvoljeni: Taag ^"Kitajska), Neaoleaea (Romunija) in Jo* vanoviĆ (Jugo*lavlja) za nadomestna sodnik o. kor so radi 4. nadomestnega sodnika, kljub petim volitvam ri m*^cl doseči sporazum nv\d svetom in skns*-sčino, fo skupščina izvolila tričlanstep komisijo, ki ima z onako močno komisijo evota edloditS o ?;»ornom četrtem mandatu. ZLORABA DANTEJEVE PRO« SLAVE. '— Trst, 14. septembra. Tukailr nji fašisti so danes praznovali na Snežniku 600]etnico Dantejeve smrti z razvitjem velike italijarcke zastavo. Poslance Giunta jc pro» slavljal Danteja kot prvcC- inrperis jalista, ki i o začrtal italijanske m>Tr« novinski Glasnik* javlja, da je FV-la Linder, bivij pcčujskl Župan, na* stavljen kot naš državni iroflnjfc v Sisku« ČILSKI KONZULAT V BEOGRADU. — Beograd, 15. sept. (Jzv.) Ml» nistrslri svet je odobril ustanovitev konzulata za republiko Chile. aa Lsšj 3IIII a — [znesek k ureditvi jszikovnc^r. pouka v nr»ei državi. Jugoslovenom, razdeljenim do najnovejšega časa na voo držav, so delali povsod zapreko, da ao nismo jezikovno preveč zbližali in zedinili kakor so to že davno izvršili Nemci. Najbolj eo pa pazili na nas Slovence, da se niso vrinili kaki srbo-hrvatski izrazi v naš pi5meni iezik. Vladalo Ee je stoletja pa ge^-u >divido et imnerar. Trud Stanko Vraza in drugih llirccv za jezikovno združenje jo ostal bi'ezuspešpn. Sedaj pa — po političnem združecjii imamo najboljšo priliko, da to popravirco. kar ?mo zamudili. To sr doloma že tudi izvršuje, ko se je n vedi a v na^e »ole srbohrvaščina kot predmet. Ali nikakor ne kaze učence begati z dvema slovnicama, ki sto slasti pri sklanjatvi pamostalnikov in spregatvi ^la^olov — zelo različni, tako da se bodo učencoin vedno obliko metale. Naii učenci naj se o:l 3. šolskega 1'eta (ko imajo že nekoliko slov-ni5k^ pofrap-o v materinščini) uče le pravila srbonrvatske rlomice. Zaradi tc^a, pa se ne prn^jo opustiti slovenske čitank* in v viiih razredih naj učenci v šoli pridno čitafo slovenske klasike. Tu je potem dosU priliko, da u'iteli opozori učence na slovniško raslih — slovenščine in srbohrvaščine. Treba je pa tudi, da nam pridejo na pol pota nrusn-roti — Hrvatje in Srbi. Uvede naj se na or^o+nih srednjih šolah kot predmet spoznavanje — slovenskega sl^v^tva t j. čitank in tolmače-n!e naših klasikov. To W posebno ko-risiiilo srbskim in hrvatskim urndmi« kom, ki prihajajo shiibovat k nam, ker bodo potem z lahkoto nmeli narečje naseaa ljudstva. Zbirka jngoslovenskih narodnih p'esmi bi tudi mno»o pripomogla, k sbliianfa plemen. Gotovo bi vsi pravi Jugoslovani z veseljem posegli po taki — pesmarici. — z — Turistih m snorf. — I. redni občni r.ber SK Slavi ja, U&nac - L|aM}ana. SK. Slavlja. Udmat-Liubljar.a, na-ananja.. da. se vrši njen T. redni občni »bor v nedelfo dne 18. t. m. ob pol 14. v fslonu gostilne Pečar, No« vi Uđmat. — Odbor. Emfiean« uestf. — Shod vpokoienoev lažne železnice sc vrši v nedeljo 18. t. m. ob 14. popoldne v Mestnem domu. ne pa ob 16. kakor js bik) pomotoma poročano. Poizvedbe. — Na*lo so .ie v Šelenbur«rovi ulici 5 različnih ključev. Dobijo se pri Karlu Jerman Hrenova ulica 15/p. — Nalila se fe vsota denarja na Vodnikovem trpu. Denar as dobi pri Franu Rerlotu, Nunska ulica 17. — ZarubU se ie dne 11. t. m. v vlaku ki pelje ob 12. iz Liubljane proti Mariboru siv volneni plaid. Najditelj nai *a pošlje proti odškodnini na na- I slov; Petra Mozetič, Šoštanj. — Ciril IJčarr. profesor na zaareh-Skem konzervatorija. Za profesorja na zagrebškem konservatoniu f» imenovan naš pianist Ciril Ličar. at*oWeat praškega kon«orvatori>a. — lOletnioa smrti Vrah*ickeffa. Te dni je 10 let, odkar je umrl velik češki pesnik Jaroslav Vrchlickv. — Ing. Jarodav Foerstar: Oja« čen beton I. deL Založila Jucoslo« vanska knjigarna v Ljubljani (Znan* stvena knjižnica, 2 zvezek). Cena K 48.— Pričujoče delo je zopet po množilo našo tako skromno domače tehnično literaturo in postavilo nou mejnik na še neizmerno dolgi poti iz odvisnosti tuje književnosti na polju tehnike do osamosvojitve", j tere gotovo še v desetič t i i h ne bo, mo dosegli in katere v polnem ob = se£u nikdar doseči ne moremo in ne smemo; kajti nikakor n^ smerne ostati brez interesa za tehniko i t njeno literaturo, ki sc tioji izven mej naše države. Vsekakor pa moramo jugoslovanski tehniki strem4 = ti za tem, da obogatimo če moremo momentano o bogastvu sploh govo^ I riti — našo literaturo predvsem r. j onimi deli, ki so za domačo praktič; j no uporabo, t. j. za stavbno obrt in našo industrijo, neobhodno potreb* ni. Ta cilj je zasledoval tudi avtoi v svoji knjigi o ojačenem betonu Saj je ojačen beton oni način grad-be, ki si osvaja vedno bolj in boli razne stavbne konstrukcije. Da ni teorija armiranega betona ena izrn* najenostavnejših, to ve pač oni, ki se je s tem podrobneje bavil Vendar je avtor 5 premišljeno rar« lago spravil celo 6nov v enostavna in pregledno obliko, s tem, da jo ob« ravnava! po vrsti ploščo, tram\ rob* rfisto ploščo in slopo v takšnem obt segu, v kakršnem rabi to neobhotf no vsak stavbni tehnik. Tudi na i te* ji točki dimonzioniranja, namrea izračunavanje stremen in zakrivile« nja armaturo, sta obdelani v taka jasni obliki, da sta dostopni vsako« mur, ki pozna vsaj osnovne poima stavbne mehanike. Izračunani sgleH di, 20 po številu zajeti iz stavbn«j prakse, bodo gotovo vsakemu, ki sž ukvarja s projektiranjem armirani ga betona, dobri vodniki. Z osiraeft na to ne bi smelo pričujočo dolg manjkati na mizi nobenega stavrjs nega projektanta. Ravnotako dajajč pridelane najvažnešo točko pradp£ sa bivšega avstr. ministrstva za ja^ll na dela z dne 15. junija 1911 ie pefe sebno vrednost. Da je avtor v svojem delu ustvaril mnogo novih tehničnih izrazov in s tem obogatil teh* nično terminologijo, je samo ob sc» bi umevno; saj je kakor kaže izda* nje strokovnih kniig edina pot, po kateri pridemo res enkrat do popolne terminologiic. Z napetostjo pričakujemo napovedanega II. In III. dela, ki gotovo ne bosta glede skrbne obdelave zaostajala za izda* nim delom, U N, i« I — M&riborsid porotniki za S. zasedanje (od 10. soptombra) so: glavni porotniki: C viki Ivan, trgovac, Hajdina; Jančlč Josip, posestnik, Lonnaiij«-; Bauiriftn Anton, gostilničar. Sre\li*t*>; Xiilck Franjo, posestnik, Št. Ilj; Lenart Franc, trgovec, Ptuj; Lasni car Franc, posestnik, Pašenci; Kosi Josip, gostilničar, Križevci; Pernat Franc, posestnik. Mih ves; Schicker Alojzij, posestnik, Močna; Neuhold Konrad, hotelir, Slov. Bistrica; T^ah Simon posestnik, Pongerce; Skerbinšek Franc, posest-pik, Sel; Ptuj; Hauptman Jože, posestnik, Dolič, Ptuj; Drevensek Janez, posestnik, Pleterje, Ptuj; Kunst Matjaž, posestnik, Satovci, Ptuj; Sima K'a-rol, posostnik, Spodnji Breg Ptuj; Oresnik Vinko, gostilničar, Ptuj; Skris bc Srečko, gosi Iničar, G. Sv. Kungota; Stapan Karol. stavbenik Slov. Bistri- ca; KlememMč Ivan, posestnik, Sv. Martin; Supanič Alojzij, posestnik, Vajgon; Stumipf Franc, gostUničafl*, Studenice; Ketis Jože, posestnik, Sv. Jakob, dol; Anderlič Rudolf, trgovec, Ormož; Mahi;- Janez, p».- -. Lnik. Norišnica, Ptuj; Kreitner Peter, posestnik, Dogoše; Nondl Josip, posestnik, Po-brežje, Maribor; 'Korže Franc, trgovec, Ptuj; Vernik Janez, posestnik, X\rft\ lloce: Sando Jakob, puscstnik, Malečnik; Honja Andrej, lončar, Ptuj; Smeh Ivan, okr. tajnik, Slov. Bistrica; Partl Franc, posestnik, Sp. Vižinga; Podbrcznik JožJe, pooslstnik, Jelovec; Cvilak Martin, trgovec, Jareninski dol. — Namestniki: Purjava Maks, trgovce, Rogina Blaž, krznar, Benkovie Alojzij, mair. farmac, Ziegler Matija, trgovec, Filipič Franc, mesar, Ferk Franc, sedlar, Petrovič Ivan, trgovec, Veirel Vilko, trgovec, Tratnik Karol, zlatar, vsi iz Maribora. — Vojna baraka pred sodiščem. Afera z vojno barako v Krčevini (Ma-ribor), o kaieii smo svoj čas ki r.tko poročali, bo imela dalekosežne posledice za prizadetega bivšega gerenta Inkreta in eosvetnika Peklarja. Cela ■ ra je prišla pred okrožno sodižče, Inkret kot poduradnik pri okrajnem glavarstvu fe začasno suspendiran tudi pri občini kot podžupan, istotako Peklar kot odbornik. Inkret je še kot ge-rent Krčevina preko prestojnih oblasti zaprosil vojno ministrstvo za prodajo veliko vojne barako v Kokosehi-nekovem drevoredu Baraka je repre-aentirala vrednost 300.(")00 K. Inkret je zaprosil, da se baraka proda občini Krčevina za vporabo revnejšim občanom. Ministrstvo je na ta naelov bara-k odstopilo za 12.000 K. Inkret je reki lj da jo kupi za svoj deuar toda za ol ino, ker ni imel tuili sam t-d i ko d'e-mu ie Peklar posodil 10.000 K pogojno, da pripada njemu bar&ke. Izkazalo pa se fe: da • tedaj občina sama tolil ■ rja i d jo okrstio gl .-.••]•.-' o kretu as • račun izposodilo za l i svoto. '. di Je občinski sos ••• el tonil, da Inkret to r^rako kupi zq o >čin©, Peklar pa da je odgovoren za pi rilno raxde-litev prodale barake. V resnici se je baraka prodala za mn< g . tisoč kn samim bogataaam in stavbenikom najboljši dal i -i sta Y7.r-\ InVret in i klar. Za koliko Je bila baraka prodaj in občina ozir. tudi vojni erar oškodovan, to bo zdaj preiskan gnala Raznoter*?« '. — NaivoCji kanjrar Sa arakopCeve na svetu. Prvi veliki • za zr plov<-> v Ameriki, li <- i v Lfl hnrstu v državi Nem York, bo v kratkem dogotovljen. Hanafer je n«iv ii ni svetu. nn dolžino mori 240 m, na M- rino 80 metrov In visok je 60 rn. Vrata i h < beh straneh so 60 m vis . a n v'> m i roka. Služil 1*> am ariškl mornarici; spravljeni bosta tam dve /.rani kri-... i i . lioer >Z K 1<. ki se gradi v Legue I . i. in >Z Iv 2<, ki dela poskusne vožnje v Angliji. — Li ima cenzura v NenčijL, Glavi - dri n • pravdniatvo v Berlinu je izdalo • mi o proti pašnika Maksu i -Nouseeju ravradi priobči tve neke osmi ki jo bila prvič pri-o! cen? Is - -[ devetimi loti ki je pa v sedanji demokratični Nemčiji pr-*po-vo-Iann. Cila^ nt urednik: Rav > Pustoslemšek. (>di:t)\ v nt! ureuni':: M®&m salon a i Mpero&i , ii££fo fsSsra t?sa toorstalh najnovejših darr Židovska ui. 7. . T?« Cl II * I fi r i razglednice priporoča i M„ T?5čr5 Uufelfs&a. | Šivalni s roj S.nger se proda. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6575 Urlia We delujoč čevljarski šivalni stroj zaštcpan;e (Flzc'a-steppmaschine) se po ugodni ceni radi preselitve lakoj proda. Naslov pri upravi Slov. Naroda* 6561 boijša šiviba, želi dobiti službo Dri kaki dobri družini ali pa v trgovini, §re tudi ven iz Ljubljane. Ponudbe pod .Boljša Šivilja 6565" na upravo Slov. Naroda. Vila na Bledu krasna lega, zeio pripravna za gospe-darsko pod;etje, z velikim vrtom, ki i: nasajen s plemenitim sadjem, se proda takoj radi selitve. Naslov: Machek, vila Straža, Bled, Slovenija, SHS. 6560 spre j m v initrukajo prvo-Solca. P( :;-.:dbe pod . . . ;:a :. »:.;vj Slov. Mar .!! drt?f»o-6570 |zur en mešane stroke, se sprejme tako; ali do 15. 15. novembra. Anton Anderlič, Vinica, vin Varaždin. 6563 „doberman* 1 leto sta*, modro rndeč bb.urot) s prvovrstnim rodbiuskim popisom (Stamnibaum) garantirano čiste pasn^e, se proda za Din. cOO. Naslov pove uprava Slov. Nr.rod*. 6573 Zahvala. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so v tako velikem številu izkazali čast naši b'ubi pekarna, gostilna, poslopje, 14 oral zemlje. Dobra gospina, mesarija, centrum mesta Celje. Krasna vila s pohištvom, velik vrt konfort. Lepa kmetijska posestva, veleposestva, graščine, m'ini, žage, gostilne' trrrovine, hiše. vile. Karol Breznik, Celje, Dolgopolje 3. 6465 ž(evilo, za ž^janfe in Tine, *^roc!a Fr- Honisn v Ss-tovliiaL 6569 illll na njeni zadnji poti, kakor tudi onim, ki so ji poklonili toliko lepega cvetja. Pevskemu zboru Gospodarske naprednega društva za šentjakobski okraj se pa zahvaljujem za ubrano petje v srce segajočih žalostink. Milili OH 3 4 s^be (ena od teh antična), se proda. v*sor Benuss , Gradec, Heinrichstrasse 54 .1_6583 Kupi se imM za osfičKii. Ponudbe na Kr^mei, Selo-Moste 48, Ljubljana. 6574 300 cca 42X54 cm debele, se ceno oddajo. I. \Vider, Ljubljana, Cesta na Ro*-n.k 19. 6516 e i>če, popolnoma izvežbana s prakso v knjigovodstva, stenografiji, strojepisu, za stalno v Lnbljar.i Naslov pove unr. Slov. Naroda. 6538 ti m. n 9 • prometnem kn j na Hrvatskem pri Varaždinu r.a de e I se takoi odda v najem« Naslov pove upravnBtvo Slovenskega Nar 6567 m soba z Zimnicama in peresi) skoraj nova, iz oiehovega lesa se proda. Cena je 12.000 K. Po-zve se pri B. Sa'mič, Sv. Jakoba nabrežje 27. 651; nO . se proda Sšk.t. ['lansnska 6S28 17 gudala, loke pihala in po'reb *.čine. Str. ne na drobno in debelo. Spec jal -trte: Rt ance, itd. Popravila iz prve in ceno. A. Black Ends. Elite roke, strokovna Ljubljana, Šelenbnrgt va ui. 6. igBi z mešanim blagom, se oroda5*a na zelo prometnem kraju. Nas Slov. Naroda < 79 ii- u omrepCttjo« .-;, aradat«o xi ckb sla bi it aho :? žefeznato vino lekarnarja 6. - iccoliJA •i dieta- ! HHHMMB se si.rLJ:: eia * ■ - j nižji r /r^d .v Naslov pore prava Si. laroda, 1547 ^osp<. dinja, d .j. • uharic bilo. Zahtevo plač> na G'-spodinja 6"2j* L;j žeče. ii!r.i ian ko stno le- i 13 pošten in marljiv s primerno !sko i obrazbo, se takoj sprejme 1 mestno mešano trgovino. 1 < nu Ibe n uprav. Slov. Naroda pod »Učenec I m ti imam kobilo z žrebeto^a, 16 visoko, črne barve, prve vrste z.i i k; žrebc je 6 mesecev staro, In c5-«£* retka konja za pero; oddati i ara tudi 60) komadov iaieaa:&kJk [irč-gov normalne diment;)e. Vprašanja na Antona Jakomini, Kočev e. 657 - Obvezne ron dbe / dobavnim ^as m je poslat -J. Jc^-ičnlfc, Dalmi • i ii! ca 1. Sprejme se kontoristinja s prakso seh pla del. Ponj ibe r.a postni pred*l 133 6534 žiam sob« i posebnim vbodom evantnalno i osi.-r-:a rnanie Manotan - z opravo ali brez. oprave proti selo >J . :i najamnini. Ponudbe na pc/JH: prc-*.;«; li. 53. .'/r; lid {s tudi novinca, sprejme takoj notar Hudcvernik v Ljubljani. Placa po dogovoru. 6532 za shrambo aH ma a k e, rjj aje l:'c: je v h;?: ri-n ali pa prazna p*a r.ica. Ponudbe na de il at-.-sr.o trgovino J. Jane, Ljubljana, Marijin tr* 6551 s prakso in lepo pisavo, ra pomoč pri kujigovodstvu, in »ež poreiocniko železnlnske stroke sprejme Fr. Stunicp, Lubljana. Gosposvctrka cesta 1. 6513 zaradi selitve več pohištva, ogledr.lo (tiumeau), omare idr. Ogleda se Mestni trg 19, III. nadst'.. vsak dan od 1—2 in od 3—5. 6563 omomm z mcš.mim blagom, odnosno gostilna v prometnejSem ticu na Kranjskem ali Š a erskem, sc i*ce. Ceno je navesti. Ponudbe pod »Trgovina« na an. zav. Dra- po Be*=eljak & drug. LtnbljatUL Sodna ulica 5, 6509 v trgovino z Sdezom, ah fa*g > -droj:, katera razpošilja blago po ce državi, želi pristopiti sorodni stroko -mak. Ima 70.000 K kapitala in nov pisalni stroj. Drugega blaga ima v skuj n vrednosti za 80.000 kron. Ponodbe .Sotrudnik S:ev.'5571' na uprav. Slovenskega Naroda 6571 Napr©d je popolna električna napeljava za dve luči K 6 0. Popolnoma dobro ohranjen otroSki voziček K 800.— Najfinejše vrste plašč za kole novi K ! 00. Sokolski kroj brez zurke novo K 7 OH V 0^!eda se pri Af*?-i a Zorič, K - o »n ?, . * « l & • • i >. , ob«to?eče iz dveh sob, kuhin;e i.i pritiklin, išče v Hoti n rzsetu aH 5:3c dratjla ob iz.^-^n-nestajL Pismene ponudbe pod ,H'63-.Č2 aaeMovaaa sa s^rr.to s v Varadau 6519 Imam na drobno v zalogi večjo množino prešiti aclej, od 450—600 K. lisna. Stari trg 11 12- D7S d!lr?;^?.7V, Ičeta stanovanje s hrano ali brez Po možnosti svojo sobo ali udi s sostanovalkami. Po- nudbe pod „Dve di:*kinji G541 " z navedbo pogojev na uprv Slov. Naroda. 6:»' • .v>- ■ rzton tvornicsi salin . ni MoraTSken sšfie Ponudbe z navedbo vseh zastopstev, ki jih ima ter z referencami rod „£, 1422SI na Haasei> ste a & ▼•flet A. Q.. WJen, I., Schulerstrassc 11 6500 Zahval a Za tako nepričakovano izkazano sočutje kakor tudi izredno počaščujočo udeležbo pogreba najine preblage, nepozabne žene in mamice posestnik in fr*g*>vac z apnom, rsodstsrosta ce!}s&e sokciske žnpe, starosta zagors9i»^a sckclskega chrož]a i. t. d, dne 14. t. m. po kratki mučni bolezni mirno preminul. Truplo blagopokojnikovo se prepelje iz Ljubljane v Zagorje, kjer se bo vršil pogreb v petek, dne 16. t. m. ob 4. uri popoldne s kolodvora na farno pokopališče v Zagorju. V Zagorju, dne 15. septembra 1921. --- .L. 1 > K izrekava vsem : Bog plačaj! Osobito se zahvaljujeva še poklonilcem lepih vencev in šopkov, kakor tudi p. n. Glasbenemu društvu „Ljubljana" za krasno izvajani, v srce segajoči žalostinki. V LJubljani, dne 13. septembra 1921. Žalujoča Karal in Draga čać- is privole Sn ovčje volna lrsiih;: sloga znamke 21 - M - G -Dofc-v^a ^saka kallafnai Dopisi na : B. VSLICOONA, Triesta, Piazza MU Borsa C. Jligirn vsako koliftlM lici PiOl ll MWŠ 11831!. Le resni producpnti in prodajalci nr.j pošljejo svoje ponudbe n? ALOMA COMPANY, d. z o. z. pod šifro .Traverscs-. 607/ r •— l i ■ a a a l • i aa ZKE^WOEZ0yi-l«$E-IHU-»i8STJI|||.|a^S B Pt88WOT!4HltRT! IH mi MM* FJ1?\