Blaž Mesec
INTERAKCIJSKA TEORIJA
SOCIALNEGA DELA S POSAMEZNIKOM
PO L, SHULMANU
Lawrence Shulman je profesor socialnega dela
in dekan šole za socialno delo univerze Buffalo
(prej profesor na šoli za socialno delo bostonske
univerze) in avtor v ZDA popularnega učbenika
socialnega dela z naslovom Veščine pomoči (Shul-
man 1998). Učbenik sestavlja pet delov. Prvi del
obravnava temeljna izhodišča interakcijske teorije
socialnega dela, v drugem delu je podrobno, s
številnimi primeri, predstavljeno delo s posamez-
nikom v svetovalnem odnosu, tretji del obravnava
socialno delo z družinami, četrti socialno delo s
skupinami in peti socialno delo s sistemi, tj., po-
moč klientom pri pogajanjih s socialnimi službami
in drugimi organizacijami in vlogo socialnega de-
lavca kot družbenega delavca. Shulman se pri
obravnavanju temeljnih pojmov svojega pristopa
opira na starejša dela W. Schwartza, ta pa svojih
razprav ni predstavil v integralni obliki, ki bi obse-
gala vse tri ali štiri osnovne ravni socialnega dela
(s posameznikom, družino, skupino in skupnost-
jo/službami). V nadaljevanju bomo povzeli Shul-
manovo na Schwartzovih pojmih temelječo teorijo
o delu s posameznikom kot primer izkustvene
socialnodelavske teorije socialnega dela, nastale
s proučevanjem praktičnega socialnega dela.
TEMELJNA IZHODIŠČA
INTERAKCIJSKE TEORI|E
Značilnosti teorije socialnega dela (poimenovanja
značilnosti so naša) so tele:
a. Znanstvenost. Po Shulmanovem nazoru so
na področju pomagajočih strok različne teorije.
Pred dobrimi desetimi leti je bilo socialno delo
po njegovem v predznanstveni fazi (po Kuhnu
1962). V predznanstveni fazi stroka šele začenja
uporabljati teorije, ki naj bi usmerjale empirično
razisl^vanje prakse. V znanstveni fazi pa na pod-
lagi ugotovitev empiričnih raziskav preoblikuje
teorije, ki nato spet usmerijo nove raziskave. Shul-
man sodi, da prav sedaj prehajamo v znanstveno
fazo in začenjamo graditi teorije. To pomeni, da
je dovolj prostora za mnoge poglede, kar je zdravo
stanje.
b. Praktična relevantnost. Shulman (1992: 4)
navaja Schwartza (1962: 270), po katerem je
praktična teorija (teorija prakse):
sistem pojmov, ki povezuje tri pojmovne pod-
sisteme: podsistem, ki organizira ustrezne vidi-
ke družbene stvarnosti na podlagi ugotovitev
znanosti, podsistem, ki definira in konceptuali-
zira specifične vrednote in cilje, ki bi jih lahko
imenovali problemi politike, in podsistem, ki
se ukvarja s formuliranjem med seboj poveza-
nih načel prakse.
Praktična teorija naj bi torej najprej opisala,
kar vemo o človekovem vedenju in družbeni orga-
nizaciji, in tako prispevala k našemu razumevanju
položaja in procesov, ki se dogajajo v ljudeh in
med njimi v socialnih sistemih. Na tej osnovi naj
bi formulirali specifične cilje ali zaželene izide
praktične dejavnosti. In končno naj bi teorija opi-
sala dejanja in ukrepe za dosego teh specifičnih
ciljev. Shulman navede primer. V začetni fazi dela
socialnega delavca s klientom pride prav socialno-
psihološko znanje o vedenju ljudi v novih situaci-
jah; na tej podlagi socialni delavec formulira cilje,
ki jih želi doseči na prvih sestankih s klientom,
temu pa sledi opis specifičnih dejavnosti socialne-
ga delavca, ki sestavljajo postopek sklepanja delov-
nega dogovora s klientom.
c. Struktura teorije. Vsak praktik sčasoma razvi-
je svoj pojmovni okvir, ki je bolj ali manj ekspli-
citen in ga presojamo po tem, kako dobro lahko
na njegovi osnovi pojasni prakso. Izraz model
231
BLAZ MESEC
označuje predstavitev stvarnosti. Model konstrui-
ramo, da bi poenostavili razlago ali opis kompleks-
nega procesa ali objekta. Z modeli ponazorimo
proces pomoči, npr. dinamiko in veščine, ki so
potrebne v začetni, srednji in zaključni fazi dela,
individualno in socialno psihologijo, npr. pri teo-
riji zatiranja, in entitete, s katerimi delamo, npr.
model organizma za ponazoritev skupine ali orga-
nizacije. Z izrazom veščina opisujemo ravnanja
socialnega delavca, ki jih uporablja v procesu po-
moči. To so npr. veščine vzpostavljanja pristnega
odnosa, ki olajša strokovne in osebne naloge,
kakršna je veščina vživetja.
d. Geneza teorije. Teorijo konstruiramo in pre-
verjamo na način »pritlehne teorije« (Glaser in
Strauss 1967; tudi »utemeljena teorija«, gl. Mesec
1998). Na podlagi sistematičnega in nesistema-
tičnega opazovanja prakse oblikujemo teoretske
konstrukte. Z raziskavami preverjamo te propo-
zicije in ustvarjamo nove. Nekatere propozicije
dosežejo stopnjo teoretičnih generalizacij; to so
propozicije, ki so vedno znova potrjene.
INTERAKCIJSKI MODEL
Shulman imenuje teorijo, ki jo razgrinja, interak-
cijska teorija socialnega dela. Ta teorija naj bi v
nasprotju z zdravniškim statično diagnostičnim
modelom, ki vidi v klientu pacienta in poudarja
bolezen ali defekt, ki je v njem in ga je treba diag-
nosticirati in zdraviti, videla klienta v interakciji z
drugimi. Predmet obravnave so torej interakcije
med klientom in drugimi sistemi. Namesto, da bi
se socialna delavka, ki dela z depresivno klientko,
spraševala o njenem duševnem zdravju in drugih
njenih značilnostih, ki jo privedejo v težavne
položaje in osebno stisko, jo zanimajo odnosi med
klientko in drugimi ljudmi in družbenimi orga-
nizmi v njenem družbenem okolju. Spraševala se
bo o njenih odnosih v zakonu, o odnosih z družin-
skimi člani, s prijatelji, z bolnišnico ali socialno
službo itn. Klientkina dejanja bo skušala razumeti
v odnosu do dejanj drugih v njenem okolju. Odno-
si med klientko in drugimi so vzajemni in krožni,
dejanje ene osebe sproži dejanje druge, ki vzvrat-
no deluje na prvo itn. Poleg tega, dodaja Shulman,
moramo interakcijo razumeti v kontekstu, v kate-
rem se dogaja, to je v družbenem okolju. Za druž-
beno okolje, ki ga ima v mislih Shulman (kot tudi
za druga), je značilna uporaba družbenih stereo-
tipov pri presojanju ljudi in njihovih dejanj in s
tem povezani diskriminacija, zatiranje in izključe-
vanje ljudi, ki so stereotipno uvrščeni v določeno
kategorijo glede na spol, raso, narodnost, premo-
ženje ipd. To, kar se v diagnostičnem modelu
pojavlja kot psihološka značilnost posameznika,
kot njegovo neprilagojeno vedenje, na primer na-
padalnost ali obrambnost, depresivnost, se je obli-
kovalo pod družbenim pritiskom. »Neprilagojeno
vedenje, ki je posledica dolgotrajnega zatiranja,
uporablja nato večinska skupina kot opravičilo
za nadaljnje stereotipiziranje in zatiranje in tako
vzdržuje začarani krog. Ironično, a prikladno,«
sklene Shulman (1992: 7). Če je klientka poleg
tega tudi ranljiva, to je, če nima ustrezne opore v
družbenem okolju, v družini, med prijatelji in
znanci, je njeno neprilagojeno vedenje še bolj ra-
zumljivo. Če torej poznamo položaj, v katerem
je klientka, »se lahko samo čudimo, koliko moči
je morala imeti, da je sploh preživela in se borila«
(1992: 7). Če je tako, je klientkina depresivnost
le simptom razpada pomembnih interakcij in pri-
manjkljaja socialne podpore. Socialna delavka bo
poskušala vplivati na izboljšanje interakcij med
klientko in njenimi pomembnimi družbenimi siste-
mi in se ne bo lotila zdravljenja depresije'. Pri
obravnavanju ne bo izhajala iz samovoljnega na-
črta obravnave, ki bi ga izdelala brez klientkinega
sodelovanja, ampak bo pomagala klientki bolje
razumeti njen položaj, ob tem pa bo podpirala
njena prizadevanja, da bi se povezala s tistimi
silami v svojem okolju, na katere se lahko opre.
Poleg tega bo poskušala vplivati na sisteme v
klientkinem okolju, da bi tudi oni bolje razumeli
klientkin položaj in njene reakcije in jo podprli v
njenem prizadevanju, da se izkoplje iz krize. To
ni lahek in neproblematičen proces; tu se strokov-
no delo šele začne, poudarja Shulman. Pomemb-
no je, da načelno pojmujemo osebo, ki naj bi ji
pomagali, kot »interaktivno entiteto« (Shulman),
ki deluje v okolju in se odziva na dejanja okoljskih
sistemov tako, da se pogaja z njimi. Isto velja za
sisteme, ki so z njo v interakciji.
PREDPOSTAVKE
INTERAKCIJSKE TEORIJE
Predpostavke interakcijske teorije, kot jih našteva
Shulman, so predpostavka sovisnosti (simbioze),
predpostavka ovir v individualno-socialnem anga-
žmaju in predpostavka moči za spreminjanje,
a. Sovisnost. Po predpostavki sovisnosti
232
INTERAKCIJSKA TEORIJA SOCIALNEGA DELA S POSAMEZNIKOM
(simbioze^ po Shulmanu) vsakdo potrebuje dru-
gega za svojo rast in razvoj (Schwartz, 1961: 146-
47, po Shulman 1992: 10); obstaja vzajemni inte-
res klienta in sistemov, ki ga obdajajo, da bi bila
interakcija med njimi uspešna. Toda ta vzajemni
interes ostaja sistemom, ki so v interakciji, dosti-
krat prikrit. Naloga socialne delavke je, da pomaga
vpletenim razkriti njihovo sovisnost. V zvezi s tem
uporablja Shulman pojem, ki ga imenuje »kon-
strukt dveh klientov«. Socialna delavka ima vedno
dva klienta: tistega, ki se je zatekel po pomoč, in
tistega, ki je s prvim v odnosu, interakciji. Na
mestu tega drugega klienta se izmenjujejo različni
posamezniki, skupine in sistemi. Če je prva klient-
ka potrta in trpinčena žena, ki je prišla po pomoč,
ker ne zdrži več, bo drugi klient mož, bodo otroci,
bo šola ali bolnišnica itn. Socialna delavka bo po
eni strani poskušala najti svetle točke v življenju
klientke in podpreti njeno prizadevanje, da bi ven-
darle prišlo do premika k znosnejšemu življenju,
po drugi strani pa bo morala doseči, da bo mož
odgovarjal za svoja dejanja in/ali se vključil v ustre-
zno obravnavo.
b. Ovire v odnosih med posameznikom in druž-
benimi sistemi. Prikrite sovisnosti in vzajemni
(simbiotični) odnosi so posledica ovir v odnosih
med posameznikom in družbenim okoljem. Te
ovire so: kompleksnost družbenih sistemov, kon-
flikt med interesom posameznika in skupnosti in
motnje v komunikaciji. Zaradi družbenega raz-
voja so prenehale delovati tradicionalne podporne
mreže, šibkejše so vezi med generacijami, spreme-
nili so se način opravljanja dela, razmerje med
delom in prostim časom, socialna varnost itn. Vse
to prinaša vedno nove napetosti v odnose med
ljudmi, otežuje stike med njimi in zamegljuje
njihovo sovisnost. Interesi med posameznikom in
sistemi, ki so zanj pomembni, so pogosto navzkriž-
ni. Velik del tega konflikta interesov je mogoče
zvesti na nasprotje med delom in kapitalom, med
težnjo ljudi po delu, zaslužku in socialni varnosti
in težnjo kapitala po zniževanju socialnih stroškov
dela. Brezposelnost negativno vpliva na vrsto pa-
rametrov »družbene patologije«; zaradi polariza-
cije bogastva in revščine se zazdi pozivanje na
sistemsko vzajemnost in sovisnost zgolj ideološka
maska za izkoriščanje. Tretje vrste ovire so pove-
zane s problemi medosebne komunikacije v dru-
žbi; njene norme ne spodbujajo govorjenja o vrsti
intimnih področij, o porazih, neuspehu, trpljenju.
Družbeno običajna je indirektna komunikacija,
nejasna, dvoumna in obrambna. Zato je v središču
socialnega dela prav težnja po vzpostavitvi prist-
ne, neposredne in jasne komunikacije, ki je osnov-
no orodje reševanja problemov. Osnovna naloga
socialnega dela pa je posredovati med posamez-
nikom in zanj pomembnimi socialnimi sistemi, da
bi se zavedeli sovisnosti in okrepili ali ponovno
vzpostavili vzajemnost. Socialno delo je v tem po-
menu definirano kot »tretja sila«, posrednik med
skrbjo za posameznikovo dobro in prizadevanjem
za socialno pravičnost.
c. Moč za spreminjanje. Tretja domneva, na
kateri temelji socialno delo, je domneva, da imajo
vpleteni v interakcijo, posameznik in relevantni
družbeni sistemi, moč za premagovanje teh ovir
na poti do vzajemnosti. Naloga socialne delavke
je, da mobilizira to moč tako, da zahteva od klien-
ta, da z energijo in čustveno zavzetostjo opravi
naloge, kijih sprejme. Poklic definiramo, če nave-
demo funkcijo, ki jo ima, ne če navedemo vredno-
te, ki jim služi, ali veščine, ki jih obvlada.
FUNKCIJA SOCIALNEGA DELA
Shulman sodi, da je jasen pojem o funkciji social-
nega dela nujen za definicijo stroke kot tudi za
dosledno izvajanje te funkcije v praksi. Pridružuje
se Schwartzovem stališču, da stroke ne definirajo
zgolj skupna znanstvena osnova in skupne vred-
note in veščine, temveč zlasti njena funkcija. Tudi
ni dovolj, da funkcijo opredelimo kot »pospeše-
vanje socialnega funkcioniranja« ali »olajševanje
rasti in razvoja posameznika«, ampak moramo
podati splošno, vendar edinstveno funkcionalno
opredelitev, ki bo pomenila usmeritev za vse so-
cialne delavce, ne glede na to, na katerem področ-
ju delajo. Tako opredeljena funkcija socialnega
dela je po Schwartzu (nav. po Shulman 1992:20):
»posredovati v procesu, v katerem se poskušata
posameznik in družbeno okolje uskladiti zaradi
vzajemne potrebe po samoizpolnitvi«. Klient se
poskuša z vso razpoložljivo močjo pogajati za
zadovoljitev svojih potreb s pomembnimi sistemi,
hkrati pa vzpostavlja obrambe, ki ga odrežejo prav
od sistemov, ki jih potrebuje. Na drugi strani so
sistemi, ki poskušajo vključiti klienta, vendar dela-
jo to ambivalentno. V sredini je socialni delavec,
katerega razumevanje, funkcije in veščine se mo-
bilizirajo v naporu, da bi pomagal klientu in siste-
mu, da bi premagala ovire, ki preprečujejo njuno
uskladitev. Beseda »posredovanje« je tu rabljena
v širokem pomenu univerzalne vmesne, oboje-
233
BLAZ MESEC
stransko posredovalne vloge med posameznikom
in njegovimi relevantnimi drugimi in ne v ožjem
pomenu »mediacije« kot posebne metode (na
primer reševanja partnerskih konfliktov).
SOCIALNODELAVSKE VEŠČINE
Jedro teorije temelji na modelu procesa pomoči,
v katerem socialni delavec s svojo veščino ustvari
dejaven delovni odnos, ta odnos pa vpliva na izid
praktičnega dela. Drugi model, ki ga vsebuje
teorija, je model odnosa med klientovimi čustvi
in njegovo sposobnostjo obvladovanja problemov,
temelji pa na spoznanju, da so dejanja odvisna
od čustev in da preokvirjanje čustev pelje k dru-
gačnemu delovanju. Ob tem pa je odločilno tudi
delavčevo obvladovanje lastnih čustev in samoob-
vladano delovanje.
Večji del teorije sestavlja opis osmih temeljnih
veščin (ali skupin veščin) in njihovo pojavljanje v
štirih osnovnih fazah dela. Poznamo veščine, s
katerimi delavec pomaga klientu obvladovati čust-
va, in veščine, s katerimi mu pomaga obvladovati
probleme. Pomoč pri obvladovanju čustev zahteva
veščino obravnavanja molka, veščino verbalizacije
čustev, veščino sporočanja razumevanja čustev in
veščino sporočanja delavčevih čustev klientu. Po-
moč pri obvladovanju problemov obsega pojasnje-
vanje delavčeve vloge in funkcije, ugotavljanje
klientovega povratnega sporočila (feedback), raz-
členitev (parcializacijo) klientovih skrbi, podpi-
ranje klienta pri soočanju s tabuiziranimi področji.
Te veščine se pojavljajo in kombinirajo v štirih
delovnih fazah: predhodni ali pripravljalni, začetni
fazi ali fazi sklepanja dogovora, srednji ali delovni
fazi in končni fazi ali fazi prehoda.
PRELIMINARNA FAZA: PRIPRAVA
NA PRVI POGOVOR S KLIENTOM
V preliminarni fazi naj bi se socialna delavka pri-
pravila na prvi pogovor s klientom tako, da se
poskuša vživeti v njegov položaj. To imenuje
Shulman pripravljalna empatija. Poudarimo naj,
da se to dogaja pred prvim stikom s klientom.
Bistvena pri tej pripravi je uglasitev socialne de-
lavke s klientom. Socialna delavka poskuša pred-
videti, s kakšnimi čustvi in skrbmi bo klient prišel
na pogovor, in se vživeti v njegov položaj. Tako
pripravljena bo na prvem pogovoru bolje pre-
poznala klientova posredna sporočila. Te veščine
rabijo oblikovanju ustreznega delovnega odnosa
s klientom.
NEPOSREDNA IN POSREDNA
KOMUNIKACIJA
Priprava je potrebna zato, da bi zagotovili dobro
komunikacijo med socialno delavko in klientom.
Vsaka komunikacija se odvija med oddajnikom
in sprejemnikom sporočila. Oddajnik je posamez-
nik, ki poskuša sporočiti določeno vsebino, oddati
sporočilo. To vsebino najprej kodira, tj., jo spre-
meni v govorjeno ali pisano besedo (besedne sim-
bole) ali v nebesedne simbole, kot so dotik, mimi-
ka, geste, telesni položaj. Nato te simbole prenese
sprejemniku. Sprejemnik sliši govor ali prebere
besede, vidi mimiko, v njem se zbudijo čustva in
misli. Sporočila dekodira, tj., jih prevede iz simbol-
ne oblike in dojame njihovo vsebino. Nato potrdi,
da je prejel sporočilo, in sporoči, kako ga je razu-
mel. To stori tako, da pošlje oddajniku povratno
sporočilo in zapre komunikacijski krog.
Proces lahko poteka tako, da je sporočilo pre-
neseno in dojeto nepopačeno, lahko pa se njegov
pomen popači. Dobra komunikacija je neposred-
na (direktna) in jasna, slaba je posredna (indirekt-
na) in nejasna. Komunikacija lahko naleti na ovire,
ki povzroče, da se popači pomen sporočila; popači
se prava vsebina misli in doživljanja oddajnika.
Shulman navaja štiri take ovire. Prva so ambiva-
lentna čustva klienta, ki naj bi prejel pomoč. Spre-
jeti pomoč pomeni priznati svojo nemoč in odvis-
nost v kulturi, ki ceni moč, samostojnost in neod-
visnost. Človek, ki ga položaj prisili, da sprejme
pomoč, je zatorej razdvojen; po eni strani pomoč
potrebuje, po drugi pa bi jo najraje zavrnil. Svoje
težave zato izrazi nejasno in prikrito. Druga ovira
so neizrečene družbene prepovedi (tabuji), zaradi
katerih ljudje neradi govore o občutljivih stvareh,
na primer o spolnosti, denarju, odvisnosti. O takih
zadevah se izražajo previdno in nejasno - indi-
rektno. Tretja ovira je človekov strah pred bolečimi
in tesnobnimi čustvi, ki bi jih utegnil sprožiti neza-
vidljiv položaj, v katerem se je znašel kot klient.
Zato bo sicer dovolj jasno opisal dejstva v zvezi s
svojim položajem, nejasno pa svoja čustva, ki jih
bo nemalokrat popolnoma prezrl, ali pa bo izrazil
le bolj površinska čustva (npr. jezo), potisnil pa
bo globlja (npr. bolečino). Četrta ovira je strah
pred ukrepi socialne službe, tj., strah pred močjo
234
INTERAKCIJSKA TEORIJA SOCIALNEGA DELA S POSAMEZNIKOM
socialne delavke in drugih uradnih avtoritet in
pred socialno službo kot organom, ki lahko vpliva
na klientovo življenje v nasprotju z njegovimi
pričakovanji in željami.
Zaradi teh in podobnih dejavnikov klient ne
izrazi svojih misli in čustev jasno in neposredno,
ampak jih izrazi posredno, v obliki posredne ver-
balne in posredne neverbalne komunikacije. Pri-
meri posredne, nejasne besedne komunikacije so
skrivanje za drugim (klient se obrne po »pomoč
za prijatelja«, ko v resnici sam potrebuje pomoč),
skrivanje za vprašanji (mati vpraša socialno delav-
ko, ali ima otroke, in tako izrazi dvom, da jo je
sposobna razumeti), uporaba prispodob namesto
preprostih izrazov čustev (»sem kot žogica v ve-
solju« namesto »počutim se zelo osamljen«). Po-
gosti so tudi primeri posredne neverbalne komu-
nikacije, ki vključuje tako mimiko in gestikulacijo
kot tudi različna dejanja. Zamujanje je lahko zna-
menje nezadovoljstva in odpora do srečanj; tako
znamenje je tudi, če klient ne odloži plašča, ko
pride na pogovor. Pomembna veščina socialne de-
lavke je »branje med vrsticami«, to je dešifriranje
indirektnih sporočil.
UGLASITEV
Da bi to delo bolje opravili, se poskušamo v pred-
hodni fazi pripraviti na pogovor, to je, uglasiti s
pričakovanim doživljanjem klienta. Če se dobro
vživimo v položaj klienta, še preden se srečamo z
njim, ob prvem srečanju bolje »beremo med vrsti-
cami«, bolje dešifriramo pomen indirektnih sporo-
čil. V zvezi z uglasitvijo obravnava Shulman pet
tem: uglasitev v zvezi z delavkino avtoriteto, afek-
tivno in intelektualno uglasitev, uglasitev delavke
s svojimi čustvi, različne ravni uglasitve in nepo-
sredno odgovarjanje na posredna sporočila.
a. Z vživljanjem v klientov odnos do avtoritete.
Prvo vprašanje, ki ga ima v mislih klient, je po
Shulmanu: »Kdo je socialna delavka, kakšen člo-
vek je?« To vprašanje zadeva odnos med socialno
delavko in klientom. Shulman navaja primer, ko
se srečata mlada socialna delavka brez otrok in
mati s sedmimi otroki. Mati na videz mimogrede
vpraša: »Avi imate otroke?« Socialna delavka od-
govori neustrezno, obrambno: »Ne, otrok nimam,
sem pa študirala otroško psihologijo.« Pozneje pri
superviziji prizna: »Zgrabila me je panika. Ljubi
Bog, zdaj ve, da nimam otrok, le kako naj ji zdaj
pomagam?« Zdelo se ji je, da je izgubila ves ugled
v očeh klientke. Če bi brala med vrsticami, bi
morda slišala besedilo, ki ga je skrivalo izrečeno
vprašanje: »Bog ve, ali ne bo ta ravno taka kot
prejšnja. Polne usta so jih nasvetov, kako naj
vzgajam otroke, pa še ene plenice niso zamenjale.
Kako naj vejo, v kakšni godlji sem?« Klientke torej
ne briga ugled socialne delavke, rada bi, da bi jo
socialna delavka razumela, da bi razumela njen
položaj. Se lahko socialna delavka, ki nima nobe-
nih izkušenj z otroki, uspešno spopade s to situa-
cijo? Shulman vidi najmanj tri možnosti. Prva je,
da poskuša socialna delavka verbalizirati klientki-
no in svojo zaskrbljenost. »Ne, nimam otrok. Za-
kaj sprašujete? Se vam zdi, da ne bom mogla razu-
meti, kako vam je, ko morate skrbeti za toliko
otrok? Saj tudi mene to skrbi. Če hočete, da vam
bom pomagala, moram razumeti, kako vam je, vi
pa mi morate pomagati, da bom razumela.« Lahko
da bi se potem razvil pogovor o preteklih izkuš-
njah klientke s socialnimi delavkami. Druga mo-
žnost je, da bi socialna delavka preprosto izrazila
svoja čustva: »Tudi mene skrbi, ali vas bom lahko
razumela.« Svoja čustva naj izrazi kontrolirano,
naj ne pretirava in naj se ne ponižuje, češ, saj res,
zakaj so mi, tako neizkušeni, poverili tak primer.
Če stvarno in primerno zadržano izrazi svoja ven-
darle pristna čustva, bo klientka morda pomislila:
»No, saj ta je pa malo drugačna kot one prej.« Še
tretja možnost je, namreč, da socialna delavka ne-
kaj trenutkov pomolči, se zadrži in pomisli, kako
pravzaprav je materi s toliko otroki, preobremen-
jeni in jezni na vse. Nato pa skuša biti raje pol
koraka pred njo kot pol koraka za njo. »To je to,
kajne? Človek se jezi nad svojimi otroki, obenem
pa jih ima vseeno rad!« Tudi taka izjava lahko
odpre pot pogovoru. V pripravljalni fazi naj bi
torej predvideli možne pasti svojega obrambnega
reagiranja in se bolj usmerili na verbalizacijo
čustev klienta.
b. Afektivna in intelektualna uglasitev. Da bi
se dobro uglasili, ni dovolj, da si predstavljamo
klientova čustva, ampak jih moramo kolikor
mogoče v resnici podoživeti. To lahko dosežemo
tako, da se poskušamo spomniti svojih doživetij,
ki so podobna klientovim. Kako smo se počutili,
ko smo morali kaj prositi, se pogovarjati z avto-
riteto? Lažje se pripravljalno uglasimo, če nam
pri tem pomaga supervizor, od katerega pa se tudi
pričakuje, da se bo vživel v naše doživljanje polo-
žaja. Pomembno je torej, da se kolikor mogoče
približamo svojim resničnim čustvom, ki smo jih
doživeli v položaju, podobnem klientovemu.
235
BLAZ MESEC
c. Uglasitev delavke s svojimi čustvi. Ob nekem
primeru čustvene uglasitve, kjer je socialni delavki
pomagala supervizorka, Shulman sklene: »Najpo-
membnejši supervizorkin prispevek k strokovni
rasti socialne delavke je bil ta, da je bila priprav-
ljena priznati, da se mora človek vse svoje strokov-
no življenje boriti s svojimi čustvi« (Shulman
1992: 64; v nadaljevanju pri navedbah iz tega vira
navajamo samo strani). »Boriti se« v tem konteks-
tu pomeni, da mora računati s tem, da ne bo
ravnodušen in da bo doživljal različna čustva, ki
se jim ne bo izogibal ali jih zatiral, ampak jih bo
sprejel in poskušal konstruktivno vključiti v obliko-
vanje ustreznega odnosa s klientom. Če se čustve-
no uglasimo pred prvim srečanjem s klientom, se
zmanjša verjetnost, da bi nas čustva ovirala med
pogovorom. Shulman poudarja, daje tako pojmo-
vanje vloge čustev v nasprotju z marsikaterim
nazorom o tem, kaj je strokovno. V marsikateri
stroki velja za strokovno, da skrijemo prava čustva
(Shulman navaja zdravniški poklic). Za socialno
delo velja, da svojih čustev ne zanikamo in jih ne
potvarjamo, ampak se jih že med usposabljanjem
za ta poklic naučimo sprejemati in razumeti in
jih konstruktivno uporabiti pri oblikovanju odnosa
s klientom.
d.	Ravni uglasitve. Razlikujemo tri ravni ugla-
sitve, od bolj splošne k bolj konkretni. Na prvi
ravni se skušamo vživeti v kategorijo oseb, v katero
sodi klient. Če imamo opraviti z mladostnikom,
se bomo poskušali vživeti v mladostniško obdobje.
Seznanili se bomo z osnovnimi spoznanji o tej
razvojni dobi, z razvojnimi nalogami in tipičnimi
problemi. Pobrskali bomo po spominu in posku-
šali oživiti svoje doživljanje v tistem času. Pomagali
si bomo z branjem lepe književnosti. Na drugi
ravni se skušamo vživeti v položaj našega klienta,
ki je storil kaznivo dejanje. Poučili se bomo o nara-
vi dejanja, o odnosih v družini. Morda čuti, da ga
hoče družba znebiti; morda se počuti kot izobče-
nec. Na tretji ravni se poskušamo vživeti v dogaja-
nje v konkretni delovni fazi. Recimo, da je bil mla-
dostniku izrečen ukrep oddaje v vzgojni zavod.
Kako se počuti? Kakšna so njegova čustva? Kako
jih bo posredno izrazil?
e.	Na posredna sporočila odgovori neposredno.
V preliminarni fazi naj bi se socialna delavka pri-
pravila, da bo prepoznala indirektna sporočila in
nanje odgovorila direktno. Na vprašanje »A imate
otroke?« bi odgovorila: »Ne. Zakaj sprašujete?
Se sprašujete, ali bom razumela, kaj se pravi vzga-
jati otroke?« Toda tudi če bi socialna delavka
imela otroke, njen pritrdilni odgovor ne bi zado-
stoval. Tudi v tem primeru naj bi reagirala na
posredno izrečen materin dvom: »Imam otroke,
ampak vsak otrok je drugačen, in vi imate gotovo
drugačne izkušnje kot jaz. Kako je, če ima človek
toliko otrok kot vi?« Tak odgovor odpre možnost,
da se pogovor nadaljuje in da se odnos poglobi.
Tako kot pri šahu so tudi pri prvem pogovoru
možne različne otvoritve; Shulman podrobno raz-
pravlja o njih pa tudi o ugovorih proti neposred-
nemu reagiranju na posredna sporočila. Vsega
tega ne moremo podrobno navesti. Poroča pa tudi
o izidih svoje raziskave, ki je pokazala, da so pra-
vilno obravnavanje klientovega molka, verbali-
zacija njegovih čustev, izražanje razumevanja
klientovih čustev in odkrivanje lastnih čustev vešči-
ne, ki s tem, ko oblikujejo ustrezen delovni odnos,
najbolj pozitivno vplivajo na klientovo sodbo o
delu socialne delavke in na nekatere druge kazalce
uspešnosti obravnave.
Ob koncu razprave o pripravljalni uglasitvi ali
vživetju navaja Shulman, da je pogosto opazil pri
socialnih delavkah odpor do take priprave. Tak
odpor po njegovem odraža njihovo bojazen, da
klient ne bo hotel sprejeti pomoči. Ta pesimistična
zaskrbljenost se lahko spremeni v samoizpolnju-
jočo se prerokbo, če se ujame (kakor v enem prej-
šnjih primerov) z mladostnikovo enako pesimis-
tično stereotipno predstavo, da mu socialna delav-
ka ni sposobna pomagati. Socialna delavka naj
zaupa, da ima mladostnik potencial za samospre-
membo in da vsaj del njegove osebnosti želi vzpo-
staviti dober odnos s socialno delavko. Shulman
tudi opozarja, da je lahko pripravljalno vživljanje
nerealistično, zato se moramo zavedati, da je zgolj
poskusno in da moramo biti pripravljeni na to,
da bomo morali svoje domneve o klientu hitro
spremeniti, ko se srečamo z njim.
UPORABA INFORMACIJ O KLIENTU
Če je klienta že obravnavala kakšna služba in so
podatki na voljo, se socialna delavka seznani z
njimi pred prvim pogovorom. Vprašanje pa je,
kako naj te podatke uporabi, da bo prispevala k
oblikovanju dobrega delovnega odnosa. Pozna-
vanje podatkov o klientu, še zlasti o njegovem
preteklem odnosu do službe in socialnih delavk,
lahko pomaga socialni delavki, da se ustrezno vživi
v njegov položaj in se uglasi z njim. Če pa si na
osnovi teh podatkov ustvari stereotipno predstavo
236
INTERAKCIJSKA TEORIJA SOCIALNEGA DELA S POSAMEZNIKOM
o klientu, bo taka priprava zavrla oblikovanje
dobrega delovnega odnosa. Lahko si, na primer,
ustvari podobo, da je klient defenziven, uporen,
sovražno razpoložen in podobno. Taka predstava
je lahko začetek samoizpolnjujoče se napovedi.
Klientova stereotipna predstava o socialni delavki
se sreča z delavkino stereotipno predstavo o klien-
tu in onemogoči pravo komunikacijo in dober
odnos. Stereotipno reagiranje v socialnih službah
ni redko: stereotipi se oblikujejo na podlagi traja-
nja klientovega stika s službo (»dolgotrajen pri-
mer«, »nerešljiv primer«), na podlagi rase, narod-
nosti, spolne usmerjenosti itn. Čeprav se stereotipi
oblikujejo tudi ali zlasti pod drugimi vplivi in ne
zgolj v socialni službi, jih bodo delavci v socialni
službi tem bolj verjetno prevzeli, čim bolj se tudi
sicer opirajo na diagnostični model (medicinsko
paradigmo po Shulmanu), po katerem so proble-
mi locirani y klientu (posamezniku, družini), na-
mesto da bi upoštevali interakcijski model, po
katerem nastajajo problemi v odnosih med klien-
tom in drugimi sistemi. Ko se govori o problemu,
naj bi preusmerili pozornost od opisovanja klienta
k opisovanju interakcij med njim in drugimi, na
primer k temu, kako je potekal pogovor med njim
in socialno delavko, kakšna je recipročna inter-
akcija med njima. Taka analiza odkrije, daje klient
bolj mnogostranski, kot smo si predstavljali. Na-
mesto obrambne drže vidimo razdvojenost, poleg
jeze opazimo bolečino, razočaranje in zagrenje-
nost zaradi klientovih preteklih izkušenj s strokov-
njaki. Podatkov o klientu torej ne gre jemati kot
edini mogoč in dokončen opis njegovih nespre-
menljivih lastnosti ali kot izhodišče za oblikovanje
stereotipne predstave o klientu. Klienta moramo
videti v interakciji z drugimi, ne kot statično
entiteto s takimi ali drugačnimi lastnostmi.
DELOVNI ODNOS
Pojem delovnega odnosa je po Shulmanu osrednji
pojem ne le njegovega modela socialnega dela,
temveč tudi večine drugih praktičnih teorij. Pozi-
tivni delovni odnos je prvi pogoj učinkovite pomo-
či. Da je odnos deloven, pomeni, da ni zaseben
in da morata sodelujoča v odnosu opraviti določe-
no delo. Namen srečanja neposredno vpliva na
odnos, odnos pa je sredstvo, s pomočjo katerega
je dosežen namen. To načelo pogosto napačno
razumejo, češ da je treba najprej oblikovati dober
odnos, nato pa se lotiti dela. Zaradi tega se social-
ne delavke pri prvih srečanjih zapletejo v neob-
vezno klepetanje s strankami, da bi jih sprostile,
pa pogosto dosežejo ravno nasprotno. V resnici
se odnos oblikuje ob delu, ni ločen od dela, ampak
njegov del. Zato se je treba takoj lotiti dela. Delov-
ni odnos sestavljajo dober stik, zaupanje in skrb.
Dober stik ali raport označuje splošen dober ob-
čutek, ki ga ima kUent, občutek, da se s socialno
delavko dobro razume. Zaupanje pomeni, da
klient čuti, da lahko v pogovoru s socialno delavko
izrazi svoja čustva in misli, da ji zaupa napake in
neuspehe. V delovnem odnosu klient čuti, da so-
cialna delavka skrbi zanj, da mu želi pomagati pri
tistih zadevah, ki so za klienta pomembne.
ZAČETNA FAZA IN SKLEPANJE
DELOVNEGA DOGOVORA
DINAMIKA NOVEGA ODNOSA
Shulman poudarja, da je prvo srečanje pomem-
bno pri vsakem odnosu pomoči. Če ga dobro
izpeljemo, položimo trden temelj produktivnega
delovnega odnosa med klientom in socialno
delavko. Če pa smo pri tem nerodni, lahko klienta
odvrnemo. Vsak nov odnos, še zlasti odnos z
osebo, ki predstavlja avtoriteto, se začne nekoliko
negotovo. Klient ve, da lahko socialna delavka
vpliva na njegovo življenje, poleg tega pa ima po-
gosto že izkušnje s strokovnjaki različnih vrst, ali
pa je v svojem okolju prevzel stereotipne predsta-
ve o njih. Je razdvojen (ambivalenten): po eni stra-
ni dvomi, da bi mu lahko delavka pomagala, in se
boji, da bo preveč zahtevala, po drugi strani pa
upa, da mu bo pomagala. Pri prvem srečanju je
zato previden in delavko preizkuša. V tej fazi je
ključna emocija pri klientu strah pred odvisnostjo,
to je, strah, da bi vsemogočni strokovnjaki ravnali
z njim kot s pasivnim predmetom in mu onemogo-
čili soodločati o njegovi usodi. Negotov je tako
dolgo, dokler se ne prepriča, da je socialna delav-
ka pripravljena delati skupaj z njim. »Celo če ima
socialna delavka opraviti z neprostovoljnim klien-
tom, je bistveno, da ta spozna, da bo dejansko
sam nadziral dogajanje« (str. 80) Klient mora doje-
ti, da je on tisti, ki si bo prizadeval urediti svoje
zadeve, socialna delavka pa mu lahko pri tem
pomaga.
Shulman nato navaja primer napačnega ravna-
nja pri prvem srečanju. Socialna delavka v bolniš-
nici se sreča z žensko srednjih let, materjo treh
237
BLAZ MESEC
otrok, ki zaradi težje operacije še po odpustu iz
bolnišnice dalj časa ne bo mogla opravljati gospo-
dinjskih del in skrbeti za otroke. Socialna delavka
naj bi poizvedela, kakšne so možnosti za pomoč
v domačem okolju, da bi presodila, ali je treba
pridobiti servis za pomoč na domu in varuško.
Vendar pa pogovora s klientko ne začne tako, da
bi jo naravnost in jasno seznanila z namenom
svojega obiska, ampak okoliša, jo začne z obraz-
cem v roki spraševati o položaju v družini, o tem,
kdo skrbi za otroke v njeni odsotnosti, kakšno
službo ima mož itn. Klientka, ki ne dobi odgovora
na svoje direktno vprašanje, kako ji misli socialna
delavka pomagati, ne vidi smisla tega spraševanja,
čuti, da socialna delavka vdira v njeno zasebnost,
njeni odgovori so vse bolj skopi, posredno izraža
svoj odklonilni odnos do takega spraševanja s po-
smehom, »razgibavanjem« roke in drugimi never-
balnimi znamenji. Socialna delavka v zabeležko
o pogovoru zapiše, da je klientka neodgovorna,
skoraj otročja, da ima toga stališča in kompulzivno
osebnost.
Shulman sodi, da na tako neustrezno ravnanje
socialne delavke vpliva vrsta dejavnikov. Prvi je
posnemanje zdravniške paradigme, po kateri naj
bi si pri socialni obravnavi sledile štiri faze: anam-
neza, diagnoza, obravnava in evalvacija izidov.
Socialne delavke zato menijo, da je prvi pogovor
namenjen zbiranju podatkov za anamnezo. Social-
na delavka se z obrazcem za anamnezo v roki
počuti varnejšo; zdi se ji, da je videti bolj strokovna
in da ima več avtoritete. Učinek na klientko je
seveda nasproten; počuti se nesproščeno, čuti, da
je zaslišana, ne da bi vedela, čemu. Vendar pa ni
težko drugače začeti pogovora, tako, da najprej
pojasnimo namen pogovora in vlogo socialne
delavke. Podatke za oceno stanja dobimo med
pogovorom in jih lahko po pogovoru vpišemo v
obrazec, ali pa manjkajoče podatke dopolnimo
na koncu pogovora, ko s klientko že imamo dober
stik. Tudi če vztrajamo pri zdravniškem modelu,
lahko diagnozo pojmujemo bolj dinamično - kot
nekaj, kar se hitro spreminja in opisuje klientkine
odnose, ne njeno osebnost.
Drugi dejavnik, zaradi katerega se socialna
delavka loti pogovora z okolišanjem, je, kakor smo
že omenili, napačna predstava, da je treba najprej
z neobveznim kramljanjem ustvariti dober odnos,
da bi lahko potem prešli na urejanje zadev. Delov-
ni odnos se lahko oblikuje pod pogojem, da social-
na delavka najprej pojasni namen srečanja in
svojo vlogo v vsej zadevi. S tem vzpostavi temelj
za odnos zaupanja. Tretji razlog okolišanja je nela-
godje, ki ga čuti socialna delavka zaradi klientove
težave ali njegove nemoči. Zato se boji klientu
direktno omeniti njegovo težavo. Shulman navaja
primer (tudi če je izmišljen, je izmišljen dobro),
ko se je skupina mladoletnih neporočenih noseč-
nic sestala že četrtič, ne da bi jim kdo jasno in
naravnost povedal, da se sestajajo zato, ker so
noseče in ker je to v danih okoliščinah težava, o
kateri se je treba pomeniti. (Tako so, naj pripomni-
mo, ravnali verjetno iz bojazni, da jih ne bi »sti-
gmatizirali«, njihovi trebuščki pa so bili z vsakim
srečanjem očitnejša »stigma«.) Četrti razlog ne-
ustreznega začetnega pogovora so skrite agende
socialne delavke. V takem primeru socialna delav-
ka, ne da bi sploh videla klienta, misli, da že ve,
kaj je treba narediti. Zato se ji zdi odveč, da bi
pojasnjevala namen svoje prisotnosti in pogovora,
ampak se kar loti »spreminjanja klienta«. Peti raz-
log pa je nekakšna »kultura frazarjenja« (izraz je
naš), uporaba nejasnega in abstraktnega strokov-
nega žargona, ki onemogoča, da bi nas klient
dobro razumel.
SKLENITEV DELOVNEGA DOGOVORA
Sklenitev delovnega dogovora je nujnost, ki izvira
iz dejstva, da ima socialna služba svojo vlogo in
poslanstvo, klient pa svoje naloge. Funkcija social-
ne delavke v začetni fazi je posredovati pri iskanju
zvez in stičnih točk med tema dvema vrstama
nalog. Socialna delavka poskuša poiskati skupno
osnovo, prekrivanje med storitvami, za katere je
pooblaščena služba, in klientovimi potrebami. Pri
tem se opira na tri bistvene veščine: pojasniti na-
men srečanja oziroma obravnave, pojasniti vlogo
socialne delavke in zagotoviti povratno sporočilo
od klienta, to je, klientovo pojmovanje svoje vloge
v celotnem postopku.
a.	Pojasniti namen srečanja. Socialna delavka
poskuša pojasniti namen srečanja tako, da po mo-
žnosti izrazi interese obeh sodelujočih, socialne
službe in klienta. To stori v preprostem, vsakdan-
jem jeziku. Naravnost pove, kaj je njena vloga,
kaj mora poizvedeti in čemu, tako da klientu ni
treba na različne načine posredno ugotavljati, kaj
je namen pogovora. Nato lahko skupaj preiščeta
področja potencialne pomoči.
b.	Pojasniti vlogo socialne delavke. Socialna
delavka mora biti pripravljena na klientovo vpra-
šanje, kako mu namerava pomagati. Odgovoriti
238
INTERAKCIJSKA TEORIJA SOCIALNEGA DELA S POSAMEZNIKOM
mu mora preprosto in konkretno, na primer, da
mu lahko pomaga najti koga, ki mu bo pomagal
pri vsakdanjih opravilih.
c. Zagotoviti klientovo povratno sporočilo.
Socialna delavka naj potem povpraša klienta o
njegovih pričakovanjih in o tem, kaj si misli o
njenem predlogu.
Shulmanove raziskave o dogovarjanju so
pokazale, da je socialno delo najbolj uspešno na
tistih področjih, kjer klient sam pokaže interes.
Pokazalo se je tudi, da se lahko posamezne postav-
ke dogovora s časom, ko se odnos med socialno
delavko in klientom poglobi, spremenijo, kar
zahteva spremembo dogovora.
Poseben problem je sklepanje dogovora s
klienti, ki kažejo odpor do obravnave. Izražajo
ga lahko pasivno z apatijo med pogovorom, z
navideznim strinjanjem ali odkrito sovražno.
Socialna delavka se mora v takem primeru najprej
soočiti s svojimi občutki. Ima ambivalentna občut-
ja: po eni strani želi pomagati, po drugi strani se
boji, da bo njena pomoč zavrnjena. Klient pa si
po eni strani želi pomoči in se po drugi strani
boji, da je ne bo dobil. Nevarno je torej, da se v
samoizpolnjujoči se napovedi ambivalentnost
delavke ujame s klientovo, tako da se vzajemno
blokirata. Socialna delavka se loti pogovora tako
kot običajno; pojasni namen, vlogo in skuša dobiti
klientov odgovor. Vendar pa pri tem vpraša klien-
ta, ali misli, da lahko sodelujeta, čeprav se bodo
pojavile ovire. Če potem res odkrijeta kakšno ovi-
ro, se njena moč zmanjša že s samim tem, da je
odkrita in raziskana.
DELOVNA FAZA
V delovni fazi se zvrsti več ali manj srečanj med
socialno delavko in klientom. Vsa ta srečanja naj
bi imela enotno, ponavljajočo se strukturo glede
na to, da se pač začnejo in končajo, in glede na
to, da se pri vsakem srečanju uporabljajo iste
veščine, čeprav z različnimi poudarki in seveda
ne vedno vse naenkrat. Vsako srečanje se deli na
preliminarno ali pripravljalno, začetno, srednjo,
končno in prehodno fazo.
PRIPRAVLJALNA FAZA
Ta poteka pred dejanskim srečanjem s klientom.
Socialna delavka se vpraša, kaj bo predvidoma
tema srečanja, o čem se bosta pogovarjala s klien-
tom. Teme ne določi ona vnaprej, ampak se vpra-
ša, kaj bi glede na prejšnje dogajanje ali dogajanje
po zadnjem srečanju, glede na informacije, ki jih
je prejela od drugih udeleženih ali od služb, mogle
biti klientove skrbi. Poskuša se vživeti v klientov
položaj in doživljanje in predvideti, s čim bo prišel
na dan. Uporabi torej svojo veščino uglaševanja s
klientovim doživljanjem. Ob tem poskuša tudi
predvideti, kako bo neposredno odgovorila na
posredne izraze klientovega doživljanja, to je,
kako bo ubesedila nebesedne izraze klientovega
doživljanja ali poudarila (artikulirala) klientova
čustva.
Socialna delavka se mora uglasiti s klientom.
Uglasiti se mora z več rečmi:
•	Z njegovim občutkom stiske in ambivalent-
nosti. Kaj klienta najbolj vznemirja, med katerimi
čustvi in odločitvami niha. Pripraviti se mora na
njegove posredne izraze čustev, na prepoznanje
»prvih ponudb«, to je, izrazov pozitivnih čustev,
ki skrivajo negativna, se vživeti v njegov položaj
in predvidevati njegova čustva.
•	S svojimi čustvi do klienta, njegovih stisk in
težav. Čustva socialne delavke lahko olajšajo ali
otežijo delo, zato naj bi se jih delavka zavedala,
da bi jih lahko funkcionalno uporabila, na primer,
da klientu postavi meje, če se zave svoje jeze, ker
se čuti izkoriščano.
•	S pomenom klientove stiske. Klientova stiska
ima večkrat širši pomen, kot se vidi neposredno.
Očetova stiska zaradi napovedi mladoletnega sina,
da se bo odselil, ne izvira samo iz nasprotovanja
med očetom in sinom, ampak ima poseben po-
men, ker oče sam ni zadovoljen v zakonu in tudi
premišljuje, da bi pustil družino.
•	Z omejenim časom. Socialna delavka mora
realistično načrtovati srečanja, ker je čas omejen,
vedeti pa mora, da s pozornim uglaševanjem s
klientom skrajša čas celotne obravnave in se
izogne preobremenjenosti; z nepozornim delom,
pri katerem presliši in spregleda posredne izraze
klientove stiske (ker želi čim hitreje »opraviti« z
njim), pa si delo zapleta, ker problema ne rešuje.
•	S svojimi življenjskimi izkušnjami. Ko social-
na delavka pomaga drugim, pomaga tudi sebi, saj
klientovo doživljanje vpliva na njeno lastno. Ko s
klientom rešujeta klientovo težavo, se dotika tudi
239
BLAZ MESEC
svojih življenjskih težav - pride do protiprenosa
(kontratransfera).
ZAČETNA FAZA
V začetni fazi mora delavka predvsem ugotoviti,
kje so klientove misli in skrbi, kaj ga zaposluje,
kaj je njegova osrednja skrb v danem trenutku.
Pri tem uporablja dve vrsti veščin: veščine dogo-
varjanja in veščine razjasnjevanja (elaboriranja).
S pomočjo veščin dogovarjanja razjasni, katero
delo je treba opraviti na tem srečanju. V nekaterih
primerih bo klient sam predlagal, kaj bi bilo treba
storiti, in o tem se je treba dogovoriti. Se pogosteje
pa bo klient svoja pričakovanja in predloge izrazil
v posredni, prikriti obliki. Zato mora socialna
delavka paziti, da bo njegove skrbi in pričakovanja
prepoznala in mu ne bo vsiljevala svojega cilja.
Klient bo namreč investiral svojo energijo le v tista
področja, ki jih ima sam za pomembna. Naloga
socialne delavke ni določiti, na kateri nalogi naj
dela klient, ampak odkriti oziroma prepoznati,
na kateri že dela.
Veščine razjasnjevanja (elaboriranja) konkret-
nih skrbi so druga skupina veščin, s katerimi
socialna delavka pomaga klientu, da jasno opiše
svojo stisko. Sem sodijo te veščine:
•	Zadržanost, samoobvladovanje. Socialna de-
lavka naj ne bi popustila svoji želji pomagati in
naj ne bi ukrepala, preden ni razjasnjena celotna
klientova zgodba. Prezgodnji ukrepi so videti
preprosti, a niso uspešni, ker niso usmerjeni na
pravi problem, saj se ta sploh še ni razkril v vseh
svojih dimenzijah.
•	Od splošnega h konkretnemu. Klient pogosto
začne s splošnimi opazkami (na primer: Danes
je težko vzgajati otroke), socialna delavka pa naj
bi vešče usmerila pogovor na konkretne odnose
(na primer: Sta se spet sporekla s hčerko?). Za
večino splošnih ugotovitev ali tožb tiči konkretna
prizadetost, zato je treba klienta usmeriti k razjas-
njevanju povsem konkretnih okoliščin in doživ-
ljanj. Če tega ne storimo med srečanjem, bo klient
začel zadevo razkrivati »z roko na kljuki« (o tem
pojavu podrobneje spodaj).
•	Pozorno poslušanje pomeni, da se osredoto-
čimo na klientovo sporočanje z namenom, da
odkrijemo, kaj ga v resnici muči. Pri tem odkrito
priznajmo, kadar v njegovi pripovedi, ki je morda
pretrgana in neskladna, česa ne razumemo, in ga
prosimo, naj nam pomaga razumeti.
•	S spraševanjem poskušamo doseči, da bi
klient opisal relevantne podrobnosti. Poskušamo
ga spomniti na vidike, na katere se sam ni spomnil.
Samoumevno je, da sprašujemo tako, da pogovor
neovirano teče, in ne morda v obliki zasliševanja
ali anketiranja.
•	Interpretacija molka in poseganje v molk.
Tudi molk je oblika komuniciranja, to je, klient
poskuša z molkom nekaj povedati, ali bolje, molk
ima več pomenov. Klient morda premišljuje o tem,
kar mu je rekla socialna delavka. Morda ga je
preplavilo močno čustvo, ki ga zadrži v sebi.
Morda je pred odločitvijo, kaj naj reče v
dvomljivem položaju ali ob težki odločitvi.
Umolknil je, ker se je zaradi delavkinega
nerazumevanja pretrgala nit pogovora. Molk je
lahko izraz jeze in odpora. Socialna delavka naj
bi raziskala, kaj se skriva za molkom.
SREDNJA FAZA
V srednji fazi se prepletata dva procesa: nadaljnje
spodbujanje izražanja čustev, povezanih s stisko,
in delo na praktičnem reševanju problema in
premagovanju ovir na poti do rešitve. Prvi proces
se odvija s pomočjo veščin empatije in sporočanja
lastnih čustev, drugi proces pa s pomočjo veščin
postavljanja delovnih zahtev, identificiranja ovir
in posredovanja informacij.
Empatično razumevanje. Klienti dostikrat opi-
sujejo tudi hude težave nekako neprizadeto. Do
tega zanikanja čustev lahko pride zato, ker so bila
prvotna čustva, povezana z dogodki, zaradi kate-
rih je klient poiskal pomoč, preveč boleča, ali pa
se klientu zdijo čudna in nesprejemljiva, pa jih je
zanikal in potlačil. Toda ta čustva niso izginila, so
v njem in naloga socialne delavke je, da pomaga
klientu, da jih izrazi in tako sprosti pomemben
vir energije za reševanje njegove težave. Ob tem
se bo klient naučil tudi sprejemati svoja čustva in
jih ne obsojati. Ta proces opisuje Shulman kot
»zvezo med čustvovanjem in delovanjem« (feeling-
doing connection)-, čustva določajo dejanja in deja-
nja določajo čustva. To je osrednji pojem Shulma-
novega modela pomoči, pojem, ki ga Shulman,
kot sam poudari, dolguje zlasti teoretiku social-
nega dela Taftu in psihoterapevtu Rogersu. Ljudje
se dostikrat bojimo, da bi pri sočloveku z brska-
njem po njegovih čustvih izzvali kaj tako bolečega,
da bi mu škodili. Osnovna misel Shulmana (in
vseh, na katere se opira) je, da so neizražena čust-
240
INTERAKCIJSKA TEORIJA SOCIALNEGA DELA S POSAMEZNIKOM
va bolj nevarna kot izražena. Empatično razume-
vanje klientovih čustev pa ni lahko, saj predpo-
stavlja, da je delavka v stiku s svojimi čustvi in da
jih ne potvarja. Razumevanje ovirajo še drugi
dejavniki, ki jih tu ne moremo obravnavati.
V okvir empatičnega razumevanja čustev so-
dijo tri veščine: spodbujanje izražanja čustev,
sporočanje razumevanja za klientova čustva in
ubesedenje klientovih čustev.
Spodbujanje izražanja čustev. Shulman opozar-
ja, da neposredna vprašanja in »ukazi« tu niso
uspešni. Splošna vprašanja in pozivi, kot so: »Po-
vejte mi, kaj čutite!« ali »Meni lahko zaupate svoja
čustva,« so lahko s klientovega vidika »posiljeni«.
Ne gre drugače, kot da se skušamo prestaviti v
klientov položaj in nato pozorno spremljati, kar
nam pripoveduje, ob tem pa, kjer je ustrezno,
spraševati po čustvih: »To je moralo biti pa hudo,«
»Ste se pošteno ujezili?« »Ne bi radi dali otroka,
kajne?« ipd.
Sporočanje razumevanja za klientova čustva.
Ko klient izrazi čustvo, občutenje ali doživljanje,
mu z besedami, gibom, mimiko, dotikom ali teles-
nim položajem damo vedeti, da ga razumemo.
To pomeni, da zadržimo svojo težnjo, da bi kar
takoj nekaj ukrenili v zvezi z izraženim čustvom,
da bi klienta potolažili ali mu kako drugače odvzeli
breme neprijetnega čustva. Najprej mu damo ve-
deti, da vemo, kako se počuti in kaj nam je zaupal.
Pri tem tudi ni treba poudarjati sprejemljivosti
njegovih čustev, češ da so »naravna«, da »bi se
vsi tako počutili« ipd. Shulman poudarja, da se
lahko pravo delo na pomembnih vidikih problema
začne šele potem, ko je klient izrazil svoja boleča
čustva ali čustva, ki se jih sramuje. S tem se tudi
utrdi dober odnos med klientom in socialno
delavko.
Ubesedenje čustev (verbalizacija). Zadnji korak
v sporazumevanju o čustvih je njihovo ubesedenje.
Včasih pride klient čisto blizu tega, da bi svoje
čustvo poimenoval, vendar prej zastane. Včasih
se ne zaveda jasno, za katero čustvo gre, včasih
ne ve, ali sme tako čutiti in ali sme to povedati.
Delavka tedaj poimenuje čustvo, vendar čimbolj
opisno in kontekstualno. Bolje kot »Zdaj se pa
slabo počutite,« ali »Zdaj ste žalostni,« bi bilo:
»Zdaj se vam pa zdi, da ste slaba mati,« »Zdaj se
počutite, kot da ste izdali moža.«
S sporočanjem lastnih čustev da socialna delav-
ka klientu vedeti, da je tudi sama navadno človeš-
ko bitje in ne neobčutljiv, nepristranski in odmak-
njen strokovnjak, ki bo s posebno vednostjo kot s
čarovno paličico »odčaral« zadeve. V nekaterih
drugih strokah bi veljalo za nestrokovno, če bi
strokovnjak izrazil svoja čustva v zvezi s proble-
mom, ki ga rešuje. V socialnem delu pa je prav
sporočanje svojih čustev pomembno strokovno
orodje. Socialna delavka je lahko uspešna samo,
če uskladi osebna čustva s strokovno funkcijo.
Tudi ne more pričakovati, da se bo klient odprl,
če bo sama ostala hladna in zadržana. Če socialna
delavka zadrži svojo jezo na klienta in je ne ube-
sedi na primeren način in sporoči klientu, jo bo
ves čas pogovora izražala posredno v obliki
zajedljivih pripomb ali na podoben škodljiv način.
»Klient laže odpusti kakšno napako, kot pa sprej-
me podobo, da je socialna delavka popolna,« pravi
Shulman (str. 135).
Postavljanje delovne zahteve je povezano s sto-
rilnostnim vidikom dela. Na tem mestu razpravlja
Shulman o vprašanju ambivalentnosti in odporu
klienta. Klient je razdvojen. En del, ki predstavlja
njegovo močno stran, stremi k razumevanju in
rasti. Drugi del, ki predstavlja odpor, se boji težav-
ne naloge. Klientu moramo pomagati, da se spo-
pade z utrjenimi obrambami, se spusti v boleče
teme, se sooči z neprijetnimi čustvi, prizna svoj
prispevek k nastanku težave in na koncu prevza-
me odgovornost za svoja dejanja. Odpor je nor-
malen pojav. Odsotnost odpora lahko celo po-
meni, da je napredek navidezen in da se pravih
tem sploh še nismo dotaknili. Socialna delavka
naj se ne bi izogibala področij, kjer se je pokazal
klientov odpor. Naj ne bi dobesedno jemala klien-
tovih zahtev, da se ne loti občutljivih področij, saj
tudi klient na tihem upa (in pogosto posredno
sporoča), da se bomo bolečega področja lotili in
ga odrešili bolečine.
Prav v trenutku, ko se pokaže odpor, mora
socialna delavka vztrajati in postaviti delovno
zahtevo. Shulman tu navaja Schwartza (1961:23):
Delavka torej predstavlja tisto, kar bi morda
lahko imenovali zahtevo za delo. Uveljaviti
poskuša ne le vsebinske vidike dogovora -
tisto, zaradi česar smo tu - ampak tudi pogoje
za delo. Ta zahteva je pravzaprav edina zah-
teva socialne delavke. Od klienta ne zahteva
»vidnih rezultatov«, ne zahteva, da bi izražal
sprejemljiva stališča ali da bi se naučil dolo-
čenih vedenj, od njega zahteva, da dela. To
pomeni, da ga neprestano spodbuja, naj se
odločno in energično zavzema za tisto, zaradi
česar je prišel.
241
BLAZ MESEC
Ta zahteva ni omejena na eno samo dejanje
ali na nekaj veščin, ampak prežema vse delo. Že
dogovarjanje v začetni fazi je oblika delovne
zahteve. Tudi prizadevanje socialne delavke, da
bi klient izrazil čustva in jih povezal z delovno
nalogo, je delovna zahteva. Vedeti pa je treba, da
je lahko postavljanje delovnih zahtev uspešno le,
če jih spremlja empatično razumevanje socialne
delavke. Povsem uspešna je lahko le kombinacija
zahtevnosti in razumevanja. Ravno tedaj, ko
največ zahtevamo od klienta, najbolj potrebuje
našo empatijo.
Pri uresničevanju delovne zahteve nam poma-
gajo veščine razčlenjevanja naloge, osredotočenja
na nalogo, obravnavanja ambivalentnosti in od-
krivanja navideznega dela.
Razčlenjenje skrbi (parcializacija). Klientu se
zdi njegov problem neobvladljiv klobčič med seboj
povezanih težav, ki ga ni mogoče razplesd. Klient
občuti nemoč, ne ve, kje naj se zadeve loti in kako.
Klient tudi prikazuje problem, kot da je velikanski
in nerešljiv. Tako predstavljanje problema je obli-
ka odpora, saj sta zapletenost in nerešljivost pro-
blema klientu izgovor, da se ne da nič storiti. So-
cialna delavka se sicer lahko strinja, da je problem
težaven, prav je tudi, da sprejme klientove občutke
nemoči in izgubljenosti v težavni situaciji, ne sme
pa pristati na to, da se ne da nič storiti. Ena od
veščin, ki pomaga premakniti zadevo z mrtve
točke, je razčlenjenje problema ali parcializacija.
Problem razstavimo na sestavine in se lotimo dru-
ge za drugo po majhnih korakih. S tem socialna
delavka uveljavlja delovno zahtevo. Eno najpo-
membnejših pravil socialnega dela je: vedno ob-
staja naslednji korak. Socialna delavka morda ne
bo mogla ponuditi klientu »rešitve« njegovega
problema, lahko pa mu pomaga storiti naslednji
korak. Shulman navede primer: na smrt bolnemu
pacientu z aidsom seveda ne moremo obljubljati,
da bo ozdravel, lahko pa poskrbimo, da bo pre-
ostali čas preživel kakovostno.
Osredotočenje na nalogo. Ko smo problem raz-
členili in izbrali korak, ugotovimo, da se klient
težko koncentrira na izbrano nalogo. To je zna-
menje odpora. Težnja izogniti se delu je dobila
novo priložnost. Zdaj klient vidi več nalog in bega
od ene do druge. Tako se mu ni treba soočiti z
neprijetnimi čustvi, ki bi se pojavila, če bi se resno
spoprijel z eno samo nalogo naenkrat. Toda nje-
gova bojazen se povečuje, problem pa se ne rešu-
je. Socialna delavka zato vrača pozornost klienta
na izbrano nalogo in mu s tem sporoča, da se je
pripravljena skupaj z njim soočiti z neprijet-
nostmi.
Obravnavanje ambivalentnosti. Ena od nevar-
nosti pri delu s klientom je, da se klient strinja s
socialno delavko, ko se odločata za naslednji
korak, medtem ko je v resnici ambivalenten.
Klient čuti, da je socialni delavki veliko do tega,
da bi se problem rešil, zato nerad izraža pomisleke
in negodovanje. Morda se jih v prvih trenutkih
niti ne zaveda, pozneje pa mu je nerodno opo-
rekati nečemu, s čimer se je prej strinjal. Poleg
tega se s tem, ker se ne izpostavlja, uspešno od-
daljuje od obravnavanja bolečih vprašanj - izraža
torej odpor. Socialna delavka bi rada dosegla
napredek pri delu, zato se nerada vrača na taka
neizražena občutja ambivalentnosti. Boji se, da
bi se ambivalentnost samo poglobila, kar bi
odvrnilo klienta od naloge. Zdi se ji, da je treba
klienta le spodbujati k pozitivnemu mišljenju. Res
pa je ravno narobe. Prav v tem trenutku mora
delavka preveriti, kako je z ambivalentnostjo. Če
klient lahko izrazi ambivalentnost in se o svojih
občutjih pogovori s socialno delavko, se ambiva-
lentnost zmanjša, pripravljenost za delo na pro-
blemu pa poveča. Delavka pomaga na ta način,
da izrazi svoje razumevanje za klientova občutja
ob težavah in svoje prepričanje, da bo klient
nalogo zmogel.
Odkrivanje navideznega dela. Navidezno delo
je tisto, kar najbolj ogroža uspešen proces pomoči.
Pogovori s klientom so lahko navidez gladki in
uspešni, vendar se v njem in njegovem odnosu
do bistvene zadeve nič ne spremeni. Klienta s
težavami v zakonskih odnosih na primer veliko
govorita o svojih odnosih z drugimi, samo o
medsebojnih odnosih ne. Socialna delavka pa se
te teme tudi ne dotakne. Zdi se, da je med njo in
zakonskim parom tih dogovor, da ne bodo brskali
po neprijetnih podrobnostih. Ko se socialna delav-
ka tega zave, mora spomniti klienta, čemu sta
prišla, in ju opozoriti na to, da o bistveni zadevi
še nista govorila. Klienta ne načneta pomembnih
vprašanj, ker se bojita, kaj se bo zgodilo, če to
storita. Bojita se tvegati. To je realna bojazen in
socialna delavka jima mora zagotoviti, da sta v
varnih rokah.
Identificiranje ovir. Poleg ambivalentnosti in
navideznega dela, ki ju tudi lahko dojemamo kot
oviri, se na poti do razrešitve problema pojavljajo
še druge ovire, med njimi sta predvsem pomem-
bni dve: družbene prepovedi (socialni tabuji) in
odnos do avtoritete.
242
INTERAKCIJSKA TEORIJA SOCIALNEGA DELA S POSAMEZNIKOM
Omogočiti klientu, da spregovori o tabuiziranih
področjih. V družbi obstajajo prepovedi odkritega
razpravljanja o nekaterih področjih, npr. o spol-
nosti, pa tudi o zadevah, ki so povezane z denar-
jem, izgubo in žalovanjem. Neradi govorimo o
ločitvi, o duševni bolezni, o zlorabi, ki smo jo doži-
veli, o tem, da smo iskali pomoč pri psihiatru ali
v »sociali«, da nimamo prebite pare v žepu. So-
cialna delavka nima namena spremeniti kliento-
vega odnosa do tabuiziranega področja nasploh.
Pokuša le doseči, da bi klient o tem spregovoril
toliko, kolikor je funkcionalno za proces pomoči.
Pri tem mora paziti, da se težišče pogovora ne
premakne z osrednje teme na razpravo o tabui-
zirani temi, npr. iz pogovora o odnosih med za-
koncema, na pogovor o spolnosti nasploh.
Obravnavanje vprašanja avtoritete. Socialna de-
lavka je za klienta avtoriteta, do katere ima ambi-
valentna občutja; so trenutki, ko jo ima rad, ker
čuti, da skrbi zanj in ga podpira, in trenutki, ko je
nanjo jezen, ker zahteva od njega, po njegovem
mnenju, preveč.
Za temo o avtoriteti sta osrednja dva procesa:
prenos (transfer) in protiprenos (kontratransfer)
- pojma, ki ju dolgujemo Freudu. Z izrazom pre-
nos (transfer) označujemo občutja, želje, bojazni
in obrambe, ki izvirajo iz klientovih preteklih
odnosov do pomembnih drugih (staršev, sorojen-
cev, učiteljev idr.) in vplivajo na to, kako sedaj
doživlja socialno delavko. Z izrazom protiprenos
(kontratransfer) pa označujemo občutja in druge
vidike doživljanja, ki izvirajo iz preteklih odnosov
socialne delavke in vplivajo na njen sedanji odnos
do klienta. Čeprav je v naši kulturi tema avtoritete
tabuizirana, se lahko proces pomoči razvija samo,
če se o tem odnosu in o občutjih, ki jih sproža,
pogovorimo vedno, ko je treba. V nasprotnem pri-
meru se izražajo posredno kot zamujanje, apatija
ipd. Socialna delavka se poskuša ves čas zavedati
tega vidika odnosa, in ko zasluti, da neizraženo
nezadovoljstvo z njenim ravnanjem ovira napredo-
vanje, spodbudi klienta, da ta občutja odkrito izra-
zi. Kot bi hotela reči: Tudi jaz sem samo navaden
človek in lahko mi poveš, kaj misliš o meni in mo-
jih postopkih. Ko klient vidi, da odkrito izraženo
mnenje ni kaznovano, bo vedno pogosteje in lažje
spregovoril o tem, kako doživlja socialno delavko.
Identificiranje povezanosti med procesom in
vsebino. Že ves čas doslej govorimo o dveh ravneh
ali pristopih, ki se prepletata v socialnodelavskem
odnosu: o odnosni ravni, ki jo Shulman imenuje
proces, in o storilnostni ravni, ki jo imenuje vsebi-
na. Ko obravnavamo teme, kot so odnos klienta
do socialne delavke (tema avtoritete) ali odnos
klienta do drugih klientov (tema intimnosti), se
gibljemo na odnosni ali procesni ravni. Ko
obravnavamo teme, ki smo jih določili na začetku
v okviru delovnega dogovora kot naloge, ki jih je
treba izpolniti (npr. zaposlitev klienta, rešitev
konflikta v družini), se gibljemo na vsebinski rav-
ni. Še drugače, ko si zastavimo vprašanje, kako
delamo ali kako naj delamo, se gibljemo na pro-
cesni ravni; ko pa se vprašamo, kaj delamo, kaj
obdelujemo ali predelujemo, se gibljemo na vse-
binski ravni.
Osrednja Shulmanova misel je, da sta vsebin-
ska in procesna raven povezani. Razprava o pro-
cesu mora poglobiti delo na vsebinskih vprašanjih.
Klientovo ravnanje v odnosu do socialne delavke
(procesni vidik) kaže, na primer, na njegovo rav-
nanje v odnosu do svojcev (vsebinski vidik). So-
cialna delavka, ki zazna posredno izražena visoka
pričakovanja klientke, da bo »videla v njeno du-
šo«, ne da bi se morala klientka sama izpostaviti
in prevzeti odgovornost za svoja čustva, naj pomi-
sli: prav to pričakuje klientka tudi od svojih star-
šev. To svoje opažanje naj sporoči klientki. Tako
se procesno opažanje spremeni v orodje dela na
vsebinski nalogi (izboljšati odnos do staršev).
Sporočanje podatkov. Podatki so dejstva, misli,
vrednote in prepričanja, ki bi jih socialna delavka
želela sporočiti klientu. Socialna delavka si je pri-
dobila znanje o družbeni resničnosti in strokovne
izkušnje, ki so lahko za klienta dragoceni. S tem
ko socialna delavka zaupa svoje znanje in izkušnje
klientu, tudi utrjuje njun delovni odnos. Če bi
klient dobil občutek, da socialna delavka zadržuje
informacije, ki bi bile zanj pomembne, bi lahko
dobil občutek, da ga delavka ne spoštuje ali da ga
zavrača. »Če bi vam bilo res kaj do mene, bi mi to
povedali,« je poočital klient socialni delavki.
Sporočanje relevantnih podatkov. Prvo vpraša-
nje v zvezi s sporočanjem podatkov je, katere
informacije dati klientu. Podatki, kijih zaupamo
klientu, morajo biti povezani z dogovorjeno
delovno nalogo in jih mora klient potrebovati za
svoje neposredno delo pri reševanju problema.
Socialna delavka naj ne poskuša klienta posredno
poučevati ali »plasirati« svoje zamisli in ideologijo,
ampak naj da svoje znanje na razpolago klientu.
Pusti naj, da klient pove, kakšne informacije potre-
buje, da bi uspešno delal na problemu, oziroma
naj mu pomaga, da bo tako vprašanje formuliral.
Drugo pravilo je, naj ne informiramo »na zalogo«.
243
BLAZ MESEC
tj., naj ne poučujemo o zadevah, ki jih bo klient
morda potreboval kdaj v prihodnosti, ampak da-
mo informacije, ki so uporabne takoj, pri nepo-
srednem delu na dogovorjeni nalogi. Shulman
navaja kot negativni primer seminarje za bodoče
posvojitelje. Za skupino parov, ki so se prijavili
za posvojitev otroka, a jih še niso potrdili kot ustre-
zne posvojitelje, so organizirali pripravljalni semi-
nar, kjer naj bi med drugim obravnavali vprašanje,
ali otroku povedati, da je posvojen. To vprašanje
ni neposredno relevantno za položaj teh ljudi.
Njih predvsem zanimajo kriteriji za izbiro posvo-
jiteljev in postopek izbire.
Sporočati podatke tako, da jih klient lahko razi-
šče. Lahko se zgodi, da v težavni situaciji klient
vpraša socialno delavko: »Kaj pa bi vi storili?« V
takem primeru naj socialna delavka odgovori
pošteno, kaj bi ona storila, če bi bila v klientovem
položaju. Pozorna pa mora biti, da je klient morda
ni vprašal samo zato, da bi se izognil lastnemu
iskanju in prevalil odgovornost nanjo. Ko odgo-
varja na tako vprašanje, naj tudi poudari, da je to
pač njeno mnenje in ne zgled, ki bi mu moral
klient slediti.
Posredovati klientu drugačen pogled na ljudi v
sistemu. Klient si na podlagi svojih izkušenj dosti-
krat ustvari zelo enostransko podobo o posamez-
nih ljudeh v ustanovah, s katerimi ima opraviti.
Občutek ima, da ga ta ali oni ne mara, da ga skuša
»zašiti«, »onemogočiti«, da ga »ima na piki« in
podobno. Socialna delavka naj klientu razjasni
vlogo te osebe, njene dolžnosti in pristojnosti pa
tudi načelno dobronamernost. Opozori pa naj
tudi na možnost, da je prišlo do nesporazuma ali
da oseba, za katero gre, ne pozna dobro kliento-
vega položaja ali njegovega doživljanja. V pri-
meru, da gre za pomembnejše nesporazume, naj
organizira srečanje v troje, da se nesporazumi
razjasnijo.
SKLEPNA FAZA SREČANJA IN PREHOD
Končevanje srečanja je pomembna faza s svojo
lastno dinamiko. Socialna delavka naj bi predvsem
ne pozabila, da mora ob koncu priti do sklepa
glede dela, vsaj do tega, da se ugotovi, do kod
smo prišli. Vedeti je tudi treba, da je sklep srečanja
hkrati prehod v vmesno obdobje in da se v vmes-
nem obdobju med srečanji pri klientu procesi
nadaljujejo in neredko tudi napredujejo v smeri
rešitve problema.
Veščine končevanja. V sklepni fazi so pomem-
bne veščine povzemanje, posploševanje, identi-
fikacija naslednjih korakov, vađenje in prepozna-
vanje komunikacije »s kljuko v roki«.
Povzemanje. Na srečanjih s socialno delavko
se klient uči samostojnega obvladovanja proble-
ma, pridobiva nove uvide v svoj življenjski položaj.
Zadnje minute srečanja je zato dobro uporabiti
za to, da povzamemo, do kakšnih spoznanj je
prišel. To lahko stori sam, lahko socialna delavka,
lahko oba skupaj. Povzemati ni treba po vsakem
srečanju - to ni obred -, temveč le takrat, ko je
smiselno. Povzemanje je delo. Če prosimo klienta,
naj sam povzame, do česa se je dokopal, ga nava-
jamo k delu. Socialna delavka naj mu pri tem po-
maga in naj ga čustveno podpira.
Posploševanje. Spredaj smo zapisali, naj social-
na delavka spodbuja klienta, da preide od splošnih
ugotovitev in pritoževanj do konkretnih težav. Tu
pa zagovarjamo nasprotno pot. Ko od srečanja
do srečanja predelujemo konkretne situacije,
vidimo, da so si mnoge podobne. Od časa do časa
je zato koristno posplošiti spoznanja, do katerih
smo prišli. To je pomembno zategadelj, ker bo
prišel trenutek, ko bo moral klient urejati svoje
življenje samostojno, brez pomoči socialne delav-
ke. Moral bo uporabiti izkušnje, ki si jih je
pridobil, v novih situacijah. Tako npr. si bo klient
v stiku s socialno delavko pridobil izkušnjo, kako
je mogoče konstruktivno izraziti negativna čustva
do nekoga. Če to spoznanje posploši, bo znal tako
izraziti čustva tudi v drugih podobnih situacijah.
Identifikacija naslednjih korakov. Vedno ob-
staja nevarnost, da dobrih sklepov ne uresničimo.
Oba, klient in socialna delavka, lahko dobita
upravičen občutek, da je bilo delo zaman, čas
izgubljen. To lahko preprečimo, če se ob koncu
srečanja vprašamo, kaj so naslednji koraki. Vedno
je namreč možen naslednji korak, kot smo že
spoznali. Ti koraki morajo biti konkretni in veliki
cilji razčlenjeni na majhne obvladljive korake.
Klientu damo nalogo, ki jo mora opraviti do nasle-
dnjega srečanja. Vedeti je treba, da zadana naloga
in z njo povezano pričakovanje socialne delavke,
da jo bo klient izvršil, lahko mobilizirata njegovo
energijo za delo na problemu.
Vađenje. Klient je dostikrat pripravljen izvršiti
nalogo, a ne ve, kako. Kako naj se komu opraviči,
kako naj kaj zahteva, kako naj komu pove, zakaj
je jezen nanj. V takih primerih lahko uporabimo
igro vlog. Socialna delavka prevzame vlogo klien-
tovega sogovornika, se sporazume z njim o
244
INTERAKCIJSKA TEORIJA SOCIALNEGA DELA S POSAMEZNIKOM
primernem »scenariju« in besedah, ki naj bi jih
izrekel, nato pa vadita »prizor«.
Prepoznavanje komunikacije »s kljuko v roki«.
Izkušnja kaže, da ljudje dostikrat izrazijo pomem-
bne reči ob koncu srečanja, ko se poslavljajo in
dobesedno »držijo roko na kljuki« oziroma govo-
rijo »med vrati«. To je znamenje ambivalentnosti
do določenega bolečega ali tabuiziranega podro-
čja problematike oziroma dela, izhod iz situacije:
»Bi omenil to zadevo ali je ne bi?« Svoj pomislek
ali zaskrbljenost izrazi v trenutku, ko je gotovo,
da se o tem ne moremo več izčrpno pogovoriti,
torej poglobiti bolečine ali neprijetnosti, in ko se
lahko spet umakne. Socialna delavka v takem pri-
meru prepozna, da gre za manifestacijo odpora,
reče klientu, da gre za pomembno zadevo, ki jo
je sprožil v zadnjem trenutku, in mu nakaže, da
mu je bilo verjetno težko načeti to vprašanje prej.
Zagotovi mu, da je prav, da je to omenil - bolje
pozno kot nikoli -, in napove, da lahko pogovor
o tem nadaljujeta prihodnjič.
FAZA KONĆEVANJA IN PREHAJANIA
V začetni fazi je bil klient pred »prvo odločitvijo«.
Odločiti se je moral, ali je pripravljen za sodelo-
vanje s socialno delavko, torej, ali je pripravljen
oslabiti svoje obrambe in začeti delati na reševanju
problema. Na prehodu k srednji fazi se je moral
-	potem ko je spoznal, da mora prevzeti svoj del
odgovornosti za problem in da je to lahko boleče
-	odločiti, da bo nadaljeval delo (»druga odloči-
tev«). Tretja odločitev je na prehodu v čustveno
zelo nabito fazo končevanja, ko se mora klient
odločiti za zadnji delovni napor, da bo izrazil
pozitivna in negativna čustva do socialne delavke,
obvladal občutja izgube in žalovanja in sklenil
pridobljeno znanje uporabiti v življenju potem.
Če do te odločitve ne pride, je lahko faza konče-
vanja polna neprijetnih občutkov, da ni bilo vse
izrečeno, občutkov krivde na obeh straneh, pred-
vsem pa je delovno neučinkovita.
Veščine končevanja pomagajo obvladati bole-
čino, ker se končuje odnos, v katerega sta oba
sodelujoča veliko investirala. Pomaga obvladati
občutke krivde pri klientu, ker ima občutek, da
ni bil dovolj prizadeven, in pri delavki, ki ima
občutek, da ni dovolj pomagala. Potem so tu še
druga negativna in pozitivna čustva, stvari, ki so
motile delavko pri klientu, in tiste, ki so motile
klienta pri delavki, pa nesporazumi in napačne
predstave pri enem in drugem. Skratka, v tej fazi
je čas za povratna sporočila. Faza končevanja se
po Schwartzu deli na več podfaz, ki jih opisujemo
spodaj.
Faza zanikanja. S končevanjem pomembnih
odnosov so povezana neprijetna in boleča čustva,
ki smo jih omenili zgoraj, zato klient sprva zanika,
da bi bilo na obzorju kaj pomembnega. O pred-
videnem koncu se noče pogovarjati. Dela se, kot
da se bosta s socialno delavko še srečevala po kon-
cu obravnave ali pa si prizadeva delo podaljšati,
češ da še ni pripravljen. Če ga socialna delavka
ne spomni, da se je približal konec njunih srečanj,
se lahko zgodi, da klient sam tega ne bo omenil
vse do zadnjega srečanja. Tudi s socialno delavko
se dogaja nekaj podobnega. Obstaja nevarnost,
da sklene delo s klientom nenadoma, ne da bi
sebe in njega kakor koli pripravila na to. Socialna
delavka naj bi klienta dovolj zgodaj opozorila, da
se približuje konec njunega sodelovanja. Vztrajala
naj bi pri pogovoru o občutkih enega in drugega
spričo tega dejstva.
Posredno in neposredno izražanje jeze. Fazi za-
nikanja pogosto sledi pri klientu posredno ali ne-
posredno izražanje jeze zaradi občutka zavrnitve.
Posredni izrazi tega občutka so zamujanje ali opu-
ščanje srečanj (»Tudi meni ni nič do tebe«), nas-
protovanje v pogovorih (sarkazem, pričkanje
okrog malenkosti). Kot da bi rad klient čimprej
končal odnos in s tem prehitel socialno delavko.
Pod jezo se pogosto skriva žalost. Socialna delavka
naj neposredno odgovori na posredne izraze jeze,
tako da sprejme klientova čustva in mu pojasni,
kaj se dogaja.
Faza žalovanja. Obravnava jeznih občutij raz-
krije čustva žalosti. Klient obžaluje, da se bo od-
nos, ki ga je doživel kot smiselnega in človeško
pristnega, končal. Tudi žalovanje se pogosto izrazi
posredno; klient postane apatičen, med pogovo-
rom se pojavljajo pogosti dolgi premolki. To so
znamenja odpora in ambivalentnosti do tega, da
bi klient izrazil svoja čustva. Socialna delavka naj
z akceptiranjem in verbalizacijo pomaga klientu
izraziti ta čustva in naj izrazi tudi svoja, čeprav je
tudi sama ambivalentna. Oba sodelujoča lahko
spregovorita o tem, kaj jima je pomenilo skupno
delo pri reševanju problema.
Preizkus sposobnosti. Konec srečevanja je ne-
kaj takega kot konec šolanja. Na koncu, po zadnjih
izpitih, dobimo spričevalo, diplomo. Tudi v social-
nodelavskem delovnem odnosu je prav, da klient
povzame, kaj je pridobil, kaj spoznal, česa se je
245
BLAZ MESEC
naučil in kako se glede na vse opravljeno zdaj
počuti. Socialna delavka pa mu na koncu sporoči,
da je sposoben za samostojno življenje in reševa-
nje težav. Včasih klient sam pokaže socialni delav-
ki, da je ne potrebuje več in da zna sam obvlado-
vati zadeve.
Sindrom poslovilne večerje. Schwartz opozarja
na ta »sindrom«, to je, na težnjo, da bi neprijetna
občutja prekrili s pozitivnimi in se izognili (odpor
in ambivalentnost) njihovemu obravnavanju. So-
cialna delavka ne bi smela dovoliti, da se klient s
poudarjanjem pozitivnih čustev, s pohvalami in
podobnim, izogne negativnim ocenam in izraža-
nju negativnih občutij. Ne bi smela dovoliti, da bi
imel klient »poslovilni žur«.
Veščine prehajanja. Vsak konec je začetek ne-
česa novega. Rejenec odraste in se osamosvoji,
zapornik odsluži kazen in začne življenje zunaj
zapora, mamica gre v materinski dom, psihiatrični
bolnik iz bolnice v stanovanjsko skupino, bolnik
iz bolnišnice domov, starec od doma v dom. V
fazi končevanja naj bi bila socialna delavka pozor-
na na ta prehod.
Ugotoviti, kaj smo se naučili. Na sklepnih sreča-
njih naj bi sistematično povzeli, kaj se je klient
naučil. Shulman svetuje, da na predzadnjem sreča-
nju opozorimo klienta, naj se pripravi na zadnje
srečanje tako, da razmisli, kaj je pridobil, kaj
spoznal, česa se naučil. Pri tem naj vztraja pri
konkretnem opisu in naj se ne'zadovolji s sploš-
nimi frazami (»veliko sem pridobil«). Klient je
lahko odkril kaj novega o sebi, o svojih močnih in
šibkih plateh, o tem, kako se odziva na pritiske in
kako se spopada s težavami. Socialna delavka ga
vpraša: »Kaj natančno ste spoznali, kar je za vas
pomembno?« Na ta način pomaga klientu, da
utrdi, kar je spoznal. Dejstvo, da socialni delavki
opiše, kaj se je naučil, in da ga socialna delavka
sliši in mu potrdi, okrepi klienta, da lažje konča
odnos. Isto velja za socialno delavko: tudi njej
koristi, da se vpraša, kaj je pridobila v tem odnosu.
Ugotoviti, na čem delati v prihodnosti. Klienta
je treba opozoriti, da bo delo nadaljeval še po
zadnjem srečanju. V srečanjih s socialno delavko
ni bilo mogoče postoriti vsega, kar bi bilo treba,
ostalo je veliko nedokončanega in nedorečenega.
Prihodnosti ni mogoče natančno predvideti. S to
negotovostjo v življenju se bo moral sprijazniti.
Vendar pa naj delavka in klient na zadnjem sestan-
ku pregledata, katere naloge čakajo klienta in
kako naj se jih loti. Pri tem naj socialna delavka
ne skuša omalovaževati klientovih dvomov glede
tega, ali bo sposoben obvladati nove naloge. Prav
tako naj ne bo preveč ustrežljiva in naj ne začne
že kar sama reševati te naloge.
Sinteza procesa in vsebine. Za klienta je bil
odnos, ki se končuje, eden od mnogih odnosov v
življenju. Pri vsakem se je kaj naučil in tudi ta
zadnji odnos naj obravnava kot priliko za učenje.
Če se je hotel klient v resnici česa naučiti, je moral
tvegati in se odpreti, kar je lahko tudi boleče.
Morda se je zaprl pred drugimi ljudmi ravno zato,
ker so ga vedno znova ranili. V odnosu s socialno
delavko pa je doživel ravno nasprotno; če se je
odprl, se je odnos poglobil. To spoznanje, ki si ga
je pridobil v odnosu s socialno delavko, lahko
uporabi v drugih odnosih tako, da bo ravnal bolj
odprto.
Prehod k novim izkušnjam in sistemom podpo-
re. Na zadnjem srečanju klient pove, kaj mu je
pomenila podpora socialne delavke. Socialna
delavka pa ga opozori, kje lahko poišče podobno
oporo, potem ko se ne bosta več srečevala. Morda
bo to skupina prijateljev, morda skupina samo-
pomoči, socialna delavka iz šolske svetovalne služ-
be. Lahko ga tudi seznani z drugimi viri pomoči,
z možnostmi za izobraževanje, delo, štipendijo
ali svetovanje. Prav tako naj ga opozori, da jo lah-
ko v primeru stiske poišče; prav verjetno je, da
bo klient kdaj pozneje v življenju spet potreboval
pomoč. In na koncu lahko socialna delavka po-
vsem fizično pomaga klientu pri prehodu v novo
situacijo; lahko ga spremlja v dom, v bolnico, sta-
novanjsko skupino, k novi socialni delavki.
Shulman na koncu obravnava še posebne pri-
mere končevanja:
•	Končevanje odnosa, ki se v resnici, v čustve-
nem smislu vzpostavitve plodnega delovnega odno-
sa, ni začel. V takem primeru je treba ob koncu
to jasno, brez obtoževanja povedati. S tem lahko
klient to, kar je bilo videti kot neuspešno delo,
doživi kot pristen stik, zaradi katerega bo morda
pozneje ali v drugem odnosu bolj pripravljen tve-
gati in se odpreti.
•	Končevanje, če socialni delavki preneha de-
lovno razmerje. V takih primerih, ki se končajo
nenadoma, naj socialna delavka poskrbi za
klienta, mu vlije zaupanje v njegove lastne moči
in poskrbi za prehod k drugi socialni delavki ali v
drugo službo.
•	Končevanje zaradi smrti klienta, samomora
klienta ali pri delu z umirajočim klientom. Na tem
mestu ni mogoče niti približno opisati te proble-
matike. V vseh takih primerih, ki so za socialno
246
INTERAKCIJSKA TEORIJA SOCIALNEGA DELA S POSAMEZNIKOM
delavko zelo obremenjujoči, travmatični, pa velja
za prvo pomoč, da si socialna delavka poišče
oporo pri kolegih ali supervizorju (supervizijski
skupini), kjer bo lahko izrazila svoja čustva ter
dobila ustrezno podporo in smernice za ravnanje
s klientovimi svojci in drugimi prizadetimi.
OCENA
Na začetku moram omeniti paradoks. Za prikaz
Shulmanove teorije sem se odločil, ker sem skle-
pal, da je ta teorija vsaj v ZDA, če ne tudi v drugih
angleško govorečih deželah, znana in da po njej
usmerjajo svoje ravnanje številni socialni delavci.
Da je tako, sem sklepal, ker je leta 1992 izšla že
tretja izdaja Shulmanove zajetne, 700 strani obse-
gajoče knjige, kar mora v deželi, ki ji vlada dolar,
imeti ustrezno tržno pokritje, se pravi, dovolj
veliko naklado (ko je bil ta članek v glavnem že
končan, sem zvedel, da je leta 1998 izšla že četrta
izdaja na 884 straneh). Da je tako, sem sklepal
tudi na podlagi priporočil kolegov na šoli za social-
no delo Univerze Indiana v Indianapolisu (ki so
mi knjigo podarili), še posebej Lorraine Blackman
(predavala je tudi pri nas), ki mi je še nedavno v
pisni elektronski komunikaciji zagotovila, da je
»Shulman« zelo priljubljen učbenik. Zvedel sem
tudi - šele zdaj -, da so to knjigo že pred leti
prevedli na Hrvaškem (Vještine pomaganja poje-
dincima i grupama. Zagreb: International Rescue
Committee for Croatia and Bosnia-Herzegovina,
1996). Ko pa sem v arhivu tujih revij v naši šolski
knjižnici iskal ocene te knjige, nisem našel ničesar.
Celo v podatkovni bazi Social Work Abstracts and
Research ni bilo o njej ničesar. Za pomoč sem
nato prosil dr. Blackman, ki je prečesala nekaj
ameriških podatkovnih baz in prav tako ni nič
našla. Ostala je še zadnja možnost: sam profesor
Shulman. Danes verjetno že precej priletni profe-
sor je na mojo elektronsko pošto prijazno odgovo-
ril in me najprej vprašal, na kakšne recenzije
mislim. Odgovoril sem mu, da na knjižne ocene v
znanstvenih in strokovnih revijah, kakršne so So-
cial Work, Social Service Review (dve najuglednej-
ši); zadostovale bi tudi ocene iz drugih časopisov
in celo neobjavljene ocene. Profesor mi je čez čas
odgovoril, da ni našel ničesar. Dodal je: »Prva
izdaja je bila ocenjena, a to je bilo pred mnogimi
leti.« Tako daleč nazaj ni iskal; tudi ni sporočil
kakšnega podatka o možnem viru. V tolažbo mi
je poslal drugo gradivo. Moje iskanje pa se je za
zdaj končalo z ugotovitvijo, da v času prve izdaje
te knjige nismo imeli naročenih ameriških revij,
v katerih bi mogla iziti omenjena ocena (tudi tuje
baze podatkov ne pokrivajo časovno tako odda-
ljenih objav). Ne vem, kako naj si pojasnim ta
paradoks med razširjenostjo in priljubljenostjo
knjige (za kar, mislim, so kazalci) in dejstvom, da
poznejše izdaje očitno niso bile ocenjene (od
četrte je minilo že pet let, tako da bi upravičeno
pričakovali kakšno oceno). Morda tudi ta para-
doks sodi k (svetovni) nedozorelosti vede in s tem
povezani neustaljenosti dobrih navad v znanstveni
skupnosti socialnih delavcev. Iskanje se nadaljuje,
do tedaj pa mi ne ostane drugega, kot da zako-
račim v belino (skoraj) nedotaknjenega.
Katera merila naj uporabimo pri ocenjevanju?
Odgovor spričo živahnega boja nasprotnih meto-
doloških paradigem ni preprost. Ker se v te spore
ob tej priliki ne mislimo spuščati, bomo ravnali
eklektično in pobrali od vsakega nekaj. Opisnih
značilnosti teorij je več, a za prvo silo bo dovolj,
če se omejimo na poglavitne. V našem primeru,
ko še utemeljujemo specifičnost vede in njenih
teorij, bo prvi kriterij svojskost teorije socialnega
dela v primerjavi z teorijami drugih ved. Sledijo
kriteriji, ki veljajo za oceno katere koli teorije ali
raziskave. Drugi kriterij bo torej njena zveza z
resničnostjo, kakor koli »konstruirano« jo že poj-
mujemo; zanimalo nas bo, ali teoriji lahko verja-
memo - je teorija »resnična«, veljavna, »kredibil-
na«. Tretji kriterij je notranja povezanost teorije,
njena sistematičnost, logična strukturiranost in
konsistentnost. Četrti kriterij je relevantnost. Zani-
malo nas bo, v kolikšni meri je ta teorija uporabna,
prenosljiva v prakso, v realna okolja. A preden bi
odgovorili na vsa ta vprašanja, bi se morali
zamisliti ob še bolj temeljnem vprašanju, ali je to,
kar nameravamo oceniti, sploh teorija. O teoriji
naj bi upravičeno govorili samo, kadar gre za
»temeljne vede«, za prave znanosti, ne pa, kadar
imamo opraviti z »uporabnimi znanostmi«, zna-
nostmi o ravnanju. Tudi o tem pojmovanju ne
bomo razpravljali. Predpostavili bomo, da imajo
znanosti o ravnanju prav tako kot »temeljne
znanosti« pač svoje teorije, ki se po svoji naravi v
načelu ne razlikujejo od teorij »temeljnih ved«.
Našo predpostavko, da gre za teorijo (ali da vsaj
on misli, da gre), potrjuje tudi Shulman, ki o svo-
jem delu govori kot o »teoriji socialnodelavske pra-
kse« {social work practice theory).
Specifičnost. V začetku predstavitve Shul-
manove teorije smo svojo izbiro utemeljili med
247
BLAZ MESEC
drugim s trditvijo, da gre za pristno (generično)
in specifično izkustveno socialnodelavsko teorijo
in ne za aplikacijo pojmov in smeri drugih ved na
socialno delo. Je to upravičeno trditi? Gre v resnici
za teorijo, ki je nastala s proučevanjem praktič-
nega socialnega dela, ali za teorijo, ki razlaga in
utemeljuje uporabnost pojmov drugih ved za
socialno delo? Preverili bomo najprej nastanek,
izvir teorije, nato pa njeno morebitno prekrivanje
s teorijami drugih ved.
a. Nastanek (geneza) teorije. Shulman se izrec-
no sklicuje na empirično raziskavo, na osnovi ka-
tere je oblikoval svojo teorijo. Takole pravi: »Po
zadnji [tj., drugi] izdaji te knjige sem dopolnil svoje
začetno prizadevanje, da bi razvil holistično, empi-
rično utemeljeno teorijo prakse socialnega dela, v
katere središču je interakcijski pristop k pomoči
(Shulman 1991). V to izdajo sem vključil zamisU
o tem modelu iz prve izdaje, kot tudi ugotovitve
raziskave, povezane s tem prizadevanjem« (str.
4, podčrtano v izvirniku). Dodajmo, da je izraz
»teorija prakse socialnega dela« v literaturi neobi-
čajna. Shulman se sklicuje na raziskavo, ki jo je
izvedel v Kanadi v okviru ministrstva za človeške
vire province Britanska Kolumbija. Izvedena je
bila v letih 1982/83 na vzorcu 21 regij iz 5 geo-
grafskih makro področij te province. Vključeno
je bilo 68 okrožnih socialnih uradov. Raziskali so
305 primerov obravnavanih družin in 449 otrok.
Podatke so dobili z intervjuji z družinami, z anke-
tiranjem osebja socialnih služb, od socialnih delav-
cev, ki so delali s posamezno družino, od rejnikov
(če je bil otrok v reji) in iz dokumentacije (dosjeji
posameznih primerov).
Poleg tega v epilogu Shulman poudarja, da nje-
gova knjiga temelji na »primerih iz prakse«, ki jih
je dobil od številnih študentov in socialnih delav-
cev. »Uporabil sem zapisnike postopkov, prepise
magnetofonskih in video-posnetkov in adminis-
trativna poročila, kakršen je 'zapisnik o storitvi'.
Vsak tak vir mi je omogočil uvid v potek dejavnosti
od trenutka do trenutka, dejavnosti socialnih de-
lavcev v interakciji s posameznimi klienti, malimi
skupinami, družinami ali predstavnikov sistemov,
pomembnih za klienta. Brez teh primerov ne bi
bil mogel napisad knjige« (str. E-1). Nadaljuje:
»Prepričan sem, da je podrobna analiza našega
dela bistvena za poglobitev razumevanja procesov
socialnega dela. Preiskava zapisov prakse omogo-
ča uvide v naravo kompleksnega procesa, prispeva
k temu, da se razvoj teorije prakse ne oddalji od
resničnosti, in omogoča hipoteze, ki so primerne
za empirično raziskovanje. Ti uvidi, teoretični kon-
strukti in raziskovalne ugotovitve nam na krožen
način pomagajo, da prakso vse jasneje analizira-
mo. Prehajanje od prakse do oblikovanja teorije
in raziskovanja in spet nazaj v prakso je ključ do
razvoja v prihodnosti« (str. E-1 ). Obravnavana teo-
rija je torej izkustvena v širšem in ožjem pomenu.
Je izkustvena, ker temelji na opazovanju social-
nega dela in izkušnjah socialnih delavcev pri tem
delu, izkustvena pa je tudi v strožjem pomenu te
besede, saj temelji vsaj v določeni meri na siste-
matično zbranih empiričnih podatkih o procesu
socialnega dela in v njem udeleženih.
b. Prekrivanje s teorijami drugih ved. Iz prej-
šnjega odstavka je razvidno, da je vir te teorije
proučevanje prakse. Vendar želimo biti bolj dolo-
čni. V kolikšni meri izvira iz proučevanja prakse
socialnega dela, v kolikšni meri pa se pusti pouče-
vati kaki drugi vedi in zgolj aplicira psihološke,
psihoterapevtske ali sociološke pojme? Vtis ima-
mo, da hoče Shulman ustvariti »avtohtono« teo-
rijo socialnega dela, ki se izrecno ne bi navezovala
na nobeno posebno teorijo drugih ved (na psiho-
dinamično teorijo, na kognitivno psihologijo, na
simbolični interakcionizem ali kaj podobnega) in
bi bila tako zgolj njen podaljšek, aplikacija. Na
eklektičen način se predvsem v uvodnem delu si-
cer sklicuje na ta ali oni pojem te ali one teorije
(npr. na Fanonovo psihologijo zatiranja, sistemsko
teorijo), vendar je poudarek po eni strani na po-
vzetku dveh osnovnih nasprotujočih in dopolnju-
jočih se virov socialnega dela v ZDA, enega, pove-
zanega s prizadevanjem za družbene spremembe
(Jane Addams in njena Hull House), in drugega,
ki se je usmeril v skrb za posameznikove potrebe
(Mary Richmond in njena Charities Organization
Society). Omenja, da je šel razvoj pozneje v smeri
oblikovanja treh temeljnih metod socialnega dela
(delo s posameznikom, skupinsko in skupnostno
delo), specializacije v teh metodah, delitve na »mi-
kro« in »makro« prakso, da bi v zadnjih letih spet
iskali stične točke in povezave v okviru prizade-
vanja za »splošno prakso« (generalist practice), za
izobraževanje socialnih delavcev, ki uporabljajo
širok spekter metod. V nadaljevanju našteva raz-
lične usmeritve socialnega dela: radikalno social-
no delo, feministično socialno delo, terapevtski
model, kognitivno-vedenjski model. Opisuje torej
razvoj socialnega dela in usmeritve socialnega
dela, ne teorij temeljnih ved.
Prav pri kognitivno-vedenjskem modelu social-
nega dela, ki je evidentno aplikacija določene psi-
248
INTERAKCIJSKA TEORIJA SOCIALNEGA DELA S POSAMEZNIKOM
hološke in psihoterapevtske teorije, omeni dva
pomisleka. Zasluži, da ga navedemo dobesedno:
»Prvi tpomislekj je povezan s prizadevanjem
nekaterih teoretikov, da bi predstavili ta model
kot teorijo praktičnega socialnega dela. To bi po-
menilo, da bi z modelom, sposojenim pri drugi vedi,
modelom, ki ni zakoreninjen v isti zgodovini kot
stroka socialnega dela, nadomestili naše svojsko
pojmovanje funkcije socialnega dela« (str. 43; pod-
črtujemo mi). Opozori, da je kognitivno-vedenjski
pristop primeren le pri zelo posebnih problemih
in populacijah, medtem ko je socialno delo name-
njeno dosti širšemu krogu problematike. Zagovor-
niki kognitivno-vedenjskega pristopa tudi niso po-
zorni na družbeno spreminjevalni vidik socialnega
dela, ki je, po Shulmanu, osrednji vidik socialnega
dela. »Naloga naše stroke je, da obravnavamo poj-
movne okvire drugih disciplin s primernim spošto-
vanjem, da si pri njih sposojamo pojme, ki lahko
izboljšajo naše delo, pri tem pa pazimo, da z njimi
ne nadomestimo naših lastnih prizadevanj za
oblikovanje modelov« (str. 43; podčrtujemo mi).
Drugi pomislek velja dejstvu, da kognitivno-ve-
denjski pristop samodejno prevzema termin »em-
pirično utemeljena praksa«. Shulman sodi, da je
treba obvarovati »teoretsko neodvisnost« tega
socialnodelavskega termina. Ob primeru kognitiv-
no-vedenjskega pristopa v socialnem delu torej
Shulman jasno zariše odnos med socialnim delom
in drugimi vedami in strokami. Človek je prav
vesel, da najde tako jasno izraženo prizadevanje
za svojsko socialnodelavsko teorijo.
Shulman se torej izrecno zavzema za svojsko
socialnodelavsko teorijo. Vzdrži na tako začrtani
poti skoz vse delo? Naj za sedaj zadostuje pre-
prost odgovor: da. Ko bomo obravnavali strukturo
teorije, se bomo lahko še podrobneje prepričali
o tem. Razvidno je sicer, da se v posameznih od-
stavkih opira na psihološke, psihoterapevtske ali
sociološke pojme in opise, vendar so ta spoznanja
tako vpeta v opis procesa socialnega dela, da se v
resnici (kljub poštenemu navajanju, kjer je treba)
zabriše njihov teoretski vir - so kratko malo ses-
tavni del opisa socialnega dela.
Na prvo vprašanje o specifičnosti Shulmanove
teorije kot teorije socialnega dela lahko torej odgo-
vorimo pritrdilno. Predstavljena teorija je pristna,
generična, socialnodelavska teorija in ne zgolj ap-
likacija modela kake druge vede ali stroke (npr.
psihoterapije) na socialno delo.
Veljavnost. Teorija je veljavna (po pojmovanju
pozitivistične metodologije), če v resnici razlaga
in pojasnjuje tisto, kar naj bi razlagala in pojas-
njevala in če se njene trditve skladajo z resnično-
stjo. V našem primeru: če v resnici pomaga razu-
meti in usmerjati socialno delo in ne morda, če
poenostavimo, psihoterapijo, in če je to, kar trdi,
res. Ali je to, kar trdi res, se ugotavlja na več na-
činov, v glavnem pa s preverjanjem miselnih in
empiričnih raziskovalnih postopkov in s primer-
janjem ugotovitev drugih teorij ali raziskav. Po
pojmovanju interpretativne metodologije je teo-
rija veljavna, če verodostojno odkriva subjektivno
resnico udeleženih oziroma njihovo vzajemno
konstrukcijo resničnosti. Po tem pojmovanju je
teorija verodostojna (kredibilna), če z njo sogla-
šajo udeleženci, o katerih govori, oziroma člani
znanstvene skupnosti, ki proučujejo dano podro-
čje. V obeh primerih torej ocenjujemo resničnost
(»resničnostno vrednost«, truth value, čeprav raz-
lično pojmovano) teorije, le da so kriteriji in po-
stopki ocenjevanja različni.
Poglejmo najprej, ali se Shulmanova teorija na-
naša na socialno delo. Je to teorija socialnega dela
ali morda česa drugega, recimo psihoterapije? Pri
tem ne bomo kar na besedo verjeli Shulmanu, ki
seveda zatrjuje, da je teorija socialnega dela, am-
pak bomo malo razmislili. Ali je to, o čemer govori
ta teorija, socialno delo ali morda terapija? Opo-
zorimo naj, da meja med njima ni in ne more biti
ostra niti glede metode niti glede učinkov. V pri-
stopih, metodah, tehnikah in učinkih bi med njima
našli veliko podobnosti; dobro socialno delo lahko
ima (psiho)terapevtske učinke in narobe, psihote-
rapija lahko pripelje do izboljšanja socialnega po-
ložaja. A kot pravilno ugotavlja Shulman, socialno
delo definira njegova funkcija - posredovati v in-
terakciji med posameznikom in viri zadovolje-
vanja njegovih potreb, ne »zdraviti« njegovih
»defektov«.
Na deklarativni ravni se ta teorija nanaša na
socialno delo, ki je táko »posredovanje«. Vendar
je v vsej tej teoriji dela s posameznikom prav malo
dejanskega razpravljanja o tem, kako (naj) socialni
delavec posreduje med klientom in viri. Načelo-
ma, teoretično, sta v tej teoriji podani dve možno-
sti. Posredovanje je, prvič, vsebovano v »konceptu
dveh klientov«; če je prvi klient žena, je drugi
klient mož, če je prvi klient učenec, je drugi učite-
ljica (in tretji ravnatelj), če je prvi klient duševni
bolnik, je drugi delodajalec, itn. To bi pomenilo,
da se socialna delavka pogovarja s prvim in dru-
gim klientom posebej kot s posameznikoma, da
bi uskladila njuna pričakovanja in potrebe. Če je
249
BLAZ MESEC
tako sovisnih klientov več, je indicirana družinska
ali skupinska obravnava. Vendar pa v besedilu sko-
raj ni primerov razjasnjevanja čustev pri učiteljici,
ravnatelju in delodajalcu, da ne omenimo drugih
»virov« (npr. kolegice v drugi socialni službi, ki bi
ji bilo dobro kot »drugi klientki« s pogovorom
odstraniti predsodke do manjšine, ki so se po-
kazali pri obravnavi »prvega klienta«, recimo
Roma). Vsa razprava se nanaša na vodenje pogo-
vorov socialne delavke in (prve) klientke. Glede
tega so poučni primeri na straneh 88-89. Ko
Shulman govori o sklepanju delovnega dogovora
v različnih kontekstih, navaja take primere: za-
konska svetovalka sklepa dogovor z obema part-
nerjema hkrad (to je edini primer prisotnosti obeh
klientov), šolska socialna delavka sklepa dogovor
z učencem, ki ima težave, socialna delavka v zavo-
du se pogovarja z novim stanovalcem, socialna
delavka v bolnici govori z bolnikom, delavka na
otroškem skrbstvu sklepa dogovor z mlado ne-
poročeno materjo, svetovalka za aids govori z
bolnikom.
»Viri« (drugi ali tretji klienti) niso realno pri-
sotni, nastopajo samo kot reprezentacije v klient-
kini zavesd. Socialna delavka lahko posreduje v
interakciji med klientko in viri samo na ta način,
da »popravlja« klientkine predstave o virih, ne
pa tudi predstav virov o klientki. Usposablja klient-
ko, da si bo upala potrkad na vrata tega ali onega
»vira«. Samo »služba« je realno zastopana; zasto-
pa jo socialna delavka, ki klientki tolmači pričako-
vanja in zahteve službe in ocenjuje ustreznost
klientkinih pričakovanj do službe in, morda,
prenese klientkine zahteve službi oziroma se z
njo pogaja kot zagovornica klientke. A o teh poga-
janjih Shulman ne govori. Tudi skupinsko delo
(razen dela z družinami) ni koncipirano kot delo
s skupinami udeleženih v problemu, ampak s
skupinami »prvih« klientov: otrok, mladoletnikov,
prestopnikov, zasvojencev. V poglavju o skupin-
skem delu (ki ga v tem članku ne obravnavamo,
le omenjamo) uporabi termin »skupina kot drugi
klient«. Upamo, da je to mogoče skupina, sestav-
ljena iz »drugih« klientov, torej predstavnikov
»virov« prvega klienta. Seveda ni. Posameznik v
skupini je »prvi« klient, skupina kot celota pa
»drugi« klient. Socialna delavka posreduje med
posameznikom in skupino - toda znotraj skupine
»problemadčnih« mladoletnikov, ne morda med
njimi in predstavniki njihovega okolja.
Primerjajmo Shulmanovo teorijo z Liissijevo
teorijo socialnega dela kot socialnega svetovanja.
Ugotovimo najprej, da Shulman opisuje delo s
posameznikom, Lüssi pa delo na posameznem pri-
meru. Shulman ima ves čas pred očmi pogovor
(interakcijo, komunikacijo) med socialno delavko
in klientko: pripravo na pogovor, začetni pogo-
vori, sklepanje delovnega dogovora, delovni po-
govori, sklepni pogovori. Lüssi pa govori o delu z
vsemi udeleženimi v socialnem problemu (pri-
meru). Naprej, Lüssi obravnava šest specifičnih
načinov ravnanja v socialnem delu in osem spe-
cifičnih sredstev socialnega dela. Shulman o tem
ne razpravlja, čeprav veliko tega predpostavlja,
ko umesd socialno delo v socialno službo in ta
kontekst tudi upošteva (npr. ko obravnava priča-
kovanja in bojazni klientke, ki pride prvič k social-
ni delavki). Lüssijeva teorija je torej dosd bolj
konkretna, kontekstualna, Shulmanova pa bolj
abstraktna - obravnava diadno interakcijo med
socialno delavko in klientko, kontekst pa jemlje
kot nekaj danega in nevprašljivega in se z njim ne
ukvarja.
Dodati moramo tudi, da bi lahko osnovno
shemo razporeditve faz in veščin socialnega dela
s posameznikom uporabili tudi kot osnovni kalup
večine psihoterapij, ne glede na njihovo teoredčno
provenienco; v odvisnosd od teoretske šole bi jo
potem napolnili s posebnostmi in jo morebiti
nekoliko prilagodili. Ta shema torej ni posebnost
socialnega dela. Posebna je, naj zveni še tako para-
doksno, ker se ne navezuje na nobeno posebno
psihoterapevtsko šolo in ne uporablja njene termi-
nologije, ampak prevzema osnovni splošni kalup
poteka (psiho)terapevtskih pogovorov.
Sklenemo lahko torej, da se Shulmanova inter-
akcijska teorija socialnega dela deklarira kot teo-
rija socialnega dela, da je teorija socialnega dela
po svojem namenu, ki je definiran specifično so-
cialnodelavsko kot posredovanje med klientom
in viri, in da tudi zares govori o socialnem delu,
vendar še zdaleč ne celovito - ne zato, ker ne bi
vključevala dela z družino in skupinskega dela,
saj o tem govori v nadaljevanju, ampak zato, ker
ne govori o urejanju odnosov med klientko in
njenimi viri, to je, o hkratnem delu s klientko in
njenimi viri. Govori skoraj izključno o delu so-
cialne delavke s klientko v njeni interakciji z viri.
}e to, kar govori, res? V odstavku o genezi teo-
rije smo navedli njeno empirično osnovo, ki je
raziskovalna, metodološko načrtovana. Nimamo
, razloga, da bi grosso modo dvomili v ustreznost
metod, gradiv, in iz njih izpeljanih razlag in napot-
kov. Teorija je med študirajočimi in strokovnjaki
250
INTERAKCIJSKA TEORIJA SOCIALNEGA DELA S POSAMEZNIKOM
priljubljeno navodilo za praktično socialno delo.
Ta razširjenost in priljubljenost je znamenje
konsenza glede »resničnostne vrednosti« teorije,
kar naj bi v skladu s konsenzualno teorijo resnice
potrjevalo, da je teorija resnična (ali pa kriterij
ne velja). Če bi me torej vprašali, ali je to teorijo
treba poznati, jo študirati, bi odgovoril: da, vse-
kakor, vendar z zavestjo, da še zdaleč ni vsa teorija
socialnega dela in da je kljub vsem avtorjevim za-
gotovilom, da to ni, vendarle v bistvu »poprav-
ljanje« klientke.
Sistematičnost. Sistematičnost, urejenost, no-
tranja skladnost in povezanost te teorije so naj-
lepše razvidne iz preglednice faz in veščin. Osnov-
na matrika teorije je časovno zaporedje faz dela
oz. procesa dela. Teorija sledi fazam dela, sreča-
njem socialne delavke in klientke, kot se odvijajo
v določenem zaporedju, stvarnem in logičnem
redu od pripravljalne faze, prek začetne, srednje
ali delovne do končne ali prehodne faze. Znotraj
vsake faze se v osnovi ponovi isto zaporedje pod-
faz, ki se prav tako začnejo s pripravo ali ugla-
ševanjem, nadaljujejo z eno ali dvema delovnima
podfazama in sklenejo s sklepno podfazo, ki omo-
goča prehod na naslednjo fazo. V vsaki podfazi
potrebujemo druge veščine, nekatere veščine pa
se ponavljajo v več fazah. Ta teorija ni struktu-
rirana hierarhično, v obliki pojmovne piramide,
tako da bi bili najabstraktnejši pojmi na vrhu, na
nižjih ravneh pa zaporedoma vse konkretnejši.
Strukturirana je kot meander, kot tok dogodkov
od začetka proti koncu, ki bi moral pomeniti do-
ločen pozitiven izid dela, vendar ne linearen tok,
temveč vijuganje znotraj posameznih faz, v kate-
rih se ponavljajo posamezne veščine. Poleg tega
pa so - kar je druga matrika teorije - posamezne
veščine klasificirane po podobnosti na veščine
izražanja čustev in veščine reševanja problema,
neodvisno od faz, v katerih se pojavljajo. Teorija
ohranja enotnost prostora in časa (čeprav to ni
zahteva za znanstvene teorije, tudi ni nezaželena
značilnost) in smiselno zapolnjuje (osmišlja) raz-
lične možne situacije. Lahko rečemo, da teorija
pripoveduje povezano zgodbo o tem, kar se do-
gaja med socialno delavko in klientko, pa tudi,
kaj se dogaja v klientki v posameznih fazah in
situacijah. Sklenemo lahko, daje teorija notranje
smiselno in logično povezana in ustreza strukturi-
ranosti predmeta, o katerem pripoveduje, tj., pro-
cesa socialnega dela s (prvim) klientom. Če pa
gledamo teorijo kot celoto, to je, vključno z njenim
uvodnim, programskim delom, je sama v sebi pro-
tislovna, kar smo pokazali v prejšnjem odstavku.
V začetku trdi, da je socialno delo posredovanje
med klientom in njegovimi viri (»drugi klient«)
in usklajevanje v korist obeh in njihovega sožitja,
v nadaljevanju pa se opis zvede na delo s (prvim)
klientom in iz njega ni razvidno posredovanje, kar
naj bi socialno delo po začetni definiciji bilo.
Uporabnost. Uporabnost ni običajen kriterij za
znanstvene teorije, za teorije temeljnih znanosti,
ki razlagajo pojave. Na mestu tega kriterija je pri
teh vedah posplošljivost (v jeziku pozitivistične
metodologije) oziroma prenosljivost {transferabil-
«osi v jeziku interpretativne metodologije). Inter-
pretativni metodologi uporabljajo tudi izraz »uje-
manje« opisa s konkretno situacijo ali »prepozna-
vanje« konkretne situacije v posplošenem opisu.
V vedah o ravnanju pa to pomeni posplošlji-
vost in prenosljivost spoznanj in opisov na druge
situacije (praktičnega) ravnanja - torej uporab-
nost modelov ravnanja v različnih kontekstih ozi-
roma kontekstualno odvisnost ali neodvisnost
opisa. Kako posplošljiva je Shulmanova teorija,
kako prenosljiva ali uporabna je v različnih kon-
tekstih socialnega dela? Omenili smo že, da je
bolj abstrakna od na primer Lüssijeve, torej bolj
neodvisna od konkretnega konteksta socialnega
dela. To pomeni, da velja (v tendenci) za vse si-
tuacije, v katerih socialna delavka dela s klientko,
in za vse vrste socialnih delavk in klientov, ne
glede na to, ali gre za mlado mater, ki se je obrnila
na center za socialno delo, za učenca, ki ima dis-
ciplinske težave v osnovni šoli, za obsojenca na
prestajanju kazni v zaporu. Povsod se pogovar-
jamo, se delo začne, poteka skoz delovno fazo in
se konča; v vseh primerih imamo opraviti s čustvi
in njihovim izražanjem in z nalogami, ki jih je
treba opraviti, da se položaj izboljša. Shulmanovi
opisi in napotki so torej univerzalno uporabni -
celo zunaj socialnega dela, saj imamo pri vsakem
stiku z ljudmi opraviti s posredno izraženimi čust-
vi in stališči, z izogibanjem tabu temam, z bojaz-
nijo pred izgubo neodvisnosti, če se pogovarjamo
s stališča avtoritete ipd. Hkrati pa ta teorija ne
obravnava specifičnih kontekstov, v katerih se
socialne delavke srečujejo s klienti. Ne obravnava
na primer konteksta javne socialne službe in so-
cialnega dela, ki izvaja javna pooblastila. Ne
zanima je, kako strukturirati delo po posameznih
fazah, kako obravnavati specifična čustva aplikan-
tov, kako reševati tipične probleme, kadar gre za
posvojitev, v nasprotju s postopkom pri oddaji
otroka v rejo ali z ravnanjem pri postpenalni
251
BLAZ MESEC
pomoči. Sliulman ne razpravlja o specifičnih so-
cialnodelavskih ravnanjih (svetovanje, pogajanje,
intervencija, zastopanje, oskrbovanje, skrbstvo),
ne o specifičnih sredstvih socialnega dela (institu-
cija, denar in stvari, prostovoljni pomočniki, sto-
ritve, pravo, strokovno znanje, jezik, osebnost so-
cialnega delavca), ne o specifičnih institucionalnih
okoljih, v katerih se odvija socialno delo. Delo s
čustvi in težavo obravnava in abstracto, ne glede
na okolje in nalogo ali pooblastilo socialne delav-
ke. Zato je njegova teorija univerzalno uporabna,
a hkrad neprilagojena konkretnim kontekstom.
Da bi socialna delavka v konkretni situaciji vedela,
kako se mora lodd dela, bi morala poleg Shulmana
poznati še specifično teorijo o kontekstu, v kate-
rem dela.
Od praktikov pogosto slišimo, da si v praksi
ne morejo dosti pomagad s šolsko teorijo. Ena
možnih interpretacij te lamentacije je ravno ta,
da je »šolska« teorija presplošna, hkrad pa ne upo-
števa specifičnosti kontekstov. To praznino zapol-
ni »teorija«, ki jo s postopki institucionalnega
spremljanja in nadzora uveljavlja institucionalna
hierarhija. To »teorijo« imenujejo prakdki »pra-
ksa«. Prav zato je imperativ pri oblikovanju teorije
socialnega dela, da bodi hkrati splošna (naj vse-
buje splošni del alla Shulman) in specifična (naj
vsebuje posebni del, tj., opise dela v različnih
konteksdh).
Glede te točke sklenemo torej, da je Shulma-
nova interakcijska teorija socialnega dela sicer pre-
nosljiva v zelo različne kontekste (je univerzalno
uporabna), hkrati pa ne zadošča kot vodilo za
ravnanje v določenem kontekstu. Da bi socialna
delavka uspešno delala na primeru, bi morala
poleg te teorije poznad še vrsto »banalnih« kon-
tekstualnih podrobnosti.
Povzemimo. Interakcijska teorija socialnega
dela po Shulmanu je resen poskus oblikovati spe-
cifično izkustveno socialnodelavsko teorijo ravna-
nja pri socialnem delu s posameznikom (v nadalje-
vanju tudi z družino in s skupino). Njene pred-
nosd so: izkustvena utemeljenost, sistemadčnost,
povezanost in posplošljivost ali prenosljivost v
različne kontekste. Njena slabost je pojmovanje
socialnega dela kot dela s posameznikom ne kot
dela na posameznem primeru, od tod pa izhaja
pojmovanje socialnega dela kot tradicionalne tria-
de (delo s posameznikom, skupinsko, skupnostno
delo) namesto povezovanja več ravni socialnega
dela. Poglavitna slabost te teorije pa je, da social-
nega dela ne pojmuje kot kompleksa specifičnih
sredstev in načinov ravnanja, katerih kombinacija
je odvisna od konteksta, ampak kot diadno inter-
akcijo socialne delavke s klientko. Tej teoriji manj-
ka posebni del z opisom kontekstualnih pogojev
in prilagoditvijo splošnih načel.
Temeljno prodslovje te teorije je, da razglaša
za osnovno funkcijo socialnega dela s posamez-
nikom posredovanje med klientom in viri za boljše
zadovoljevanje potreb obeh polov, dejansko so-
cialno delo pa (v glavnem) reducira samo na pogo-
vorno delo s (»prvim«) klientom in na spremin-
janje njegovega odnosa do virov. Kljub simpadčni
vključitvi Eanonove teorije zadranja v tretjo izdajo
knjige je socialno delo v njej predstavljeno -
realisdčno - kot delo s služabniki, ne z gospodarji.
252
INTERAKCIJSKA TEORIJA SOCIALNEGA DELA S POSAMEZNIKOM
OPOMBI
' To ne pomeni, da smemo opusdti psihiatrično, medikamentozno zdravljenje depresije, če je
indicirano. Pomeni le, da socialna delavka načelno ne usmerja svojega pogleda v pacientko in njena
notranja dogajanja, ampak na interakcije med pacientko in njenim družbenim okoljem.
^ Pojem simbioze se tu uporablja v pozitivnem pomenu vzajemnosti in sorazvoja, ne v negativnem
pomenu sozajedanja kot v psihoterapiji.
LITERATURA
Fanon, F. (1968), The Wretched of the Earth. New York: Grove Press.
Glaser, B., A. Strauss (1967), The Discovery of Grounded Theory. Chicago: Aldine Pubi. Co.
Kuhn, T. H. (1962), The Structure of Scientific Revolution. Chicago: University of Chicago Press.
Lussi, P. P. {\99\) Systemische Sozialarbeit, Praktisches Lehrbuch der Sozialberatung. Bern und Stuttgart:
Verlag Paul Haupt.
Mesec, B. (1998), Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno
delo.
pincus, A., A. Minahan (1973), Social Work Practice: Model and Method. Itasca, 111.: F. E. Peacock
Pubi.
Schwartz, W. (1961), The Social Worker in the Group. V: New Perspectives on Services to Groups:
Theory, Organization, Practice. New York: National Associadon of Socal Workers (7-34).
-	(1962), Toward a Strategy of Group Work Pracdce. Social Service Review, 36 (september 1962):
268-79.
-	(1969), Private Troubles in Public Issues: One Social Work Job or Two? V: The Social Welfare
Forum. New York: Columbia University Press (22-43).
Shulman, L. 1998. The Skills of Helping Individuals, Families and Groups. Itasca 111.: F. E. Peacock
Pubi. (4. izdaja).
253
BLAZ MESEC
DODATEK: PROCES SOCIALNEGA DELA S POSAMEZNIKOM
PREDHODNA FAZA (PRIPRAVLJALNA)
Pripravljalno vživetje: uglasitev s klientom
Neposredna in posredna komunikacija
Ovire za neposredno komunikacijo:
•	ambivalentna čustva klienta do pomoči
•	družbene prepovedi (tabuji)
•	strah pred bolečimi čustvi
•	strah pred ukrepi službe
Uglasitev:
•	vživljanje v odnos do avtoritete
•	afektivna in intelektualna uglasitev
•	uglasitev SD s svojimi čustvi
•	ravni uglasitve (kategorija klienta, položaj
klienta, delovna faza)
•	na posredne izraze odgovori neposredno
Uporaba informacij:
•	uporabi za uglasitev, ne za oblikovanje
stereotipov
Delovni odnos: ne »najprej dober odnos, ni
delo« - takoj se lotita dela
Sestavine dobrega odnosa
•	stik (raport)
•	zaupanje
•	skrb
ZAČETNA FAZA (DOGOVOR)
Dinamika: strah pred odvisnostjo, pred izgubo
avtonomije
Pojasniti namen srečanja:
•	interes službe, interes klienta
•	možna področja pomoči in vloga SD:
•	pristojnosti SD
•	»skupaj z njim«
•	kako misli pomagati
Pričakovanja klienta (klientovo povratno
sporočilo)
Sklenitev delovnega dogovora:
•	čas, kraj, trajanje
•	obveza redne udeležbe
•	obveza dogovarjanja
•	zaupnost in odkritost- izvrševanje nalog
254
INTERAKCIJSKA TEORIJA SOCIALNEGA DELA S POSAMEZNIKOM
PO INTERAKCIJSKI TEORIJI L. SHULMANA
SREDNJA FAZA (DELOVNA)
Uglaševanje:
•	z ambivalentnostjo
•	SD s svojimi čustvi
•	pomen stiske
•	omejen čas
•	življenjske težave SD
Dogovor: kaj opraviti na tem srečanju
Razjasnjevanje čustev;
•	samoobvladovanje
•	od splošnega h konkretnemu
•	pozorno poslušanje
•	spraševanje
•	interpretacija molka
Empatično razumevanje:
•	spodbujanje izražanja čustev
•	sporočanje razumevanja
•	verbalizacija
•	sporočanje lastnih čustev SD
Postavljanje delovne zahteve:
•	parcializacija
•	usmerjenost na nalogo
•	obravnava ambivalentnosd
•	odkrivanje navideznega dela
Identifikacija ovir:
•	odkrivanje tabujev
•	odnos do avtoritete
Sporočanje podatkov
Zaključevanje:
•	povzemanje
•	posploševanje
•	naslednji koraki
•	vađenje
•	komunikacija »s kljuko v roki«
SKLEPNA FAZA (PREHOD)
KONČEVANJE
Zanikanje
Izražanje jeze
Žalovanje
Preizkus sposobnosd
Sindrom »poslovilne večerje«
PREHAJANJE
Kaj se je klient naučil
Na čem delad v prihodnje
Sinteza procesa in vsebine
Prehod k novim izkušnjam in sistemom podpore
255