iimij 1??!! SLOVENIJA lTOFnM^TVO- LTUBLIANA OOSPOSKA 12 - NAROČNINA ČETRTLETNO 15 DIN, ZA HOL LETA M DIN, ZA VSE LETO 60 DIN - POSAMEZNE STLV. 150 DIN - V ZAMEJSTVO ZA VSE LETO 90 DIN UPRAVNIŠTVO : LJUBLJANA GOSPOSKA 12 - POŠTNOČEK. RAČUN: LJUBLJANA ŠT. 16.176 - ROKOPISOV NE VRAČAMO - OGLASI PO TARIFU - TISKA ZADRUŽNA TISKARNA (M. BLEJEC) V LJUBLJANI) HogoCni neznanec Ii njegovi pomagači Na deželi beremo prav z začudenjem, da so imeli pri nas do sedaj povsod prvo besedo framaisoni, o katerih smo brali Prej silimo v razburljivih romanih. Mislili smo, da so to skrivne ali napol skrivne družbe, ki širijo skrito strahovlado po velikih mestih sveta, kjer so donia talko vsa čuda. Sedaj slišimo vsak dan o novih odkritjih o prostozidarjih Poti lastno streho. Kakor s kolom po gla-vi nas zadevajo novice, da so bili ti vsemogočni skrivnostni ljudje povsod tam, kjer se -gospodari in ukazuje. Na noben način pa ne moremo razumeti, kako je to, da so ti naši framasoni vodili politiko in 'vplivaili na naše notranje razmere tako, kakor so to zahtevali framasoni na Francoskem, kjer so bile včlenjene naše prostozidarske organizacije. Neznani gospodje izza devete gore, oziroma meje, so tedaj uveljavljali svojo voljo pri nas s pomočjo svojih sobratov, .ki smo jih poznali sicer po obrazu in imenu, katerih skrivnosti so nam pa ostale prikrite. Takemu delu pravimo izdajstvo. Vsak človek, ki je spoznal, da je bil foniur .kolii za Pavliho, je prizadet v svojem ponosu in si poišče zadoščenja. Naš narod je tudi prizadet v svojem ponosu, ker sliši da so ga neki ljudje vodili za nos, in 'Lo še 'tako spretno, da ni spoznal, čigava igrača je bil vso dolgo povojno dobo. V naših glavah je zraslo dovolj gramov možgan, da nam ni treba tujih varuhov in pestunj, še manj pa tujih gospodarjev, ki so si svoje vsiljene usluge plačevali doslej kar po svoji lastni volji in tarifi. iNarod je na svojem imetju oškodovan Hi v svoji časti užaljen. Večni moralni Zakon terja zanj zadoščenje. Saj ne moremo misliti, da sta biili pretekli desetletji neizbežna usoda, ampak smo prepričani, da je tudi v življenju narodov vedno in povsod odločujoča osebna pobuda. Prav zato povprašujemo po osebni odgovornosti. Na Francoskem so postavili pred sodišče vse, ki so osumljeni narodove nesreče. Slišimo, da hočejo tako tudi v Romuniji. To pa zato, ker so nehali misliti megleno, češ kriva je nesreči taka ali taka splošna miselnost, take ali take brezosebne sile. Resnično Žive in delujejo samo gospodje X, Y, Z njihove klike. listini, ki nam odkrivajo vso čudno Zakulisno igro našega in mednarodnega Prositozidarstva, hočemo verjeti. Toda tudi neuk narod ve, da ima tako javno Pranje nečednega perila samo tedaj svoj Pameten smisel, če postavimo vprašanje Zgovornosti in zadoščenja. Pri taki odgovornosti pa je treba postaviti na za-°žno klop zraven glavnih krivcev tildi v*° tiste, ki so krivce podpirali, z njimi ^elovali in jim držali vrečo, kakor pra-',l nemoralnemu pajdašKu naš narod. . Dvajset let že prihajajo na deželo pomični agenti, ki prosijo in nabirajo za Sv°je stranke ob volitvah glasove. Vsak teh je vedno gra jal nasprotnikov prodam in hvalil svojega. »Izvolite nas, Pp^em ibomo mi gospodarili po vaših ko-ih,« so nam govoričili polizani poli-1(111 > mešetarji. Visaka stranka nam je |)0Hujala svojo gospodarsko politiko in etala za nami v zadnje gorsko zakotje, vS?.'n° framasonov nismo nikoli videli niti '®ali, kako bi oni radi gospodarili. Oni *®o nikdar prišli med nas s prošnjo, naj jl,n damo svoje glasove, da bodo potem ko gospodarili. Jim ni bilo treba, lolitične stranke so to vedele, one so zadovoljevale z določenim številom or.it, in .so zato delile vpliv z mogočnim / znancem. Zato svojih obljub, ki so jih ^Jale narodu, niso mogle izpolniti. Ezav h»J?r n! Jakobu svoje pravice in svojo za skledo leče Ue.1 ali -- Narod pa bi rad ve-a i je storil Ezav to v svoji nemoči v sv<>ji nevednosti. Naj lx> že kakor koli, Ezav je bil s svojo kupčijo v pomoč koristolovskemu Jakobu, ker je služil njegovim ciljem. Ko sprašujemo po odgovornosti, mo-ramo vprašati najprej, ali je mogočni neznanec vodil za nos narod in njegove stranke, ali pa so neznanec in stranke vodili za nos sporazumno naš ubogi in ogoljufani narod. Zakaj niso stranke nikoli povedale pošteno, da prosijo samo za korita, da pa gospodariti ne bodo mogle? (Med gospodarjenje ne štejem odstavljanja, nastavljanja in prestavljanja uradništva in pa za splošne narodove koristi le malo pomembne ukrepe). Zakaj so stranke brez narodove vednosti toliko časa podpirale framasonstvo? Zakaj je prišlo pri nas odkritje o škodljivem delu framasonstva na dan šele po polomu zahodne fronte in niso o njem vedeli prej nič vsi tisti, ki danes kriče? Zakaj se sedaj stranke svetohlinsko sramujejo svoje včerajšnje družbe in bratovščine? Zakaj se stranke sedaj obnašajo tako kot tisti tat, ki mu je vpričo ljudi padlo ukradeno blago izpod suknje in ki se je potem razburjal in čudil, glej kaj vraga so mi ljudje podtaknili in obesili? No kričite o frannisonih narodu, saj ni on sodeloval z njimi, niti jih podpiral. Obračunajte med seboj in položite potem čiste račune! Narod bo vas imel potem vsaj za spreobrnjence in spokornike. Za vse, kar je pri nas izagrešilo framasonstvo, je soodgovorna naša povojna politika, ki je to brez narodove vednosti dopuščala. Prostozidarjem ne moremo njihovih neumnosti in skrivnih početij nič zameriti. Vsak človek mora nazadnje nekaj delati in se z nečim ukvarjati, ker je tako ustvarjen. Če mu iskrb za življenje ne naklada trdega in resnega dela, mora počenjati pač kakšne neumnosti. Kmet, ki napenja grbo po dvanajst in tudi več lir na dan, ne bi imel veselja in smisla zti romantične nočne sestanke in seje. Če pa počenja kaj takega sita in brezdelna gospoda, je kriva pač družba, ki ne razdeljuje pravilno dela, ker menda še ni dovolj živo spoznala, da aii delo samo človekova naravna pravica, ampak tudi njegova neodsvojljiva nravna dolžnost. Bodimo dosledni: če že puščamo neke družabne sloje brez dela, jim prir voščimo še neumnosti zoper dolgočasje. Mogočni neznanec nas zanima mnogo bol j od druge strani. Te dni smo ga videli, ko se je potrudil med nas. Sukanca je pričelo primanjkovati in pričakovati je zato, da se bo podražil. Pa je prihitel, da ga pokupi od podeželskih trgovcev in branjevcev, katerim ga je bil prej sam prodal. Potem ga bo prav tistim trgovcem prodal še enkrat, kadar se mu bodo zdele cene dovolj visoke'. Temu ne bi snieli reči tatvina, ker ni bilo narejeno ponoči na skrivaj. In vendar je mogočni neznanec znova potegnil denar iiz žepov nam vsem, ki nosimo sešite obleke in hlače na gumbe. Sedaj je prišel samo po sukanec, drugič pokupi po Vojvodini pšenico ali na Hrvaškem koruzo, vse vedno o pravem času, da silno zasluži, ali recimo rajši, da »zaradi«, ker pomeni zaslužiti navadno neko pošteno dejanje. Posli mogočnega neznanca imajo tisočero oblik, vsaka oblika pa vodi vedno do istega uspeha: potegne nekaj denarja iz žepov tistim slojem, ki žive iz rok v usta in ki si zato ne morejo narediti železne zaloge potrebščin, kadar je pričakovati nove podražitve. Kadar se bo podražil zopet kruh, pričakujemo, da nam bo prišel mogočni neznanec izpraznit želodce, če bo v njih še kaj neprebavljenega kruha po stari ceni, da nam ga bo prodal potem še enkrat po novi, višji. Saj ne bi bilo to nekaj bistveno drugega od onega s sukancem. Mogočni neznanec ne pozna »predsodkov«: morala, smešnost in temu podobno, ampak meri vse samo z mero »zarade«. Mogočni neznanec je za nas zanimiv brez hinavščine samo kot strašen polip, ki je stegnil svoje neprešitevne tipalke v zadnje naše naselje in oklenil z njimi slehernega našega človeka, iz katerega izžei n a dinar za dinarjem, paro za paro. Te tipalke popuščajo in stiskajo tako, kakor niha tako imenovana kon junktura. Sil, ki se mu ustavljajo, skoraj ne občuti. Saj gredo cene kljub vsem zakonom in odborom za pobijanje draginje zdržema kvišku. Tisti polip je tako nekje v meglo zavit in skrit, da mu je nemogoče priti do živega. Zato je za nas in za našo poli- tiko samo ena pot, iti po zgledu Hrvaške. Zahtevati, da se tisti, ki ®o vajeni danes na »zarado«, navadijo pravega dela in z njim zvezanega poštenega zaslužka, je preoptimisitično in brez izgle-dov. Ker pa živi ta vrsta ljudi po večini izven Slovenije, se jih bomo najlaže od-križali s popolno avtonomijo, v kateri bomo res sami gospodarji svoje usode. Preganjati prostozidarje iz njihovih templjev je nepotrebno delo. Mogočni neznanec je občutljiv samo v pogledu »zarade«. Toda najprej avtonomijo, potem bomo pa že kaiko porezali tistemu polipu tipalke. Ali potem pogine ali ne, nas skoraj več ne briga. Toliko, da se bomo razumeli in vedeli, kdo je sokrivec in zaveznik velikega neznanca in da ne bo kričanje koga preslepilo. Sagitta. K vprašanju slovenske orientacije (Dopis.) »Morebiti bomo razumeli vsi brez razlike, da pomeni biti Rus toliko, kakor prizadevati si za končno spravo vseh evropskih nesoglasij, pokazati evropskemu hrepenenju cilj v naši ruski vsečloveški, vse povezujoči duši, v ljubezni zaobjeti v svojo dušo vse naše brate in morda izgovoriti končno besedo v veliki vsesplošni harmoniji, v dokončni bratovski skupnosti vseh narodov, skupnosti, ki bo v skladu s postavo Kristusovega evangelija...« — Dostojevski na Puškinovem grobu. »Žive naj vsi narodi, — ki hrepene dočakati dan, — da, kodeir sonce hodi, — prepir iz sveta bo pregnan, — da rojak — prost bo vsak, — ne vrag, le sosed bo mejak.« — Prešeren v »Zdravici«. Če primerjamo citata iz obeh kulturnih velikanov, vidimo, da je osnovna misel: končna sprava narodov in ljudi, soglasje v svetu, dokončna bratovska skupnost, vsesplošna harmonija, sklad s postavo Kristusovega evangelija (pri Prešernu razvidno iz »Krsta pri Savici«). Posebni poudarek vsakega od njih: pri Dostojevslkem »naša ruska vsečloveška, vse povezujoča duša«, pri Prešernu »da rojak prost bo vsak«. Ista naj višja misel in vendar dva pomembna posebna poudarka: prvi poudarja rusko mesijan-stvo, drugi osnovno misel »pomladi narodov«, razglas narodnih pravic, prvič postavljeno na evropski politični oder v francoski revoluciji, ki so ji idejno nadstavbo zidali racionalistični filozofi. Rus je mistik: »vsečloveška, vsepovezujoča duša«, Prešeren je jasnejši, nemističen: svoboda vseh rojakov. Dostojevskemu so ploskali slavjanofili in zapadniki, Prešernu je pritrdila le peščica »prosvet-ljencev« in bi mu tudi danes, če bi ta citat prenesli na — socialno področje, toda za njim bi stal »trpeči milijon«, ■Na tele pomembne sličnosti in razlike sta me dovedla oba članka g. J. M. v »Sloveniji«: »Zahod in vzhod«, »Slovenci in slovenstvo«. Kajti on trdi: Zahod nam ni dal, da bi živeli svoje slovensko življenje in da bi ustvarili svojo kulturo. Naša rešitev je v Vzhodu, mesto ob njem smo zavzeli po zadnji svetovni vojni. Bojim se, da je g. J. M. načel vrsto vprašanj, s katerimi je zanesel fantastične in protislovne trditve v slovenska kulturno politična in socialna vprašanja. Dojiti z apokaliptičnimi prividi nekega nejasnega zahodnega mesianizma, ki zanika naše dosedanje dejanske kulturne vrelce kot podlago kulturnega življenja, se pravi ves naš dosedanji razvoj postaviti na glavo. Tudi s kakim še tako poduhovljeno zvenečim slavizmom ne pridemo niti mi niti drugi slovanski narodi prav nikamor. Poduhovljeni slavizem ali duhovnost slovanskih narodov je, najsi še tako trdi g. J. M., da ni res, le idealizirana oblika panslavizma, ki sicer noče in v čisti zamisli res nima nikake zveze s kakim imperializmom, toda vendar nuj- no predpostavlja neko vodstvo v našem vidnem in tvarnem svetu. Čas je take misli že pokopal. Rusko slavjanstvo, kateremu se je močno približal sam Dostojevski, je bilo navsezadnje le miselna nadstavba ruskega imperializma na Balkanu in drugod. Če je sam Dostojevski nehote služil reakciji, ko je rusko misel spravljal v organsko zvezo s pravoslavjem ruskega mužika, ko je v pohodu ruske monarhije na Balkan videl dejavnost osvobodilne ruske misli, čeprav je bilo geslo o osvoboditvi balkanskih kristjanov v prvi vrsti plašč za spretno prikrivanje ruskega imperializma — potem res ne vem, kaj hočejo Slovenci s tako reakcionarno zamislijo boja med Vzhodom in Zahodom? Kje in kaj vse je področje Zahoda? Če fantastiko njegovih misli skušam urediti v določnejšo podobo, potem se mi prikaže približno tale slika: Zahod je na tem, da pogine, se zruši in propade (kaj vse je Zahod, ne izvem). Te ruševine bodo posedli vzhodni mladi narodi, pri čemer menda misli slovanske (katere?) narode, in oni bodo ruševine Zahoda »pomladili«, nasledek bo »novi človek«. »Novi človek« bo prav za prav v ljudeh vtelešena »vzhodna misel«, ki bo močno blizu tistemu, kar je idealna oblika krščanstva. Ta nova »vzhodna misel« pa bo vendarle poroštvo za neovirani razvoj evropskega katolicizma. Kako se ta trditev strinja z njegovo prvotnejšo trditvijo, da Evropa sploh ni več krščanska in da na Zahodu ni nobenega krščanskega naroda, ne vem. Tri trditve si torej stoje nasproti: 1. Današnja Evropa (ali je ta identična z Zahodom?) ni krščanska, ker je evropska miselnost prometejska, to je Bogu nasprotna, brezbožna, antireligiozna; 2. Evropski katolicizem biva in vzhodna misel bo poroštvo za njegov neovirani razvoj: 3. Evropa bo propadla in na njenih ruševinah bo vzhodna misel ustvarila »novega človeka«. Pota k »novemu človeku« (= človeštvu) nakazujejo: 1. povratek k Bogu; 2. slovo Zahodu in povratek k »mladosti« slovanskih narodov; 3. za Slovence še: proč od alpstva, povratek k pristnosti belokranjske kmetice in prekmurskega očanca; 4. uveljavljanje živega prvotnega krščanstva (po Dostojevskem); 5. povratek k preprostosti, to je vstran od znanstvenega mišljenja, povratek k prvofnosti, proč od industrializma. Priznam, v zasnovi naštetih misli je mnogo romantike in idealizma, ki meji že na mistiko in mnogo navidezne vere v osebni dvig človeka. Toda pojmi, ki jih uporablja j. M., so rabljeni prav samovoljno in enkratno, s stališča neke nepremakljive statike, iz katere vrednoti vse pojave tako imenovanega Zahoda. Za njega obstoji prav za prav samo tale perspektiva: odmik od Boga in pravega krščanstva, zato usmerjenost ljudi in 2 — št. >? — 1940 SLOVENIJA ■!!■■■■■ IIIB1MHT—H~TI - Slovenska katoliška skupnost (Dopis.) njihovih naprav v nujno zlo in primik k Bogu in po njem k pravemu krščanstvu, kar 'bo človeštvo prerodilo in na zemljo prineslo zlato dobo miru in sreče. V tej poslednji veri se bliža teološkim krščanskim narodom. Kajti nemogoče je, da bi prerod človeštva v novem teokratičnem krščanstvu ine dobil zunanjega vidnega izraza iv kakršni koli obliki, dokler verjamemo, da je človek socialno bitje. — Tako torej se taka miselnost nujno vrti v nekem začaranem krogu in preskoči slepo vse vekovne družbene razvojne oblike in njih notranjo dialektiko, ko da jih ni bilo v človeštvu ali pa le v tisti poenostavljeni perspektivi: absolutno slabo ali absolutno dobro — ki je človeštvo v dejanjih nikoli ni preživljalo. Po drugi strani je v J. M. le navidezno mnogo vere v osebni dvig človeka. Navidezno, trdim. Njemu je sl alb ves Zahod, h kateremu najbrž šteje celo Ameriko, neslovanski (?) del Evrope ter njena civilizacijska področja na svetu. Torej je človek Zahoda sploh nezmožen preroditi se, ne v zgornjih ne v spodnjih razredih, dokler ga poraženega iin zrušenega ne »rešijo« ljudstva »vzhodne misli«. Res čudno zaupanje v »osebno in duhovno« svobodo tisoče in tisoče milijonov ljudi brez razlike, ki bodo ali so živeli ali živijo na ozemlju Zahoda! Mislim, da hujšega determinizma svobode nisem zlepa doživel. Čudno zaupanje v »duhovni razvoj«, če bi človeštvo moralo najprej zatajiti vse svoje višje produkcijske oblike, ki si jih je pridobilo v zadnjih stoletjih z napori razuma, njegove pronicavosti ter iznajdljivosti, da bi se pdvrnilo k prvotnemu krščanstvu, pri tem žrtvujoč sto in sto milijonov ljudi, ker bi jih pri današnjem številu človbštva preprosto ne bilo mogoče več preživljati. Naj oprosti g. J. M., če sem prisiljen v njegovo vzvišeno, z ivseljubeznijo prepojeno zamisel vnesti taka materalistična razmišljanja. Toda ne morem si zamisliti preroda človeštva na zgolj moralnih osnovah brez priznanja gospodarskih činiteljev človeške družbe, kakor da ti visijo le kje v zraku ali pa kakor da so le pokorni služabniki človeške nraivne zavesti. Tudi jaz verujem v možnost osebnega moralnega preporoda, toda z eno predpostavko: človek ne sme živeti v strašnem in obširnem pragozdu takega reda, ki že po svojem ustroju ustvarja dolgo blatno reko bede in razlastitve, a na drugi strani goro ekonomskih privilegijev. Kajti zlo in merilo za zlo ne more biti enako v Obeh sredinah, tudi če bi uporabljali obe iste besede evangelija ljubezni. Mar je osebno kriv kapitalist za zlo, da je pognal delavce na cesto, ker ga je k temu prisilila kriza v produkciji, ki je vendarle nastala neodvisno od njegove osebne volje? Očitno je tukaj zlo in očiten »greh«, toda ne eden ne drugi ne izvira iz človekovih osebnih dejanj, temveč iz stiske gospodarskega sestava. In nič me ne more prepričati, da razredne morale ni, ki sood-ločuje o človeku. Za konec še tole. Če verujem v svoj narod, verujem v njegove razvojne možnosti na tistem ozemlju in v tistem okolju, v katerem prebiva. Tudi v tisti danosti zgodovinskih dejstev, ki jih je doživljal in ki so sooblikovale njegovo strukturo. Ne iver ujem v njega v neki osamelosti od časovnih dogodkov, ampak ravno narobe: upoštevaje jih, računajoč z njimi in analizirajoč razvojne mogo-čosti, ki jih ima v zvezi z ostalim svetom in gibalnimi silami družbe. Takrat šele bom prav pronikniil v njegove posebne odlike in napake, v njegove posebno strukturo — tako kakor moram pronikniti Iv človeka, če ga hočem razumeti, ko opravlja važno opravilo. F. O. Naša politika je bila dana v zakup, kakor se du v zakup pašnik ali njiva tistemu, kdor pač zmore večjo zakupnino. Ena sama stvar je bila in bo ostala največja usodnost za naše življenje; da se namreč nismo nikdar zavedali svoje vrednosti in svojega pomena, marveč da smo v vseli časih in vseh razmerah, v ugodnih kakor neugodnih, igrali vlogo narodne manjšine, ne pa vloge samostojnega naroda. Res je, da bi bilo v tem primeru naše življenje v marsikaterem pogledu neprijetnejše, toda zlasti mali nnrodi so si ustvarjali svojo usodo vedno v težkih okoliščinah. Miško Kranjec: Ko škrjanček zapije... »Mi miladi borci«, list Katoliške akcije za vzgojo srednješolcev, prinaša v štev. od 30. avgusta t. 1. dva omembe vredna članka. V članku »Daleč so prišli«, obračunava z J SZ in »Delavsko pravico«. V ta obračun ise ne nameravamo spuščati, izrazimo samo rahel dvom, če je taka polemika res najbolj ivzgojno gradivo. Nekaj pripomb naj pa nam bo dovoljenih o naši katoliški skupnosti. Ta skupnost obsega namreč večino slovenskega naroda. V pododstavku »Jasni pojmi! Kaj je katoliška skupnost?« podaja članek v treh odstavkih definicijo naše katoliške skupnosti. Nas zanima tretji odstavek, ki določa nekako zunanjepolitično plat te opredelitve. Takole se glasi dobesedno: Katoliška skupnost trdno skupaj drži proti vsem preganjanjem nasitnih im krivičnih režimov in proti vsem vabam im prevaram skritih sil temo in razdora. Kakor je videti na prvi pogled vsa stvar popolnoma jasuia, tako pri daljšem premišljevanju nastane polno vprašanj, ki niso popolnoma jasna. Mi vsi vemo, da je slovenska katoliška skupnost v pretekli dobi nosila močan pečat osebnosti dr. Janeza Ev. Kreka, da je bila tedaj v močnem duhovnem sorodstvu z raznimi krščansko-soeialnimi gibanji, ki so bila tedaj v modi in priznana. Vemo tudi, da je kot taka sijajno Naš tednik je priobčili 30. avgusta tega lota in h. iseipteimlbra tega leta sestavku z naslovom »Centralizem v gledaliških zadevah« in »Še enkrat centralizem v gledaliških stvareh«. P ta odbor tudi razsojali o tem, kaj smejo v gledališčih igrati, medtem ko je doslej gledališko ceaiauro izvrševal cenzurni odbor v Ljubljani, v katerem so Ibilli seveda Slovenci. Drugič smo pa poročali, da je v prvi seji belgrajiski odbor za gledališki repertoar sklenil, da bo skrbeli za to, da bodo po gledališčih, ki iso še ostala podrejena belgrajskomu ministrstvu za prosveto (med srbskimi tudi obe slovenski gledališči) igrana taka dela, ki so pisana »v narodnem, verskem in moralnem duhu, predvsem pa dela iiz narodne zgodovine« ter simo pripomnili, da torej omenjeni odbor v Belgradu .ne bo le cenzuriral repertoarjev, ampak naravnost določal njih no vsebino ter da ne IkmIo imela vodstva gledališč (torej tudi ne vodstvu obeh slovenskih gledališč) ničesar odločati, kaj naj bo igrano, ampak bodo to odločali v Belgradu, in bo zaradi tega trpela kvaliteta predstav, ker odbor v Belgradu ne ve, če in kaj sploh more z ozirom iia osebje uprizoriti posamezno gledališče, da je pa naloga slovenskih gledališč povrh še tu, da ustvarita svoj gledališki slog in izobrazita slovenski gledališki jezik. To simo imi zapisali in smo bili tudi dolžni zapisati zaradi tega, ker smo im bomo, dokler Itomo mogli, branili in zagovarjali samobitnost slovenskih kulturnih prizadevanj. Kajti če uiti v svojih kulturnih stvareh me bomo smeli sami odločevati, je slovenstvu odzvonilo. Popoldineviniik, ki se imenuje »Slovenski dom«, .nas je pa napadel 'J. t. mi. pod naslovom »Nuši repertoarji na bobnu«. Bes je, da časnikarstvo pri nas, kadar gre za strankarstvo, ni na previsoki ravni, vendar pa moramo ugotoviti, da nas je »Slovenski doni« 9. t. m. še vseeno presenetil. Seveda nas pa sestavkar »Naših .repertoarjev na bobnu« ne bo kljub temu spravil iz ravnotežja, čeprav se mam zdi, kdo da je. Ta človek nam podtika, da gre maim na živce »verska, /mimilnu in narodna usmerjenost« naše prosvete, kakor da bi mi ibilli pisali, da me bi bilo prav, če bi si prizadevali muši gledališči, da bi bil gledališki iropertoar versko, moralno in narodno usmerjen! Možakar si nam predrzne očitati porfidnost in zahrbtnost, menda zato, ker smo branili avtonomnost in samostojnost slovenske duhovne dejavnosti in seveda tudi slovenslke odrske umetnosti. 2e precej let prej, preden je začel izhajati »Slovenski dom« (saj tudi »Slovenski nurod« nosi slovenski prilastek!) smo mi nekajkrat zahtevali, naj ima v slovenskem »Narodnem gledališču« prostor samo slovenski jezik, ko so na primer ipeli pod prejšnjim ravnateljem celo opero »Koštuno« v sr Irskem jeziku, namesto da bi besedilo prestavili, ko so razen primadone peli tudi »Bolieme« vsi solisti (med njimi sicer tudi en gost, po rojstvu Slovenec) po hrvaško itd. Vemo tudi, da so pritiskali pred leti iz Belgrada na to, da bi igrali, tudi v Ljubljani deloma v srbsko-hrvaškeni jeziku. Vendar je pa takrat Bol-grad opustil vmešavanje v slovenski gledališči. Vprašamo samo, ali naj bostu slovenski gledališči usmerjeni v slovensko narodnost prestala preganjanja nasilnih in krivičnih režimov. Vemo ipa tudi, da se je potem hotela rešiti nadaljnjih taikih preganjanj s tem, da si je dala obleči oportunistični plašč Stojadinovičeve JRZ. la plašč je bil vsej njeni drugi naturi tako drugoroden, da je 'bolj občutljive njene ude toliko prizadel, da od tega časa prav za prav obstaja Stalina kriza v tej skupnosti. Ta kriza postaja vedno očitnejša in mnogi se prizadevajo, da bi jo odstranili. Odstraniti jo skušajo na ta način, da poudarjajo potrebo po edinosti, V ta namen se je vršil prod kratkim »Obnovitveni tečaj« za katoliško inteligenco v Kranju. Proti razpokam, ki se kažejo,, nastopajo branitelji edinosti z načelnostjo. Pomanjkljivost je v tem, da si ne upajo nastopiti z načelnostjo proti oklepu, ki povzroča rane in žulje. Pri tej priliki se spominjamo, kako si je že mnogo prej slovenska meščausko-liberalna skupnost pustila nadeti oklep teroristično centralističnega JNS-arstvu in da se je zaradi tega oprijel te skupnosti taiko razkrajajoč duh, da še danes čutimo zasmrajenost v ozračju slovenskega javnega življenja. Zato so vsi taki pojavi kniize za nas samo dokaz zdravja slovenskega naroda, ki proti nezdravim cepivom vselej reagira. Dne. ali v kakšno tako, ki jo nikjer m? Naj pa bo možakar, ki se skriva za »Našimi repertoarji na bobnu«, prepričam, da smo mi vedno zagovarjati in poskušali po svojih močeh povzdigniti moralo pri mas, predvsem tudi v časnikarstvu, kjer je, kakor vidimKg .nekaterim precej manjka. Mislimo pa, da tudi »verska usmerjenost«, kjer v resnici je, obsoja sleherno zavijanje im 'podtikanje. Nam kot slovenskim ljudem gre ros za to, da slovenska gledališka umetnost, ki inua že tako uti tako ovire na vseh straneh, 'posebno Z A P Za enakopravnost gre! »Hrvatski dnevnik« ipise o resoluciji Samostojnih demokratov, da se sporazum še ni izvedel v obsegu, kakor so si ga oni zamislili, in pravi: Mi bi dodali to, kar smo zmeraj ^poudarjati, a to je enakopravnost im spoštovanje vseh narodnih individualnosti. Samo v ona-kop ravno« ti iin spoštovani ju vseli iuiroidiniJi individualnosti vidimo mogočost ustvaritve tisto solidarnosti, za katero si prizadeva Samostojna demokratska stranka. Zal pa moramo roči, da te enakopravnosti niti danes še ni. Mi moramo še danes nastopati z istimi gosli, s katerimi smo' nastopali prod lotom dni im prej, 'kar najbolje dokazuje, da je državno vprašanje samo delomu rešeno, kakor sicer po|>olnoma pravilno ugotavlja resolucija Samostojne demokratske stranke. Pri tej ugotovitvi »1 Irvatskcga 'dnevnika« moramo še mi nekaj ugotoviti. Hrvatje tožijo, da so še zmeraj daleč od enakopravnosti, čeprav so v več kakor polovici panog državne uprave dosegli samoupravo. A tožijo seveda po pravici, kajti središče si je pač pridržalo najvplivnejše panoge, kjer gospodari jugo-slovenska birokracija še zmeraj po starih, centralističnih načinih. In od tega tudi ne bo odjenjala, dokler se samouprave ne raztegne na vsC grani javne uprave. Toda pri teh hrvaških tožbah se človek nehote domisli, kako so naši vodiči prav za prav čudovito zadovoljni s stvarjo, s katero Hrvatje v stoodstotni zboljšavi še zmeraj niso zadovoljni. Zato pa tudi seveda ni slišati odločne besede iz njih ust: sedaj pa je treba kedaj narediti vsemu temu kraj in vsaj začeti je treba z de-montažo centralizma. Prikrit imperializem Zagrebški list »Ekonomska politika« piše o naši držat ni preureditvi in pravi mimo drugega: Z vprašanjem osnovanja banovine Slovenije ipojdo gotovo lahko, ker jo njeno ozein- v sedanjih gospodarskih in drugih stiskah, res me pride ma boben in dobro vemo, da jo treba tudi pri naših gledališčih izpromemih in izbol jšanj, ki jih pa morejo ustvariti samo naši l judje. N'u boben im pa še kam drugam pa zasluži priti trditev možakarja v »Slo^ venskem domu«, da je maša zahteva, da naj ustvarjata alovenski gledališči čisto svoj slo-vemski gledališki slog in spravljata slovenski gledališki jezik .na višek — perfidna! Sestavkar »Naših repertoarjev na !>o. septembra tega letu. Najbrž urednik »Slovenskega doma« sam svojega lista ni bral. Podpirajte naš list! I S K I 1 je 'naravno omejeno razen dveh obči,n, ki bi se morale odstopiti banovini Hrvaški, ker prebivajo v njih Hrvatje, a one same pripadajo zgodovinsko Hrvaški. Kako, je prav za prav s tema dvema občinama, to smo zadnjič pojasnili v obsežnem sestavku »Razikrižje in Strigo-vil«, Spet 'kedaj moramo opozoriti na odkritosrčno politiko nekaterih hrvaški1'1 listov, ki se natančno spominjajo, da jlin je nacionalna vladavina odvzela .dve občini in jih dodelila nam, čeprav se nismo za nje nikoli potegovali, (oda z veliko doslednostjo pozabljajo na tiste slovenske občine, ki so bile ob istem času dodeljene Hrvaški, četudi prebivajo v njih Slovenci in četudi pripadajo zgodovinsko Sloveniji najmanj toliko ali pa še bolj kakor še pri nas ostali hrvaški občim1 Hrvatom. Sicer pa spet vidimo, kakšno napako so naredili tisti, ki jim je bila dolžnost-da 'bi bili ob ustanavljanju hrvaške b®" novine zraven in dosegli, da 'bi se bil'1 tista nevšečna razmejitev iz jugoslovefl' škili nacionalnih časov rešila tako, kakor je treba. „Slovenija“ si prizadeva v današnjih zmedenih časih kazati pot slovenskemu na" rodu. Prosimo zavedne slovenske ljudi, da jo v tem prizadevanju podpro! »Slovenski donT zagovarja centralizem v kulturnih stvareh JCii j pu e(o listi Gospodarska politika Narodne banke O 'gospodarstvu in kreditni politiki tega denarnega zavoda -beremo v »Veterniku« tale -dejstlva. Kreditno -politiko Narodne banke točno ilustrirajo sledeče številke; vseh meničnih jj^ojil je izdala Narodna banka od I. 1920. 9° 1939. nad 100 -milijard dinarjev. Kdo je dobil ta posojila, morda kmetje, obrtniki, ®iali trgovci, mali industrijci ali pa razna '8tepodjetja, bodisi bančna, industrijska in jrgov-slku? Za to obstajajo le -podatki od leta "22. dalje. V -razdobju 9 let od leta 1922. H? 1931. je banka izdala nad 55 -milijard Ottiarjev meničnih -posojil. Od te vso-te so le Rte odstotki odpadli na posojila izpod 50 ,«0C dinarjev, to je v -glavnem na posojila fttietoui, -ma-Liin obrtnikom, malim trgovcem ® malim industrijcem, a 75 ocLstotkov je j|jJPadlo na posojila nad 500.000 din, t.oi je na psojihi velikim baniku-m, veleiindustrijcem ® veletrgovcem. Vobee so dobile banke 48 pjstotkov te vso-te kreditov, industrijci 24 “stoikov, trgovci 17 odstotkov, a kmečka 8®ruge, obrtniki in vsi ostali 11 odstotkov. ® ostreje je prišla ta kreditna politika Na-®9iie banko do izraza v razdobju od leta "1. do 1939., to je -po -novem za-k-ouiu o Narodni banki. Od v,seli -meničnih -posojil v tem tesu, ki so znašala 46.454.3 milijonov, je od-Pad- patroliral in pregledoval U!'-ie straže. Bilo je okrog 9. ure zve-«tp| v<‘ 9Puzi naša srednja straža, ki je lj0 11 daleč za Maiherjevim mlinom, ka-^>Vl'Sid narednik Ošlak z večjo ^ °> tla bi nasprotnika pregnal. Hi- 111 letel nazaj v vojašnico, kjer je bila rezerva ter zavpil; »Deset mož rabim za nevarno patrolo. Kdo gre prostovoljno z menoj.« Čeprav so bili zmu-čeni in -neprespani, so se oglasili vsi, kar jih je bilo v pripravljenosti, da hočejo z menoj. Vseli seveda nisem potreboval in jih tudi ne bi smel seboj vzeli, ker bi jih lahko potrebovali drugod. Bil sem prisiljen. ker nisem hotel, niti smel prizadeti hrabrosti podjetnosti, ponos in ča-siti teh zglednih vojakov, ki so tekmovali med seboj, kdo bo šel nocoj z menoj v nevarnost, da či-sto na svojstven način sam izberem krdelo desetih mož. Pobral sem na kratko tiste, ki so mi bili nuj-bližji teir so silili 'V- mene, brez vsakega izbiranja. Vodeč jih proti cilju so mi gredoč razlagali, da si štejejo v čast in veselje in kako mikavno je za nje, če lahko nastopajo zoper sovražnika pod mojim vodstvom. Med -takimi pogovori smo previdno in neopaženo -dosegli stražo, ki je prosila za pomoč. Voj alke sem skril, s poveljnikom straže sva se pa podala nekoliko naprej, kjer sva -ugotovila, da stoji pred nami močna sovražna poljska straža, ki je bolj -slabo maskirana ter za-radi tega dobro vidna. Previdno sva se vrnila deloma po vseh štirih i.n po trebuhu nazaj k svojim, in že gredoč sem sklenil nasprotnika z ročnimi bombami in bajoneti -pregnati. Bila je na vsej črti tišina, ko sem se z dvema bojevnikoma, ki sta pomagala nosili granate, po snegu -plazil proti nasprotniku. S previdnostjo in potrpežljivostjo smo dosegli točko, od katere sem upal z granato doseči zaželeni cilj. Vrgel sem stoje zaporedoma tri, ki so s svojim nepričakovanim pokom nasprotnika presenetile, da sploh ni začel takoj streljati. To sem izkoristil -ter kakor kakšno kamenje hitro zmetal še nekaj granat, ki s-o eksplodirale okrog njih, nakar so se oglasile posamezne nasprotne puške proti naši straži, ki mi po mojem navodilu medtem že previdno sledila in me dosegla. \ tem hipu se-m zavpil: »Naprej, hura!« in z naskokom smo nasprotnika, ki so ga že bombe premagale, prisilili v beg. Niti enega izmed njih nismo dosegli, tako da so naši bajoneti ostali nedolžni. Za-plemil simo nekaj pušk, precej streliva ter nekaj jedil in pijače, ka-r je -našim fantom tudi prav prišlo. Dri zbiranju tega plena srno ugotovili precej svežih krvavih madežev, znamenje, da je imel nasprotnik ranjence, ki jih je vzel s seboj. Našo premaknjeno poljsko stražo sem nato premestil na neko drugo točko ter jii pustil tam svojo patrolo za pomoč in se vrnil v vojašnico, da poročam Hercogu -o dogodku. Nekaj ur pozneje zaslišimo od daleč nekje od Špillja sem, kakor da bi po za-m-rzli železniški progi drdral vlak. V tistem času od proge še ni bil popolnoma pregnan sovražnik, da bi mogli voziti naši vlaki, zato je bila videti stvar precej sumljiva. Naše poveljstvo je zaradi tega na moj predlog -skušalo po ovi-nkih menda čez Ljutomer in Ormož o tem obvestiti Maribor ter prositi pojasnila. Bati se je bilo namreč, da bi se bili nasprotniki -polastili kakega našega vlaka, ali pa da bi prevažali nove čete. Dan pozneje smo po istih ovinkih od Maistrovega poveljstva dobili kot odgovor brzojav, ki ga lahko približno še danes ponovim in se je glasil: »Nemci -niso zavzeli nobenega vlaka. Pomoč odšla z vlakom v Gmurek, ki je v naših rokah, to je menda tisti vlak, katerega sto slišali. Medmu-rski stotnik ostane v Radgoni še tri dni. Do takrat pridejo ptice selivke. Držite na vsak način Radgono in okolico. Špilje je seveda v naših rokah. Obmejno poveljstvo Maribor.« V brzojavki je bil mišljen Sagadin kot medmurski stotnik. Za slepilo morebitne špijonaže so se namesto besed »pomoč v novih četah«, ki bi naj prišle v treh dneh v Radgono, v Maistrovem štabu poslu-žili šifre »ptice selivke«, kar sino si brez vsakega ključa takoj pravilno razlagali. Vlak, ki naj bi bil vozil pomoč v Cmu-rek, je bil po moji -vednosti posebno neprijetno poglavje v verigi takratnih bojev med Radgono in Špiljem, ki ga ne bom -pobliže razla-gal, ker so mi avtentični viri neznani. Omenim lahko le, kar sem slišal, da tisti vlak z vojaško pomočjo takrat ni prispel do Cmureka, česar takrat, ko je Maistrovo poveljstvo nam brzojavilo, še v štabu niso vedeli. Sovražnik prosi za mir. — Ncinško-avstrijski uradni krogi »nedolžni«. — Francoska vojna misija v Radgoni. — Premirje in njegove končne posledice. Na dan 7. svečana 1. 1919. je bil -položaj na bojišču pri Radgoni in v -njeni okolici takšen, da so nasprotniki pod vplivom občutnega poraza, ki smo jim ga prizadejali, in iz strahu pred morebitnim našim nadaljnjim prodiranjem v njihno notranjost ter zaradi skrbi za talce, ki smo jih imela pod ključem, sklenili prositi za premirje in mir. Ko je -pobegnil Miki, so ostali poveljniki, kd so mu pomagali organizirati prebivalstvo, da se je uprlo in udeležilo napada, uvideli. da je njihna akcija vojaški poraz doživela v glavnem v Radgoni in da je najbolje, če se vojskovanje neha. (Dalje -prih.) 4 — St. 37 — 1940 SLOVENIJA KULTURNI Nehal misli K pouku klasilnth jezikov no naših gimnazijah Ko se na novo ustanavljajo klasične gimnazije, na realnih pa nove klasične, vzporednice, in je mjiihna nujnost že skoraj splošno priznana, ne bo napačno, če posvetimo nekaj misli pouku klasičnih jezikov samemu, koliko vrši svojo nalogo, ali ima sploh kakšen vpliv na izobrazbo naših študentov, na naše kulturno življenje, kaj nam danes klasična kultura pomeni itd. Že olb prvem pogledu imamo mučen vtisk, da visi vsa stavba našega današnjega pouka klasičnih jezikov nekje v zraku. Stari nemški sistem, izmaličen do absurda traja nemoteno dalje, kakor bi bil bolj nedotakljiv ko klasična kultura sama. Včasih je bil na tako imenovanih klasičnih gimnazijah pouk obeh jezikov v središču vsega pouka, danes ni niti v središču, niti na olbodu, ampak preprosto zunaj vsega šolskega dogajanja. Vzemimo le en primer nesmiselnega sistema! Drugošolec mora v latinščini ipoznati vso stavčno analizo, brez tega je vsak uspeh nemogoč, v slovenščini mu je še ni treba poznati, in ko bo v tretji šolii prišla na vrsto, se je bo z vso muko učil še enkrat, ne da bi se vsaj malo zavedel, da nekaj tega že zna. V četrti šoli se bo ta proces pri francoščini najtbrž ponovil in učenec se 'bo trikrat učil isto stvar, jo povedal pri latinščini tako, pri slovenščini drugače in pri francoščini zopet drugače, ne da bi se mu sanjalo, da je nad vsem tem le neka skupna modrost. Vprašanje je, ali naj postavimo zopet klasična jezika, predvsem latinščino, v središče slovničnega pouka, ali naj to nadomesti, kar je naravneje, materinščina; vsekakor pa je tu treiba neke preureditve, ki seveda ni le stvar klasičnih filologov, ampak tudi slavistov in romanistov oziroma germanistov. Naj bi se 'ta preureditev poznala tudi v učnih knjigah! To slepo prevzetje starega nemškega sistema pomeni popolno pomanjkanje slovenskega gledanja na klasično kulturo. Zdi se mi, da ni dvoma o tem, da bi nam klasična kultura v marsičem povedala in razodela marsikaj drugega kot n. pr. Nemcu in današnjemu času morda nekaj drugega kot prejšnjim stoletjem. Če gledamo s , tega vidika, nas mora naravnost nemilo zadeti da poleg Sovretove »Zgodovine Grkov«, ki je prvi, res odličen poskus gledati na antiko z našega slovenskega stališča, nimamo ne slovenskega uvoda v antično slovstvo oz. kulturo sploh, ne slovenskega pregleda klasične kulture in kar je naravnost škandal, še nobene slovenske izdaje grških klasikov s temeljitim uvodom in komentarjem, latinske pa dobivamo šele danes. Ne bomo spraševali, kod je krivda, ali gotovo je, »da smo kot samostojen slovenski narod prevzeli veliko kulturno dolžnost, da si ustvarimo v svojem jeziku vse, kar izobražen narod v kulturnem pogledu potreibuje. Mirno lahko postavimo trditev, da vsak izobražen narod mora imeti vsaj 'toliko izobrazbenih sredstev na razpolago, da vsaj srednješolec lahko dobiva vse potrebne in koristne razglede na splošno izobrazbo v domačem jeziku« (J. Šolar, Boh. teden 84, 85). Nasproti temu pa se nam postalvlja precejšnja množina latinskih vadnic za nižje šole, od katerih nekatere ras iščejo nova pota, druge pa ne pomenijo slkoraj nobene novosti, pač pa vlačijo za seboj staire napako in kažejo po eni strani nepoznan j e novejše klasične filološke literature, na drugi strani pa se prav nič ne ozirajo na Breznikovo srednješolsko slovnico. (Prim. razne notranje objekte, irazstavna vprašanja, irealne pogojne stavke.) Sicer se pa moramo (resno vprašati, kaj danes sploh pouk v višji šoli klasične gimnazije hoče: ali naj bo to jezikovni pouk (ta se danes navadno takole prakticira: profesor izprašuje od pete do osme šole v nedogled razna splošna, navadno drugošolska stavčna pravila, učenec mu v nedogled napačno odgovarja; če je profesor količkaj popustljiv, je kljuib pretežno jezikovnemu (pouku os-mošolčevo slovnično znanje manjše kot je bilo v četrti šoli), ali naj bo predvsem tudi kulturno zgodovinski in estetski pouk. V zadnjem primeru bo študij gotovo moral dobiti neko zvezo tako z zgodovino v peti šoli, kii bo kot vsaka zgodovina sploh morala nehati s svojim si- stemom naštevanja letnic, vojskovodij in kraljev, pa tudi iz literarnim poukom tako pri slovenščini kot pri tujih jezikih. Z nekim pametnim sistemom bi se vsekakor dalo in moralo doseči, da bi lahko študent več bral latinskega in grškega in da bi glavno branje pač postalo domače branje (v ta namen irahimo, kot že omenjeno, še celo vrsto slovenskih izdaj klasikov z dobrimi uvodi in komentarji; praivt tako pa tudi dobrih prevodov), v šoli pa bi brali le izrazitejša, najlepša in najtežja mesta. Šolsko delo iin branje pa bi bilo predvsem spremljano z 'bogatim kulturno zgodovinskim in estetskim komentarjem, z nalogami s tega področja, da bosta tako klasična jezika in antična kultura imela res vzgojno moč, ki bo danes predvsem v vzgoji estetskega duha mladega dijaka, da bo znal zajemati in se učili iz tiste naravne polnosti klasične kulture (predvsem grške), ki jo izraža beseda humanitas, naravne dovršenosti in uravnoteženosti človeka, ki se je prav v antiki v naravnem redu povzpel nedosežno visoko. Seveda je prav to vprašanje široko in raztezno, nemogoče ga je dojeti s kratkimi problematičnimi in nepopolnimi stavki. Pomanjkanje razprav s tega področja kaže, da smo o vsem tem premalo premišljali. Zato niso redki primeri, ko učenci prevajajo na primer neke manj ali malo znane speve Homerja (zato da dijak nima prestav!) in žive od ure do ure, ki je vsaka za se celota (neskončno dolgočasna), itako da študent, ki se je vse leto mučil s Homerjem, pogosto ne pozna niti 'vsebine obeh pesnitev, skratka Homerjev svet, njegova doba in ljudje, vse mu je ostalo zaprto im kmalu bo zgubil sled tudi za Homerjevimi junaki. Naučiti bi bilo treiba dijake pametne uporabe prestav, ki bodo v novem sistemu morale 'dobiti važno dopolnilno mesto, saj je škandal, da kljub precejšnim tedenskim uram danes ne pozna drugega kot tistih nekaj listov dela, ki jih je bral v šoli ali pa celo tega ne. Poznanje samo je nazadnje lahko že problematično, žallostmeje je, da ostaja vse to bogastvo zakopan zaklad, ki ga le malokdo od današnjih dijakov odkrije, da nima nobene oblikovalne sile in moči. Tako nudi današnji klasični pouk sam orožje proti poulku klasičnih jezikov sploh, ko že tako nekateri mislijo, da sta le za to v šoli, da bo duhovnik razumel svoje molitve, zdravnik nekaj latinskih in grških imen svojih »aremij« in morda še kdo kakšno tujko. Če tožimo, da današnji dijak nima smisla za oba predmeta, smo marsikaj krivi sami. Toliko neživi jen jskosti, popolne odrezanosti od vsega drugega sploh, bi težko našli pri kakem drugem predmetu. Korenita preosnova tako v nižji kot v višji šoli (tu še bolj) je nujno potrebna, če naj ima klasična gimnazija, posebno pa še nova ustanavljanja vzporednic im šol kakšen smisel. Taka vprašanja se bodo morala začeti reševati od vrha, to je z naše univerze. S samimi zunanjimi reformami seveda še ne bo dosti storjeno. Nujno se nam javlja potreba novega, slovenskega profesorja klasičnih jezikov, ki ibo vedel, kaj s svojim poučevanjem hoče, ki bo prav začutil bogastvo svojih predmetov, ga znal posredovati učencem in bo skušal ustvariti plodno zvezo med antično kulturo in današnjim slovenskim življenjem. Vprašanje je mnogo širše, kakor je tu zajeto. Želeli bi le, da vzlbudi premišljevanje o tem pri tistih, ki so o tem predvsem dolžni razmišljati. G. »Sodobnost4* št. 9 Leposlovje v septembrski številki »Sodobnosti« predstavljajo: v verzih samo Igo Gruden s povprečnim epigramom »V znamenju raka«, prozo pa objavljata Prežihov Vorane in Ferdo Godinu. Godinov! zgodbi »Sagajev I inč in njegova mati«, ki se v tej številki končuje, ni mogoče odrekati neke spretnosti pripovedovanja, ki izhaja iz naravne nadarjenosti; celo neko napredovanje v tej spretnosti je vidno. Vendar se ni mogoče ubraniti vtiska, da gre tudi tu za bolj ali manj spretno epigonstvo, ki vsebinsko in motivno ter celo ker je ta beseda iz deležnika kaznjem). take dolbe no pomenjajo nič novega* (prav: pomenijo; iiz zloženih samost®*' n.ikov poimen, pokora, oblak, prevor, obraz so izvedeni nedovršniki: pomenih* pokoriti se, nebo se oblači, prevoziti’ ob raziti = oblikovali); »izstreljena p***6® (prav: puščica — saj pišemo Ljubi juna’ ljubezen, verujem, rumen, zašumelo, Pu' sto, ne pa Ljbljana, ljbezen, verjem> rmen, zašmelo, psto; pišemo vedno sinC' tišče, iščem ne pa smetiše, išem itd-)* zahrepenili (prav: zahrepeneli; po Hf’ vrsti); »neutihajoče delo« (glagola uti' hali nimamo; prevajalec je menda mj' slil neutrudno, ne počivajoče ali ne mi' rujoče delo); inal čudež (prav: majhen)* »ti tu so nevarnejši«, s tem tu« (slov-lile, s temle). Namesto določne oblike pridevnikov rabi prevajalec po krivem nedoločno* »težak udarec, ki je nas zadel« (prav-težki udarec, ki nas je zadel); »straše® I aparat je mogel sestaviti...« (pr^v-strašni ap.). O udarcu in o aparatu govori že pred tema stavkoma, torej J nedoločna oblika nemogoča. Deležnik »pustoč« je nemogoč, ker je ta glagol dovršen; prevajalec Ibi imel i*' biro med puščajoč (deležnikom sočasn^ sti) in pustivši (deležnikom predčasnosW' Narobe piše prevajalec rad dolo*-'**® obliko namesto nedoločne: stal je kak° zasačeni grešnik«, »to je najeti moril®0 ' »kakor zna kleti le razjarjeni morn0 itd. Grozna pošast je »globinometer« , bastard iz sl. globinomera in grškd?^ bathomoira. Morebiti se nam obeta *. kak tlaJko-imeter ali baro-mer in ^ toplometer ali termomer? Srb ali Hrvat bi se pa nemara jal takile rabi svojilnega zaimka »Preganjanci, čijih življenja so.. - ^.g sojena« ali pa: »elementi, čijih uasl ljudje dbsojajo«. Ta shrv. zaimek ^ namreč vedno ujema z nadrejenim mostalnikom v sklonu, spolu in ^eY|0 (kakor moj, tvoj) — torej bi se TC^\, shrv.: Preg., čiji život...« in »Elemc^ čije nasilje ...« Sicer pa uči Marelic* ^ se čiji nanaša v pravilnem jeziku >l’ . j0 besede, ki stoje v ednini in moško osclbo. -A* Poravnajte naročnin®^ Urejuje in izdaja: Vitko K. Menek, IjJ11*’