141. *tev. Poštnina plačana v Kotovini. Celje, sobcta 17. decembra 1927. Leto IX, Izhala m torafci četrtek Ib soboto. Starte mesečno Din 7*— za. inozemstvo Din 2Qr—. Poumana itevllka I Oln. ßaCua poStno-čekovnega zavoda 5tev. 10.666. NOVA DOBA Urednlfttvo Im apravnlfctvoi Calj» Strossmayerjeva ttllca It pritličje. Rokopisov ne Tračama Ofllasl p« terifu. Telefon Int Stev. 65. Oponibe k naši politiki. (Do pis izven nrednitsfra.) II. V i\'<;vi Dobi* z eine Kl dooombra sino skiiišaH podati kratko zgodovino stremljenjci, cla «e Saimostojna doino- kratska s-tTaiiiika zopet združi s srbi- janskiim doloin dem.okratov. ki «? iio.e- mije danes Mim>iy l)em,ükratska stran- ka. Rekol sem tudi, da je neuspeb te aikciije z.akrivil opoirtunizam v tej stranki. Omenjl seni, da so pospešile neuspah tudi napaike z naše strani, v toliiiko n.a.jbrze, da ni bilo po našem okusu dovolj onergiijc liin odkrilos!\i če se z odkrifo^tjo .sme v naši par.V niiciiitarni at-mcwferi .splioh nw'iinaiti. Upliviaila pa sta se dva razlaga, od ka- (•erMi sem se že dotaknil jednega: pu~ stiiia .cni in ])aJmaci.ji. Ro^iona'lna stranka so tudi radk-evci, ker so Oimejoni na hrv«itski in sloren- ski clol kraJjovirie.IlooAJonalinct: stranka s:no sa'ktirno tudi mK ker so .so poisku- si y;,\ priflobivanjo tra,jnei>;a polilR-no- ya t€J-ei).a x Srbiji; iiii Makedoniji do- JMnsko pom'siTC'lü. Juivosl-ovinaiska po- liliku, ki je irnela ?i«jbHžji namon pr- vo urotllifpv n.!išo «kupiip drža-vo, ,k> za sodaj odloz'iia. izvAO-mši ^ojo-nje naci- jonalne u\ )>atri.jiotieiKi vzrojo — kar po- nani, ki je ziiano.iz časa oniih kata- strofalnili poplav, za kcxie w daiK\s plačujejro držatvni namieseenei SHS iw>i)rostovoljne oedne prispevke — je noiri'ska masčanska »sola. Njen npra- vitelj. post en in pravkson Nivnoi; po redn, jo z (wiroin na neanatno število ncMiiškib učenoev, stavil niiimiistiistvu presw-le v Beogradu predlcng, naj se .šoki pretvori v srbsko mežčamsko šolo. Ministrsivo je jiredlog sprejieb ter ga tudi z-avrnilo. Noiiniški upraväleJj ime- nov-ane nepotrebne noniiSke «olie pa I'lli'ko .sodaj premksljuije, kaj ga kot tiiijca briga prosvotna politika kralje- vino SHS, ako njeniim rodniiim sino- voni in mi.nistrom ni lmvr — — — \r obniejncim kraju naše štajerske dczele, tam, kjor naiiii je .stoletni pri- t.'isk Germanstva narod ze douiala po- neiiK'il. iinamo neiusko osnovno Solo, ki jma nal'Ogo, cla vzd'rzujc i daljie ne- nogatKtvo in duševino robstvo. Na «oli in izven sole deluje tam sedaj voditelj, ki so je renogatskemu zi'vlju že tako prhb^al, da govorL tudfi v rodbinfi nomsko, siecr pa hodi voč na lov kot \- solo. Kraj le/i v niari'bo.ivski oblasti, kjor vendai' ni srbske indolence, kjer pa se iuijno raze vet a rovst-ina sloven- skill robskib duš . . . Mesto Maribor je naiše veliko slo- vensko obniej.no mesto in sckIož mari- bcrske oblasti. Že v avtstrijskiib easih se je Maribor ponašal z delom sloven- skib kuiHurnib in naciäonailmi.h orga- niizacij. Ob osvobojenju in delonia že mod vojno, so je zaoolo pravcato pre- iH>l;jeva.nje naroda iz solnčnega j'Uga v Maribor, v takozviano stajersko Gori^ vo. Kiw ni dalo Prianorje in od vekov slovem«Jta kranjiska dfežela, je prispe- vala na visokih uradnuškiib in kirltur- nill pi'iseljencih še bela Ljubljana. Mariborski Nemci in renewal i pa ima- jo krag Mivribora bele dainovie in le^ jie gorice, kjer trta dobro obrodi. 0 goMoljubnosti starib Shwuinov smo uekdaj nekaj ei'tali, niariborski rene- gati in Nemci so 11 ji.li praA'ni potoniei j>o potrebi in za LAroj raičii-n . . . In Uiko ni boja. ne sovraštva, pri ,"ix slov<»n«kr sLadko navdusx^nje: pa Orjuna in Sokol, Jugasl oven ska Mati- ca in Ciril-Metodova clružba, pa Na- i\xlna Odbradia in Obm.ejna Straza, pa beguaivi iz Koroskie ter s Priimor- ja. Pa si izbere ta kipeče nairoden in narcxhioradikctilien. Mairibor neimškega poslanea, enegia iizmed onih, ki na,d razvaliinavni ^Siid'marke« iz Jeta 1918, gradi no\e temelje niemskemu ])rodi- ivmju mied nas in dalje ma jug. In ker ni Neimcev in renegatov dovolj, da bi ga izvolili, m-u od'Mopi m;ainda.t sloven- ski begu.nee ali celo narodni muieenik YL Koroške ... V Narodnein gloda.lii- t-x'n .^e vodna pago^tcje pojaivljaijo nenLski teaitri iz Avsiriije, ker smo pac mosto uiuetnosti in kulture . . . > Naprej zastava Slave«, in se 111 n.o- go lopib doniorod'iiih, diuša nam pla- ka niavdušonja nain obmojninn cestitirn narodnjakour. V našem trdeni Poliorju pa še ni posekana slovetksika gorja.ca, ki bo poig.n»ala te prodane robske dnše do Tnsta in Ljmbljane in tja do Celov- ea, da bonio zažiiveli z'Oipet nacijanal- no ju^osloven^ko življenje! Celjske vesfi. r. Pnuuomuje kruljeveua rojstnega due. Metstni miaig'Lstrat I'azgilwsa1: V >so- boto, d'nie 17. ctec?embra se proslavi rojistni dan Njeg. Vel. Kralja vS sloves- nimi bogoslužji v cerkvah vsoih vero- iiz-povedanj ob n-aivzociiosti z*a^topnikt>\ viseh ei vilniJi, vojawkiih iin ¦saunouprav- 11 ih oblastov. V uiiestni zu'pni eerkvi sv. Damiijoila se virsi boigoslužje ob 9. uri dci]>oikl!ne v pravos-lavin kapeli v kai^iirni Kralja Potra (Ikvkov trg) in. v ovan,geljski župni eerkvi (Juiičiieeva ulioa) pa ob 10. mri dop. Hisni posest- niki se vabiijo, da okrasijio ta dan svo- je bi«e z niairodniiini, odnosno drž. xm- stauiini. (iellje, due 15. decembra 1927. — Žiipam: Dr. Goriwvn m. p. c Rojstni dan kralja Aleksandra. Sreski pogiiaf\'ai- raizglaša: V soboto, dne 17. t. nn. se pra:znii'je rojstni dan Njegovega Vdßoanstwi kraü'ja s «lo- vesno sliižbo božjo ob 9. uri v hwiii eerkvi «v. Damijela, ab 10. u.ri \ pra- vasilavari kaipeliiei na Deckwöni trgu in ob 10. 11 ri v evangeljiskii) žuipni eer- kvi. Caist mii je vabiiti gg. stairešine vsoh drzavnib. liln sjamoupraivin'illi, civSl'niilit in vojaskih oblasteAs ter urad'ov v Ge- lju k udelezbi. Udamosnie izjaive in če- stitke so vpisujejo po pod 10. uri d'o- poJdniO v tuiurad'no spoaniimsko knjigio (s'obii. st. 2, II. iKiidistr.). Držreje se člami zberejo prod Narcxlniin Domoin, od koder bo skiiipen odbod. — Sekdija Geljo. c Opozarjamo naše cenjene Titateljo na iliitc<'tro\i;iin eenik, kateri je priJožen dariaŠTijiii -stc^'iiliki naisega lista. Em. Lilek: Zgodovinsko pravo Ceškoslovenske Republike na povrnitev kralju Otokarju II. ugrabljenih alpskih dežel. (Dalje.) VII. Skfat) mi podlcHji podmiih zgo- dovinskilt podatkov. Ker je česki krajj Otokiir II. povvsean zakoniito pridotoil vojvodine Avstrijo, Stajersko iin Koroško, a nm jib je od- vzol ncniski kralj s silo, prati obstoje- eemu pravu in zafcanai,, i.ma obnovJjona veskii država pravico na rovmdikacijo gori omenjenih vojvodin, t. j. pravico na njihovio povrniitev v njeno oblasit. Za njeno pravico, da zalnteva naizaj (revindico) to dezele, gworijo slodet-i razlogi: 1. HaKsburžani, ki so bili k'ta 1282, z gori omenjenirni vojvodin aim i proti- jiravno polenierii,, izgiibili so po kon- eanju svetovme vojne (1914—1918=) srvoj preMol in g(>sp(>(|s(vo ]1!l(| temi zeinl'jami. 2. Sv. Kimsko caralvo n.em«ke naci- je, h katereiniu so te vojiviodine za oasa Otokarja IT. pripadalo, je razbil fr;ni- ccsski cosa.r Napoleon I. lota 1800. 3. Tudi av.stro-Qgrska .monarbija, h kalei'i so gori imenovane tri dožole na- zadnjc pripadale, je bila po koneiLnd voj'iu lcta 1918. razbjta. Ako sla obedve držaivi, b katorima »0 Avstrija, Štajerska im Koroska pri- padale, propadli, in ako jc tudi Usur- pator teh dožel, to ic baiksburska dina- slitja, zgubil oblas.t nad iiiji'm-i, iioteni imiifi got (wo mjihov prejšuji lasfnik, ki si jib je prid.obil na praivni in /.aka- niti naicin, pravico, da, jib zahbewi uaza), im to tim prej, ker je to že sto- yi'l Otokarjev sin Vaclav II. Najprej je zaliteviail po nasvetu takratnega dr- zavn,e;g.a krmilarja Zav-iša polenjenje s Korosko. Vsl^d te češke zalitove je Rui- diolf Habwbuivski hitro pdenil tirolskiv- ga gi'ofa; Meinb,a;rda 1. 1286. s to voj- vodin 0. Pozneije je Vaclav zailitcM-ial od Haibsbuiiianov tudi povrnijtev clrugih aipskih dežel. Ko ti ni^o hoteli ugo- diti njegovi Zsibtevi, je zapustil po Ru- cljolfovi smrti svojega svaka Albrehta in. jo glaisoviail pri volitvi 1. 1292. za Adolfa Nasov&kega, ker miu jo ta obe- t'al, da niu bo glode Av,strije, Štajorske im. Koro»ko pravico krodil, Ali Adolf ni di'zal sfv,oje bcisetle. Da CebiL tudi j>o izumnrtju Pfemiy- slovitiev 1. VSm. m\so pozabili na zopet- 110 zdruzitev izguiblj-oniih aJpsikih dežel ! s kraljevino c-e«ko, nain dokaÄUJe vodi- ; lev koro«ko»ga vojvodo Is-o;iirika. za če- ; škega kralja leta 1307. Njegov nasled- iiiilc na českem prestolu J-an. Luksem- bur.ski (1310—I1H6) je oženil svojega .sina Jama Jimdficha za Mtirjeto J Maailtawb«, boerjo in declinjo reske- : ga ekskrailja Jindfiicha, grofa tiroJ^ke- ga in viod'Viode koroškeaa. Ko je kralj Jan leta 1330. ,sklen.il. nagod'beni mir s Habsburzfiini, po kalerein si je pridr- ža-1 Tirol, a. se Koroške odrekel, nista biott'la priznaiti to nagoxl-be njegimva dva; sin a. Karl in Jan. Ker pa jie bila ti- roLska Mar jeta neizadovoljna s svojim .vnprogom, a Tiroki s sviojim gos&p'O- i darjeirn, je ozen.il cesar Lwdviik 1. 1342. ' Marjeto s svojim siinom Luch'ikom ler nihida zčikoii.ca poleniil s Tirolom in s Koroxko. S tcm činomi noba gaspod»- ¦ f^'tvo Čehiov v aJpiski'h deželali. Obnovljena oeška drža.va pa nima saniio hMarhv-n.Qriuridiv.neaa prava na pov.rnitev izgubljendJi alp.skili pokra^ Jim, aimpaik tudi moral-no praivo na re- vindikacijo teh pokrajim, in to iiz sle- d^r-ili razlogo-v: 1. Prcbilvalstvo alpskih dežel je bilo raizven iilemistvii .juvko zadovoiljno s čo- sko v'laclo, dociim sio se jiroti haibsbufr- skemii gospodstvu za Rudolf a I. in Al- brebta I. dvignili ne samo meS^ani, aim;j).ak tudi duihovniiki in pleniiioi, ki so se pop re j nahujskaini oid nadskofa salcburskegia in kralja Rudolfa pobu- nili proti Otokatrjui, ter iskaili zdaj po- mioc'i pri Oebiih prrwti. hiabsiburskoin u zatiianjui. Po neinskern zgodovinarju Huber-ju so Dunaijčaini in «ploh m-e- •*ani z ljubcwniijo g'ledaili na ceskoga kralja Otokarja. Kakor so ga Ijubili nemišksii iriočie/ani. tako tinli wlov^nski km el jo,. Vzrok tej naiklonjonosti je bi- la d'obra, na. Štajersikom na;ravnost vworna uprava Pfemiyslovica, kar pa se 0 upravi R-udioilfa I. in Albreliita I. ne more reei. 2. Premy-sloviei so povzdilgnil.i \' svojih zemiljah na visoko stopirjo nui- terijelno kiultu.ro. Za Otokarja IT. je bila Češka evrop^ka zitnica. obrt, ru- darstvo im trgovina v cvetu:. boigastvo in blagositanje je bilo pri vseh stamo- vdih. In kako je biilo v tej zemlji po pa- du tega kralja in po vkorakanju Hu- dolfa L? Strastne strankarske razpr- tije, rop, unior in pozipaaije, izsesavai- nje Češke od tuijega upraviitelja, po- žrešniega Otona RraJiiiborca, a Mora/v- ske od ,sitr,ani llabsbitrža.na Rudolfa; glad. bokvzni iin. ogroinmo uimirajnje — (iOO.OOO mrtvih kot žrtve pohlepne po- li'tike prvciga habsburskega vladarjai! Pfemysloviioi Vackw I., Otokar II. in \TaclaiV 11. pa so skrbeli tudi za po- vTzdig duševne kulture. Mnogo nenu- škili pesiijkov je nia&lo gostoljulxML sprejern na ceskem dvoru. Kje so pes^- niki,, ki. so doJjivali podporo od Rudol- fa 1. ali Albrebta 1.? Kje so pesdiiki, ki wo tudi rt.fili slav;ili kakor Otokar- ja II.? Panažnja noariška repiibliika, se&taiv- Ijena po vaijmarski u^tarvi iz leta 1919. ckI 18 držav, ki si hoce z v«o silo priklopiü aivstrijsko re-publiiko, nima diobenega zgodovinskega prava na nek dan je vojvodine Avtstrijo, Šta- jersko in Korosko, ker te dežele niso priipiidaJe nemuskemu cesar- stvu (od 1871 do 1918), wstvarjenem Stran 2. »NOVA DOB A« Štev. 141. Narodni dom Din I90- nngf|i||(i v I09 c Bancm zavodi bodo ju'tri vsled rojstnega dneva Nj. Vel. fcralja za- prti. c Finančni odsek eeljskega obcin- skega sveta je se Je vceraji prioel po- s veto van je o mestnean proracuiiiu za 1. 1928., torej z večtedensko zakasnit- vijo. Ne veimo, ali so se gospodje že navelieali ali jiim pa ne diši raapraiV- ljainje o vec ko šestmdlijonfike/n defi- cit u? c Nove občinske trokirine v Celju. Pise jo nani: V »Nwi Bobi« ste zavzeli pravil'no stališče proti zvišanju troša- ritne n& viiio m pivo. Kafcor sxno po- izvedeli, naonerava sedianja veeiina v občintskeni svetu celjskem poviišati tro~ sarino za viuiio na dva diinairja, za pih V'O pa na jeden diinair. Bazuime se, da se bodo demokratski zaistopniki temiu poviišku z vso silo u.prik V Celju ni sa>- raiih bogaiašev, tudi tisti reveži, ki so voliJi liisto g. dr. Goxieana, bi radi včasi popili kak koaairec vina aili pivia. c Izgubil se je zliat prstain z briljain- ti. Posten n&jdiitelj naj ga odda v tr- govini »Aurea« proti odskodnini. c Slaha kupčija. Včeraj je pripeljal nek sviimjski trgovec v Gelje. viagon pi- tan ih övituj, da bi. jdih üi razprodal. Ker ni našel kupcev kljub temiu, dlasi je sviinje ponujal živo težo po 13.— dÜmarjev,, je niorall poslkuüi vagon v Ljubljiano. Jedna lepa svinja je crk- nila. c Popravek. V sredo naimi je poua- gajal Uskarski skrait, tako da so neka- teri celjski hudamušneži domnevalii, dia lnocejio bojda #g. dr. Wolf in tt. predlagaii v celjskexn občinskem sve- tu girad'njo vzpenjaiče na Liisco pri Sev- niiici, Ne, prijateljii, tain ni v občin- skem zastopu Nemcev, g.re le za Lisr- ce pri Gelrju, do kaiterili knajo našii nieniiški somesčaini itak že mnogo sim- patij radji bivšega »Bismarcktuirma«. c Upravno sodišče pregainja i>z Ge- Ija tudi g. dr. H. Stesika v »Sloven- j skem Narodu« tako-le: »Zaradi te vaznosti upravnegia so- d'isca, tudi za Slovenijo ni zadosti', da j bi »se pri zagrebskem upra,vnem sodi- i &Č.U ii'Stanovil posebem oddedek za Slo- ' vionitjio. Čiliainii upravnega, Äodlisöa za Sloviuiijo morajo žiiveti v kontaktu s wlovonskimi narodom in razurneviaiti utniipe njogov€(ga pravnoßa življe-nja. Res, da Gelje ni primeren kraj za tako sodišče fiin. baš radl tegia pröti tudi ukiniiftev upravnega sodisoa za Slove- niljo i/n njega spoj'ilav. z zaigJ-'ebökim. Ako se mkinejo upraivna sodišča v več- jih rnestiiih n, pr. v Sboplju in Dubrov- niku, zakaj bi .so ne ukinMo ono v ma- lern Gelju? Gelje, predoöünirano zbog svoje Ijubkoisü in lege za tujski pro- met "im za kiutkodobne podiiitične in diruge koiifference, pa ni sedez takih oblastev, ^; katorimti inia upra^nio so- disč.e opra.vrtl'. Geljani ,se naij ii&kreno vesele »vojega okrožnega sodišča, ki jiiun gre in kojega kraijevna kompeten- ca se bo se raizširitla, ne gre pa Gelijiu kako višje sodiižoe, kakoršno' je upra^- liio ^odiAče. Ta ugiovor zo]>er Gelje go- toy© ni neosnovan, a SLavenci ne za- litevajo posübnega upravnega sodižča za Slioveniijio zaradi Gelja iiii nikakor ne vztrajanio trniaisto pri Gelju. Ozi- rali ße je izkljuično na interes Slove- nije s svojo tudi v pasebnein piisme- nem jeziku in v posebnem pravnem siisteniu izraženo individuaKnostjo ...» Ta navdušena borba g. dr. Stoska za Ljubljana je precej odvLšiLa, ker prvLč ne bo nie ponnajgala in ker so drug"iic take opaake glede nasega mesta preoej neiaktne. Tudi če jLh napiše kak velie- niiošcwin\ iz Ljuibljainc c Starešinska zveza \»Trigl>avaavic. zdraA'iiiik v St. Juirju. Šentjur»ki slavček je bil pravi nai'odni i>ev'ec.. I'eseni, komiaj ]Dorojö- na, je že pasiaJa Jaist naroda; peLa se ni le niied Sloven ei., laistili »o se je tudi brat je Hrviati. Tako nanu je pTedaiva- tel:j onien.il niarsiikaiko pesem, ki se je tako hitro udioniiačila. Predavanje je bilo zelo za.niiinivio. Saj je govoril gasp, d.r. tako prisneno o ]>ösiniih, ki jih je vzljubil že v zgodnji miladosti, ki so drainnile slovenski narod in ga bodriile v naeijoniailniem boju. Ob koncu preda- vanja so zapeli navzoči pevci dr. G. Ipavoevo »Sl:oveneic siein . . .« V krat- kem bo dr. Schwab naidallljeval preda(- vanje o lpavüi/h in nas seznanil še a skladbaimi Benjainina in Josipa Ipaiv- c Iz 'Delavske zbornice. Mnogi, ki. se obračajo ma DolaMsko zbornkio ma>- ,slia^rljajo svoje dopise in druge poši.lj- ke čestokrait na naslove poediniihi zbor- nienih uradnikov. V intoresu gladke- ga poslovanja je zeleti., da >se lo opusti in lvaislaivljia Vvse-diopli.se in poisidjke ma uradni na.slov,, ki je: Delaivska 'ibor- lDicM za iSl'Qven'iijo v Ljublijaün, Po^ ljanska ceMa 12. c Suha konstaiacitfi. V zadnji seji obci'nskeiga sveta v Gelju je poročal fi- naneni referent, da je bilo začetkom 1. 1927. v obdimskem gaspodarstvu (to ; je bilo so v doibi 1" "t 1" do-imokirratovi) j prdiitka 231.000.—, toliko toroj, da so' hotdi cla.ni taikralne večine predlagaü zdaliiiO ziiiža,nje il'avkov. Koncem iste- ga leta 1927. pa da je že primamjklja^ ja 172.000.— Din. To bi se tedaij1 re- klo, da ,se je izdaio 403.000.— Din nad potrebe o«l>ciin,e v 1. 1920V, ko je tudi mioraLo biiti vsse plaicano.;;!Zaenkratt to preintereÄantno dejstvo sijiho konsta- tkraano. ' $ ~ c V Vojniku se je ustaftfevida 6. nov. t. 1. Podruižnifa. Kola Jugoslav, sester. Kolo je priredilo 1 dec. zelo aniniiivij- lio čaj,anko, ki je daila toltiko dobička, da bo iinogioiüe že letos za Božič ob- daroAiati 16 revnili učencev in 4 sitaTe aene z obleko in zivili». Delavnemju od- böru in vsem vrlim Kokšicam želinio obi'lo irspeha, \Tsem dobrotmikoin Kola a v imenu obdarovamoev iskreni bla- gKKhrri'in! c Iz Vojnika. JJne 4. dec. je pr.iredil \-ojir;iški Sokol Miklavževo. Vsled ne- luniorne pridnosti s. nacelnice Drago- jevic'eve in br. Poigaiönika je izvajal naraščaj prav lejDe rajailne vaje s pet- jiain in obrock'i'. Posebno slikovita je bila 1. sküpina. Igrica >Na^L. otroci« je iizzvaJa po vsej dvcurami mnogo sm©- ha in aplavzai. Na-stop Mikkvža je bil velieasten. Aiitgelji «o obda'rovalii ves naraščaj, a tudi pai'klji so imeli ne- kaj dda. c Nočno lekarnlsko sluzbo kma od sobate 17. do viključno ]>ettka 23. t. ni. lekarnia »Pri križui« na Gankarjevi oe- sti. c No ei srieg smio dobili sinoci kar nenad'oona. Padlo ga je v doliini okrog" 30 cm na voliko voselje šoillske miladi- Tiie, a na žnilost rnostii« obcüime in Inišnih ' pos-eslniikov. ki knajo mmogio posla s snaženjem. Kor je južno, bodemio imo- li iavanred.no @rde ceste in potai. od Prusije, miiti Nenuciji, kakräna je bila 1. 1870. po spojitvi Severne nem- ške zveze (Norddeutsciher Buind), stvo- rene po Pru^iiji, z južnimi nemškimii državami. Da.našnja liocij'onalna neni- ška država je nastatla na ruševjnah 1. 1815. na dunaj.skem kongres'u ure- jene Neinške zveze (Deutscher Bund), v katerem je imela Avistriija do 1. 18(56. predsedsitvo. To zvezo, h kateri so tudi pripadalc sudietske i'n .ailpske zemljo avtsrijskega cesamstva, je razbila Pru- sija 1. 1866. s svojo zmago pri Sadovi. DaTiašnja nemiška republika potemta- kem ne more nikakor biti naslednica Habsbuirzanov na Avstrijskem, Štajer- »kem in Koroškem, ampak med vsemi »sodanjimi državami odinole od Ferdi- nanda II. za tridesetletne vojne (1618 do 1648) razbita, a po svetovni vojni zopet obnovljena ceška držaiva. Ako Nenaci v rajhu Avstrijcom kliöejo: »Vrnite se v domovinsko državo!«, po- tem je ta klic nasJovljen na krivo adro- so. Nasprotno morejo Gehi in Sloven- ci zaklicati Ajlpmoem v gori omenje- nih pokrajinah: »Vrnite se k nam!« Ako Nemci irn Avstrijainci zahteva- jo svoje narodno zdTuženje, smemo tu- di mi južni Slaveni in Cehi lirepeneti po zopetni državni zvezi, kakor je bila v XIII. stoletju za kralja Olokarja II. Naj bo za nas zmiiraj izgubljono, kar nam je ugrabil brezvestni, nasilni in pohlepni Habsburžan Rudolf I.? Pri- vatne lastninske pravice morejo zasta- rati, ali nikdar narodne na osvoboje- nje in zopetno prisvojenje izgubljene grude. Ako bi tearija zastaranja tudi vd'jala za narodna prava, potem vS*e Srbi, Grki, Bdgari, Albancl, Madžari in Uumuini niso smeli osvobadiiti tur- škega gaspodstva in si zoipet prisvojiiti na Osinainlije iizgubljene dežele; spam- ski kristjaiii ne bi smeli Mavre iztks- niti iz prenejiskega polotoka; Italija- n om bi bilo zabranjeno, Avstrijancem odtrgati Toskano, LomJjairdijo in Vo- necijo, Burbonoem pa napuljsko kra- ljeviino ter se ujediimiti v narodno ta- lijansko dTžavo; istotako nisoiuneli po teoriji za&tai'ainja Poilijaki im Gehi pu)iiaju. Vrnil se je zo- pet v Pariiz, od taim pa pobeignil v Ma- drid, kjer so mu istotako kmalu po- sta.la tla jirevroča. Preko llima in Na- poLja so je napotiil v Benotko, kjer jo ])ostiü leta 1775. tajni awent iinkvdzlr cijske,g,a tribunala. Leta 1782. je mo- ral zopel za.puRti.ti mosto. Odpotovail je v Dux im Ceško, kjer je žiivel kot knjiž- niicar grofa WüldLsleina do svoje smrti 4. junija 1798. VeJefilni »Gasaaiom«, priznano najr vecje filmsko delo sedanjosti-, se bo prodviajal v Mestnem kimu od srede 21. t. m. naprej. Glavmo vlogo Ga&anio- ve igra sloviti1 ruski iigralec Ivan Mo- žuhin, znan iz wlef.ilma »Gairjev sel Miiiajlo Strogov«. »Casanova« jo naj- sijajnejsi Možuhiinov film in se ga^ ne sme zaanenjaiti s fiJ&nom »Anglešiki1 Casanova«, ki se je pred meseci pred- v«iji;il v Mostnom kinu,. »Gasainova« se še ni predvajal v Slowniji. 1178 Štev 141. »NOVA DOB Ac Stran 3. „Raduje se življenje nam, saj Radion pere sam!" Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnitel« Perilo je čisto in snežno belol Drgniti In krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo Škodi in — se postane mogoče lepŠi od tega? Varuje perilo! c Imetniki orožnih listov se opozar- ja jo, da moraja orožne lisle do 15. ja- nuarjia obnovfiitt, ker njiih vielja-vnost dru-gaoe poteče. d ŽetezniŠka nesreca pri Mariborn. Včeraj zjutraj se je pomesreci'l pred prehodom v Laijteršperku duinojski jut ran ji brzovilak. Vlaik se je raztrgal v d>ra deia, pri cemnr jo bilo 8 oseb kižje ranijon iih. d Prvi podmoruk-i j-uffosloriuuske MOrnarice. Po poročilu iz Splita je odpotovolo 11. decamibra na AngJeško inoštvo, ki bode prevzielo prvi dve pod- niornici naše lBornarice. o Ali se lahko iiosijo tanke nogavi- ce? To vprašanje je reisen o, odkar se tanke nogaviice iz flora in umetne svi- le brez vsake škode perejo v raztopini inilni'h lusk »Labod«. — Najbolje jo opraifci fine nogavice takoj, ko se jih sleče, pa bodo kot nove. c Pri srčnih boleznili in slkrčenjii žii, pri natklionjenoisü k izliivm krvi v miozeg iini koplje, osi&urava prirodna Frame-Jomtoxn gorkii vioda laihko od- vfujanje brez napora. Na:uena opaža- nja na klinilkah za boJezni krvtnih te- les*; so }M)fei,zaila', da Franc - Jozefom voida posteibnjo &tafrej&i.m ljudem na- pravi posebno uslu&o. Opozorllo. Za bužične praznike prc- dajam v svoji star! trgovini na Kralja Petra cesti St. 27 razna vina »Prve južnoštajerske vinarske za- druge v Celju« pri odjemu od 5 litrov naprej, liter za jeden dinar ceneje. Anton Fazarinc, Celje. 1115 Plesni venček trgovsiuh nostovljcnceu dne 5- januarja. Novi oblastni davki in takse. Te dni j« nastato v oeli Slovieiuiji l>recejšnije razbu>rjenje radi novih dav- kov in taks, ki jiih lmislijo upeljati kle- rikalnt večini v obeli oblastnih skup- Sčnah. To razburjenj© je še pomnožiil pomislek, da je drzarva ,sicer izroe.ila obkiistkn voliko raiznih posW, ni pa iizrocJHa za nje tu-d'i svojih dohodkov, temvioč inii!s>M upeljwiti za k;r.itje pri- spevhav oblastiiin nove da,vke. Pla^caii bodemo teda,j eno in isto stvar dva- krait! V sredo se je piicelo zasedanje Ijuibljam.ske obl-astme skupsciiw?, v ka- terem je bil prod'lozon pronacun, ki predvideva za okrog 25 iniilijoniov no- VTh davkov in taks. Ob tej priliki je amen jal pred&ednik ljubljanske oblast- jie'ökupsciiie dr. Natlat-on. da upeljo enake davke in takse tudi mar i bor ska oblastna skupscina, ki prime zasedadi prihodTij'i pondeljek. Najresnejše in lictd'bolj obcutljivo bremo bode oblast- na nakkuki na vino, pivo in žganje. Poleg države in obcim bode torej sedaj od alkohroilia ži.vela tudi oblast. Koliko hiodo tiii Jiaklada znašala v niai'iboTski oblasti, se še sedaij ne ve. Resno breme bode tudi dajvdc na premoff, ki bodo to goi'Lvo seveda podra/il, ker ni xev- jelno, dla bi ga piieniiOffovne družbe nio- silio saine. Taik,sa na v.sitopnice ^r kina. im gleckiilišča ter daivek zia n,ocni obisk barov, kaAa.rn, ga^tiln in plesov po- nifiija bolj slab d'ovtip kakior resne doliodko. Nainioivi!\-a se tudi mpeljati 2ty% dokladb na1, dobiiiokio dblinfiäkilil djužb; (e so niaijsirečnejše, ker jih sc'i- ti zinaini § 82 sedamje^a fifiLancnegsi zakona pred višjiiin obdačeiijciii. Zel'o obc'irtnio se nainierava obda^iiti konečnio avtoimobile in niatocikle — kajti. čemai naj raibiiimo v srednjevesko -crni S-Lo», veniji moderna rometna „srerlstTv^? Vsi li daA'ki in taJcse pa so ]>riavi^im-ane ta- ko, da za.denejio pfed visein prehival- st\-.o inest, trgov in imdvi'slrijsikili kra- Jov. Beograjske politične novice. Narodmi skupscina je sprejela vče- nij />fi;kon o z-i-akoploivistviu in pa z&- kon o razdeljevanju Kolarčevega za- klad'a za naroidno i>ro»veto. Na to se je vr&iki debala o radi'ka'l'nih volilnih slepari]a.h v Bosniii. Km echo - demokratska koalici^a vf Nüia-od'ni skupščini je vložila v Narod- n,i skupščini prodlog za odpravo oseb- nei diohod-nine. (jv je ne pliaičuijejo Sr- bijanci, zafcaj bi jo ]xi, nid! Prosvefnt minister dr. Kumamidi pride v Zagreb, da si o^leda taanoÄnje vstuičiiliške fakultete (!). Pomota ali namena? Fred nekaj dnevi smio l'meli polenii- ko s ^Cillier Zoiitung« radi cl. 69 no- vega finanenega zakona, ki je stal v projšnijem finamčnem zakonu 1927- 28) ]>od st. 34-2 in je d'olocal, da inio- zemei ne smejo v pasn 50 km od dr- žaivne ineje kupiti niobenih meprem.ic- nim brez dovoljenja v.ojneiga in notrai- njega lUiinikfrstva. Slaüi smo na stali- «Č-U1, da je moraila ta dioJočba v tej obli- ki priti tudi v sedatnji fifnančni zakon. Dailies pa čilamo v »JugaslovaiiKskein Lloyd1«« nia svioje pre.senečenje dobe- sodno ciitiran čl. 69, ki prepoveduje vmk naikup nepremičniin v gori ome- njenem pa«.u brez dovol'jenja vojmega in notranjega niiiriislrstva. Torej bi bi- l'i tudi domačini vezani na to dovo- Ijemje, kar bi seveda ves proonet z ne- preniiičniinainii v naei.li obmejnili kra- jih onienio^oc.iilo. Mks.li.ni pa še vedmo, da gre tu za sitiliKacijsko pomoto, ki ,sc bode daJa lahko popraviti. Največji film sedanjosti CASANOVA Ivan Možuhin firide v NIESTNI KINO Glasovi o kmetsko-demokratski koaiiciji. Lju'blja.n.ska rDoinovikia^ pi'avi. v svoji današnji »tevfi/Hci: »Tudi v Slo- veniji dobiva zA'-eiza meel radiiceivei iin siainastojniiin/i deinoikraiti v^dno krep- kejšo podtaigio. Stani spoi'i med na- prednii'aki «o prenehiadi. Vse pocasj uvideva, da je bil svoječasni boj med gkivnima naprodninia strankama v Šloveniji) le v korist klieriikalcern in v na»o majvečjo s-kod'o. Sorodnoist obeh strtuik j*e toliika, da je ne nnoi'ö zatajiiti miti najhuijši nespnaiviljiviee, kii ii^ora tudi priiznaiti, da je prišlo kljub vsem prejžnjiiiii nesofflasjem do te zveze ven- ,darle popdn^ma, i>rirodniini potonn. '^- Uspeh koalicije je že viden iiz rezml- taitov ttbciniskih volütev v Hökateriih ob- rinah. Mnogo obc-iin je baw siknpeii na^- stop SDS in SKS iztirgial klierikaloem iz rok. Ne smemo pri tem vsaano sešte- ti doseidianje ßlasove SDS in SKS, teniveč niorainiiO k njitm. prišteti tudi šlevilne one n.a,prodnijake, ki so doslej baž zaradi neprestaniih sporov stali ob sitnani in niso volMii ne na eno ne na d'rugo stran. Vse te Ijiudi, ki si nikdar milBio dali dopoAiedati, dla obötojajo med obema napredninia strankama nepre- m-oslljive razlike, bomo s Kmetsko-do nuoik-FdJtisiko koalieijo dobili zopet na- zaij v politiic.n.o delo\ianje, s eimer se bo sik;upna fronta moeno okrepila.« V Ljubljani se je vršilo zadnjo ne- deljo zborovamje SKS (iiadieeve stranke v Sloveniji), na ka/terem je go- \oril tudi paslanieic Ivan Pucdij, ki je izi\'ajia:l med drutgiun «ledeee: »Oba, Rad-ic in. Pribiöevülc, sta spo- znala ^kupiiio nevarnosl, ki preti volil- cerni obeh od najnovejše belgrajske po- Htike. Kni. kol drnigi so prečaini, so i*- zeinaini in zapositavljani.. V tem spo- ananjii/ stti ee dosedanja velika na- sprotniika sfptrijaraiila ilri pobotaila z ozirom na ogroinno nevarnost, ki pre- ti žepam njiihoviih voJüllicew Skupna nevai'nost in skupni interesi volilcev so rodili današnjo kniieeikio-deaniokratt- Siko zve»o, ki je zadela radikale kot »irela z jais,neigi»! Sporazum, ki, «ta ga sklonila Radic in Pribičeviiic, ponieni za državno politiko velik korak na~ preji. Nekaj öasa je vlada groziJa z no+- vimi volitvanii, ki naj bi dainašnji na- zadnjaški večimi poinaigale do popolne zmage. Teh groženj {lamias ni več, ker vlada ve, da OOO.IHX) gla^ov v prečan- stkih krajih ne more uničiti. Za Hr- vaLsko pa pomeni ia sporaizum še mno- go več, kajli tra sporazum ni sanio na- vadma pdiitična kombinaeija, ampak je ideja, ki gire za tean, da se 1. vzpo- ¦stav'i enakopraivnosit prečanov s Srbi- jiaiKMi, 2. da vse očuvajo vse dTŽarvljan- ske svabode, zla.sli pa svobodne volitve, in 3. da og 15 inilijonov dUnarjev. Po- kojn'i/k je želcl, da se s tem denarjem osnuje srbsko visoučilišče v Beogradu. Ker pa je istiaga nstanovila drzava že zdavnaj, je sedaj predlaigal minister prosvete, da se zakonito doloei upora>- ba dohodJcoiv tega premoženja za ljudu ska vseue^lišča. Raznotero. d Volkovi so obiskiali te dni vas Vir noivo v Dalmaciiji in raztrgali kmetom 140 Qvc. Volkovi so bili tako predrzni, da so se popalnoma priibliiali posa- meznini hišam.. & Vsled glada je unurla neka starka v vaßi Radosic blizu Splita. d Strašen pozar v sirotišnici. Iz mesta Quebeca v Kamadi javljajio, da je izbruhnil v skotišnici St. Charles oigronini požar. V poslopjm se je na- hajaiLo 371 otrok in 40 redovnic. Ogenj je izbruhniil v drugem nadßtropju in se je razširil s strahovito brzino. Re- dovnk-e so se izredno jumasko obnaša- l)e iii so refciiiio vdii\ko ž)tevilo otrok. Otroke s-a tudi reseviali po lestvah in z mrežami, na ka/tere so jih metali iz oken. Siirotišnica je popolnoma izgo- rela. Koliko otrok, sester in osobja jo nawLo strašno snirt v ognjiu, še ni utgo- tovljeno. Doslej so nažli trupe 16 otrok in ene ženske. Manjka pa še velifeo ätevi'lo otrok. Novi Lindberghov polet. Znani/ amerikanski avijatik Lindbergh je te dni poletel dtz Washingtona v Mexiko. Doživel je v Mexiku sijajen sprejem, v Amiei'iki pa vlada siilno veselije nad clobro iLSipeJim pulet om. Stran i. »NOVA DOB A« Štev 141 JŠvile in čipfce ostanejo kot nove Svileno in čipkasto perilo ni več luksus, če se brez skrbi pere z »Labod« lus* kastim milom. — Najfinejše tkanine in najnežnejše čipke preneso brez dalnjega ta način pranja. Navodilo z a uporaboi Raztopite »Labod« v vroči vodi ter dodajte mrzle vode. — Namočite čipkovine, da jih milo skoz in skoz prepeni. — Izplahnite trikrat v topli vodi. — Ne štedite z vodo. — Ožmite previdno, nato zavijte v platno. — Izgladite z gorkim toda ne preveč vročim likalnikom, prej ko so čipke popolnoma suhe. Labod milovluskah xa vjre,Kar tie zaupate tiikotntir, atnpak perete samt Mestno gledališče. Za Bažič priipravlja jaftedadiLSka uprava božično povest »Peterčkove paslednje samge.«, spisal Paivel Gol'iui. Na to predstaivo že danes opozarjamo. Sku&iije pod vockstvom g. Val'. Bratimo se že vrše. Opreina iigre, ki je gotovo najboljša izvi'nia i'gra to vrsto, l>o po- vso.in niova. 0 delu saanem. ki jo inieio daslej na vseh adrih nieobi^ajniO voliik iis)ioh. boniio so gavorili. F.H.: Nekaj vtisov s poti. Ob zaitonu leipega oktabierskega due sem nastopil pat prati severu, da si \\ treh drzava'h ogledam stamje osnovn**- ga Šolsiva in se tu zanimiarn predvseni za na«iin vpoštevainjia modernih v/.goj- njih iin uičnih prkicipov nave (Wov- ne sole. Vozim se z dvaindvaisetletnini Ni- kolom Da.vidoviiioem Lawk lev icem, Ru- s'om iz odeške okolice, ki ga je bil ge- neral Vramgel petnajstlet»nega gimna- ziijca uivirstrl v pratiiboljševjiško arma- do. Po porazu je pribeža] v Jugoslavri- jo, «Južil pri financi v Prekinirrju, pa .se zdaij po aimnestiiji vraica n,a ocetova vabila s svojo ose;niiiiaistletnio ženo — jjrekrniursiko Slovenko v Rusijo. Riiaki potni list prej me, na riusikem komzuilaitu na Dunaju. Prosit a me, naj bi jima bil do Diunaja tolmae jai pomiotenik. Cez Seimnier.ing vdak ječi v noč. So- j polniiki — trgovoi in aigenti — govore, kjp v Biulimpesti so doibro obedoxaili in kje v Mlimtrhofiiu so kraisno jedli. Prvi hladni svit nam raizodieva bližiino (l.vomil.ii j an s'kega inraril j išča. Ravinina, goste naselbi'iie, tovairne, barake, kri- cei-ci rpklauna . . . Uunaj! Baš ijrccl desetimi leti „sum tu \r vojaških pisarnali prelival crnjil'o za cosaTisfco domoviino. Budo se niii spo>- mini, lepi in n-oil'^ii.i'. a nieLopi stopajio >• ojwid'je. Dmnaj je zivailinojsi zdai, nego j;> l>il ined vojin«. lzjemo sem oa^a^il le pred voj-nim miiinistrstvoni, kjer so mi niekoc female vitl (mine sta.K\jših ofi- cirjov z zlaitiini'ii o\ raitniki im rdeče por- tiranimi hlacaimi, zdaj ])a prom-on.iira pred vlvodoim osainlj^n republikanski mdJicTiik. Bislvo Dirnaja pa je ostailo m.irn-o, dobrovoljno, d'oniaiöe. Žiivli dobro in sdabo. *^e so Mekajo v nj'eni sredinjeev- ropske pranuetne žile. Raizdejana ju- Htdčna pailam tik pairlaimenta bo wkoro spet dogra'jena in Tijetnio -opaljono zl- d'OiVije bo spet btostelb. kakor da ni tod pred pair niesieci padlo nad öto življenj'. Deaki zdaj tod razpecavajo rajzgll?dniice s fotografüain^ii iteh dof godkov. Zi'vljcnje tu jo jioceni. zlasti brania cenejša od nase. V jDrcds-odstvu lmc^tnega šd's»kcga sveta ini daijejo dovoljenje za prLso- »tvovamje pouku na asiiioYiniih sol ah. Ogledujem si centralno pedaigioško bit- liiateka ter zaliogo goUskih kinjiiß- iüi u'cil. Vso knjige, celo vačuniice iin slov- niške vadniice äo razkošmo ilus-trirajie. Vsö so d'vojne: za niest ne im ki pod'e- želsk>e sole. Snw je vzeta iz atroskega žit\7ljenja in iw onega svetai, fei otroka mora zanimati. Knjig-e so jsestavlja.li ujcileUs-ki krotžki, ki so snov iin meto- dlo doibro preiiizkusilk Vsaik razrod inia še 5 do 20 knjig, katerih snov je delo- ma vzeta iz klaisiiicino Hitoraitwre; ]>owe- ga/jo tudi a- realije, vendar niikjer .s'ii- stematično. lief arm iir&na arv&trijBka asnovna soda dobro vpaste,via glavna luacöla de- lovne sole: domorodnost v pouku, ce- lokupni (koimpleikMiiO pauk linij sanic- dela/vmowt otrokovo. V šalo se preiie.se kos zivlij'öiija, no da bi ga bido treba tr- gati na ure in na predimele. Sn,ov rai- »te iz domaičib priilliik, zato je d'anio- znanistvo jedro, akrog kateroga so astali predmeti, v koliikor so z jedroni v zvozi. Urniki označuijajo saitmo zkih oetek i>n kanec dnevnega poukai. IK-no .sniov si otroci saimi predeilajo. (ludil sem se njihovi viisoki aktivnosli. Ekis- kuTzije »o važen zunan.ii znak refor- nie. Deca ,se \zgctjji-d v širaki s\o])o»df- zaio ite mvd svdjode Zilarabljati. V raz- redih in n,a/ hiodniikLh vlada vi'vi'iije, vendar je povsod «amovilacla, red, ol>- zini'Otsl. llaizrodi stejejo le 20 do ';]() otrok. Uspoh ret'oMnL;li'an.o osnavae sole pnilxnavajo zlaisiti siredinje kok\ Učitelj- Sitvo svoje nalage izliarno poijm'uje, pa , tudi vžii\a v,sio moral no in matoriijal'no ¦ pamoč diTŽaA'0 in mesta Dunaja. Po '¦¦ stiirih letih Grundschule vstopa otrok tu v .štili'ii'ra;zredno Hauptsehule (lme- ščansko šolo), aili pa v Muttermiittd- j st;lni'le, ali pa -tn«clI v Bu'iid'eser- ! zidiirntssaiistail't, kjer se vzgaja že z özirom na bodoei pokli'ic, Na'larj^ni ! ail.xs'alvo'iit'i iiz HaiU'irtscliiule lalvko pro- ; stopajo v ObenmiiitteLschmle. Na Dii'naju je naj'visja izabra.zija oinogoče.na vsem »lojem, zakaj vse stroške za šolainje revnejže deoe nosi meslna obcina. Ravno \ eawu mojegu bivanja na Dimaj.u je miashii občiniski s\-et votirrati miiiliijon šiilingov 7a\ pre- hrano solske dece, Profetairskim otrn.- kom, katerih .staTSi so rez dan v to- vairnali in drugod zaipaslienI, nudi ce- lodne\ino askrbo in zai\rctje v ])o.<5eibniih domoviili. V,se ta je, razumiljiKo, kor inn a duinaij.ska obeiiia agronnme doihod- k<», s kaierimi ra^polaga .sacijialifvfič- na veriiiia, ki jo vodii /-uf|ia.n bivsi uri- telj. V razrcdili j(4 niiii-ogo ('vutja i'n zek4- nja tor unietniških slik. Državn.iih vn naiciijonailniiili znakov v sola.h ni. Ho- spiitiral «em na soilla.li v 3 ok raj ill, v polzid'ovwkem Leapold!stadtu, v Me'td- lin.gu in Ottakriiiffu. kje.r je nekoč ])re~ hivai Ivan Camkar. Wliiteljslvo me je parsed siprejelo z veliiko pi'ijaznostjo. Paznajo nas, zla.sti naise nnorje. Ra;z- giovarjaili simo se iudii o plačah, ki so tami nad 50% višje od nasi;h. Uciteljii so na Dunaju do i)oliovi<:e socijali^tiic*- no ori'je'ntiirani, ostalii! krščansko-sod- i jalno in velonemwko. Upra:viteljev pa j je 1K)% Rocijci'liisloiV. Ko sem še cudil '< tomu dojstvu, mi je pojasnil staTejši ucilelj — Veleneniiec: »Veste, tudi ja;z l)i že bil upraviitelj, oe bi. bill rdec.« Du1- naj je nanM-ec precej a.vtonomtMi ludi v solis'tvu. V I. lazredu star«; dece leden,sko enkra.t priscistviijejo pouiku, zato so vezi ined »olo iin domom zelo tesne. \r zaoGitku že se vzgajajo otroei k sa-- mostojinoisli v delu in misljenju. Sre- disce sole ni vcč uciftolj, temvoč atrok, kii vecalimanj sam doloea sebi delo v soli. Pomek-od so ucite.lji pavsean za- vrgli crte pri piisaaiju, taibl'ice pa po- vsod. Tablice nadom^i-a grob papii' in vrn !i:(nol.ej, raizpet po s.tonah. Za- cenjajo s tuskamo latiinico in sicer z volikiani ei'kaimi, ki se že v pccetkii \-eži>jo v bescde. Ker je tu nemvska go- tit-a zapostavJjena zaradi mjanjse prakfičinasti, so se to.j novotariji na.ci- jonalni šovtlinisti sprva zelo upi rail. Vendar jo ta zinasalsi tudi že v Nem- ciji. Milaidina so uči in delw z vospljem. Ker se živo zainima za aktualno snov ihi vodii raizpi'ave največ saima, se za- pleta v metJs©baj.ne diebate, pri öemer irČMtal!} sitopa v azadde in dovdjuje no- mi r, ki izvira iz zan,iiirbainja. za pouk. V ra:zrsi.d(ilh je uvedfena zadružnast. 1)isci.plLn;6ike statute si se.sitavljajo otro- ei saimi in ima visak^utceoiec svojo fumk- icjo, čeprav najnnanjšo. Med uiöiitel'ii in ucenici vlanla Lskrena nuilima name- sto nekdanje nw'zle discipllime. Prvi vecer is-em inn el ,srečo, da sem v državni (prej dvorni) operi uživail si'jajno padaiiiega »Borisa Godunova;« s slavniim S^hiipporjoin v glavni vloffi». Spoiniiüjal semi se dabe, ko sein pred 10 leti tu na stoijiišcu 4. galerije po- zabljal \'ise težave ajvisitriijskeiga vojaka — t rolet n oga n eprost av oljca. Z Dunajia sem s;e pel jail proti Prau gii i>reko Čeških Velenic (prej Gmiind v Dolnj-i Avstriji). To nekoe nemSko miesto je danes po^sem ee&ko. Povsod liOizdraiv: ma uscta! V ix'publiki Masa- rykovi ,smo in tudii tu povsod izrooeni prij'Mzni usluinosti, Pokrajina dohije- anstriJMka kakor a-xska je široko va'lo- vitn. Sk.rbno cJj.d.clainia polja se rahJo bocijo dnhv. do gozdov. Bogati kinoeki drnnov!;, lcp,c cesto, deliavnast in prak- tiiünost povsod. Sadno drevje tudi p« zoranih njivaii. Pragai! Toda sanno nUiiiwgrede jo l)özd.r.a.vl'jiisn.. Meg.lien nodoljski dopol- dian je. Miimo velikih 'fiidußtrijskiiili kraijev, iii-mio hanieljskih na«sadov ob Labi se pribtiizujem jozikovno meša1- nemu ozemilj.u. Na p^tajah opaižani dvojewiene napi^e. Enkrat, d'vaikra.1 za- blasti .Mitilmiagirdde «amianomšiki najiis Vol'kiAsohnile. Tako do Docina. Krajow nfi ;iniiiCjiiM \- j>opol!iiQiiua neiniskih krai- jih so priistno slman«ka.. V tomil1 zdrk- iKMu.0 preko moje. Laba je tu polna. ra!z.svetljenih parnikoiv. Voziim w s tr- govicem iz Lipskcigia, ki dlzdduije raz-ne sabne V±\[>c. Kaže mi naičrte. V Nem»- čiji 1'a.zpradaja- Friderika II., v Fran- ciiiji Na.pcJe.ana. Ko izve, da prihajam z juga, ne ve, ali naj m)i panudi Fri- dter.iika aili Na.paleonia. Sopotnik se mm smoje. Pa ga zaivraiča, češ, gledati. je pac trelja, da se žilvi. Zivečer izstopani v Dresden.ir. \rol'i;- kanski koilodvor, odkoder \odi 16 prog v razne smeri. Promct je silno ži.va- hien. Na križissiiili s Kitollpfei stražnik dlLriijjiira avtoimobiiloan. trammaju in Ij'ud'oin, ki se zdajiimzdaj v ma«ii trgajo preko ceste. Naj dorn hotel srednje vr- ste, kjer stane soba d'nevno 5 mark. Zjiiiiraj se oborožuijem s plamom n>e- sita; iu so lotiitn iskainja. V Dresdenu je scdež s'aik.sionske villadc z niiinißtrstvi. Iz mestnega s(M'sikega urada me poši- Ijajo v mtimiisitrstvo za ljuds-ko prosve- to. Mesto je lopo, Älmrinsleo in moder- no. bo^ato zaniimivh stavb in sponw»- nikov, izražaijočili sililo Bilsma/i'cka. I^r.doj-ikn IE., Luthra,. Tu so nekoč ]irel)ivaili nekateri sliavni rinskfi' pisa- telji. (Konec pride.) Štev. 141. > N 0 V A D 0 B A« Stran 5. ßblncfsveiloba in obbra rugpršiiov sveäobQ so $naki nove Osram-sueäl/he. ]urij Krušii, ceije želi vsem strankam vesele božične pr*»znike in srečno novo leto ter se priporoča za nakup najboljšega 2 š pec'eri jskega blaga. 3 Ob obletnici našega pravilnika za umetna gnojila. Ko bodo te vrsle j*ri«.l«e v *vel, bo v W'ljs-i'vL baš ono leto pravMnik, ki u-rej« niu-in uvoza in proiiieta uiii-etaiiJi gno- jid v naši državi>. Ministrstvo za kmo- tuiilstvo im vode j mi&iili tovarn, ali pa iz inozemstva. Umetna gnojjila našib to- varn >e naba.jajo v plombiranib tovar- nkšk ib v»r»eca uoskjo plombe t.'lsto ustano- v<\ ki je blago proigWliala |>ri uvozu. Tako n. pr. pri. \v\s v JS-lovcniji: Kmo- lijska paskusina in kontvolna puslaja v Lj.irbl.janj, ednoisno v Mmriboru. Kor so p:i ulin<"tna gnoj'"i!a no kupujejo im drcbno po kHograiuu. ampak na.vad.no k- Vts;ij po ono vrečo, ioma posLednji bajtar s lem za^atovik), da kupi Uik.o um-elivo gno-j-ik), kii je visokoodstolno. Umetna gnojiia z nialo od.^totnotftjo vaistli'inskMi l'edilnib snovi. so .s tern, iz- loL'ona iy. prainda im naši llmdjo nm üziiui innajo na.ši ]>os'Gistniiki od pra(\ilni'ka le koriist, ker se mod prodiwcnt;i in. konsunronita ne riiirojo vec nepotrcbni podražitelji l/la,g.a kot irwxltrgovoi n\\ prekupc«viaikMi. Donar kiiiorkib žuKjev ostaaie pri Kmdijski družbii1, odnosn.o pri zadružni.h ustnno- vnh, .iin oe imajo to orgianizacije tako vodstvo, dia zaskduje smioter, poma- gati zadrugari'ju, odnosno rlanii do- tiične nstaiiove za nakup ceiumih uniet- nih gnojiL jo »as praiviilniik nekafa-i inioraiiia podpora za te naše u&^movo, ker si s tern cl'anstv-o krepijo im nave- zöjV) niaÄO, da l>o k up oval o lucTi o.stialo potvebščine pri n.jih. Unziunljih-io jo, da insist tudi praviil- nik svoje bibo, saj je del'o enoga človo- ka. od kiaitorega se no niore zal^tevatii. sa ski'b in v-os naičin, kako naj pri izvod- bi ttvga i>raviiiiiika po^tapaj-o. Labko trdiiiu, da v coii niariborski oblasti ni- sotn imi'l nobono pritožbo i)i'i b.vodbi | pravi'l-niikia. in da. «m .spoxn./.nniTio •/, I irvozni'ki umotnib gnojid postapal tako. da ni bilo nobcMiioga tiwija med nanni.: uvozniki i.n trgavc.i. snia.trajo »odiaj ])loinbira!ijn vreč z umolnhni gnojiJi ko' sam-o ob sobi mnovno. V enem letu f-oni iniLol ]>rJliiko tudi kontroürati ne- kaj trsovi'ii z u-rnutnimi gnojili in so mi je pusrečMo prepročiiti. da bi pri- sla mi;nnjivi'odna gnojiila v vromot. (-o nc bi bi;lo pr.a.viil'iiika. bi bM:i prodajali laika gnojik slabe kakovosti nnprej in bi bil ])ri toj prodaji oskodovan 1« naš maJi poi.sostnitk. Manjo,d,sitotna uniotna gn.ojila so naiiniw izvirala iz siarih norazprodanib zailog prejsnjih let; za- lo ineiTJm, da se no nahajajo nobono take zakgc voi? v coii ma;riibor.«ki oblasli. Ko prii'.Io ca.s, da bodo pi'avilnik na- novo popravljailiii. todaj bom viso n.odo- sl:-Uke to.'Jn iH'avikviika označil, dotloj pa IxxHnu) vosoJi,, da ga /e iina.mo, kor sriii koi'.'isti nasecvn kmota. (Inž. II. Mohorčic v iNašili Goricth 19271ft. Važnost flpna v ob- dolani zemlji. Yel'iko jc» ta'kib zem.ljišc\ ki vsobujojo jDrenialo apna, kar jo krivo, da so do- tiüiia zoim.lj.iäoa preinalo rodovitna. Včasib jo inorda kako zemljiisoo boga- t'O na vseh rodilnib snovoli in le a.pna mu pTiniianjkuje. (Jnojonjo taik.ib zom- ljišč z aQjnom Je poscbno \vi;žno in ko- r!:Ktno, how na,m. om.ogoču.jic teimelji- tejšo izkorišOanjo /.oniolijsko i»100,1 tor povoča v voliki nior.i rod'OTilnos't zom- 1 jo. Apno n.i sainno rodi'lna nov za ratst- lino, ajinjpak vpliva v ze.m]:ji tudi na bitrejše pretvairaaije ras'tlinsikiih redil- niih snavi \ tafco spojiiiie in oi>liko, ki jib raistline labiko \srkajo. Obenem de- la /jcrnilijifi bolj rablo, kar jo zlasti pri iloviici važno. Kolikokrat sain videl do- lavce na njivaJi, ki so z velikiun trudom tolikl.i strjene kepe ilov.ice. ki so se po oranju iia^praiviile. Vcs ta trud bi si la-hko visnko loto pribraniil, t'O l)i dotkV ni zemlji pognojiili z ap.n,om. Grude bi se potem si lalikolo dale rabbiti in po- l'avnaii. Hast lino in odtekaijioca \oda ddajo zoniljo clmidailje bolj revno na apnii. Zlasti pa zgii/bi zemillia dost.i a.pna, öe jo gnojiino z amiionijaikoim ali pa kali- jov.o waljio, k^r ta gnojila vpliiwdo raz- tapljajoco na apno. Enak atlii bolj šibok vipliv na aipno Lma tudi hlcvski giioj. Oe tu'di nisio te zgmbe na ap-nu taiko volike, na stain« jo sčaisioma tudi taika tik, ki so biila prvotmo bogata na aipnu, rovna na tej .snovi in torei tudi raanj rodovilna. Zato je gtnojenje z apnom zolo koristno opravilo, ki bi ga mioraJi ntiKi kmctüvailci boljo upostevati, ka- kor »0 je to do sedaj storilo. V sivrbio poinnožitve apna v zemlji nam sluzijo sslodece snovi: 1. PolroSenje zemiljišč z niletim a.p- noncoin in tudi laporjem, ki vsebujo niriogo a.])na. Mktega apnenca se rabi 20 kg ua ar (KM) ms); laporja pa se- vixla veliko vec. Poboljšaiije tal z lar jvorji in jo 1 i'i nas v nava-li v vinagra- dih. 2. rolro.sonji' zcinljišč z zgan.ini zd- \\m aipnoni. To apno ima mnogo vec tiipiKViK.-a v sobi in deluje tudi ni/ocnejše na zoniiljo in zato ga rabi.niio i>olovo celi površini. Ge je pa ajHio v pra- •bu, ga pa kar enakoniorno po nj.ivi potresemo. Po dijkcnčanom trošcnju proorjemo njivo. Koncn.o omen jam, da so z gnoj^njem s TbomovSovo žl.indro povečuje koliiči- na apna v zoinlji. kor to gnojilo vst1- bujo mnogo apna. Božična prodaja ! I-ii niikupa božičnib daril priporočam v.ojo bogato zalogo vsakovrstnega blaga. Opozarjam cenj. občinstvo, da sem globoko znižal cene. Fr. ürch, manufahturna trgouina Ce 1 j e, Glavni trg. Književnost k Ohcni (Iržacljanski zakonik v slo- votslii izdaji. Za Božič izila Iknjigarna Tiskovne zcidi'uige v Ljubljaini ,slovetm- siki prevod Obenega državljanskega zakonika, ki žo od leta 1811. uTejuje skoro vsa ci\iiilno-praiV'na razmerja na naisom ozemlju. Prod 75 leti jo bid ]>r- vikrat preved'en v slovenšeino, toida ta provod je že davn-o zaisitarel, pa tu'di razprod&n. Nov pro void sta askrbela dviorna svetnika F. ltoga.lly ifii B. Be- žok. Proved en je v labko umilj'ivi .slo- ! \ienscini z že udomaičeiumi praviniski- ; mi izrazi. V zukotnik «0 vnesene sem- \ da tudi iridelne novele k 0. I). Z., ki so izslo prod svotovno vojno, vend ax tako, da je razliika ni'ed novelarnim in projanjim besedilom taikoj viidna. ¦ Po posatnioznih pairaigrafib so navede- ne tudi nekalere siarejše, še reljnvne in nocejse določhe že naše zakonoda- k, ki »0 dejanski iapremonilo občni d!ržaviljain.ski zakonik. ZaBconiku bo pridejano obsirno stvarno kazalo. Ker za najiiuanj doiset let.n.i še priča-koviali iiz,jodnačonja našega civilmega pra^ra. 1)0 ta izdaja gotovo za dolgo vrsto let p repot rebna. za. nase praivnike in upravniike, pa tudi za miladi praviniški narašoaj nase irniwrze. Ne te sloven- ski prtivniki, marveč tudi csi nasi žup- ni, nbrinslii in d^nqi nrndi, denarni zavodi, vecja tryovska in iwlnstrij- ska podjetja te izdaje ne bodo miogla pogrešali. Občni diržavljamski zakonik bo izšel v lepii pniTodni izdaji (ala i Maniz), vezain v platno. Vdjal bo 150 ' dinarjev. Kdor ga narooi do 15. de- ccmbra, ga diobi za, 13(.) Din, s poštn.ino ; v.rod za 135 Din. Narooila ,sprojorna [ Knjiigariia Tiiskovn-e zadruge v Ljub- , Ijani in njena podružnica v Maribo- ; ru. d Telegraf in teles on r iwivaini upravi? Nekaitieri casopisi poročajo, da je powlal poštni miiiritster Kocic fi- nanc'iiemu niiiiuiistru prod-log, naj se pri one s proui'evianjeni nacrta glasam katoregvi bi ,so izročila telegraf in te- l^fon v u'pravo pri.vatniim druzbam; nicd drugiinii pogojdi je tudi ta, da osta- 110 sodanje iintdniÄh'o v službi. g Drmvne dobave. Dirokcija držav- niib žellozn-iic v Ljubljani sprejema do 20. dec'Cniibra t. 1. ponuidil>e gledo doba- ve 10.000 kg portlancl-t:onionta, žolez- niiili vitjakov; do 23. d'ecembra t. 1. glo- de dobaive 50.000 kg portlaind-cementa, 1400 kg ra/suic plooevine, 70 kg kositra. 500 konnadov paTokuiritliiiJi cevi in GO komatdov klasetcA'; do 30. deeonibra t. 1. pa glede dobaivo iirü^oxiioga stiu'i- kolesn-qga k-olesa, — Prodiiniotni pogoji so na vpogled pri okononiiskoni, graid- bcnem im miašinskein odcfenju te di- rekcije. — D-iirekciija držfivnoga rud- iv'kn \ Brezii' sprejoina d!o 20. doioem- Ina I.I. jxmudbo g-ledt? dobavo 5(M)0 k^ ri/.a in 4 velg¦an^o^' ]>ortlarid.-ceinontai; do 21. decemibra t. 1. pa g'l'ede doljave 10.200 kg- make. Komanda pomorske- ga a.nsonala \' Tivtu sprojiema do 30. (iocTinbra t. I1, ponodbe glod'o dobaivo livarske bronze hi vStrojev za gradu- i ran jo; do 31. dk>;oemJ)ra. t. 1. pa gliede dobavo m-znega nialoi'i.ja'la in orodja (vilijak'i, kljai'c-i za maitiic;o, pile, klešče. kovtiškci Jiaikovalii, spiraiiii «vedri, ko- vaška kkidiva, istruonice, dleta, dia- nuainti zai rezanje vSitekla, sekire, lopaite, kramp;, l>enciiinisiko svetiiljko, ])olj.sko koivacnioe, srpi itd.). — Dirokcija dr- žavnega rudnika v Vrdniku wp rejoin a do 31. d'ecembra t. 1. poinudlje gilede do- ba^-e ckoli (KX) kjg- saksoJa za mšiče,nije kottlov prot'i; kotl'oivnenüu kaiminiii. — Vršile so bodo na»lednjo ofertalne 11- HtaK'.ij-e: Due 17. decembra i. 1. pri Di.rekcij'i diržaivnib železnic v Ljuiiblja- ni glede dobave 3000 komtaidov sirko- vih m^etelj, 2000 komiadov l)rezovib niotelj in 10O0 komadav sla.mnait'iih podiKjžniikoiv; dne 28. deceimbra t. 1. aip gledja!nijiih,. — V glavni vlo- ff.ic Tom Mir. V »soboto in nedeljo med vsenii predslavaimi priviovrsien orke- ster. 1176 Reklamne objave, R No-v način pranja. Naniioci perJlo, j)a giv 20 niitriut kiwhiaij v >raistopinii »Radiiona«, potent iisperi itn osuši. — Prainje ni več teško dedo, teirnivec za- baiva. R Revmatizem (zahvalna izjava). G. dx. I. Raiblej-ev, Bcograd, Kosovska 43. — Spoštovani gospod doktor! Naj- .snčneje se Vaan zahvialjuijem za Vase zdravilo proti rovitnatiiarniii Radio Bal- ^arnnka. Že 11 let nis>ean magla hodiiti in zda'avniki so mi rokli, da se mi suši. miozeg, pa glejte, ediimo Vaš lek mi je pomaigal, da zamonem ^opet hodiiti. Zato sem' Vaš Raidio Balsainiikia pri- poročila vsem onim v okolici, ki bolu- jcjo zji revmaitiizmomi. Spammiila som se, dJa je l^aš danes, 24. jtunija:, Ivan, Vaš iniiendiajn, pa Vam öesititain in že- lim, da Vais Bog dolffo živi v najvioč- jom iizoMju. — Virje, Ivonak Med^vte, diLcvi, 24. VI. 1927. Terezija Franje Rednaica. — Lek Radio Bal^aniika izdeluje, prodaja in razpošilja po po- v'zetju laboratorij Radio Balsatnika dr. I. Rahlejew, Beoyrad, Kosovska 43. Zdravilo se dobi tudi v vseh boljsih lekarnah in drogerijah. š OSRAM - NITRA - ŽARNIGE OPAL. V splosnem naj bi bile žarniice taJco lire jene, da se jih ne vkti. Zato se uporaibljajio reffektorji in senčniki ali ogrinjada, ki sipljejo luč. Vendar pa je v uiporabi še lraiogo kronskiJi svetiljk in drugih svetilnih predmetov, pri katerih je naprava svetlobo sipa- jočili ogrinjal zelo otežkočena in dra- ga,, all pri kateriii se z uporabo reflek- torjev im semenikov v^eeno ne more doseči, dii bi bila zarnica na vsak nar- čiin nevid'na. Za vse take slučaje. so Osram-Niftraržairndice, opal, posesbno pripravne. Nji'hiova s-tekloviina sestöji iz opoilnetga stekla, ki vsled tega, da siiplje luč, öd'strani skoro vsako ble- ščobo, radi česar žarniica ne potrebu- je luč sipajočega pogrinjala. S tem, da opalno steklo siplje luc, se vddi zar- nica kot enakamerna belo sveteča krog'sa. Razsvetljava z Osrani-Nitra-žaT- niicaini, opal, se odLiikude s posebno mebkobo in enaikoniei-nostjo, torej s svojstvi, ki so ravno pri razsvetljavi stanovanj zelo cenijo. P0GLE3TE nizkc cene čevljev: Iz t«leUne mogki 152 Din, iz kravlne moški podkovani154 Din.gojxercllßODin boks mo?ki ameriU. ali pol Sirni 159 Din, boks nizki moški ali ženski 149Din, dam- ski Sevro 169 Din, damski lak lWDin, otročji iz ovčevtne 30 Din, iz teletlne 41 Din, iz bolcsa I 54 Din. lzbira novih modelov vedno ve- likanska! Ve'.etrgovina \l taeciii, Celje. Oglejte si Izložbe! Zbirajte listke zai nagrado! Elegantne enovprežne in dvo- vprežne sanl z lahko konjsko oprego, kakor tudi težkc voznc sani proda Jos. Ktrbiš parna pekarna, Celje. JUCLlL&^Hr^3C^]n3L&. ni treba več kupovati dragega B^T"W*"MJI Jf^-^ftj ker ga lahko dobijo v vsaki koli- čini dobre kakovosti z večjo težo kakor drugod *BC^^D^ajh Celje, DoI go po/je 9 a (vila Winter) 52-11s ŠvlcarsKe ure, zlato, srebro, briljante, optlKa, očala Največja delavnlca za vse v to stroko spadajoča dela. Anton Lečnik urar, |uvellr( opilk CELJE, Glavni trg 4. Izjava. Z ozirom na raJzn« ffovorice, ki jih! širita biivša poniiocnika Dela/v\serilo, ker sta bila čisto raz- trg-ana, ko .sta prižla v Delavsko po- ¦kar.no. Za zahvalo pa sedaj n^ustopaita tako, kakor delajo Ijudje, ki nimajo niikakegia znaoaja. Alojz Leskosek, uprav^telj Del. lx^arno v Celju. Preklic. Podpisana obžalujem, da sem žalila g. Josipa Hoinika v Trnovljah St. 50 ter izjavljam, da je njegova rodbina poštena. MAR1JA PREVORSEK, Trnovlje št. 48. Proda se poceni bencin-motor 4 HP in diriamo stroj 10/8, vse v dobrem stanju. VpraSati pri Nikolai 1 Erni, Celje, Čret 37. 2 Plaice kostume za dame, površnike, obleke izgo- tavlja po nizki ceni ter modernizira in obrača plašče in obleke KARL KRAMER, Celje, Ljubljanska c. 19 (poleg plinarne). 4-6 Vljudno opozarjam p. n. občinstvo na svojo mesarijo in prodajalno vsakovrstnih mesnih izdelkov po nizkih cenah. Prodajam sveže volovsko meso, prekajene šunke kg po 30 Din in raznovrstne sveže klobase. 10 Oddajam na drobno in na debelo ! 36 SpecijaHteta blaga zajamčena ! Točim tudi več vrst domačih vin. Vljudno se priporoča JOSIP GORENJAK, mesar in klobasičar, CELJfv, Kralla Petra cesta. Josip Plevcak isdelovalnica cevljev Celje, Kralja Peii a c. 28 se priporoča cenj. občinstvu za razna prvovrstna dela : moških, ženskih ter 8 sportnih in luksuznih čevljev. 12 Cene zmerne. P ATRIA Cognac Medicinal Palace Creme»L5queure zajamčeno cisti vinski destilati, izvrstno priporočeni. Zvezna an v Ccliu se ppipopoča zsa vsa v tiskarsko sti»ol«:o spa- dajoča clela-, *** jil^ izvpšuje oK^sno in po zmepni ceni. Štev. 141. >NOVA DOB A« Strap 7. Obiščite prvi zagrebški božicni sejem kjer zamorete nakupiti dobro in poceni po posebno ugodnih cenah na malo in veliko 50% popusta na vseh železnicah SHS počenši od 12. decembra do vključno 24. decembra 1927 o polnoči. L 69 iti IT1 3 Cl j G se dobijo na «lavnem kolodvoru v Zagrebu ter v poslovnici PUTNIKA, Jelafičev trg štev. 1 za ceno Din 10'—. Franjo Dolžan, Celje Za kiresijo št. 4 Kšeparstvo Vodavadne in nap^ava strelovodo». Initalaoije, napravo moderno- Pokrtvanje streh in higijeničnih kopalnih sob, ______zvoni^O«, . klosetov in zdravstv« napra«. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Lepe flWI VHP IIFlitf Ifffl UVvi lilvilv |II VillUl v oddatn s l. Jan. 1928. Pripravni so za kako malo podjetje, ker so v ta namen sezidani: pisarne, skladišča ali kaj sličnega. Naslov v upravi. Odda se meblovana soba z eno ali dvema posteljama s posebnim vhodom v vili Selišek, Celje, Kersni- 2 kova ulica. 2 Pn7flT?l Cenjenemu občinstvu vljudno lUttU« • naznanjam, da izdelujem juŽTJO firolski sadrci kruh znan pod imenom jKfeizenbrot/. Matevž Zadravec, pekarna, GosposSca uBica 3. Zg Božič is Hove i BBDBPSiiaNIIIBRflMOBBtlSllltaBIII PLETENINE W* 2O°|o popusta. A. i>ongračlč, strolna uieiilnica Celje, Gregorčičeva ulica 3. Snežne čevlje in g^loše vam h i t r o, dobro in ceno popravi Rudolf Perdan, mehanična delavnica, Celje, Krekov trg 5 (vhod iz Matija 3 Gubčeve u!.). 3 *j* f1MAinnii iMwüi, frboiieljslii in iz Pie rseb drogtli radnikou dobaülja I! ¦ «wivg inAostavljfl u ioncmesta II — in oUolici Fran o Jošt, Celje, Akksandrova ul. 4 Brivnica »ZORA« Celje, na Kralja Petra cesti 5tev. 27 se priporoča. Dobra in čista posirežba. Za dijake striženje Din A'-. Lastnik M. Bukovčan. Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da prodajam sveže goveje meso II. vrste po 10 Din kg na Glavnem tirgu. Za obilen obisk se priporoča Josip Qorenjak, mesar* in klobasičai*g CELJE. iftki ali enaka blagajna se kupi. Ceniene ponudbe z navedbo sisterna. velikosti 1 in cene na upravo lista. 2 Potrebujemo samostojnega knjigovodjo ali upokojenca, ki je veSč vseh pisar- niških del. Eventuelno se sprejme za to mesto tudi gospodična, ki je po polnoma samostojna moč. Natančneje j se izve v hotelu »Balkan«, Celje. Piiiisw liplmifep vlllUifilv UviUVAv se sprejmejo pri Yiljem Brauns, tovarna barv, Celje. Najflnejši čaj in rum, prtstno slivovko in brinjevec, pristni mod, sveže žgano kavo priporoča Josip Jagodic, Celje, Glavni trg. LBL JHÜ I Aft BBJBj K? zimske in milanske, la nova roba, popoinoma zrela, kakor tudi razne italijanske specijalitete kot Morta- della ä la Bologna, Mortadella cilindra, Kačatori, Oskoio, Lionska salama in lovska salama; šunka ä la Praga, suho meso, slanino in čisto domačo svinjsko mast razpošiljam po pošti in železnici. Cenik po^iem na zahtevo b»*eypla6no. Milivoj Putnik tvornica salam. suhe mesne in mastne robe Bela Crkva, Banat, SHS Imože od divjačine zajčje, lisičje, od kun in dehurjev itd. kakor vse vrste surovih kož kupuje po najvišjih cenah IWakso Tandler Zagreb, Boškovičeva ulica Si« 40 Brxojavl: Tanrla Zagreb. Telefon 13'89. NAZRIANILO PRESELITVE. Vljudno naznanjam slav. občinstvu. da sorti prGS6lil SVOjO delavnico s tiralja Petra cesie §tev. 10 v lastno delavnico Za kresijo, Cenjenim stranlcam se piiporočam tudi v bodoče za vsa v svojo stroko spadaj'OCa dela, katera bom izvrševal točno in po zmernh cen?NOVA DOB A« Stev. 141. Stanie hranHnih vlog nad Din 65,000.000'-. Stanie glavnice in rezerv nad Din 8,000.000'-. V Basfni paBa&i Narodni dostl Podružnici s Maribor, SoStanj Sprejejna hranilne vloge. zvrsuje vsa denarne, kreditne n posoji ne posle. — KuMe In prodaja devize in valute. Za nBflOBanje parhetaf linolBja in pleshanih tal Izposodite s! uporabljajte elefetricni aparat zo pcliranje ,*KO8SET" te&ozi eoseh proti odSkodnini Din 25'— poldnevno, ker je najboljSa, najizdatnejSa in naj- Din 50'— cdodnevno in jih polepšajto cenejSa politura za tla. Zahtevajte wseh na ta način brez truda. trgovinah ali direktno v glavni zalogi: CEELJE, Jawno akfadišča in Gosposkaa ulica 27. Božioni nakit (Fondantes — Chocolat — Marzipan) Mandeljne Lesnike Orehova jederca Dateljne Lepe rozine Likerje Konjak Pravi Jamaica rum Caj Praženo kavo (fine aromatične mešanice) i. t.d. priporoča union Fazarinc. Cslje. Kanai'chi "¦ rumeni žlahtni vrvivci (Edelroller) čez 30 s am c e v kakor tudi sa m i c po izredno nizki ceni na proda». Glavni trg St. 15. ElEhtFDtEhnično podjetje Karol Flarjančič u Celju, Csnkarj^a cesti št. Z (poleg davčnega urada). Inštalacija elektrlčnih naprav za luč in pogon, telefonov. zvoncev, radio-aparatov. Popravljanjc elektromotorjev in vsako- vrstnih «lektričnih aparatov. V zalogi: lestenci, svetilke, Ikatniki, motorji, števci, žarnice, potrebŠčine za radio ltd. in ves eiektromaterijal. ToCna postrežba ! Ccne nizke ! Proračunl brezplačno l POZOR! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da imam v C c I j u, SiomSUov tig 1 (tik fame ccrkvc) tovatrniško z^logo vsch vrof pletenin Itšni€!iitsia VINA vsch vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. "^li W^* Vzorci na razpolago ! P p a t i k e Biaznikorj in družlriske, reklamne koledarje z natisUom firme, božične okraskes HrippoplP, svllEBl papiS', Mmm perje za rože, Pütke, * čarobne svečice za dreHD za preprodajo po n a j n i ž j i ceni in v v e I i k i i z b i r i pri tvrdki Goričar & Leskovšek, CeSje Deiaj, nabiraj in Popolnoma vamo naložHe denarne prihranke pri varčuj v miadosti, ^se'n^brairiT1 stavbeni in kreditni zadrugi z omei. zavezo v Gaberju pri Celju da T^ostn ° t ASTNI DOM Obrestuje hmnilne ^^ O/st Vcčje stalnc vloge po dogovoru najugodncjc. vloge po \P f*3 Jamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost.treznost ^l naložbi itneska do 5O Di« se dobi nabiralnik na ctom, ^ ^^ ^ inP—n™r,r pjsarna v Celju, Prešernova ulica 6. Pupiiarnovaren in jawnokor»isten denarni zavod celjskega mesta CelisRa mestna hranilnica UstanovJ/ena leta 1864. V laistni paiaei pjr»i kolodvopu. Vsi branllntčnft pcsll »e izvršnlefo naiKulontneJe, hiiro intoC- no. Ugodao obreaiovanle. Pojasnila In nasveti brezplaCno. Pod trajntm dri, nadzorstvom. Za hraniine vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčna močjo. Tiska in Maja Zvezwx tiskarna. — Odgovoren za izdajatelia, tiskarno in redakcijo Milan Celina v Celju.