Poštnin« plačana v gotovini. Posamezna številka 2 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS maža mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalnc namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1,— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne hankirajo. Štev. 36. Sobota 4. maja 1929. Leto IV. Manifest strokovne internaci-jonale. Delavcem vsega sveta! Od leta 1889, torej pred štiridesetimi leti, odkar je bil PRVI MAJ določen kot dan demonstracije in manifestacije za mir med narodi in za delavsko zaščito, je internacionalno delavstvo nepretrgoma dvigalo svoj glas za mir med narodi, za internacionalno razsodišče, za delavsko zaščito in zakonito določitev osemurnika ter vladajočemu razredu vseh držav te svoje zahteve dajalo vedeti v posebno živi obliki. Svetovna vojna je na najstrašnejši način to delo pretrgala in vkovala celi svet v strahote medsebojnega oboroženega obračunavanja. Vkljub temu, da je medtem vojna po Kelloggovem paktu zaznamovana kot izven zakona, mir ni zasiguran. Ako se miroljubni del narodov ne pokaže ravno tako vnet in delaven za mir, kakor so nacionalisti in vojni hujskači vneti za vojno, se bo nekega dne začelo zopet medsebojno klanje. Dolžnost delavstva je, da v novi generaciji, ki strahote vojne ni poskusila, gojimo do vojne čut odvrata in delavstvo ne sme vzbujati nobenega dvoma, da je proti vojnam. Ko se je pred desetimi leti sestala prva delavska konferenca v \Vashingtonu, so kapitalisti in vlade še mislili na obljube, ki so jih dali delavstvu med' vojno. Sprejet je bil program o delavski zaščiti, ki je predvsem določal zagotovitev osemurnika. Kmalu so se pa začeli od teh obljub umikati in skoro nič posebnega se ni izpolnilo. Predvsem se je odklonila glavna zahteva delavstva da se uzakoni osermurnik. Kar se je doseglo, se je doseglo samo z organiziranim pritiskom delavstva. Vladam in podjetništvu je treba pokazati, da delavstvo ni pripravljeno pustiti sc potisniti v stran in da bi pustilo reakciji zlomiti dosežene uspehe. Prvi maj letošnjega leta naj vladajoči razred v prvi vrsti spomni na zahteve delavstva po miru med narodi in zaJitevc po uzakonitvi osemurnika. Zato pozivamo vse člane strokovnih organizacij v vseh državah, da tudi letos Prvega Maja demonstrirajo in manifestirajo mogočno za ustanovo madnarodnofla razsodilta, Culkovski: Solncu nasproti. Bratje, glejte, žarek, ki prodira v temno ječo naših težkih dni; omajuhočo vero v nas podpira, v srcih novo upanje budi! Pustimo za seboj dušečo temo. zavriskajmo v solnčno pomlad! S koraki lahkimi v bodočnost gremo, če bratu vsak ostal bo brat! Pustimo za seboj vse zle prepire, napuh, sebičnost in zavist, vse dvome in malenkostne obzire, naj mar nam obča bo korist! Ne plašite se težke, strme poti, čeprav na nji že mnog je pal; dokler smehlja se svetli cilj naproti, bo padajoči' zopet vstal. Bratje, glejte, na stežaj odpira črna ječa dblge se noči, že mladi dan v njo vriskajoč prodira, v življenje novo nas budi! Izvedbo obseine zalili«, uzakonitev osemurnika. Ker delavstvu njegovi ' nasprotniki dajo, kakor kažejo izkušnje, samo toliko, kolikor si z močjo svojih strokovnih organizacij izvojuje, pozivamo živo vse delavstvo, da svoje organizacije vedno bolj množi in krepi, da bo moglo vsa nasprotstva, ki se stavijo na pot napredku socl-jahiega razvoja, uspešno prekoračiti. Strokovna internacionala. Kvišku, k solncu, k svobodi! ..Ddonho politiku" zaplenjena. Baš, ko smo spravljali list na pošto, nam je bit dostavljen sledeči dekret: Državno pravdništvo v Mariboru zabranjujc v smislu čl. 19 t. 7 zak. o tisku razširjanje in prodajanje no-vin »Delavska Politika« štev. 35 z dne 1. maja 1929, izhajajoče v Mariboru, ker obsega članek na prvi strani v 4. stolpcu pod naslovom »To je delavec!« dčjanski stan pregre-ška po čl. 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 1. marca 1929 »Služb. Novine« štev. 54/XXIIJ. Zabrana sestoji iz tega, da se zaplenijo tiskani izvodi, (čl. 24 zak. o tisku). Obenem se odreja/ po čl. 24 zak. o tisku, da se zapečati tiskarski stavek, plošče in kamenorezi. Zabrano izvrši kr. policijski ko-misarijat v Mariboru. RAZLOGI: V članku »To je delavec!« v št. 35 »Delavske Politike« z dne 1. maja 1929 na prvi strani v 4. stolpcu se navajajo trditve z namero, da povzročijo nerazpoložen je zoper soci-jalni red v državi. Iznašanje takih navedb v tiskanih opisih je kaznivo po čl. 4. zak. o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 1. marca 1929 »Služb. Nov.« štev. 54/XXIII. V smislu določila t. 7 čl. 19 zak. o tisku je bilo zato zabraniti novine »Delavska Politika«. Državno pravdništvo v Mariboru, dne 29. aprila 1929. Prvi državni pravdnik: Dr. Jančič. Vsa naklada »Delavske Politike« je bila zaplenjena in vsled tega zadnja številka ni izšla. * »Ujedinjeni Železničar« tudi zaplenjen. Z istim odlokom je bil zaplenjen tudi »Ujed. Železničar«. Simbolizem letnih Časov. Štiri letne čase imamo: zimo, pomlad, poletje, jesen. Najlepši letni čas je pomlad. Najlepša doba pomladi in sploh leta, je pa mesec mej. Zlasti v svojem prvem začetku, ko se narava najbujnejše pr obuja v cvetju in zelenju, v novem življenju, v novi mladosti, v novi luči. Stara kakor svet je religija pomladi, odnosno njenega najlepšega meseca. V egipčanskem, v grškem, v rimskem bajeslovju, verah vseh časov, v šegah in riktih vseh narodov najdemo ovekovečeno to lepo tradicijo praznovanja vsake nove pomladi, vsakega novega probujenja narave in ljudi. ‘ Pomlad, to je vstajenje, to je novo življenje, to je sila, to je solnčni žar, to je topla, večno se vračajoča mladost! Pomladi so se klesali v vseh časih najlepši kipi, slikale najlepše slike, pele najlepše pesmi. Od pradavnine do današnjega dne se je ohranil simboličen običaj čaščenja pomladi. V modernem težkem času, ko je življenje talko naporno in tesno in se je pozabilo na toliko sta- rih šeg, namenoma tudi opustilo marsikatero tradicijo iz preteklosti ali pa malikovalstvo, se je morda edino ta lepi, prirodno, življensko in filozofsko pomembni običaj spomladanskega rajanja in čaščenja, ki smo ga prevzeli iz starih časov, ohranil, posplošil, takorekoč še bolj potenciral. Vse se veseli nove pomladi, zlasti letos, pri tej hudi zimi in pri tolikem dežju. ^ Slovenski običaj pomladanskih kresov je pravzaprav poganski običaj vžiganja ognjev pomladi, vstajenju prirode*, ki se vsa na novo okin-ča in oživi*, da sprejme vase z novim, toplim solnčnim žarkom novo seme, ki ga pridni kmet zaseje in ki 'bo v poletju pognalo visoki zlati klas. Vsa vjeta v tej misli je tudi znana latinska pesem o čudiotvomem maku, ki ga zima oklepa, dež moči in veter lomfi, pa se vendar vedino znova požene iz svojih tal, iz svojih korenin, in po kateri je naš slovenski pesnik Oton Zupančič zložil ono lepo svojo pesem: Mak, mak, mak, sredi polja kima; „ mak, mak, mak, rdečo glavO ima. -i Vsi narodi so vedno močno gojili simbolizem letnih časov. Predstavljali in upodabljali so si na svoj način posamezne dobe v letu. Interesantno je, da so se dobro zavedali, da je treba vseh štirih letnih časov, da zemlja obrodi. Tudi zimi so pripisovali koristen pomen, kot čas počitka, v katerem se zemlja ,pod debelo snežno odejo lahko mirno naspi. V zimi so videli potrebno nasprotje poletja, ko rodi intenzivno delujoča zemlja iz sebe klas in sad — hrano človeško. Najlepši je pač simbolizem pomladi in poletja. Pomladi kot dobe prerajanja, presnavljanja, mladosti, sejanja, poletja kot dobo zrelosti in žetve. V tej simboliki letnih časov je pravzaprav vsa filozofija življenja, kolikor jo doslej poznamo. Ostra zima je jamstvo lepe pomladi, lepa pomlad je pa jamstvo plodnega poletja in obilne jeseni. Zato je Virgilij najpriprostejši pesnik antike, ker je v svojih elegičnih pesnitvah tako lepo opisal ta večni proces večno se prenavljajoče narave. Vse se vrača. Zato pozdravljamo tudi vsi mi vsako povrnitev pomladi z občutki najčistejšega veselja, ker pomlad, to je mladost, to je solnčni letni čas. C. J.: Misli Fr. Šukljeta k bodoči ustavi. V zadnji številki »Časa« je Fran Šuklje, bivši dolgoletni državni poslanec in zadnji še živeči deželni glavar kranjski priobčil razpravo o tista vi in upravi. Šuklje je po svoji na-učni spremi in po obilnih izkušnjah, ki jih je pridobil na raznih poljih javnega življenja in državne uprave, gotovo poklican, da nam pove, kako gleda na razvoj našega državnega življenja in da nam razodene pravce, ki naj bi bili po njegovih mislih merodajni za bodočo državno ureditev. V Šukljetovem članku je najti mnogo koristnih idej, opazovanj in izkušenj, ki so vredne vsega vpošte-vanja ali pa ki silijo k razmišljanju. Tako na primer Šdklje dobro povdar-ja pretežno važnost uprave. Glede razdelitve države na pokrajine po njegovih mislih ne morejo 'biti merodajni historični ali etnični (narodnostni) momenti, temveč gospodar-sko-geografski vidiki. Dobro podčrtava idejo, da brez samouprave ni prave svobode in prave demokracije. Zanimivo stališče zavzema Šuklje glede občin. Kdorkoli pri nas govori o komunalni politiki, običajno pričenja v trditvijo, da se naše sel-ske občine premajhne in da jih je treba združiti v večje upravne občine, češ, da se bo šele s tem omogočila prava občinska samouprava. Tudi v prejšnjem kranjskem deželnem zboru so že pred več desetletji sklepali o zakonu, ki je predvideval ustanovitev večjih upravnih občin. Kljub tej komunalno-politični doktrini, ki jo gonijo teoretiki že več kot 50 let, pa moramo konstatirati dejstvo, da se število občin n. pr. na Kranjskem od' časa, ko je stopil sedanji občinski zakon v veljavo, ni zmanjšalo, temveč povečalo. jSamo v par slučajih se je izvedla združitev več občin, toda vedno ob največjem odporu prizadete občine, ki je izgubila svojo samostojnost. Zadnji tale slučaj smo do--živeli lansko leto ob združitvi občine Hotič z Litijo. — Šuklje pa je političen realist in prav pravi, da naj o-stanejb občine kakor so, ker se jim je ljudstvo že privadilo, pač pa naj se jim odvzamejo gotove gospodarske in socijalne naloge, za katere so občine gospodarsko prešibke in naj se prepuste višjim samoupravnim tele-sern, n. pr. sodnim okrajem, ki so po svojem obsegu in po svoji gospodarski strukturi lepo zaokrožene socijalne celote. Kot političen realist se nam razodeva Šuklje tudi s svojim mnenjem o splošni in enaki volilni pravici. Priznava, da on za svojo osebo ni navdušen za splošno in enako volilno pravico, računa pa z dejstvom, da ta pravica že eksistira in da si široke mase te svoje pravice ne bodo z lepa dale iztrgati iz rok. Zahteva torej, naj bi se politični parlament volil na podlaig splošne in enake volilne pravice. Glede ustave pa zavzema stališče, da je vidovdanska ustava v svojem pretiranem radikalizmu ustanovila eno samo parlamentarno zbornico, namreč Narodno skupščino. Po njegovem mnenju ni v celem kulturnem svetu niti ene države, ki bi parlamentarni razvoj prepustila enemu samemu parlamentarnemu telesu. Povsod sta po dve zbornici. Na videz je ta Šukljetova trditev mogoče točna. Če pa gledamo v ustrojstvo sodobnih demokratičnih držav, ne moremo izpregledati, da se težišče državne, zlasti zakonodajne oblasti čimdalje bolj koncentrira v eni zbornici in sicer v spodnji zbornici. Ni se mi treba sklicevati na Anglijo, kjer postaja gornji dom čimdalje bolj samo še historična dekoracija. Poglejmo v bližnjo avstrijsko republiko: formalno ima sicer dvodomni sistem, dejansko pa vrši vso državno oblast »Nationalrat«. »Bundesrat« pa im: samo neznatne prerogative in ne more stvarno ovirati »Nationalrata« v njegovem krefcanju. Vendar Šuklje tu se za naše razmere ne zdi primeren tak dvodomni sistem, to je sistem dveh zbornic z bistveno isto kompetenco. Pač pa smatra za premerno, da se zakonodajno delo razdeli med dve parlamentarni telesi, ki bi drugo od drugega povsem ločeno in neodvisno razpravljali v Svojem delokrogu, ii dve zakonodajni telesi naj bi bili politični parlament in gospodarski parlament. V delokrog političnega parlamenta. naj bi spadaal predvsem zunanja politika, vojska in finančni zakon (državni proračun in računski zaključek s splošno debato o državni upravi). Ves kompleks gospodarskih stvari pa naj bi pripadal gospodarskemu parlamentu. To Šukljetovo idejo, da naj bi se zakonodaja razklala na dva drug od drugega poyseni neodvisna dela, smatram za absolutno napačno. Nikdar v zgodovini in nikjer na svetu še ni bilo take državne ureditve, Šuklje je političen realist, tukaj se je pa spustil v oblake golih umskih spekula^ cij. Ni države, v kateri bi se bil tak sistem že preiskusil. To bi bil za našo državo prenevaren eksperiment. Taka razdelitev zakonodaje se mi zdi tudi čisto nemogoča. Ni politike brez gospodarstva, ni gospodarstva brez politike. Sploh je politika sinteza vsega narodnega gospodarskega in kulturnega življenja. Sodobna zunanja politika ni več prazna1 diplomacija, temveč je izrazito gospodarsko delo. Vojaške stvari ne obstoje samo iz službenega reglementa in rekrutnega- kontingenta. Vojni sistem se v sodobnih državah globoko zajeda v celo narodno gospodarstvo (železnice, občila, težka in kemična industrija itd). In celo finančni za-zakon! Na primer zaščitna carina, ki zamore odločilno vplivati na. razvoj lndutsiije ali agrikulture. O vseh stvareh naj bi odločal politični parlament. Kaj bi sploh ostalo gospoda-skemu parlamentu? Sploh bi se zakonodajna kompetenca obeh zbornic, kakor si jih zamisli Šuklje, ne dala točno ogranieiti. Neizogibni bi bili neprestani težki kompetenčni konflikti med dvema — suverenima zbornicama. Razen tega ima moderna država važne svojstvene naloge, ki niso niti čisto politične, niti čisto gospodarske. Na primer kulturne stvari, interkonfesijonalne zadeve, kazensko pravo itd. Katera zborniea naj bi o teh in podobnih stvareh odločala? Mislimo, da je zoper Šukljetovo zamisel dovolj načelnih in pravaoteh-ničnih pomislekov. Zanimivo je, da so se podobne ideje rodile tudi že v drugih glavah. Isto misel je sprožil tudi profesor zagrebške trgovske visoke Šole dr. Ivšič v predavanju, ki ga je imel začetkom letošnjega marca v zagrebškem pravniškem društvu. Ustanovitev dveh sporednih zbornic je predlagala tudi SLS v svojem ustavnem načrtu, ki ga je predložila ustavotvorni skupščini, iSkušnja uči, da krive ideje pogosto kaj hitro najdejo pot med ljudstvo, zlasti v neuravnoteženih časih. Potrebno je torej, da se pravočasno in odločno od njih ogradimo. Franjo Aleš (Klagenfurt): Slovenska narodna manjšina v Avstriji. Ljubljanski listi prinašajo od časa do časa »žalostne konstatacije« o kulturnem zatirani« *n raznarodovanju slovenske narodne manjšine v Avstriji, ki je pred1 vsem pomembna še na Koroškem, v spodnjem in vzhodnem delu, to je v Rožni dolini in okolici Velikovca (Volkermiarkt). Te vesti pa so ne le samo tenidieaicijozne, nego tudi več ali manj neresnične in brez prave podlage. V resnici je položaj čisto drugačen in o kakšnem kulturno-narodneim suženjstvu in zatiranju ni prav nobenega sledu. Po plebiscitu, dne 10, okt, 1920. leta, ki je nesrečno izjradel za Jugoslavijo, se narodnostni prestiž ni dosti iz pr e menil. So sem pa tja slučaji, kjer so se Slovenca, v Avstriji opredelili kot Nemci, Lotda mi vemo, da taki slučaji niso edinstveni v zgodovini narodnih manjšin. Za narodno asimilacijo je najbolj dovzetna inteligenca in to vecfc Slovenci prav dobro tudi v Jugoslaviji. Spomniti se je treba samo na čase ibivše Avstro-Ogrske, ko je slovenska inteligenca nemšku-tarilal Kmet lin delavec pa ostaneta večinoma zvesta svojemu materinemu jeziku. Na Koroškem veljajo* v tem oziru prav isti zakoni in zato se ni čuditi, da vsaj tu, toda samo tu more im najti znakov nacijonal-nega propadanja Slovencev v Avstriji. Da pogledamo s očija 1 no strukturo Slovencev na Koroškem, vidisno-, da nam daje to-le sliko: Nad polovico prebivalstva je revnega kmetskega stanu, Le mal od®totek je srednjih, bogatih pa v splošnem ni. Eno četrtino tvori industrijski proletariat. Iti prihaja iz kmetov v mesta in se preživlja po' provinci-jatnih industrijskih centrih spodnjega An južn o - v zho d nega dela Koroške, a ostali odstotek tvorijo mali obrtniki in takozvana »narodno-zavedna* inteligenca, to je par študentov iz Dunaja, kaplanov in- svobodnih poklicev. Slovenci kot organizirana narodna manjšina v Avstriji ne pomenijo v političnem oziru nič; pr tl", ta>ko pa je trtaba podčrtati, da dve tretjini koroških Slovencev tudi ne stremi v svojih političnih idealih za dosego takega priznanja od strani Nemcev, _ Kajti manjšina se je popolnoma opredelila- po svoji politični zrelosti in se priključila anim splošnim strankam, ki streme po svojih programi ih in političnih bojih za uresničenje svojih izrazitih,, bodisi stanovskih odn. raz- - rednih zahtev. Razumljivo je in čisto samio ob sebi umevno, da deli prebivalstvo skoraj vsake evropske države, kjer je še demokracija, svoja mnenja in nazore v političnih strankah. Tako tudi v Avstriji. Avstrijska socialna demokracija ima v narodnostnem programu čisto druigo načelo ‘kot na primer avstrijski Velenemci, Prav taiko pa je narodnostna taktika Velenemcev do koroških Slovencev povsem različna od one socija!-nih demokratov. Socijalma demokracija Avstrije je bila prva, ki je aa merodajnih mestih imela sknb za potrebe in zahteve Slovencev! Jasno pa tudi mora biti, da je fašističen element v Avstriji zopet drugače orijentiran napram narodnostnim težnjam Slovencev, saj je vendar znano, dia so fašisti v tem oziru vse drugo kot tolerantni. Politična opredelitev slovensko govorečega prebivalstva Koroške ije torej ta-le: Okoli 40% Slovencev pripada arvstrijski socijalni demokraciji in se z njo ibori za izboljšanje svojih gospodarsko-socija.lnih 'pogojev. Približno 30% pripada, slovenski gospodarski stranki (Hospitantje krščanskih socijalcev), -»stali odstotek pa pripada delno avstrijskim Eašistom, koroškemu Landbundiu, celo avstrijskim komunistom, ali pa so še nadalje ostali politično indiferentni. V slovenskem jeziku izhia>ja> le en časopis. To je »Koroški Slovenec«. List ima poleg nacijonalno-soviniistične-ga tiuidS; izrecno odkrit katoliško klerikalni značaj ter je obenem tudi glasilo slovenske gospodarske stranke, Socijalna demokracija na Koroškem’ polaga na slovenske delavce in kmete izredno veliko važnost. Vsled tega si je pridobila med slovensko govorečim prebivalstvom velik ugled. Pripomogla pa je tudi, da se je sprejel za Slovence znani zakon o kulturni avtonomiji. Zato je lahko ponosna, da ji slovensko govoreči delavec in kmet zaupata v boju za razredne interese delovnega ljudstva. Kot razredno glasilo se bori »Karntner Volksblatt« (Koroški ljudski list) kot glasilo koroške socijalne demokracije budi za interese slovenskih delavcev, ki se v razrednih — in to je najvažnejših — vprašanjih istovetijo z nemškimi. So prav tako enakovredni sodrugi in hojevni tovariši, ki imajo važne funkcije v gibanju. Kot razredna in kulturna institucija delavstva pa polaga Delavska zbornica za Koroško v Celovcu, tudi za naše delavce veliko pažnjo. Tajnik Koroške Delavske zbornice, sodr. Ne-vvole, je v sporazumu in na predlog tajnika' Ljubljanske Delavske zbornice, sodr. Ura-feika in šefa kulturno-prosvetnega odseka Del. zbornice v Ljubljani s. Štitikelja, ustanovil za slovenske delavce v Avstriji prav lepe knjižnice. Take knjižnice s slovenskimi knjigami so- doslej ustanovljene že v Borovljah, Železni kaplji in v Bistrici v Rožu. Kakor so netočni glasovi o politično-gospodarskem zatiranju in preganjanju Slovencev, tako so netočni tudi glasovi o kulturnem zapostavljanju. Za Slovence velja kulturna avtonomija in morejo v šolskem odn, splošno izobraževalnem delu v slovenskem jeziku .ustanoviti kar hočejo. Toda to Bratko Kreft: Človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih duš. 106 Začetnica je bila, a talentirana, pa je morala igrati bolj epizodne in stare vloge. Prijavna je bila z njim in mu obljubila, da bo dramo prebrala in čez par dni mu bo javila svojo odločitev. »Gospodična, ne pustite me na cedilu. Prav lepo vas prosim. Vse že imam, samo igralke še nimam . . .« »Mislim, da bom. Rada se družim s študenti, saj sem še nedavno bila sama . . .« Tri dni potem pa mu prinese gledališki sluga rokopis »Nemoči« s pismom, kjer mu igralka javlja, da je zbolela. Leo se je podrobno pozanimal za njeno bolezen pri gledališkem slugi, 'ki pa mu je dejal kar naravnost: »Na živcih je bolana. Vse igralke so histerične. Jaz jih že poznam. Sem že dvajset let pri teatru. Zwanzig Jahre! Ich war auch unter Oesterreich beim Theater. Hab’ schion viel durchgemacht. Schauspielerinnen, das ist ein ganz besonderes Kapitel in der Weltgescbichte. Hab' die Ehre . . .« Leo se mu je zahvalil in zadnje besede, kakor jih je sprejel kot šaljivo opombo, so bile v tem trenutku zanj grenko resnične. Deset dni še — igralke pa nima. Moj bog, kaj bo . . . Toda na koncu igralkinega pisma je bil majhen nasvet . . . »'Obrnite se mogoče na gospodično Romanovo. Ona bi bila za to vlogo kot nalašič in mislim, da bi jo tudi prevzela . . .« Goispodiona Komanova je bila njegovo poslednje upanje. Ves pogum, ki M je preostal, je zbral, in se napotil v gledališče. Naj bo kakor hoče ... Če bo, bo, če ne, ne . ... Samozavestnih korakov je šel na oder, kjer je bila vaja. Vprašal je inšpicijenta po gospodični Koma-novi. Povedal je, da ima nastop. Naj malo počaka. Gospodična Komanova je bila drugo leto pri gledališču in je igrala ljubimke. Po kritiki sodeč ni imela posebnega uspeha, Tudi Leo se je spominjal njenega nastopa v »Jesenskih goslih«. Pretežka se mu je zdela. Ni še 'bilo ravnovesja nad obliko in vsebino. »Gospodična Komanova, nek gospod vas čaka . . .« ji je tpošepnil inšpicijent ter ji pokazal mladega Vuka, ki je držal v roki prepis svoje drame. »Dovolite, gospodična! Leo Vuk, maturant. Prišel sem z majhno prošnjo k Vam. V Narodnem gledališču nameravamo prirediti 3- marca umetniško dramo v korist Dijaškega podpornega društva, Radi bi vprizorili kratko enodejanko iz študentovskega življenja »Nemoč«, pa nimam igralke, ki hi dobro rešila to vlogo. Vi bi bili kot nalašč. Poznam Vas po vaših zadnjih nastopih in prav hvaležen bi vam bil, če bi prevzeli vlogo Gospodi- nje . . .« .« Ali mislite, da bi bila zame »Gospodična, o tem ni treba izgubljati besedi.« Končnega odgovora vam ne morem dati, ker drame ne poznam.« »Vloga je sicer težka, a hvaležna. Mlada, strastna gospodinja zapeljuje svoje študente . . .« »O, o, ali mislite, da bom jaz to znala?« Leo ji je izročil rokopis. »Gospodična, vi ste- moja poslednja- nada. Odkrito povedano, saj bi poiskal še koga drugega, toda želim si predvsem vas. Ako me vi pustite na cedilu, onemogočite akademijo. Prosim vas, res, -prav lepo vas prosim, da kar brez obotavljanja prevzamete. Jutri popoldne ob dveh se snidemo v mali sobi Narodnega doma . . .« Leo je poklical iz preteklosti svoje kavalirske zmožnosti in sugestivno govoril gospodični, da ie po njegovem odhodu začela takoj prebirati rokopis. Drugi dan_ so jo čakali že pred dvemi. Nekoliko se je zakasnila. Leo je predstavil Mirka in Frančeka, ko je gospodična posegla, vmes: , »Olprostite, gospod Vuk, ampak te vloge ne morem prevzeti . . .« Leo je prebledel, »Zakaj ne?« »Pretežka je zame.« »Oprostite, vi podcenjujete samo sebe. Nikakor. Vlogo boste rešili gotovo dobro.« Govoril je, kot so mu v razburjenosti tekle 'besede. Ko jo je prepričal, da bo prav gotovo vlogi kos, je prišla s prvo stranjo na dan. »Da vam povem odkrito: bojim se je. Kaj bodo rekli ljudje? Gospodinja je tako strastna, zapeljiva ... ne leži mi. Nerodno mi je . , .« »Za božjo voljo, gospodična! Igralka ste, pa imate take predsodke. Nikar se ne sramujte. Vlogi ste kos in rečem vam, da jo bosite še vzljubili. Poskusiva drugi prizor . . .« Leo se je zanašal edino še na sugestivnost svoje režije. V naglici je razpostavil stole, nakazal sceno in poskusila sta enkrat, dvakrat . . . »No, gospodična, saj bo . . .« KNJIGA NAM JE NAJBOLJŠA 50 D RUŽIČA UČITELJICA IN VODITELJICA Vojno splini moro osfotl! Nemški predlog, da se naj prepove \ vojna s strupenimi plini, je bil odklo- j njen. Na seji od 24, aprila pripravljalne razorožitvene komisije je bil predlog Nemčije, po katerem bi se naj v vojni metanje strupeno-plinskih, ognjenih ter eksplodivnih granat iz zraka prepovedalo ter preskrbelo za varstvo civilnega prebivalstva proti zračnim napadom, Ta predlog je bil od strani zastopnikov raznih vojaških držav z različnimi argumenti pobijam ter končno odklonjen. Za predlog so glasovali samo delegati Nemčije, Rusije, Kitajske, Švedske ter Holandske. Da je razorožitvena komisija in bo toliko časa čisto navadna komedija, dokler ne bodo države zastopane po delegatih delavstva, je gotovo. Čulkovsiki: Komur se dopade .. Komur se dopade naj si glavo razbije, naj ga kanonade polt kurja oblije; samo o kulturi naj ne govori, in preroka na križu naj ne sramoti! : Nace Mihevc: Prekucuhi. Prvi majski shod je ljubljansko j meščanstvo spravil v vidno zadrugo. Že teden dni pred shodom so presenečeni zadrževali sapo ter drug drugemu šušljali na ušesa in se izpraševali, kaj misliš, kaj bo. E, kaj, s Švico imajo zvezo, od tam dobivajo bombe in prvega maja hočejo poizkusiti I akcijo. Tako in slične razgovore si kar povprek slišal po vseh takozva- j nih boljših lokalih. Strah je ljubljan- i skim meščanom tako zlezel v kosti, j da je na dlan pred prvim majem in prvega maja cele trope družin bežalo na Ježico, Črnuče in v druge kraje na kmetih. To je bil menda turi prvi poizkus Ljubljančanov v turi-stiki in zletih na kmete, ker se je ta šport med njimi razvil šele po tej dobi. Tudi deželni predsednik baron Winkler je skrbel vzorno, da Ljubljane ne zadela preteča nevarnost. V ta namen je izposloval pri vojaški komandi, da je vojaško poveljstvo dalo bataljon kranjskih »Janezov« v vojni opremi v varstvo strahopet- ; nih Ljubljančanov, Bataljon je 'bil po- j stavljen na dvorišče Kauškoue hiše ! na Dunajski cesti (sedaj trgovina Schneider & Verovšek); delavski . shod prvega maja oa se je vršil na- j sproti v restavraciji »Evropa«, sedaj kavarpa »Evropa«. Bataljon je stal na straži od ranega jutra pa do pozne noči ter je dobil ta dan kot vojno doklado vsak vojak po en zavoj 'ariBDjpjjj ui}s ui Bjpqo} Prostori v restavraciji »Evropa« so bili že pred deveto uro zasedeni. Na shod je prišlo okoli 200 delavcev, ki so praznovali prvi maj, drugi pa* so bili radovedneži in špijoni. Na lepem shodu je govoril sodrug Volk. Sodrug Volk je bil velik človek, nosil je črno brado ter je imel jako prikupljiv močan glas. Iskreno je s. Volk pozdravil zborovalce in pričel govoriti nekako ta-ko-le: »Čudim se, ko nas je tako malo, pa nas straži bataljon vojakov. Ničesar se nam ne more zgoditi, ker smo tako zavarovani. Kaj hočemo pravzaprav mi? Hočemo en praznik za delavce v lefii, ki danes nimajo nobenega praznika. Tisti pa, ki imajo na leto 365 praznikov, so pa. proti temu.« Tedaj zakriči nekdo pri vratih: »Papež in nihče drugi nima pravice zapovedati praznike!« Medklicu je pritrjevalo kakih dvajset ljudi, drugi pa so ostali povsem mirni. Po pomirjenju je s. Volk nadaljeval svoj govor. Pojasnil je sklep socialistične internacijonale v Parizu z dne 30. in 31. decembra 1889 ter nato govoril o potrebi osemurnega delavnika in pokazal zlasti na razmere v Ljubljani, kjer so delavci delali samo po tovarnah 12 ur, po obrtih pa po 14 do 16 ur na dan. Mnogo delavnic v Ljubljani pa sploh ni poznalo opoldanskega odmora, razen obeda. Toda s. Volk je imel za vsakogar prvega maja, so mu delavci živahno pritrjevali, dočim je onih dvajset razgrajačev vedno delalo medklice, češ, da hoče biti več kot sveti oče papež in preko njega postavljati praznike. Toka s. Volk je imel za vsakogar takoj pripravljen odgovor in se v svojih izvajanjih ni dal motiti. Tako je nekdo zaklical govorniku »preku-cuh«. S. Volk mu je promptno odgovoril, da smo prekucuhi, ker hočemo današnje družabne razmere izboljšati in ustvariti iz njih pravične razmere, da bi imel v njih tudi tisti svoje pravice, ki vse stvarja, kar vidite in ta je delavec. S. Volk je govoril nad eno uro in napravil na poslušalce globok utisk. Po shodu se zborovalci nikakor niso hoteli raziti. Nastalo je med resnimi delavci in onimi ljudmi, ki so prišli na shod po inicijativi ljubljanskih cerkvenih krogov, prerekanje. V prepiru je šlo samo za to, da praznikov ne sme nihče drugi zapovedb-vati kakor sam papež. Ljubljanske inteligence takrat ni bilo med delavstvom; edini dr. Jakobi', ljubljanski zobozdravnik, se je iavno pokazal, da ie socijalist. Jako-^7 kil rojen Poljak in ljubljansko meščanstvo mu je jako zamerilo, da se je mešal med delavce. Nekoč so mu rekli, da, če ga ni sram hoditi med delavce, potem bi ga tudi ne smelo biti sram, gnati svinjo po mestu, kakor jo goni kmet. Dr, Jakoby jim je odgovoril: »Tudi tega se ne sramujem. Če kdo plača 100 goldinarjev za mestne ubožce, storim tudi to, da dokažem, da me delavca in kmeta ni sram.« Stava je bil sklenjena in Jakobv je gnal svinjo na vrvici od Mestnega trga do Ferlinea( sedaj restavracija Košak) ob belem: dnevu. Ljubljanski meščani so pai najeli tolpo dečkov, da, so Jakobya zasmehovali ali Jakobya to ni motilo, ker je hotel dokazati, kaka plitkost vlada med ljubljanskim meščanstvom glede poznanja modernih svetovnih na-ziranj. Prvo praznovanje delavskega praznika je torej poteklo vobče mirno. Nobena bomba ni eksplodirala, dasi so bili Ljubljančan prepričani, da jih dobivamo iz Švice. Res pa je, da smo takrat dobivali iz Švice v zavojih socijalistične knjige in časopise. Po tem prvem maju se je pričel tudi med Slovenci širiti socijalizem. Celja, ki ga je označil s. Volk v svojem govoru, še nismo dosegli; a mnogo smo vendar napredovali, marsikaj si priborili z vztrajnim bojem za delavske pravice. In prav po vojni je pričel velik kapitalizem mogočno dvigati svojo glavo, zavedajoč se, da moč delavskih organizacij narašča in da zahtevajo več pravic za delavstvo. Delavstvo pa mora na trnjevi poti hoditi praktično pot in gojiti zlasti svojo solidarnost. Ljubljančani, ki so prvega maja in že prejšnji dan pobegnili iz Ljubljane, so se pozno zvečer po raznih postranskih potih vračali v mesto. V srcih jim je zarajalo, ko so našli svoje postelje neoplenjene, hiše in cerkve neoskrunjene, po mestu pa tisto mirnost in zaspanost, ki je Ljubljani že prirojena. skoro ni potreba, kaiti v šolskem oziru, imajo Slovenci svobodo. Knjiga di\ V. Paschingerja Laadcs-kunde von Karaten«, Klagcmfitrt 1923, navaja tozadevno tole statistiko: Od osnovnih šol na Koroškem je skoraj 25% onih, kjer se vrši elementarni pouk v slovenskem jeziku. Vseh šol je 366, od: teh torej 85 (pet in osemdeset) utrakvističndh, to je takih, kjer se poučuje najprej v slovenskem jeziku, pozneje pa v slovenščini in nemščini! Kot znano, ,je bilo oddanih leta 1920 za Jugoslavijo v coni A 15.279 glasov, Slovencev na Koroškem: je po uradni cenitvi okoli 87.000, a število: celokupnega prebivalstva z dne 31. decembra 1928 je 389.931. Ako primerjamo te številke s številkami osnovnih šol, tedaj smo si popolnoma na jasnem. Končno moram podčrtati še nekaj in1 to je: V koroških srednjih šolah se poučuje tudi slovenščino! Da reasumiram: slovenski del Korošcev je s tem položajem zadovoljen, vsaj mnogo bolj zadovoljen, kot so morda Slovenci v fašistični Italiji Boj, kateremu se je slovenski element v glavnem pridružil, je 'borba pro-letarifata proti buržuazijš, KlerikaMziran šo-vimstičnio-nacijonalni delec postaja šibkejši in neznatnejši, ker je izgubil pravico' do obstoja, kajti še pred' plebiscitom, je večina naših delavcev in 'kmetov obsodila* tako borbo, kakršno še danes vodita dr. Petek in župnik Starec v imenu slov. gospodarske stranke v Avstriji. Te ugotovitve pa moram povdariti zato, da bodo naši delavci videli, kako pojmujejo nacijonalna in razredna vprašanja rojaki v avstrijski republiki. Stanje naše socialne politike. Po 6. jainuarju se je dvignila Ijuta kampanja delodajalcev proti že obstoječi socifalni zakonodaji, češ, da je premoderna, da ne odgovarja dejanski potrebi, vsled česar da je škodljiva gospodarstvu. Ako pa upoštevamo resnično stanje, pridemo do nasprotnih zaključkov. Na socijalni politiki je zainteresiranih* v celi državi približno 2 milijona oseb. To znači, da je delavsko zaščitno in zavarovalno pravo živ-ljensko vprašanje velikega dela državljanov naše države. Kakšen pa je pravzaprav položaj v tem pogledu? Naša socijalna politika odseva predvsem iz treh zakonov: Zakona o inšpekciji dela, zakona o zavarovanju delavcev in zakona o zaščiti delavcev. Zakon o zaščiti delavcev pomeni deloma unifikacijo v raznih delih države že obstoječih zakonov in uredb, deloma pa tudi nove odredbe. Glavna določila so: 1. Delovni čas, kateri znaša v industriji normalno 8 ur, izjemoma od 9—10 ur. V obrti od 8 do 10 ur, izjemoma 12 ur. Te odredbe pa niso prišle do popolne veljave, ker ni bil izdan tozadevni pravilnik, dasi je bilo predvideno, da bo izšel tekom 6 mesecev, ko stopi zakon v veljavo. Ko je pa izšla uredba o odpiamju in zapiranju trgovin, so dvignili delodajalci, v prvi vrsti obrtniki, tak vihar, da so dosegli v obrti 9- in lOurni delovni čas. 2, Zaščita žen in otrok. Nočno delo je zabranjeno ženam brez razlike starosti in mladoletnim do 18. leta. Tudi to določilo se ne izvaja, kakor predpisuje zakon, ker ni na razpolago dovolj nadzornih organov. 3. Prepoved nočnega dela v pekarijah v praksi tudi še ni uveljavljena. 4. Zaščita mater in dece. V podjetjih preko 100 delavcev in če je v podjetju zaposlenih vsaj 25 delavk z malimi otroci, bi morala biti ustanovljena na račun podjetij posebna dečja zavetišča. Istotako bi moral biti dovoljen materam potreben odmor za dojenje otrok. Ta določila so v splošnem le na papirju. 5. Higijenski pogoji za delo. V smislu tega zakona bi morali biti vsi obrati urejeni tako, da ne bi bilo ogroženo zdravje delavcev. Vsako zboljšanje v tem smislu je bilo skoraj večji del preprečeno z izgovorom na gospodarsko krizo. 6. Obratni zaupniki. Obratni zaupniki naj bi bili Sodrug in sodružica, čitatelj in čitateljica »Delavske Politike«? Ali ste 2e člani »Cankarjeve družbe«? Ali ste Čekovne položnice, ki ste Jih prejeli z manifestom vred, že Izpolnili in odposlali članarino 20 dinarjev? Ako še niste, pošljite takoj ta znesek, da postanete Člani! Še ste zgubili položnico, kupite jo pri pošti za 25 para, številka Cek. računa »Cankarjeve družbe« je 13.703. Vsak Cltatelj in naroCnik, vsaka Citateljica in naroč-nica mora biti član »Cankarjeve družbe«. To zahteva naš proletarski ponos in naša zavednost. Živela »Cankarjeva družba«! Vsaka delavska družina mora biti včlanjena v mCANKARJEVI družbi'! Delavska akademija mariborskih delavskih kulturnih društev st vrši v soboto, dne 4. maja t. 1., v dvorani »Union« (Ootz). Vstopnice se dobe v predprodaji v administraciji »Volksstlmme«, \ Konzumnem društvu in pri delavskifi zaupnikih. — Sodrugi, sodružice! Posetite vsi do zadnjega to prireditev! zastopniki delavstva ter posredovalci med delavci in delodajalci. V ta namen bi jim moralia biti zasigurana posebna zaščita. Najnovejši pravilnik ne nudi te zaščite. 7. Svoboda delavskega združevanja. Formalno obstoja taka svoboda, dejansko pa ne. Koliko zavednih delavcev-strokovni-čarjev je že izgubilo delo samo radi tega, ker so propagirali strokovne organizacije. 8« Posredovanje dela. Zakon je predpisal snovanje borz dela, ki naj bi organizirale tako posredovanje ter podeljevanje podpor brezposelnim. Tudi ta ustanova ni izvršena tako, da bi odgovarjala svojemu namenu. Zakon o inšpekciji dela. Inšpekcija dela bi morala nadzorovati, če se izvršujejo določila zakona o zaščiti delavcev. Ta naloga bi se mogla doseči lis, ako bi razpolagale z zadostnimi sredstvi in z zadostnim izvršilnim osobjem. Tega pa ni bilo in še ni. ,Statistika dosedanjega dela inšpekcij dokazuje, da so mogle inšpekcije dela izvrševati komaj deseti del od v zakonu predpisanega dela. Zakon o zavarovanju delavcev. Ta zakon predvideva zavarovanje za slučaj bolezni, onemoglosti, starosti in smrti ter za slučaj nezgode. Glavna napaka je v tem, da se je zavarovanje razkosalo. Prometna podjetja imajo svojo blagajno. Rudarsko zavarovanje je istotako izvedeno posebej. Poljedelske delavce se je za enkrat izvzelo od zavarovanja, izvesti bi se pa moralo do konca junija 1923. Zakon pa v tem pogledu ni proveden še do danesi Zavarovanje za slučaj onemoglosti, starosti in smrti bi moralo stopiti v veljavo do 1. julija 1925. Toda s finančnim zakonom je bilo odgodeno do nadaljnega. Ko se je vpeljalo splošno zavarovanje, je obljubila država subvencijo letno 2 milijona, da bi se mogle premagati velike začetne zapreke. Te subvencije pa nikoli ni bilo. V posameznih letih je dala država te-le subvencije: Leta 1922 _ 1923 1,880.000 1924 360.000 1925 360.000 1926 500.000 1927 130.00 1928 50.000 1929 Pa še te subvencije so se porabile večji del za državno nadzorstvo. Poleg tega so bili prevaljeni vsi izdatki za lečenje delavcev na nalezljivih boleznih v breme zavarovanja, dočim imajo vsi ostali državljani — tudi premožni — pravico do brezplačnega zdravljenja. Taka je resnična slika obstoječe socijalne zakonodaje. Radi tega je skrajno nepoznanje razmer ali pa neodpustljiva površnost, ako se trdi, da je socijalna zakonodaja pre-moderna in da je v preveliko breme narodnemu gospodarstvu. Dejansko je večji del na papirju in delavstvo bo maralo prestati še veliko težkih in mogočnih bojev, da bo doseglo tako socijalno zakonodajo, ki bo odgovarjala njegovim življenskim interesom. Član „Cankarjeve družbe" bo vsak organizirani sodrug in sodružica. Zaupniki, ki ste dobili bloke, ali jih imate ie izpolnjene? Pišite po druge. — Cankarjev spomenik postavimo velik — zato bodite vsi (lani. DELAVCI! ■ELAVKE! POMNITE, DA PRIREDI konsumn^druStvo žTa slovenijo v MAJU SVOJ DELEŽNI MESEC VAŠA DOLŽNOST JE, DA SODELUJETE! Čulkovski: Črna beda. Črna beda, bleda smrt, ta je naš vsakdanji gost; prazen je naš krušni prt, mesto kruha nam je post. 'K * Oče v rovu je zasut, mati kašlja, pljuje kri, hišni gospodar pai krut jo na cesto ven podi. K V . 'l-šh V tugi žena roke vije: Kje pravica je, ti, bog?! Deca ipa za kruhom vpije, mesto kruha ji je jok. 1 Črna beda, bleda smrt, Kaj se plaziš okrog koč? Glej tam dVorec, krasen vrt, boljši plen je tam mogoč. Čulkovski; , Veliki glasniki pravice in miru o*vojni. Ne ubijaj! Jezu« Nazaretski. Vojna in krščanstvo sta dva nezdružljiva pojma! L. N. Tolstoj. Človeštvo je pircrteleto, ako je obsojeno, da večno ubija zato, dla bi dalo dokaz o svoji hrabrosti. Hrabrost ni v tem, da s« vzdržuje nad svetom mračen tim strašen oblak vojne, pri katerem se vedno tolažimo, da se ibo njegova ploha vsula na ■druge. Žan Žores. Rešite nas in naše otroke pred smrtjo giadu, ik>i iiiam grotzi,' 6e bo šlo tako naprej; rešite civilizacijo in njene pridobitve, ki so nam jih v našem imenu pridobili učeni možje razuma; rešite svet, da ne pade nazaj v barbarstvo, rop in grozo! Hodgson Pratt v pismu Berti Su.ttnerjevi. Čloiveštvo, razkosano po svetovni vojni, stoji na pragu še bolj peklenske vojne, ka bo milijone mladih ljudi in vse upe na boljšo ibodočnost nepovratno uničila. Če *e ne bodo žene s svojimi poslednjimi silaani 'borile ■proti ieimu valu uničenjai, potem naj pride kri njih sinov čez njihove glavel One bodo sokrive morjenja, če ne bodo pokazale volje, da ga preprečijo. Ni oproščenja onim ženam, ki bodo mirno gledale, čakale, resignirane in utrujene, spričo tega največ je gia zločina sveta! Romain Rollamd. Ljudje p«č niso imeli niti pojma o tem, kar je pozneje prišlo. Pravzaprav najbolj pametni so bili še reveži in priprocti ljudje; . oni so takoj smatrali vojno za veliko ne- ■ srečo, medtem ko takozvani boljši krogi od samega veselja niso vedeli, kaj bi, čeprav ■ 'bi si ravno oni' morali 'biti o posledicah najbolj na jasnem. E. M. Remarque. | Danes krožijo letala ikakoir jastrebi nad j evropskimi velemesti. Civilno prebivalstvo : nima niti pojma, kalko učinkujejo modeme ! bombe. Jaz, kot poznavalec vojne, zato «ku-, šam, da bi dopovedal ljudem potrebo mirnega sožitja narodov. Če se ljudstvo ne ho spametovalo, 'bosta kontinentalna Evropa in Anglija pri prvi priliki občutili na aebi nesrečo, ki bo stokrat hujša, kakor japonski potres. Angleški general Jan Hamilton. Bil sem vzgojen kot navdušen 'militarist, da ne rečem nacijonalist ih sem leta 1865. vstopil v armado. V vojni leta 1870; sem bil dvakrat ranjen in naslednjih 40 let sem sovražil Nemce in navdušeno pripravljal re-vanžno vojno. Danes, s svojim 77. letom življenja, sem brezpogojni pacifist, odkrit internacij onalist in pristaš namško-francoske-ga sporazuma. Vojna 1914—1918 mi .je pokazala, kaka velika zmota je, smatrati vojno za neizbežno zlo in za edini način reševati mednarodne spore. Sedaj spoznam, da se vojne več ne izplačajo, one ne osigurajo miru, temveč povzročijo le nemoralo in odpirajo na stežaj vrata politični reakciji. Zmaga ni več nagrada za hrabrost in navdušenje za dobiro stvar, temveč samo delni rezultat premoči v tehničnih pomožnih sredstvih, na drugi ■strani pa posledica prisilnih razmer, tako da ima kriva država ravno toliko izgledov na zmago, kalkor nedolžna. Vojna ni samo uničujoča, barbarska in nečloveška metoda, poravnavati mednarodne spore, temveč je to tudi najbolj neumen način, ki se mora x res pametno in učinkovito metodo nadomestiti. Franc, general Perc,in, biv. čl. višj. voj. sveta. Poskus, vojno nravstveno opravičiti, se rad poslužuje formule: »Dokler ni greh s sveta odpravljen, tako dolgo se tudi vojna ne da odpraviti.« Če to brihtno dokazovanje do konca razmišljamo, pridemo do čudnih zaključkov. Če se smatra stremljenje za odpravo vojn za brezuspešno, zato ker je ■vojna posledica greha, potem bi morali tudi prenehati z borbo proti pijančevanju, nenravnosti, tatvini in ropu. Potem bi bilo vse stremljenje, človeško družbo zboljšati in poplemeniti, bez koristi, in cerkev sama bi izgubila svojo eksistenčno pravico. Najhujše pri celi stvari pa je, da se nismo od bridkih vojnih izkušenj pnav ničesar naučili in da ni na naših šolah in univerzah v tem pogledu ničesar 'bolje, pač pa v mnogem še hujše 'kot pred vojno. Nemški generalmajor Schoenaich. II SUHOR je zaradi svojega izvrstnega okusa ter velike vsebine redilnih snovi postal potreben celemu ljudstvu. Če hočete dobiti pravo kvaliteto, zahtevajte povsod samo ROBAUSOI! SUHOR v originalnem zavoju ter z orig. zapečatnimi znamkami. — Te znamke jamčijo ža kvaliteto. — Dobi se povsod! Dnevne novice. Dijaške demonstracije v Sofiji. Ko je zvedelo dijaštvo za prepoved proslave 1. maja, se je zbralo 500 akademikov pred univerzo k protestnemu zborovanju. Policiji se je v zadnjem trenutku posrečilo aretirati 60 dijakov. Posvetovalni odbor finančnega ministrstva. Kralj je podpisal ukaz o imenovanju posvetovalnega odbora 'pri računovodstvu finančnega ministrstva. To je nova ustanova, ki se uvaja v svrho poenostavljenja uprave računovodstva ter zboljšanja! poslovanja zlasti pri ocenjevanju državnih nabavk. Novi posvetovalni odbor tvorijo: Kot predsednik kasacij-ski sodnik Anastazij Predano vič ter enajst članov, sami profesorji, sodniki ali direktorji ter zastopniki trgovskih in industrijskih zbornic. Delavske zbornice niso zastopane. Volitve na Danskem so, kakor smo že predvidevali, končale z veliko zmago socijalnih demokratov. Od 53 poslancev so poskočili na 61, konservativci so izgubili 5 mandatov, komunisti pa niso bili niti enega. Vladna kriza v Avstriji. Kakor smo že poročali, je dr. Ender odložil kandidaturo za zveznega kanclerja. Nato so ponudili kandidaturo profesorju Mittelbergerju, iki pa je tudi odklonil. Sedaj so si izbrali krščan-sko-socijalnega poslanca dr. Streno-witza, ki naj bi poleg zveznega kanclerstva vodil tudi zunanje ministrstvo. Praski parlament ie izdelal zakon, po katerem češka žandarmeri-ja v bodoče ne 'bo več del armade in ne podleži vojni oblasti, ampak bo imela lastno vodstvo. S tem dbbe žandarji tudi volilno pravico nazaj. Tudi v Romuniji dviga fašizem glavo. Častniki baje pripravljajo vojaško diktaturo. Na čelu vojaške vlade bi naj stal kakšen član dinastije. List »Adeverul« je objavil zanimiva odkritja o akcijah vojaških krogov za izvedbo državnega prevrata ter uvedbo vojaške diktature. Na čelu diktature bi naj stal nek član kraljevske rodbine. Pristaši diktature utemeljujejo svojo nakano s tem, dia sedanja Maniuva vlada ni sposobna, da bi državne interese uspešno branila. Kdo ve, kaj se plete za kulisa-ni in kdo bi bil pravi diktator, ki bi ga naj formelno kril kak član dinastije. Kraljica-mati je bila ravnokar na daljšem potovanju po Evropi, predvsem na Španskem, kjer imajo tudi, kot znano, diktaturo. Diktature dišijo kapitalistom povsod. Posredovalnica za službe v Beogradu. Organizacija hišnih poslov Jugoslavije v Beogradu je osnovala svojo posredovalnico za službe. Vse one, ki žele stopiti v službo kot hišni posli v Beogradu, naj to javijo posredovalnici. Posredovanje se vrši brezplačno, samo za pismeni odgovor je potrebno priložiti poštno znamko. Naslov: Organizacija hišnih poslov Jugoslavije, Beograd, Nema-njina 34-11. Vatikanska država in Zedinjene države ameriške. V Zedinjenih državah se je pričela propaganda, da naj Zedinjene države ne priznajo nove papežev© države. Zedinjeno države so po večini anglikanske vere. kolikor se more verski problem smatrati kot državno vprašanje. zato je odpor razumljiv, (ilavni vzrok pa ima politično ozadje. Stališče Vatikana kaže, da Vatikan raci na na iakozvane »katoliške« države pri svoji novi »katolifiki akciji« in se Zedinjene države boje, da bi potom vatikanske politike dobile »katoliške« države tudi vpliv na razmere v Zedinjenih državah. Iz testa razloga je urad za zunanje stvari izjavit, da Zedinjene države ne pošljejo diplomatskega zastopnika v Vatikan. Dogodki pokažejo, če je to resna namera Zedinjenih držav. Ljubljanska univerza — univerza kralja Aleksandra I. Kralj je dovolil, da se sme odslej ljubljanska univerza po njem imenovati univerza kralja Aleksandra I. Tem povodom so poslale kralju udanostne in zahvalne brzojavke sledeče korporacije: Ljubljanska oblast, mariborska oblast, ljubljanski občinski svet, zbornica za trgovino, cfbrt in industrijo, mariborska prosvetna zveza, zbor profesorjev in drugi. V New Yorku gradijo največji hotel sveta. Hiša bo visoka 300 metrov in bo imeliai 76 nadstropij. Naročniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. V Niimbergu je v tovarni za svinčnike izbruhnil velik požar, pri katerem je 32 delavcev zgorelo, V okolici Strassburga se je vnel neki gozd. Ta kraj je bil med svetovno vojno v območju vojnih operacij in je bilo po -gozdu raztresenih in skritih veliko neeksplodiranih granat, ki so med gozdnim požarom začele med strašnim pokanjem druga za drugo eksplodirati, da se je zdelo, kakor da se vsa okolica nahaja sredi najljutejše kanonade. Prebivalci bližnjih vasi so v grozi pobrali najnujnejše in zbežali v druge kraje. -f Nekaj posebnega Vam nudi pri nakupu, birmanskih daril tvrdka M. Ugerjev sin, Maribor, Gosposka ulica 15, trgovina z urami in zlatnino. Samo prvovrstna kvaliteta, neverjetno nizke cene, poznano velika izbira, tudi na obroke. Velika mizarska razstava bo prirejena v okvirju letošnjega velesejma v Ljubljani od 30. maja do 9. junija. Ugled in slove« naše domače mizarske industrije in obrti je itak velik. Razstavljeni izdelki 'bodo- pričali, da je res na višku. Res, čudimo se, da se še najde naših ljudi, ki hodijo v inozemstvo po pretirano drugo pohištvo. Razstava, ki bo pravi pohištveni sejem, bo obsedala vse nijanse od najfmejšcga modernega pohištva pa do priproste spalnice. Razstavi veliko število samih prvovrstnih in solidnih mizarskih tvrdk, ‘ki se v vsem zamorejo kosati z inozemstvom. Poljedelski stroji bodo na letošnjem ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 9. junija v veliki, izbiri postavljeni na ogled. Večina sitroijev bo obratovala, da se vidi njih 'delovanje, Med stroji bo več novih izumov, ki bodo tu prvič azstavljeni. Društva, organizacije itd., ki imajo za letošnje poletje predvidene svoje kongrese in slične prireditve, prosi uprava ljubljanskega velesejma, da iste postavijo v čas letošnjega velesejma od 30. maja do 9. junija. Svoje siklepe naj društva sporooe naravnost upravi velesejma, ki jim bo v vsakem oziru šla na roko. Drago M.: Trdo delo. V temni noči daleč naokoli žareča svetloba žarkov, odbijajočih se od vznožja Pohorja. Lep pogled, ali strašen za one, ki se, objeti od‘ ognja, mučijo za trd, vsakdanji kruh. Obsežno p&sltopje; okna krvavo razsvetljena; okolica zaprašena; proti nebu se dvigajoči težki oblaki prahu. Tvornica za dušik d. d. v Rušah. Rudarji se boje vročih jam.; delavec iz Ruš pa karbidne peči, kraja, kjer se razliva ob brenčanju silnih elekritčnih energij masa karbida vsa žareča v pripravljene vozičke. Opazuješ to sikajočo maso in zdi se ti, kakor da bi strupeno apno bljuvalo proti ljudem, ki so mu pripravili ta pekel. Mnogokrat se dvigne ter vžge na vse strani, da jemlje vid in prestrašen, če je še čas odskočiš. Rudarjeva pot v globino zemlje je težka, vendar je huda tudi pot delavca na šiht k peči. Opustite vsako nado, Vi ki vstopite. Pekel že na zemlji. Pri strašni vročini se pehajo postave okrog žrela, ki požira ogromne mase apna in drugega materijala. Veter ipotegne in prah napolni vse kote tovarne, sili ti v oči, v usta in ušesa. Prepih na vseh koncih in krajih; veter te oplazi čez razmučen in skrivljen hrbet, da je trpljenje še večje. Prehlad, tuberkuloza, — Kaj bi opisal: žive priče tega gorja opaziš na delavcih samih. Ožgani obrazi, od apnenega prahu razjedena koža na vratu in rokah, iz odprtih ran kaplja kaplja za kapljo kri, pomešana z znojem, ki curlja od njih. Pri karbidnih lomilcih v oddelku za dušik povsod prah, tekojoče postave, delo, znoj, kri; v osmih urah dvajset ton in še tuberkuloza. Skrb starega družinskega očeta: Kako dolgo bom zdržal v tem peklu? T)a, da; starostno zavarovanje; ne- kje tam doli v Bosni ga že imajo. Pri nas je pa tvrdka nemška, v tehniki bolj napredna, v izkoriščanju pa še bolj Kaj bi tudi ravnateljstvu starostno zavarovanje, glavno so dividende, bilanca; godba jim igra, pa še delavska. Hlapci, bi zabrusil naš Cankar. Dosti je še slovenskega delavstva, ki prinese tuberkulozo in bič. Huda je bila zima, vrhu tega še skrajšani delovni čas; potrti in žalostni so hodili izmučeni delavci čmi in ožgani iz šithe domov. Težko, ali vendar polagoma si utira spomlad svojo pot in tudi mi upamo, da mora za tem trpljenjem priti svetlejši dan, Le enkrat v letu ugasnejo ognjeni zublji pri pečeh in preneha brnenje motorjev. Manifestacija je vrgla iz zaprašenih delavskih kolonij starejše in mlajše, žene in deco. Tudi tja smo šli v od narave obdanjen prelepi kot, tja, kjer stoji kovačnira globoko v zemlji, tam, kjer vihtijo slabotne roke težka kladiva do pozne noči za tri dinarje na uro. Bogat je ta kot, seveda ne za vse; iz žuljavih rok, skrivljenih hrbtov se poraja bogastvo. Zmučeni obrazi tamkajšnjih delavcev so se zjasnili. Niso v razredni organizaciji; gospodar čuva nadi njimi, Ali prišli bodlo do spoznanja, zato pozdravljeni tudi vi sotrpini iz kovačnice, tovarne vžigalic in neštetih žag. Letos so težki časi, ali v naših dušah vzdržujemo trdno misel: Kdor veruje, ta zmaga! Le kvišku glave in še enkrat pozdravljeni! »Zadružno" organizirana dividendarija. Sicer v Sloveniji ne obstoja nobena zadruga, ki bi imela v registriranih pravilih zapisan namen, da zbira v svojih vrstah duševno revščino. Toda, če tega nekatere zadruge nimajo v pravilih, pa vrše to nalogo brez pravil. Nekaj privilegiranih »zadrug« in celo nekatere, ki pravijo, da so »svobodne«, se je že tako oddaljilo od smotrov prvotnega zadružništva, da \ svoji agitaciji ne zrna ničesar drugega, kakor apelirati na svoje divi-dendarstvo, dočim so ji vsaki soci-jalno-politični in splošno človeški cilji postali — ne španska — prava afriška; vas. V nekaterih krajih so se te »tudi-zadruge« drznile razposlati med člane naših res svobodnih in neodvisnih zadrug, letake, v katerih pripovedujejo, da izplačujejo en ali dva odstotka višja povračila, ko naše Konzumno društvo in jih pozivajo, naj prestopijo k njim, Ker nismo že doligo, naj povemo zopet, da je naš pokret ustanovil zadruge za široke socijalno-politične naloge. Naše zadruge, kakor so izplačevale do sedaj res samo 2 odstotka povračil, zato so pa postavile v vseh važnejših krajih Slovenije lepe delavske domove, ki dajejo streho organizacijam vsega pokreta. Baš ti delavski domovi omogočujejo našim strokovnim organizacijam, dŠa vodijo svoje akcije in da so dosedaj možato preprečile nakane -podjetnikov, ki gredo za tem, da se znižajo delavski zaslužki in podaljša delovni čas na 100 ur tedensko. Ti domovi so omogočili našim kulturnim organizacijam, da so upo-stavile svoje močne telovadne enote, svoje številne pevske, glasbene in dramatične zbore, ter divighile duševni nivo našega proletariijata na ono višino, ki začenja tudi nasprotnikom imponirati. Menda se ne bomo dosti zmotili, če rečemo, da bi naše zadruge, če bi bile kratkovidne, lahko izplačale tudi po 6 ali 7 odstotkov pomračila, toda. pokret bi ne imel domov in ma-terijeinih sredstev za dviganje gospodarske in kulturne sile našega proletarijata. To, kar bo delavec kot zadružnik na leto več dobil pri povračilih, bi pri mezdi v enem mesecu zgubil »Zadružnikom«, ki s takimi .parolami agitirajo, je treba reči, če bi se zavedali svoje revščine na duhu, bi od sramu kričali: Gore, pokrite nas! M L h 'V otepa dtnogotfia ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le SCHICHTOVO M I LO Kulturo. E—h: Ivan Podržaj: Martin Brbek. Povesit človeka, ki ne bi bil smel biti rojen. Izdala in založila založba »Luč« v Ljubljani. Strani 120. Cena 20 Din. Dasi-ravno je duhovščina pri Slovencih tisti stan, ki je poseibno s podeželskim ljudstvom najtesneje združen, vendar vse doslej nismo imeli pisatelja, ki bi s* bol upal posvetiti v tarovž s človeško lučjo objektivnosti in brezobzirne resnice. Vsi nafti župniki, kar jih imamo v lite rakuni — in koliko nam jih je na&likal ž» samo Ivan Pregelj! — so orisani idealistično, tako, ikakor bi morali bHi po predpisih svoje duhovrae zaobljube. Edini I. Podržaj se je naposled usmeril in brez laži in hinavskega olepševanja posegel naravnost V naše slovensko župnišče in nam predstavil župnika Martina Kcvklukarja ter njegovo življenje in okolico z vsemi človeškimi vrlinami in slabostmi. Martin Brbek, glavna in naslovna oseba povesti, je sin župnikov, in njegova življen-ska pot je pot tragike, ki izhaja iz njegovega zagonetnega an nczaželjenega rojstva. Telesno neroden in duševno ne ravno naj-bistrejšega duha, hlapčuje v župnišču svojega očeta, n* da hi vediel, ikdo .pravzaprav j(j. Njegova .usoda se razjasni Jele tedaj, iko sc zaljubi v mlado natakarico in se hoče z njo poročiti, čemur se pa župnik upre, ker je njegova izvoljenka — njegova sestra. To je zapletljaj in vsebina te povesti, ki ,je pisana spretno in zanimivo in jo bo vsakdo z veseljem prečita!. Zelo posrečena je karakterizacija nastopajočih oseb, čist in klen je pa tudi jezik, zato jo priporočamo posameznikom in knjižnicam. Književnost. Fridtjof Nansen, V noči in ledu. Priredil Fran Albreht. V Ljubljani 192«. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 108 strani s slikami. Cena broš. knjigi 36 Din, vezani 46 Din, poštnina 2 Din. — Poskus Fridtjofa Nansena. priti v letih 1893 do 1896 na severni tečaj, je eden najzanimivejših in naj- svojevrstnejših. Njegov načrt se je opiral na odkritje morskega toka, ki struji iz Sibirije preko Severnega ledenega morja proti Grenlandiji. Na podlagi tega toka je sklepal Nansen, da bi se dalo s pomočjo močne, ploščatozgrajene ladje, ki bi kljubovala pritiskom ledenih grmad, priti na severni tečaj. Ta poskus se je Nansenu vsaj deloma posrečil. Njegova ladja Fram je zaplula v So verno ledeno morje in tam primrznila. Nm-sen sam pa se je v spremstvu poročnika Johansena in nekaj psov peš odpravil po ledu. na nevarno pot na severni tečaj. To potovanje, ki je trajalo skoro dve leti. je pogumni raziskovalec opisal v svojem znamenitem delu na posebno pretresljiv in dramatičen način. V njem sta z neposredno nazornostjo očrtani dve smeli, močni, požrtvovalni osebnosti v borbi z najhujšimi prirod-nimi elementi, v nečloveški borbi na življenje in smrt — prava mpderna robinzonada. a brez primesi avanturistične fantastike. — Zato je prav, da je knjiga, ki je tudi sicer polna prekrasnih opisov prirode in mrtve arktične pokrajine ter bogastva misli in doživljajev, izšla vsaj v skrčeni, smiselno prirejeni izdaji tudi v slovenskem jeziku. Nedvomno bo posebno mladini, pa tudi odraslim nadvse dobrodošlo čtivo. Okrašena je z lepimi slikami v bakrotisku in pridejan ji je zemljevid prepotovane zemlje. Za srnah. Revolucionarji. Bilo je v novembru leta 1918, ob prevratu, ko se ie zbralo na Glavnem trgu v Ratiboru velikansko krdelo razburjenih ljudi, kii so odločno in enodušno sklenili naskočiti in zasesti vse javne uTade in proglasiti republiko. Pa se domisli vodja: »Zastavo moramo imeti, rdečo zastavo!« In krdelo se je valilo proti manufaktumi trgovini trgovca Zvitorepca. »I, seveda«, je hitel gospod Zvitorepeg, »rdečega platna imam dovolj v zalogi, in vam ga tudi prarv rad odrežem, samo nakaznico mi prinesite.« In krdelo puntarjev se je valilo proti rotovžu po nakaznico. iiiiiii Priznalno pismo Ljudski tiskarni! Ljudska tiskarna v Mariboru je tiskala letos »Sejrnski Vestnik« za Ljubljanski velesejem, ki se je razposlal) in čital po vsej državi. Za to lepo izvedbo je prejela sledeče priznanje: Ljubljana, 17. aprila 1929. LJUBLJANSKI VELESEJEM razstavna reg. zadruga z o. z. Opr. št. 1666/29/ KT. P. n. Veleugledno Ravnateljstvo Ljudske tiskarne v Mariboru. Danes smo prejeli prvo številko našega Vestnika, ki se je tiskala v Vašem zavodu. Tisk revije je čist in v modernem slogu, posebno kar se tiie oglasov. Prijetno nam je, da Vam moremo izraziti k izvedbi naše priznanje. Z odličnim spoštovanjem Ljubljanski velesejem razstavna reg. zadr. z o. z. Ljubljana Podpis. Podpis t' i ‘ f - . ■ & ‘ Tiskarna izvršuje naročila za vso Slovenijo in se priporoča za izvedbo vseh v tiskarsko stroko spadajočih del. STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA »DELAVSKI DOM“ - V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. ==—-■-- Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 8 °/0 od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 vSe-novu pri Rajhenburgu. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2’50 D NAČELSTVO. ES £ E? £ £ K K £ E K £ Prav niž Vas ne stane ako si ogledate letošnjo bogato zalogo vsevrstnega spomladanskega in letnega manufakturnega blaga pri tvrdki L ORNIK, Koroška usta 9 Velika izbira prekrasnih desenov za obleke in plašče pravkar dospele iz največjih angleških in čeških tovarn. Vsled tega so tudi umevne NAJNI2JE CENE kljub plačilnim olajšavam. 3(riih JCruh I, iz zanesljivo najboljše banatske in ržene moke ter sveže pecivo dobite dnevno pri Maribor, Tržaška cesta 38 Telefon 324 in pri njenih filijalkah Glavni trg 19 in Stolna Ul. 2, kakor pri vseh prekupovalcih v mestu in okolici. VSAKOVRSTEN KRUH: Črn kruh iz pšenične moke, kisel kruh iz pšenične moke (brez kvasa), ržen kruh, koruzen kruh, štruca z rozinami, mlečne štruce kakor tudi vsakovrstno fino in malo pecivo. Snažna izdelava peciva. Polna teža. Oblastno odobreni hi-gijenični prostori pekarne. Ogledovanje prostorov ob vsakem iasu zaželjeno. Zbirajte za tiskovni sklad VAŠ DOBIČEK JE ako kupite obleke, nogavice, srajce in drugo manufakturno blago v trgovini I. TomSif, LjubUono Sv. Petra cesta štev. 38 Ker je trgovina v lastnem lokalu in ne iščem velikih dobičkov, so cene neverjetno nizke. Oglejte si jih! Naročajte in Sirite »Delavsko Politiko Pozor! Pozor! Vsakdo naj se prepriča, da se dobi ceneje kot pri razprodajah vsakovrstno manufakturno blago samo pri 1. Trpin • Maribor Glavni trg štev. 17 unrniiHn založil perila zato IZREDNO NIZKE CENE pri največji izbiri. SAMOVEZNICE NOGAVICE KONFEKCIJA najlepša izbira in res solidne cene pri Jos. RarnUnlh, Hnrlbor Glavni trg 11 NOGAVICE, sandale, otročje čevlje, perilo, kravate, naramnice, razno drobnarijo, pletenine, vrvi itd. kupite najugodneje pri Drago Rosina Maribor, Vetrinjska ulica St. 26 B!B BjB B|B BIBjBiBlB BIB BIBjBjBlBlBiBlBjBjB F OOII jamiij jli jli J OX PASTA |e in ostane znamka ne-doiene kvalitete Oj E2 ZAHTEVAJTE POVSOD SAHO TO ZNAMKO Eksportfia hiša LUNA ii 99 Maribor, Aleksandrova cesta Naj cenejši nakup galanterije, vezenine, otroških igrač ter pletenine domačega izdelka : otroške nogavice od Din 5'— naprej damske „ „ „ 7*— „ moške nog. (sokni) „ „ 6*— vezenine „ „ 1*— čipke „ „ 1'— Pleteni telovniki z rokavi, puloverji, cele obleke, perilo za dame in gospode, opreme za novorojenčke lastnega izdelka. Nadalje nudim: kravate, samoveznice, svilene trake, gumbe, sploh vse potrebščine za šivilje in krojače po brezkonkurenčnih cenah Cltajte! novo izišlo, socialno dramo Rudolf® Golouha KRIZA. Naroča sc pri upravi »Delavske Po* litike« v Mariboru, Ruška cesta 5* Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljša socialno dramo. a a E E E E Valjčni mlin £dv* Jffiesesnet D i č pri tjubtjani. Nudi najfinejšo pse-nično moko iz bačke pšenice, kakor tudi vse druge mlevske izdelke Zahtevajte ponudbe! Šivalni stroji izbornakonstrukcija in eieg. izvršitev iz lastne tovarne. 15-letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI ADLER. KOLESA iz prvih tovarn. Dur-kopp,&tyria,Waffen-rad (Orožno kolo). PLETILNI STROJI vedno v zalogi. -- Posamezni deli koles in šivalnih strojev IVAN JAX IN SIN LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 2. Dole se tadl na obroke. Ceniki Iranko In rastonl TISJCARNJtJ>SLOVENIJ^ DRUŽBA Z O. Z. Izdeluje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor časopise, brošure, knjige, tabele, delnice, note, razglednice, umetniške slike, plakate, trgovske in uradne kuverte, pisma, vizitke, koledarje, strojno numeriranje itd. LJUBLJANA / WOLFOVA ULICA ŠT. 1 Birmanska darila v veliki izbiri po znižani ceni I. Vilhar, urar, Ljubljana Sv. Petra cesta 36. Prim delnuskn poriin pgliarnn LJutllona Jtan in dom** Postojnska nlico 13 lili družinski krnh le zaKlten z gorelo varstveno znamko vseh vrst za obleke, plašče, površnike itd. SVILA cefir, širon za perilo in rjuhe v veliki izbiri in najceneje pri tvrdki HODAK, LJUBUAHA KONGRESNI TRG STEV.15 Vsem slojem Dostopne cene. — Solidno postrežbo. Najcenejše potovalno sredstvo je kolo kajti z nakupom kolesa te znamke si prihranite denar, .čevlje in čas, obenem pa vsebuje isto najboljši materija!, ter si s tem prihranite nadaljne izdatke. Glavno zastopstvo: Trgovina s kolesi ROOOM1R DIVJAK MARIBOR, GLAVNI TRG ŠTEV. 17 Na vogalu Stari trg Stev. 2 Trgovina z manufakturnim blagom’, velika izbira oblek lastnega izdelka Iz angleških, čeških in domačih tovarn sukna in hlačevine. Velika zaloga klobukov, čepic in raznega perila. Moje geslo je: Dobra blago! Nizke cene! Priporoča tudi suojo gostilno .Pod Trončo‘ i'A I Franc Iglič, Ljubljana Pražakova ulica 10 KroJaSki atelje -se priporoča. jsvnrssrvrv »m —Sfei------- poceni likerje, pelinkovec, rum, konjak, slivovko, tropinovec, brinjevec, vino^ Vertnout, malinovec Tvornica konjaka in UkA*!®^ VELEŽGANJ A B N A VIKTOR ItEDEIt, T,JK?M Celovška c. 10 TELEFON SO 71 I. KUŠAR tovarna vinskega in špirit kisa VIČ PRI UUBUANI Nudi najfinejši vinski in špiritov kis iz pristnega vina in špirita. Najstarejša tovarna kisa v Sloveniji. Ustanovljena leta 1888. ZAHTEVAJTE PONUDBE! £ y & ¥ i'4 ¥ Velika zaloga čepic in uniformskih potrebščin za železničarje itd. A. h ASSIG Ljubljana, Židovska ul J krznarnica in izdelovanje čepic Zapomnite si to da obleke se zares najcenejše dobo edino le v Cratllšču 4 konfekcija DERENDA Tam je velika izbira vseh moških, fantovskih in dečjih oblek. Delavskem slojem poseben popust. Podpisana pivovarna priporoča svoje staroznano in renomirano in vabi vse cenjene odjemalce najuljudneje na odvzem PIVOM JOSIP TSCHELIGI * Potrebščine za kroj ate in šivilje, čipke, vezenina, gumbi, modni našivi, svileni trakovi, svila za šivanje, D.M. C. artikelni za vezenje, sifon ter vsa druga drobnarija MODNA TRGOVINA ANTON PAS MARIBOR, SLOVENSKA ULICA 4 Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd. STROGO SOLIDNE CENE! O BOTRI IN BOTRICE! Birmanska darila kot ure, zapestnice, uhane, verižice v zlatu, double, srebru, dobite po neverjetno nizkih cenah pri urarju A. Kajfež / Ljubljana / Miklošičeva cesta 14 v bližini hotela Union 1 IZRABITE UGODNO PRILIKO! || Iranilno in posojilno društvo delavcev v Mariboru registrirana zadruga z omejeno zavezo Uradne ure: Vsak torek od 6.do pol 8. ure zveler In vsako soboto od 4. do 6. ure zveler v društveni pisarni: Frankopanova ulica 37, v lastni tilil Iranllne vloge se obrestujejo z SV/« odnosno 7% proti odpovedi Comaž in franja Bizilj tOSTIHIft KULOURAT Ljubljana, pred škofijo st priporoča. ssmmm i n soigil Kupujte same pri tvrdkah, ki ogla« sujajo v »Delavski Politiki1* I ... CIRIL KAMPL priporoča svoje izdelke od sodavice in limonade. Specialiteta Hermes-ov biser, „ČOKOLA Tu limonada in „1 T O L" specijalna limonada Maribor, Ketejev Delniška pivovarna Union Pivovarna Ljubljana Sladarna Tovarna d rož, tovarna in rafinerija špirita v Ljubljani Pluovarna-podnižnlCD g Mormoni (preje Th. GAtz) priporoča svoje priznano najboljše proizvode kakor svetlo in temno pivo v sodčkih in steklenicah Telefon Ljubljana 2311 Telefon Maribor 23 Nabirajte nove naročnike STAM PIL JE naroiata naj. bolje pri tvrdki TEODOR RABIČ LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 26 Evald Popovič LJubjjana Topilnica masti. Mesna industrija. Trgovina z živo in zaklano živino. F. M. SCHMITT, LJUBLJANA TVRDKA: PRED ŠKOFIJO 2 LINGERJEVA 4 priporoča igrače, vozičke, kovčeke, ročne torbice, aktovke, igralne karte, nahrbtnike, palice, domače čevlje, galoše, predpražnike, perilo, pletenine, nogavice, rokavice, robce, milo, parfum, ustno vodo i. t. d. - v obilni meri in najnižjih cenah. -- NAŠIM rodbinam priporočamo KOLINSKO CIKORIJO IZVRSTEN PRIDATEK ZA KAVO ■ffmmiMftlMftrfil««WIHWIWiagaai^^ Največja senzacija je naš novo kreditni sistem! 8—12 mescev kredita državnim in občinskim nameščencem kakor tudi solventnim kupovalcem drugih poklicov, ako se izkažejo z odgovarjajočo izkaznico. — Blago se izroči takoj. — Samo IO°/0 predplačila!— Na ta način je omogočeno tudi manj imovitim, da si nabavijo prvovrstno radio-napravo. — Dosežena je torej najvišja mera v pogledu naše individuelne prodajne organizacije, pridobivanja kupovalcev, kreditnega sistema, tehničnega nasveta, tehnike cen, tako da lahko z mirno vestjo trdimo, da smo v radio-prodajl zavzeli vodeče mesto. — Zato kupujte samo v radio-specialni trgovini RAD/O-S^RKE^^^iaribor T R O SVOBODE Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor F.ržen v Mariboru