Za našo sl^vensVc-hrvafsko zemljo. V angleškem listu ,,'Nation" piže sir Artur Evans: Angleško zunanje ministrstvo je v pogodbi z Italijo, na podlagi katere je vstopila Italija v krog vojskujoeih so držav, zasiguralo Ttalijanom, da dobijo velik kos avstrijsklh pokrajin, v kaferih prebivajo ^lo^enci, Hrvati in Srbi. Angleška trguje z nami, Italija kupuje, toda našo hrabro vojaštvo odloftuje. Artllerijski bo|i oii soSki In koroškl fronti. Zadnjfi dni se na italijanski fronti vrfiijo prav živahni artilerijski l)oji. Na. koroški fronti je lažka artilerija zadnje dni prejšnjega tedna močno obgtrfljovala naše poslojanko na obeh straneh Zajezorske in Jezerske doline. Tndi na dol bojne ^rte med Bolo in goro Vis so padale italijanske granate. Ta prostor vežo Dravsko dolino in Beljaško kotlino z italijai;i9kim prostorom za pobod iz Gemone, Seveda si bodo Italijani prebili svoje glave, predno bodo p-rišli tukaj naprej. Dne 19, lebruarja so Italijaui posebno močno obstreljevali slovensko vas Ukve na Koroškem.. — Na soSki Ironti je sovražni ogenj posebno srdif na Mrzli Vrh in goro Sv. Mihaela. PoroCilo z dne 22. februarja pa pravi, da so Italijani nap-erili posebno hud artilerij.s'k.i ogeuj na Plave (severno od Gorioe). Na Doberdobskl planoti. Josip P i g e k, načelnik oeljskega .,O r 1 a", piše svoji materi: Predraga maina! Naj Vam bode teh par vrstic, katere pišem že prec«j pozno v iw>C-i, koŁ odgovor na Vaše vprašanje, kako da se še meni tu godi. Da bi Vam preveč tožil, bi ne bilo posebno lepo, še manje ))a častno za vojaka, ki ho&e hrabro braniti slovensko zemljo pred rakletim sovražnikom. Cfprav je tufcaj na Doberdobski planoti razmeroma še precej mirno, toda vkljub temu se še hoče polentar prikrasti k naSim postojankam, misle6, da se ne naViojamo njegovega obiska. Toda komaj se jo prav razgibal, že ga obiJčo tudi naša granata, k;'fer;i ga ali razkosa na drobne kosce, ali pa zaj>«K!i v beg. Imei sem sani tu priliko, opazovati te po jeziku hrab;*e * )lentarje, kateri pa &e niso že v več kakor j.oi n,ia trajajofi vojni prišli niti koraka dalje. Imel je že vtčkrat v svoji posesti naše sprednje jarke, toda kako dolgo? K veejemu 6ez noč, proti jutru jo je bilo zo ;>a zopet treba popihati nazaj na svoje staro mesvo. Kakor že zgoraj omenjeno, sem moral v strelski jarek k našemu opazovaJcu, toda pol do tje ni bila nič kaj prijetnain tudi ne posebno varna. Pa ?,lovek se ysega privadiInfanterijskih krogelj frči po zraku, kakor Sebelj.. A; ravno hodifi že ni ])osebno varno. kajti kroglja se no6e izogniti glave. Dokler se Se iahko sključono gre za zaMetno kamenito steno, še že velja; toda vmes pa ,še prižvižga kaka granata, ki pa steno razruši. A vendar smo pa tudi že teli tako va.iteni, da se nara zdi da se še te lahko izogno.mo. Včasih se nam vso ! osre5i, včasih j>a tudi sovražna granata ne zgreSi svojega cilja ter nani pobere marsikaterega dragegi." tovariša iz naše sredine. Kak da pa }e pogled tu ua bojno pozorišče, te^a Vam pa ne morem tako popisati, kakor zgleda v resnici. Tu leži i;oga, tam kos raztrganoga trupla, pa še kukšen del razKte glave. Na mnogih inestih je zasula granata k.ir po.celega moža, ker gleda ven le Še roka, ki je morda botela iskati še zadnjo poraoč-, katere pa žal ni bilo od nikoder, Ce bi im«l clovek take naravnost pret-resljive poglede in prizore večkrat prell očnn3 t>i t u izginilo že ,P.a6jK§gJ!Sgv§lfl.Q. v,eselje. Jaz mislim, ^^gotovo bioro vsakemu ob pog^ledu na takšen pra^ • aine riehote misel v glavo: ,,Ta,ko kakor se je iigodilo s temi1 tovariši, zna pi^ej ali slej dolcteti tudi tebe." To so prizori, katori roi ne bodo prišli nikdar \7. spomina. Vse za vero, dom, cesarja, Za cesarja blago, kri . , . Sprejmite prav iskrene pozctrav5. od Vašega Vam vedno hvaležnega Pepo-ta. Zgabll se Je. Anton Aškerc od S v. R u p e r t a (v Mali Brezi) nad Laškim nam pi&o: Najhuj&e je na Doberdobski planoti, kadar jo temna neč. Nikoli ne bom pozabil, kako so je meni godilo v podzemeljski jamioi. Dež je 111 iioč in' dan< Vse je bilo polno vode; pet dni smu biii v tisti omoki. Pri izmenjavi sein se zgubil. V tujem nevajen in v bu*li temi sem.oelo noč hodil po uzeml^u, kjer kr»f glje čivkajo. Zašel sem že tako dalne, la som bil samo osem korakov od sovražnika. Pol( ntar je močno streljiiil. Ko me ne bi bila grublja kan.enia rešila, bi bil žo tisti vefter bogve k]e. Bog me e varoval. A mislil ««111, da je moj zadnji večer. V '. oju sem bil tu sam proti ranogoštevilnim Italijanoio^ Vojskoval sem so krepko, dasiravno sem t>)lj kremphivte vrste. Prot\ iutru pa sem jo polentarjem izpnd uosa popihal.: Po trobuliu sem se zopet splazil do naših jam. Moji ljudjo pri mo.iem pešpolku' so me bili jako veseli. Od višjih sem &e nagrado Uobil in ((Uikovan iseni tudi še bil z malo srebrno kolajno. Ni.' em imel vefi upanja, da bi Se enkrat svojo ljubo domuvino videl, a vendar. Ijubi Jezus, Marija in sv. Jožff so me varovali in pripeljali nazaj v slovenski kr.sj. E;io leto in 14 dni sein preživel na bojnem polju, a Še aisem nig ranjen in nič bolan; bil sem še zmirai zd^.tv. Slovenska kri se povsod slavi. Slovenski vojnki sii- tudi najhujšega no ustrašijo. Slovenski rod žtkzrA , ort. Slovenska kri nikjcr no sfali. Na koroSko-lta1i.ianskl ineji. Pii^e so nam: Naš tren-oddelok ima naiogo, la naštemu balaljomi donaSa s tovornimi konji žiivei; in dmge važr.e potrebšcine na fronto. Toda ta naloga v tuKajšmjem goratem in skalnatem svelu nj posbno lahka. Ko bi vidoli te strmo gorske grebene, lojili io snma siva skala, bi rekli. da ,jo popolnoma jipmo "^o da tu gori nrebivajo in zabranjujo/o vstop so\tH/.niku v našo lepo slovensko domovino naše hrabrn i- vrVj 6ete. In res težavni go nai)ori, koje moramn pre.-iašati tu vsi brpz iziemft. Tnd;<. z noko vidnti pi l nežljivostjo se to vso prenaša, svesti si vsi, da koncno tudi tega izdajalca pošteno naklestimo. Bil je naš zaveznik samo v solnčnih dneh naše lju)>e Avstrije. Ko pa ,su jo zagrnili temni oblaki, je tudi on svoje morilno orožje naperil proti nam. Tudi za zabavo nam v&asih poskrbi polentar, kadar začne s topovi obstreljevati z vsu svojo togoto kakšno skalo, a brez kake škode za nas. Vrenie smo imeli tudi dosedaj Irlosti ugodno, a 8. in 9. t. m. ,<smo dobili nov sneg. Daj ljubi Bog, da i)> že prišel kmalu 6as, da bi so povrnili na svoje nain drage slovenske domove. Mnogo prisrčnih pozdravov pošiljajo vsem cenjemm čitateljem ,,Slovenskega Gospodarja": Anlou Hnlobar iz Griž pri Celju, Josip Ahtig iz Trnovelj pri Celju, Jakob Pilih iz Trnovelj pri Celju in Fran Divjak iz Sevnice. Kako Ie v Tridentu. Valentin P i r n i k nam piše iz Ti r i d e n t a iia. južnem Tirolskem: V našem starodavnem Tridentu je življenje še vodno po stari navadi, ker si polentar ne upa in ne moro in nikdar ne bo mogel k nam. Enkrat je sicer pr šel n as obiiskat in pozdravljat po zraku, pa so ga naši zrakcplovci in ogenj naših obrambnih topov hilro pognali nazaj, Sele na drugi postajr od tod je vrgel štiri bombe, pa od teh |e le ena eks.nlodirala iu še ta ni nikake škode naredilak Od tetga casa pa jib sploh ni vefi. Pa saj bo ta izdajalec že dobil kmalu svo.ie zasluženo plačilo, Dva sta že dobila, sedaj pa prido vrsta na njega. Saj si Lah tudi izmed vseh šq najbolj zaslnži, da jih pošteno dobl po grbi in po njegovi izdajalski ali Judeževi koži. ,,:Slovenskega Gospodarja"1 in pa pondeljkovo ..Stražo" dobivam redno in je tudi željno pricakujem z mojim eidinim tovarišem-Sloveneem v naSem skladišču, da izveva zanimive novice iz najine prelepe slovenske domovine. Bog nara daj skora/šnjo zmago in potem znpet ljubi mir. Z Bogom in Marijo za cesarja in domiovino!