Praznična poletna noč
Praznična poletna noč
Jerneja Kimovec
Akademija v počastitev dneva državnosti
Na prijeten sobotni večer se je množica pred Kulturnim domom Vodice zbrala s tremi nameni: da bi počastila dan državnosti, zaradi domačih godbenikov in njihove posebne glasbene gostje ter da bi uživala ob prijetnem klepetu in druženju.
Pod starimi lipami je najprej pozdravljala Godba Vodice. S slavnostnimi toni je opozarjala, da je 25. junij prav poseben dan v slovenski zgodovini. K posebnemu dnevu pa seveda sodi tudi posebna pesem, ki našo državo - poleg grba in zastave - dela prepoznavno. Ob svoji himni so občani spoštljivo utihnili in vstali. Nato so prisluhnili uvodnim besedam voditeljice Natalije Rus, ki se je najprej pošalila na račun svojega "medvedjega" glasu. Vendar pa ob obilici humorja in dobre volje, ki ju je vnesla v večer, nikogar ni zares motilo, da je zvenela nekoliko "prehlajeno". Ko je besedo predala županu Branetu Podboršku, je ta najprej izrazil dobrodošlico še enemu slovenskemu simbolu, narodnim nošam, nato pa pozdravil vse, ki imamo to srečo, da lahko skupaj in svobodno praznujemo svojo samostojnost. Opozoril je, da se moramo zavedati, da že nekaj let ne oblikujemo le svoje zgodovine, ampak tudi evropsko in svetovno-. "Ob tem spoznavamo nove kulture, kar širi naša obzorja in odpravlja našo samozadostnost." Kljub napredku in gospodarskemu razvoju, ki sta Slovenijo pripeljala med 30 najbolj razvitih držav, pa je globalizacija prinesla tudi marsikaj slabega. povečano
obremenjenost okolja, zapostavljenost določenih slojev ljudi, večanje prepada med revnimi in bogatimi ... Čeprav se pri nas te stvari še ne kažejo tako očitno, sta po županovem mnenju vredna graje že pretirana samohvala politikov in boj za prevlado med gospodarskimi elitami, ki sta zadnje čase postala vseprisotna v našem okolju. Ta trenja se prenašajo tudi na lokalen nivo in vse skupaj ima lahko zelo negativen vpliv tudi na našo občino. "Vendar bomo mi to presegli; s še večjo finančno podporo šolajoči mladini, socialno najšibkejšim in okolju se bomo trudili kakovost življenja v občini še izboljšati. " Po šestnajstih pomladih naše države in le treh manj naše občine se je župan vprašal-. "Je trenutno stanje medsebojnih odnosov v državi in tudi v občini res tisto, za kar smo se toliko časa borili?" in takoj našel odgovor v stari modrosti, ki pravi, da ljudje kljub
vsemu znajo ločiti zrnje od plev. Za solidarnost med ljudmi se je še vedno vredno boriti. Tako je bil govor zaključen z vzpodbudnim prepričanjem, da "rezultati morda ne pridejo takoj, zagotovo pa pridejo". Župan se je še zahvalil vsem, ki so pomagali organizirati slavnostno prireditev, posebno Godbi Vodice, katere člani so že nestrpno čakali, da občinstvu predstavijo svojo častno gostjo. Tokrat je bila to Anuška Žnidaršič, verjetno vsem bolj znana pod
imenom Nuša Derenda. Zanimiva in energična pevka je v naši občini že bila in sode; po njenem navdušenju nad sodelovanjem z vodiško godbo jo v prihodnosti zagotovo lahko ponovno pričakujemo. Usklajenost med instrumenti in vokalom je bila res odlična in prepričana sem, da je občinstvo uživalo v brezhibno izvedenih klasikah, kot so Med iskrenimi ljudmi, Poletna noč, evrovizijski Energy in Zato sem noro te ljubila. Če pa se je našel kdo, ki morda ni pristaš takšne glasbe, verjamem, da se je vseeno dodobra nasmejal vmesnim komentarjem, ki sta jih spontano izmenjavali Nuša in Natalija, v igro pa vključili še "simpatičnega dirigenta" Igorja Dajčmana.
Občinstvo se je zabavalo, godbeniki pa so bili upravičeno ponosni na uspešno sodelovanje. Dokazali so, da lahko spremljajo tudi najboljše in da si res zaslužijo tako želen prvi videospot. Tik pred koncem nastopa pa so spet pokazali tudi svojo zabavno plat, ko so krajši električni izpad poživili z veselimi domačimi melodijami, pri katerih jim po tolikih letih (letos jih je že 85) res ni več treba "plonkati" z notami. Po aplavzu je sledil še obvezen pozdravni vzklik, nato pa jih je na odru zamenjal ansambel Jerneja Kolarja. Pevci so bili, kot se za tak praznik spodobi, oblečeni v narodne noše, razveselili pa so tudi s citrami. Narodne in zabavne melodije so na plesišče kaj kmalu zvabile prvi par, ki se mu je pridružil drugi, tretji in četrti ... In že je vse plesalo in pelo do poznih ur. Kot ste verjetno že ugotovili, so bili s tem izpolnjeni vsi trije cilji večera, pred nami pa je bil le še prijeten (dela prost) dan državnosti.
Govor župana
Spoštovani občanke in občani, dragi gostje, lepo pozdravljeni na nocojšnjem praznovanju dneva državnosti v Vodicah! Poseben pozdrav velja vsem narodnim nošam, ki so naš ponos in so znak slovenske samobitnosti in prepoznavnosti.
Dan državnosti je priložnost za obuditev spomina na odločilne dogodke v zgodovini slovenskega naroda, še bolj pa je to priložnost, da lahko skupaj in svobodno praznujemo začetek samostojne poti naše mlade države. Slovenija je z osamosvojitvijo zakorakala na pot prostovoljnega sodelovanja in povezovanja in odtlej skupaj z ostalimi državami EU oblikuje evropsko in svetovno zgodovino.
Procesi povezovanja so pomembni zato, ker pospešujejo gospodarski razvoj, zato ker s spoznavanjem kulturne ustvarjalnosti in drugih običajev ter navad drugih skupnosti širijo naša obzorja in odpravljajo samozadostnost in ozkost v razmišljanju ter tudi zato ker vzpostavitev skupne skrbi za okolje pomeni pomembno vplivanje na kvaliteto življenja, ki presega okvire lokalne skupnosti.
Seveda pa nova stvarnost nima samo pozitivnih učinkov. Povečuje se obremenjenost okolja. Nekateri sloji ljudi so v takem svetu močno zapostavljeni, zato se razlika v kakovosti življenja med najbolj premožnimi in najbolj siromašnimi celo povečuje, namesto da bi se zmanjševala. Vsi ljudje nimajo enakih možnosti za osebni razvoj in uveljavitev v družbi. Tudi to je posledica gospodarskega razvoja in globalizacije. Tako smo dandanes priče dvema nasprotujočima si procesoma-, prvi je intenzivno povezovanje držav in ljudi, ki v njih živijo, drugi pa čedalje večje razslojevanje in večanje prepada med najbogatejšimi in revnejšimi. Slovenija je v skupini 30 držav, ki so gospodarsko
najbolj razvite, zato nevarnosti, ki iz tega izhajajo, ne smemo podcenjevati. Prevelike razlike med ljudmi, in to v kateremkoli smislu, dolgoročno skoraj zagotovo pripeljejo do konfliktov in pomenijo resno grožnjo celostnemu razvoju družbe.
Dandanašnja javna hvalisanja naših politikov o gospodarski rasti na državni ravni pravzaprav pomenijo ravno to. Kdo bo koga v interesu večje moči in obvladovanja drugega. Konflikti med politiki niso plod politične demokratičnosti, temveč izključno zunanji odraz boja med ozkimi gospodarskimi elitami za prevlado oz. obvladovanje celotnega spektra družbenega življenja. Ta trenja se prenašajo tudi na lokalni nivo in so le odraz dogajanj med elitami na državni ravni. Najhuje pri tem pa je, da se vsa trenja navzven kažejo v imenu poštenosti političnih strank. Slepa strankarska ubogljivost pri izvrševanju smeri delovanja politične elite ima danes skorajda nepojmljive posledice za kvaliteto življenja občanov tudi v naši lokalni skupnosti. Sem pa trdno prepričan, da tako delovanje v naši občini nima prihodnosti in da bomo občanke in občani kos takim napadom na našo odločenost pri nadaljevanju razvoja kvalitete življenja in splošne urejenosti naše občine.
Kako preseči takšno stanje? Kaj bomo za to storili v naši občini? Zagotovo je, da je znanje tisto, ki blagodejno vpliva na posameznikovo vpetost v družbene tokove, kot tudi na pozitivno lastno podobo. Zato bomo v bodoče več napora usmerili v spremembo politike podpore dijakom in študentom v smeri nagrajevanja znanja. Skrb za otroke v osnovni šoli s financiranjem nadstandarda je naša stalnica. Prav tako pa bomo namenili posebno pozornost socialnim stiskam, kajti kakovost življenja v naši občini naj se meri po položaju najšibkejših.
Pesti nas tudi onesnaževanje okolja, ki je skorajda po pravilu pohabljeno zaradi interesov delovanja kapitala. Zunanji pokazatelj naše ozaveščenosti je udeležba na vsakoletni čistilni akciji v Vodicah. Vsako leto nas je več tistih, ki nam ni vseeno. Javni opomin zaradi neudeležbe pa si zaslužijo vsi tisti, ki imajo skrb za okolje le na jeziku.
Spoštovane občanke in občani!
Šestnajst pomladi šteje naša samostojna Slovenija. Takrat ob rojstvu se nismo spraševali, kaj in kako. Nastopili smo enotno kot še nikoli. Enotnost in iskrenost naših hotenj je prinesla tako zaželen cilj -samostojno državo. Tudi nastanek naše občine je bila tri leta kasneje posledica uspešnega boja za našo nacionalno samostojnost, v katerem so bila izgubljena tudi življenja pripadnikov teritorialne obrambe in pripadnikov policije. Sedaj po vsem tem času pa se mi kar sama zastavljajo druga vprašanja.
Ali je to današnje stanje medsebojnih odnosov v državi in tudi naši občini tisto, za kar smo se takrat pred šestnajstimi leti izpostavili in tvegali? Ali je vredno vztrajati in se izpostavljati pritiskom in grožnjam ter javnim lažem in blatenju? Ali se je vredno boriti za napredek in razvoj kraja, čeprav vplivni ljudje aktualne politike z uspehom nasprotujejo spremembam in napredku? Odgovor na ta težka vprašanja sem našel v modrosti starejših in izkušenih ljudi, ki jo strnem nekako takole, "Ljudje znajo ločiti zrnje od plev. Ljudje vedo, kaj je prav in kaj je narobe. Za napredek in boljši jutri, za dobre in prijateljske medsebojne odnose, za socialno pravičnost, za solidarnost in za ljudi, ki računajo nate, se je vedno vredno in potrebno boriti. Morda rezultati ne pridejo takoj, zagotovo pa pridejo." Naj s to pozitivno mislijo tudi zaključim. Vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji nocojšnje prireditve, se iskreno zahvaljujem. Našim godbenikom in njihovi gostji Nuši želim uspešen koncert, kot tudi to, da bi nas ob koncu nastopa napolnili s tisto posebno energijo, ki jo v vsakdanjem življenju tako močno potrebujemo.
Spoštovane občanke in spoštovani občani!
V imenu spomina na vse tiste, ki so za našo samostojno državo žrtvovali najdragocenejše, in spomina na vse tiste, ki so se v narodovi zgodovini borili za tako težko pričakovano uresničitev samostojne poti, po kateri danes stopamo, vam za dan državnosti iskreno čestitam.
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. / Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg i, Vodice / Glasilo prejemajo vsa gospo dinjstva v občini brezplačno / Izhaja mesečno v 1450 izvodih. / Odgovorna urednica: Alenka Jereb / Oblikovanje: Matjaž Ferenc / Ilustracije: Andrej Potrč / Slika na naslovnici: Barbara Nahtigal / Tisk: Kubelj, d.o.o. / Datum natisa: julij 2007 / Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice / Elektronski naslov uredništva: kopitar.vodice@siol.net, / Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju: www.vodice.si
Sporočilo bralcem
Odgovorna urednica si pridružuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Pisma bralcev naj ne bodo daljša od ene tipkane strani oziroma naj vsebujejo največ 2000 računalniških znakov. Disket in neobjavljenih pisem ne vračamo. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Vse prispevke sprejemamo do osmega v mesecu.
Praznična poletna noč Uvodnik:
Dopustniška brezskrbnost
Občinska uprava poroča:
Uradne ure, Subvencije v kmetijstvo v letu 2007, Razpis za malo gospodarstvo, Zbiranje pobud za občinska priznanja, Ogrevanje s plinsko kondenzacijsko tehniko
Seje sveta:
7. redna seja občinskega sveta, 12. redna seja Sveta zavoda
Aktualno:
Podpis pogodbe, Javni red in mir v občini Vodice, Akcija zbiranja nevarnih odpadkov uspela
Glas mladih:
Smetana s češnjico
Intervju:
Vroče politično dogajanje sredi vročega poletja
Družbene dejavnosti:
Obisk partnerskih šol, Do you speak English
Društva:
Letni koncert Biser, Zahvala Karitas, Peščica planincev na Črni prsti, Gorski tek po Rašici
Kultura:
Koncert dekliškega pevskega zbora iz Vodic, Zaključni koncert štirih glasbenic
Cvetličarski kotiček:
Nesnaga in škodljivci
Zdravniški kotiček:
Sončenje in sončne opekline
Črna kronika
Znane osebnosti:
Nagrajeno življenjsko delo Valentina Zupana
Otroški kotiček
Valeta 2007
Dopustniška brezskrbnost
Poletje prinaša čas dopustov, počitnic, oddiha, sproščenosti in otroške brezskrbnosti, ki tudi odrasle nekoliko poživi in hkrati umiri v naglici, ki jo prinaša naš vsakdan. Privoščimo si nekaj brezskrbnih dni, odpotujmo tja, kjer se bomo imeli lepo, in pustimo se malo razvajati. Dober teden počitka nam bo prav gotovo prijal, če pa nam bo uspelo pobegniti od vsakdanjih skrbi za daljši čas, bo to pravo razkošje. Vse delo, računi in druge obveznosti nam zagotovo ne bodo pobegnili - vse bomo opravili nekoliko kasneje, vendar bomo pri tem bolj spočiti in tudi učinek bo veliko boljši kot pred dopustom. Naj se nam vsem skupaj in vsakomur posebej zgodi kaj lepega, naj si bo to doma ali v daljnem svetu, kjer bomo iskali skrite zaklade preteklosti, raziskovali lepote narave ali pa morda občudovali bisere naše domovine. Slovenija, naša dežela, tisti še ne popolnoma raziskani biser vsakega posameznika, ki mu ni bila dana možnost, da bi jo gledal in občudoval z očmi umetnika, z očmi popotnika, z očmi preprostega, k naravi usmerjenega posameznika, ki se zaradi modernizacije družbe vedno hitreje izgublja v tegobah današnjega časa. Verjetno bo prav vsak izmed nas z veseljem postal, upočasnil tempo in se vsaj v času dopusta prepustil nekoliko bolj ležernemu preživljanju prostega časa. Saj se prav gotovo spomnite tiste pesmi: Lenoba, lenoba, tebi zvest bom do groba ... vendar ne zares, ampak vsaj med dopustom se prileže tudi lenarjenje v senci dreves, s hladno pijačo med prebiranjem knjig, kar predvsem velja za žensko populacijo. Moškim bo tekel pogovor o čem pomembnem, kar pa prav
gotovo ni služba, temveč šport, avtomobili ali pa ... O tem bi znali povedati več predstavniki močnejšega spola sami. Preden pa odhitimo tja, kjer se bomo imeli lepo, smo vam pripravili naše stalne rubrike, kjer nudimo koristne napotke, ki vam bodo koristili med dopustniškimi dnevi. Prelistajte glasilo in si na zadnji strani preberite, kako je potekala valeta letošnjih devetošolcev, ki stopajo v svet odraslosti; med njimi boste spoznali tudi najobetavnejše, ki so bili ob zaključku devetega razreda uspešni na vseh področjih. Morda bodo prav oni jeseni lahko z dokazili o uspešnosti pridobili štipendijo za nadarjene otroke.V tokratni številki objavljamo razpis za pospeševanje malega gospodarstva in zbiranje pobud za častnega občana. V osrednjem članku vam predstavljamo pogled župana na vroče politično dogajanje v naši občini. Želeli smo odgovor na pisanje, ki se že tradicionalno pojavlja v naših poštnih nabiralnikih.
Pohvalila pa bi tudi vse občanke in občane, ki so se udeležili akcije zbiranja nevarnih odpadkov in so pokazali večji interes za ohranjanje čistega okolja kot v marsikateri drugi občini v Sloveniji. O uspešnosti le-te lahko preberete v rubriki Aktualno, kjer objavljamo tudi druge aktualne informacije.
Naj mineta naslednja počitniška meseca v prijaznosti in medsebojnem razumevanju, mi pa se z novo številko oglasimo ponovno konec avgusta, ko se bodo začele vrstiti prireditve ob občinskem prazniku.
Subvencije v kmetijstvu v letu 2007
Rado Čuk, višji svetovalec I.
Občina Vodice je v preteklih letih namenjala za subvencije v kmetijstvu približno 40.000 evrov (10 mio SIT). Enak znesek je zagotovljen tudi v proračunu za leto 2007.
Zaradi uveljavitve normativov in določil zakonodaje EU se pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo izvaja postopek verificiranja občinskih pravilnikov za področje subvencij. Člani občinskih uprav, kmetijskih svetovalnih služb in člani odborov za kmetijstvo smo se na več seminarjih izobraževali in posvetovali o vodenju ustrezne subvencijske politike tudi na lokalnem nivoju.
Občinski svet je na svoji 7. redni seji dne 18. 6. 2007 sprejel Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Vodice za programsko obdobje 2007-2013. Pravilnik bo takoj po objavi posredovan v presojo in potrditve resornemu ministrstvu, po potrditvi pa bo Odbor Občine Vodice za kmetijstvo in gozdarstvo v skladu z razpoložljivimi sredstvi obravnaval razpisne predloge, ki bodo predvidoma objavljeni v naslednji številki Kopitarjevega glasu. V mesecu septembru naj bi zainteresirani oddali svoje vloge, tako da bi se nakazila realizirala v oktobru in novembru.
Kot je vsem, ki se s kmetijstvom intenzivno ukvarjate, poznano, država in občine nekaterih dejavnosti ne bodo več smele subvencionirati, odpirajo pa se druge možnosti, ki doslej niso bile izpostavljene, zato upamo, da bo denar, čeprav ga ni veliko, ustrezno dodeljen in porabljen.
Vsem, ki ste v preteklih letih subvencijska sredstva lahko koristili tudi že v prvi polovici leta se zahvaljujemo za razumevanje, ker je letos glede tega prišlo do časovnega zamika.
V skladu s Pravilnikom o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 9/03), Občina Vodice objavlja
RAZPIS
za dodelitev finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Vodice
1. Namen:
-	odpiranje novih delovnih mest,
-	pospeševanje samozaposlovanja brezposelnih oseb,
-	zaposlovanje brezposelnih oseb,
-	zaposlovanje mladih,
-	ustanavljanje malih podjetij.
Pogoj, ki ga mora izpolnjevati delodajalec, da lahko zaprosi za pomoč pri zaposlovanju, je, da odpiranje novih delovnih mest pomeni neto povečanje delovnih mest v enoti malega gospodarstva vsaj za obdobje dveh let od prejema pomoči iz občinskega proračuna.
2. Pogoji
Na novo zaposlena oseba mora izpolnjevati naslednje pogoje-.
-	mora biti državljan Republike Slovenije,
-	imeti stalno prebivališče v Občini Vodice,
-	sedež dejavnosti mora biti v Občini Vodice.
3. Višina sredstev:
-	delodajalec je upravičen do 600 evrov za vsako novo delovno mesto; kot dokazilo mora predložiti potrjen obrazec M2, pogodbo o novi zaposlitvi ter predložiti dokazilo o tem, da gre za novo delovno mesto;
-	občan, ki je ustanovil podjetje, lahko zaprosi za 1000 evrov nepovratnih sredstev, za kar mora predložiti dovoljenje za opravljanje dejavnosti.
4. Razpoložljiva sredstva
Sredstva za izvedbo tega razpisa so zagotovljena v proračunu Občine Vodice za leto 2007.
5. Prijava na razpis
Upravičenci, ki želijo pridobiti sredstva iz naslova tega razpisa, oddajo vlogo z osnovnimi podatki ter opisom dejavnosti in dokazili, kot je navedeno v gornjih točkah.
Prijavo z dokazili je treba oddati osebno ali priporočeno po pošti na naslov-. Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice.
6. Rok
Rok za oddajo vlog je 31. avgust 2007.
Datum-. 18. 6. 2007 Številka-. 307-01/2007-001 Župan Občine Vodice Brane Podboršek, univ. dipl. ekon.
Uradne ure
ENSVET - brezplačno energetsko svetovanje za občane v Vodicah Uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto oz. trgovino v Vodicah, in sicer vsako tretjo sredo v mesecu med 16.30 in 18.00 uro po predhodni najavi na telefon (01) 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice, vsak delovni dan med 8.00 in 15.00).
Petrol Plin, d. o. o.:
-	informacijska pisarna Vodice-, uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto oz. trgovino v Vodicah, in sicer vsako sredo med 18.30 in 19.30 uro (vodja informacijske pisarne Marjan Jakolin, tel. (041) 371 655);
-	dežurna terenska služba, tel.-, (040) 679 344.
Zbiranje pobud za občinska priznanja
Na podlagi Pravilnika o priznanjih Občine Vodice (Uradno glasilo OV, št. 1/96) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri občinskem svetu Občine Vodice objavlja zbiranje pobud za podelitev občinskih priznanj. Občina Vodice podeljuje priznanja zaslužnim občanom, skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za njihove dosežke na področju gospodarstva, znanosti, šolstva, kulture, športa, humanitarnega delovanja in na drugih področjih človekove ustvarjalnosti. Priznanja Občine Vodice so, častni občan, plaketa občine in priznanje župana. Pobuda mora biti pisna z naslednjo vsebino, naziv ali ime in priimek pobudnika, naziv ali ime in priimek kandidata, obrazložitev pobude, dokumenti, ki potrjujejo navedbe v obrazložitvi. Pobude se oddajo na Občino Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice do 15. avgusta 2007.
Datum- 18. 6. 2007 Številka-, 011-02/2007-025 Predsednica komisije Romana Černivec
Medobčinski inšpektorat
Uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin vsak ponedeljek in sredo med 9.00 in 11.00 uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9.00 in 11.00 uro po predhodnem dogovoru na telefon (01) 564 47 20 (Medobčinski inšpektorat).
Javno podjetje Komunala Vodice, d.o.o.:
-	poslovanje s strankami,
uradne ure v prostorih javnega podjetja (Dom krajanov, Utik 1), in sicer ob ponedeljkih in petkih med 9.00 in 12.00 uro, ob sredah med 9.00 in 12.00 ter 14.00 in 17.00 uro;
-	dežurna terenska služba-, tel.-, (031) 342 967 (Prenova - Gradbenik, d. o. o.).
Dimnikarska služba
Dimnikarstvo, Uroš Verač s. p., Cesta ob Sori BŠ, 1215 Medvode; telefon-, 041 529 563, faks-, 03 564 36 50, e-naslov-, uros.verac@volja.net.
Kurilna vrednost goriva in izkoristki
Produkt zgorevanja fosilnih goriv je poleg ogljikovega dioksida, za katerega vemo, da povzroča učinek tople grede in s tem podnebne spremembe, tudi voda oz. vodna para. Ta vodna para pri določenih pogojih (običajno pri nižjih temperaturah) kondenzira in pri tem odda še del toplote. Velikost tega deleža toplote, ki je "skrita" v obliki vodne pare, je odvisna od kemične sestave goriva (največ je v sebi nosijo dimni plini zgorelega zemeljskega plina). Vsej energiji,
Krajevni urad Vodice
Zaradi letnih dopustov bodo uradne ure na Krajevnem uradu Vodice od 9. 7. 2007 do 3. 8. 2007 samo ob sredah od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00.
Navedeni razpored se lahko spremeni, če bo to zahtevala organizacija dela zaradi nepredvidenih opravičenih odsotnosti.
Uradne ure župana
V času letnih dopustov odpadejo uradne ure, ki jih ima župan enkrat mesečno v Domu krajanov na Skaručni, v Domu krajanov v Utiku in Gasilskem domu v Zapogah. Župan bo ponovno začel z uradnimi urami oktobra. Natančen razpored bo objavljen v septembrski številki Kopitarjevega glasu.
Uradne ure poslanca
Župan Občine Vodice Brane Podboršek obvešča vse občanke in občane, da ima poslanec državnega zbora gospod Mitja Lljubeljšek uradne ure v poslanski pisarni v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek od 17. do 19. ure.
ki nastane pri zgorevanju, pravimo zgorevalna toplota (Hs), tistemu delu, ki je zmanjšan za kondenzacijski (latentni) delež toplote pa kurilnost (Hi). V primeru zemeljskega plina je zgorevalna toplota 11 % večja od kurilnosti.
Pri uporabi starejših kotlov na plin (tako zemeljski kot tudi utekočinjeni naftni plin -UNP) je bila v preteklosti temperatura produktov zgorevanja ob vstopu v dimnik omejena na 160 do 2400C. Pri nižjih temperaturah je namreč obstajala nevarnost, da se bo, še preden bodo dimni
Ogrevanje s plinsko kondenzacijsko tehniko
Matjaž Eržen, univ. dipl. inž. str., energetski svetovalec
Uporaba plinske kondenzacijske tehnike za ogrevanje je učinkovitejša in zaradi manjše porabe energenta cenejša od klasičnih plinskih kotlov
Poletje je čas dopustov in počitka. Dober gospodar pa v tem letnem času kljub visokim temperaturam pomisli tudi na hladnejše dni in s tem na ogrevanje. Kaj hitro bo namreč poletje mimo in ogrevalna sezona bo tu. In zdaj je pravi čas za razmislek, s čim in kako se bomo ogrevali. Uporabnikom plina je \e nekaj časa poleg klasičnih plinskih ogrevalnih sistemov na voljo tudi tako imenovana kondenzacijska tehnika. Poglejmo, za kaj pri tem pravzaprav gre.
plini zapustili dimovodno napravo, iz njih zaradi ohladitve oz. prenizkih temperatur pričel izločati kondenz, kar bi utegnilo poškodovati dimnik in kotel. S tako visoko temperaturo na izstopu iz kotla pa se je precej znižala učinkovitost izrabe energetskega potenciala goriva, saj smo izkoriščali samo njegovo kurilnost, latentno toploto dimnih plinov pa namerno spustili skozi dimnik. Izkoristek takih naprav je zato dosegal 88 do 94 %. Pri kondenzacijski ogrevalni tehniki pa temperature dimnih plinov namerno znižamo na okrog 30 do 500C in obenem s primerno izbiro vgrajene opreme poskrbimo, da pri tem nastali kondenz ne bo povzročal škode - niti dimniku, niti kotlu in niti okolju. Pri tem pridobimo dodatnih 11 % toplote, ki pa je na nizkem temperaturnem nivoju. Dimni plini zemeljskega plina običajno kondenzirajo pri 560C, kar pomeni, da je treba za koristno izrabo te toplote uporabljati nizkotemperaturno ogrevanje (talno, stensko, večji radiatorji ...). V praksi kondenzacijske kotle najlažje spoznamo po navedenih izkoristkih, za katere izdelovalci in trgovci radi navajajo izkoristke nad 100 %. Dejansko ne gre za noben čudežni stroj, ki bi dajal več, kot smo vanj vložili, ampak za preprost dogovor, da se pri določanju izkoristka kot vhodna veličina vedno upošteva kurilnost (spodnja zgorevalna toplota - Hi) goriva - torej brez upoštevanja kondenzacijske toplote. Če pa smo slednjo pozneje v sistemu izkoristili, smo v resnici lahko dobili več, kot znaša kurilnost goriva. Izkoristek takih kurilnih naprav tako lahko dosega 102 do 106 % izkoristek, in je torej dejansko več kot 11 % večji kot pri starejših klasičnih napravah.
Potrebno je nizkotemperaturno ogrevanje
Pri tem velja opomniti še na nekaj značilnosti takih ogrevalnih sistemov. Dimni plini zaradi zelo nizke preostale energijske vrednosti niso več podvrženi naravnemu vleku, ki bi jih odvedel iz dimnika, zato je za delovanje takega sistema potreben ventilator. Zelo pomemben del ogrevalnega sistema je v primeru kondenzacijske tehnike tudi regulacija, ki mora poskrbeti za primerno nizko temperaturo ogrevalne vode, ki bo kondenzacijo dimnih plinov sploh omogočala. Pravilna je edino izbira avtomatske regulacije, ki temelji na pripravi ogrevalne vode na podlagi zunanje temperature. Bolj kot je zunaj hladno, toplejšo vodo bo regulacija narekovala kotlu. Obenem velja ponovno opozoriti, da je temperatura kondenzacije pri zemeljskem plinu 560C, torej je smiselno
izbrati tak temperaturni režim, ki bo v kar najdaljšem času ogrevalne sezone deloval pri nižjih temperaturah predtoka ogrevalne vode. To je včasih pri obstoječih starejših stavbah z višjetemperaturnim ogrevalnim režimom lahko težava, zato pri njih tak sistem v praksi običajno ne deluje ves čas v kondenzacijskem področju. Vseeno je praviloma tudi pri takih objektih uporaba kondenzacijske tehnike smiselna, kajti zaradi predimenzioniranosti ogreval sistem v kondenzaciji deluje več kot 80 % časa ogrevalne sezone.
Kondenzat, ki pri takem delovanju ogrevalnega sistema nastane, je v primeru uporabe zemeljskega plina rahlo kisel (pH 3-5) zaradi vezave s CO2 in ga pri močeh, ki so običajne v enodružinskih hišah, lahko zlijemo kar z ostalo odpadno vodo iz gospodinjstev v kanalizacijo. Iz enega standardnega kubičnega metra zemeljskega plina nastane od 0,8 do 1 litra kondenza. Kondenzacijska tehnika je načeloma možna pri vseh gorivih, ki vsebujejo vodik, v praksi pa se največ uporablja pri zemeljskem plinu in utekočinjenem naftnem plinu (propan-butan). Obstajajo tudi kondenzacijski sistemi z ekstra lahkim kurilnim oljem, vendar pa so bistveno bolj redki kot plinski in temu primerno dražji. Kurilno olje praviloma namreč vsebuje tudi žveplo, zato pri kondenzaciji njegovih dimnih plinov nastaja močna žveplova kislina, ki narekuje ostrejše pogoje, tako za materiale kot tudi odvod kondenza. Poleg tega je delež kondenzacijske toplote pri kurilnem olju manjši kot pri zemeljskem plinu.
Kondenzacijsko ogrevalno tehniko spodbuja tudi država
Kondenzacijska plinska tehnika je v primerjavi s klasičnim plinskim ogrevanjem učinkovitejša. Zato je kljub nekoliko višji začetni investiciji dolgoročno cenejša, saj omogoča manjšo porabo energenta. Omeniti velja, da jo v obliki ugodnih kreditov spodbuja tudi država, saj so za kondenzacijske ogrevalne sisteme za občane na voljo krediti pri Ekoskladu (podrobnosti si lahko ogledate na http://www.ekosklad.si/). Za podrobnejše nasvete o učinkoviti rabi in obnovljivih virih energije pa se lahko obrnete tudi na najbližjo energetsko svetovalno pisarno. Energetski svetovalec vam je za brezplačne nasvete na voljo tudi vsako tretjo sredo v mesecu med 16.30 in 18. uro v prostorih občinske sejne sobe v Vodicah. Za obisk se je treba predhodno naročiti v sprejemni pisarni Občine Vodice na tel. 01/833 26 10.
7. redna seja občinskega sveta
18. 6. 2007
Alenka Jereb
Sprejet zaključni račun za leto 2005 - Nov odlok o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v obdobju 2007 do 2013 - Potrjen letni program JP Komunala Vodice, d.o.o.
Na začetku seje je občinski kmetijski svetovalec Primož Ločniškar obrazložil nov Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja za obdobje 2007-2013. Z začetkom letošnjega leta morajo občine svoje pravilnike za namen subvencioniranja uskladiti z evropsko zakonodajo. Odbor za kmetijstvo je pravilnik obravnaval že marca, ob pomoči in sodelovanju svetovalne službe pod Ločniškarjevim vodstvom pa so pripravili omenjeni pravilnik, ki so ga svetniki soglasno sprejeli. Le-ta natančno opredeljuje vrsto pomoči, vrste upravičencev in kriterije za subvencije. Nov pravilnik bo poslan v potrditev še na Ministrstvo za kmetijstvo, šele zatem se bodo lahko objavili razpisi. Kot je povedal župan Podboršek, bo to tudi pogoj za začetek postopka komasacije na območju nekaterih vasi v naši občini.
Sledil je predlog zaključnega računa Občine Vodice za leto 2005, ki ga je uvodoma podal bivši občinski računovodja Marko Juvančič. Po krajši razpravi je osem svetnikov sprejelo sklep o zaključnem računu, nihče ni bil proti. Sledil je predlog zaključnega računa 2006 v prvem branju. Po županovih besedah sta ga obravnavala Odbor za finance in Nadzorni odbor in ga
ocenila kot ustreznega za obravnavo.
V	daljši razpravi smo slišali mnenje proti sprejetju takega osnutka in županove odgovore, ki pa nekaterih svetnikov niso zadovoljili. Sledilo je glasovanje - za omenjeni predlog je glasovalo osem svetnikov, šest jih je bilo proti.
V	nadaljevanju je direktor Javnega podjetja Komunala Vodice Damjan Stanonik predstavil letni program dela za tekoče leto. Poleg vzdrževanja vodovodnega in kanalizacijskega omrežja bo podjetje vodilo še izgradnjo komunalne infrastrukture na območju pod cerkvijo, izdelavo komunalnega katastra, nadgradnjo telemetrijskega sistema in čistilne naprave ter obnovo vodovodnih priključkov na cesti Bukovica- Koseze. Omenjeni letni program je po daljši razpravi sprejelo osem svetnikov, pet jih je bilo proti. Sedem svetnikov je sprejelo sklep, da Občina Vodice zagotovi sredstva v višini 118.580 evrov ob rebalansu občinskega proračuna za delovanje omenjenega podjetja.
S 13 glasovi za so sprejeli tudi Odlok o spremembi Odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na območju Lokarje ter s sedmimi glasovi za in petimi proti Odlok o spremembi Odloka o oglaševanju. Po novem zakonu se bo kaznovanje globe plačevalo v evrih (prej tolarjih). Nadzor nad oglaševanjem bo nadzoroval Medobčinski inšpektorat. Slišati je bilo mnenje, da je v prihodnosti treba stare akte uskladiti z novimi, posamezne člene pa natančneje definirati in jih uskladiti z vso veljavno zakonodajo. S 13 glasovi za so določili rok za oddajo pobud občanov za spremembo namembnosti pri pripravi občinskega prostorskega načrta. Občani bodo lahko oddali pobude do 30. 9. 2007. Posredovane bodo pristojnim institucijam, ki se bodo opredelile do razvojnih pobud.
Ob koncu seje so bili svetniki seznanjeni s predlogom 14 območij pokrajin, na katere bo v prihodnosti razdeljena Slovenija. Vodice naj bi pripadale Osrednjeslovenski pokrajini s sedežem v Ljubljani. Seja se je ponovno zavlekla pozno v noč.
12. redna seja sveta zavoda
27. 6. 2007
Alenka Jereb
Člani sveta seznanjeni z učnim uspehom ob koncu šolskega leta, rezultati nacionalnega preverjanja znanja, vpisi devetošolcev v srednje šole ter predlogom nadstandardnih programov za naslednje šolsko leto -Obravnavali tudi pereč problem pomanjkanja prostora v vzgojno-varstvenih ustanovah.
Po soglasni potrditvi dnevnega reda in zapisnika prejšnje seje je Cilka Marenče podala učni uspeh učencev ob koncu šolskega leta; na razredni stopnji le bil 100-odstotni, na predmetni stopnji pa 94,9-odstotni. Tako je skupni učni uspeh vseh učencev - na šoli jih je 432 - 96,6 -odstoten. 10 učencev je bilo negativno ocenjenih, 6 jih ima popravne izpite, 4 pa bodo razred ponavljali.
Podala je tudi rezultate nacionalnega preverjanja znanja (v nadaljevanju NPZ) iz matematike, slovenščine in angleščine za učence naše šole ter odklon od slovenskega povprečja.
Predmet OS Vodice Podatki za Slovenijo
SLO	63,71% 64,9%
MAT	42,42%	51,54%
ANG	57,02%	65,04%
Učitelji so spregovorili tudi o vzrokih za odklone od slovenskega povprečja. Tako smo slišali mnenje, da učenci premalo resno pristopajo k preverjanju, ker se rezultati ne štejejo ob vpisu v srednjo šolo niti ne h končnemu učnemu uspehu. Tudi naloge so bile po mnenju nekaterih preobsežne in na voljo je bilo premalo časa za reševanje. Ravnateljica se je prav tako strinjala, da bi se morali rezultati nekako upoštevati, saj so tudi dosežki na slovenskem nivoju nekoliko nižji, kot bi bilo pričakovati, hkrati pa poudarila, da je snov treba tako utrjevati, da bi dosegli pri učencih dolgotrajno pomnjenje.
Ravnateljica Ivana Bizjak je člane sveta zavoda seznanila tudi z vpisom učencev v srednje šole in prvi razred. 12 se jih je vpisalo v 3-letni program, 20 v 4-letni program in 18 učencev v gimnazije. Osmega maja so bili učenci obveščeni o omejitvah vpisa na srednjih šolah. Na naši šoli je bilo 15 učencev, ki so imeli omejitev vpisa v program medijski tehnik, vzgojitelj
predšilske vzgoje, zdravstveni tehnik in zobni tehnik ter na gimanzijah Ledina, Šiška, Škofijska gimnazija in Srednja šola za oblikovanje in fotografijo - program Umetniška gimnazija.
V	prvi razred se je v OŠ Vodice vpisalo 30 otrok, v podružnično šolo Utik pa osem, medtem ko se je v ostale razrede vpisalo osem novih učencev, ki so prišli iz drugih šol. Člane sveta zavoda je seznanila tudi z nadstandardnimi programi, t. j. naravoslovnimi tabori in šolami v naravi. Vse programe bo svet potrjeval jeseni, ko se bo sprejemal letni delovni načrt šole.
V	zadnji točki je Hedvika Rosulnik člane seznanila s postopki sprejemanja otrok v vrtec. Do konca maja so prejeli 71 vlog, od tega je 63 otrok z bivališčem v Vodicah. S strani Občine Vodice je bil odobren še nov oddelek, tako da bodo s 1. septembrom zapolnjena vsa prosta mesta. Odkloniti so morali 22 otrok, nekaj pa so jih morali iz centralnega vrtca preusmerili v vrtec Utik. Tako bo jeseni sprejetih 35 otrok v vrtec Vodice, šest v Utik in osem na Skaručno. Tudi župan Brane Podboršek, ki je bil povabljen na sejo, je opozoril na resnost problema, saj 13 otrok januarja nujno potrebuje varstvo, starši pa se nanj množično obračajo s prošnjo po čim prejšnji pomoči in rešitvi težav. Vodstvo šole je pozval, naj začne razmišljati o racionalizaciji, saj bo treba poiskati nove vire financiranja na področju varstva otrok. V prihodnje bo treba poiskati nove prostore za otroke, ki bodo nujno potrebovali varstvo.
Na koncu so člani sveta zavoda sprejeli sklep, da se naziv častni učenec šole podeli na predlog ravnatelja in učiteljskega zbora. Kriteriji za naziv bodo opredeljeni v vzgojnem načrtu šole, ki ga bodo učenci, učitelji in starši oblikovali v naslednjem šolskem letu.
S podpisom pogodbe zagotovljene možnosti za gradnjo infrastrukture na območju "pod cerkvijo"
v Vodicah
Alenka Jereb
Ob podpisu pogodbe je župan izrazil željo, da se do začetka del postavi in zavaruje gradbišče, hkrati pa zahteval učinkovitega vodjo gradbišča, ki bo imel dovolj izkušenj, da bodo dela nemoteno tekla in da ne bo prihajalo do zapletov, kakršni se pojavljajo pri izgradnji ceste Bukovica-Utik. Dogovorili so se, da bo zadnji teden v juniju potekala tudi uradna uvedba v posel na samem terenu. Kot je povedal direktor Kramljak, z Občino Vodice sodelujejo od same ustanovitve in so s skupnim
sodelovanjem izvedli že kar nekaj projektov. Obžaloval je trenutne zaplete pri izgradnji že prej omenjene ceste, prevzel krivdo za odmik od pogodbenih rokov ter se obvezal, da do podobnih zapletov ne bo prihajalo. Obljubil je, da se bodo držali izvedbenih rokov, ki so navedeni v pogodbi, kajti tudi njim ni vseeno, kako potekajo pogodbena dela. Komunalna infrastruktura bo zagotovo zgrajena do konca septembra, ko bodo lastniki zemljišč že lahko začeli s pripravo na gradnjo hiš.
13. junija sta župan Brane Podboršek in direktor Cestnega podjetja Ljubljana, d. d., Alojzij Kramljak, podpisala pogodbo o izgradnji komunalne infrastrukture za OLN ŠSi 4/1-1 Vodice "pod cerkvijo". Od tega dne dalje so stekla uvajalna dela izvajalca, ki bo začel s pričetkom gradnje s pridobitvijo dokončnega gradbenega dovoljenja, ki naj bi ga predvidoma dobili 20. junija.
Javni red in mir v občini Vodice
Jerneja Kimovec
Nedelja 21. stoletja - dan za razmislek?
Včasih so imeli navado reči, da je nedelja Gospodov dan. Pa tudi tisti, ki niso bili ravno verni, so vseeno z veseljem upoštevali tisti "ne" na začetku besede in si vsaj en dan v tednu privoščili zaslužen počitek.
Toda časi so se spremenili. Delo oziroma službe so postale fizično manj naporne; so pa zato začele za ljudi predstavljati vse večjo psihično obremenitev. Zagotovo je vsakega izmed nas že presenetil tisti čuden občutek, ko se zdi, da ves dan nismo počeli nič "težkega", pa smo vendarle zvečer kot rastline brez vode zaspali na kavču pred televizorjem. Zdi se, da nad sodobnim človekom nenehno visi dolg spisek dnevnih opravil; služba, posvečanje partnerju in otrokom, domača opravila, skrb za hišo in njeno okolico, dodatno izobraževanje, ohranjanje stikov s prijatelji, obisk sorodnikov ... In povsem
jasno je, da ima vsak dan kakšno uro premalo.
Ko torej na začetku novega tedna premišljujemo, kaj vse moramo postoriti do naslednjega vikenda, se zdi že v teoriji nemogoče. Tako tisto košenje trave, ki se v sredo popoldne še ni zdelo tako nujno, kot deset drugih opravil vztrajno prelagamo na naslednji dan ... In ker je vsak naslednji dan že polno zaseden, na koncu s kosilnico drvimo gor in dol po vrtu v nedeljo popoldne. Nekoliko karikirano, pa vendar verjamem, da ta izmišljeni scenarij ni prav daleč od resnice. Vsem zmanjkuje časa. In hkrati si vsi želimo kvalitetnega počitka.
Zato tokrat ne bomo govorili o preglasni glasbi in zabavah, ki se sredi naselja vlečejo pozno v noč. Zakaj ne bi začeli z majhnimi koraki? Zakaj ne bi svojim sosedom privoščili nedeljskega miru, kot si ga želimo tudi sami? Pravzaprav niti ne gre za košenje trave, za žaganje drv, ropotanje z raznimi električnimi napravami ali za divjanje in namerno navijanje glasnosti motorja na raznih prevoznih sredstvih. Gre
le za to, da vse te "prijetne zvoke" lahko poslušamo že preostalih šest dni v tednu. In navadili smo se, da nas takrat ne motijo (še posebno zato, ker jih občasno povzročamo tudi sami).
Res obstaja več načinov preživljanja prazničnih popoldnevov. Takrat lahko (tiho) operemo in zlikamo perilo, obrežemo drevje, operemo avto ali pomagamo otrokom pri domačih nalogah. Lahko pa se lotimo rušenja neuporabnih objektov ali pa krpanja cest s tistim prijetnim strojem (zagotovo ga poznate), ob katerem se še na razdalji stotih metrov tresemo - ker se tresejo tla pod našimi nogami. Zakaj pa ne? No, obstaja pa še tretja možnost. Lahko vzamemo v roke Odlok o javnem redu in miru v Občini Vodice (UG št. 5/1998), ki je v veljavi že od julija 1998, in si preberemo kaj zanimivega. Na primer o uničevanju prometnih znakov in javnih prostorov (recimo avtobusnih postaj), o kurjenju smrdljivih odpadkov, o spuščenih psih, ki se prosto sprehajajo po naseljih, ali na primer o metanju petard. Lahko pa se zakopljemo v dobro knjigo in se veselimo, da živimo na vasi, kjer je "mir".
Akcija zbiranja nevarnih odpadkov uspela
Alenka Jereb
Vedno boljša osveščenost občanov, ki se zavedajo, kam sodijo nevarni odpadki
V začetku julija je podjetje Snaga na parkirišču pri občinski stavbi v Vodicah in na igrišču pri domu krajanov na Skaručni postavila premični zabojnik, kamor smo lahko občani oddali nevarne odpadke iz gospodinjstev. Te bodo začasno skladiščili v prehodnem skladišču na Odlagališču nevarnih odpadkov Barje, kasneje pa jih uničili, oziroma predelali.
Nekoliko manjša odzivnost, pa vendar pohvale vredna, je bila naslednji dan na Skaručni, kjer je bilo največ oddaje med 9. in 11. ter 13. in 14. uro. Končnih rezultatov žal nismo uspeli pridobiti, kljub temu pa je Robert Benedičič predlagal, da bi naslednje leto premično zbiralnico postavili še v Utiku in Bukovici, saj je prepričan, da bi tudi tam ljudje tako pridno polnili zabojnike kot na omenjenih lokacijah.
Seveda gre tu predvsem za majhne količine nevarnih odpadkov, ki jih po pretečenem roku ali uporabi zavržemo. V vaškem okolju se na spisku znajdejo tudi pesticidi, ki jih najpogosteje uporabljajo kmetje, njim pa podjetje Snaga ne more, oziroma ne sme izdati potrdila za oddajo pesticidov. Benedičič zato priporoča, da zainteresirane osebe pokličejo eno izmed treh pooblaščenih podjetij, ki imajo koncesijo za uničenje pesticidov, barv, lakov in olj:
-	Kemis Radomlje, tel. št.: 041 626 201, kontakt ga. Petek;
-	Chemoco, d. o. o., Ljubljana, tel. št.: 041 652 143, kontakt ga. Fatur;
-	Ekologija, d. o. o., Ljubljana, tel. št.: 041 612 931, kontakt g. Hitejc.
Kdor želi oddati odslužen računalnik, monitor ali televizijo, lahko pokliče koncesionarja Blok, d. o. o., Ljubljana, tel. št.: 041 626 201, kontakt g. Jerina.
Če pa so vam doma ostale maščobe, maščobne mešanice in olja, pa pokličite v Ekol Kranj, tel.št.: o4 / 251 99 22.
Za mnenje smo povprašali še nekaj občanov, ki so oddali nevarne odpadke:
Roman Škof, Vodice
Akcijo pozdravljam in mislim, da bi morala premična zbiralnica na omenjenih lokacijah stati vsaj trikrat letno, tako da bi sproti odnašali iz domov vse tisto, kar je nevarno okolju. Lansko leto sem prinesel stare odslužene akumulatorje, letos pa barvo, ki je ostala pri hiši od pleskanja fasade.
Robert Benedičič, usposobljeni predstavnik podjetja Snaga, ki je na omenjenih lokacijah sprejemal odpadke, je s potekom akcije zelo zadovoljen. V dveh letih, odkar so začeli z omenjenim načinom zbiranja nevarnih odpadkov, se je osveščenost občanov znatno povečala in je po mnenju Benedičiča veliko boljša kot pri prebivalcih mesta Ljubljane in Horjula, kjer so predhodno izvedli akcijo. Medtem ko so Ljubljančani v zbiralnico prinesli zlasti zdravila, baterije in barve, so naši občani napolnili zabojnike še z drugimi nevarnimi snovmi. V Vodicah je že dopoldne zbiralnico obiskalo približno 30 občanov, ki so posebej za to namenjene zabojnike skoraj popolnoma napolnili z baterijami, barvami, laki, zdravili, starimi akumulatorji, različnimi kemikalijami in drugimi nevarnimi snovmi. Tudi popoldne je bil obisk velik, tako da se je ob koncu dneva nabralo: 433 kg akumulatorjev, 11 kg baterij, 126 kg motornih olj, 106 kg jedilnega olja, 27 kg kemikalij, 57 kg pesticidov, 8 kg zdravil, 4 kg kozmetike in čistil, 471 kg barv in lakov ter 2 kg topil.
Marko Rožmanec in Marko Kovač, Repnje
Prinašava barvo in emulzijo, ki sva jo našla v domači garaži. Nabralo se je toliko različnih vrst barv v različnih embalažah, da sva morala vse skupaj pripeljati z avtomobilsko prikolico. Nekateri odpadki so stari tudi 25 let. Meniva, da bi morali premično zbiralnico postaviti še kje v naši občini, morda na Selu ali v Kosezah. Pametno bi bilo razmišljati tudi v tej smeri.
Maja Smrekar, Vodice
Zaradi močnega deževja sem včeraj zamudila oddajo v Vodicah, zato sem nekaj zdravil pripeljala danes na Skaručno. Doma imam še nekaj barve, vendar menim, da jo bomo morda letos še potrebovali. Kar bo ostalo, bom oddala v naslednji akciji. Zdi se mi potrebno, da se take akcije organizirajo, saj s tem čuvamo okolje, ki je že tako preveč onesnaženo. Sama se zelo ekološko obnašam, saj dosledno zbiram in ločujem vse vrste odpadkov. Ločujem papir, steklo, embalažo - skratka vse, kar se da ločevati. Čistila kupujem na način ponovnega polnjenja, kajti s tem prispevam k manjši obremenjenosti okolja. V trgovini izbiram predvsem take izdelke, ki so v steklenicah in ne v plastični embalaži. Tako ekološko ravnanje zavzemava skupaj z možem, k temu pa navajava tudi najinega otroka. Se vedno mislim, da je zgled najboljši učitelj.
Oče in sin družine Fujan, Repnje
Oddal sem nekaj barve, topil, pesticidov in baterij. Akcije sem se udeležil prvič in prav gotovo ne zadnjič, če bo le naslednje leto tudi potekala. K temu me je spodbudilo obvestilo o poteku akcije, ki smo ga dobili na naše domove. Dobra obveščenost je prvi korak k uspešnosti akcije.
Glas mladih
Smetana s češnjico
Pogovor z najbolj uspešnimi učenci OS Vodice generacije 1999-2007
OS Vodice je v svet poslala že kar nekaj obetajočih imen. Za popotnico jim je dala vedeti, da je osnovno izobraževanje še vedno tisto, ki predstavlja odločilno podlago za nadaljnje življenjske podvige. Vendar tu ne mislim predvsem na točke ali vpise na srednje šole in fakultete (vse to je postalo že preveč rutinsko, številsko in brezosebno), pač pa na delovne in učne navade, ki nas spremljajo povsod. Kako se učiti? Kako uskladiti šolske obveznosti z raznimi željami in svobodo, ki jo potrebuje vsak najstnik? In kako biti pri tem še uspešen?
Na ta vprašanja imajo zagotovo najboljše odgovore prav tisti, ki so se z njimi spopadali zadnjih osem let - in se jih bodo še najmanj toliko. Tisti, ki bi jim lahko rekli "smetana OS Vodice za leto 2007". In če bi na to smetano postavili še češnjico, potem bi se letos na njej zagotovo svetilo ime Jan Gantar.
Iz deveterice, ki je osemletno povprečje zaključila kar najbližje petice, je Jan še posebno izstopal s svojimi dosežki na tekmovanjih. Samo njegov letošnji izkupiček so tri zlata in dve srebrni priznanji. Zato - pa tudi zaradi kolegialnosti do sošolcev in učiteljev - so člani šolskega sveta izglasovali, da mu poleg pohvale podelijo še poseben naziv. postal je častni učenec OS Vodice. Tako sem ga najprej povprašala prav o ključu do takega uspeha. "Talent seveda mora biti, vendar je treba biti tudi priden, delati sproti, poslušati v šoli in se morda zraven ukvarjati še s kakšnim športom, saj tudi za šolo in učenje potrebujemo dobro kondicijo. Včasih zna biti namreč vse skupaj precej naporno, še posebno ko se nabere veliko stvari naenkrat. Na teste v šoli se niti ne pripravljam veliko; v glavnem poslušam že pri pouku, tako da pred preizkusom le še ponovim. Pred tekmovanji je nekoliko drugače, saj se dosti posvečam podobnim nalogam iz preteklih let. V osnovnošolskih
letih sem že približno ugotovil, pri katerih predmetih mi gre najbolje. Za matematiko sem bil vedno nadarjen, na drugi strani pa menim, da se nikoli ne bova preveč razumela z zgodovino, saj je v zvezi z njo potrebnega preveč učenja 'na pamet'." Jan je v preteklem letu nanizal lepo število uspehov. prislužil si je zlato priznanje iz matematike, biologije in logike ter srebrni iz angleščine in fizike. Sodeloval je tudi v šolskem parlamentu, kjer so na mesečnih sestankih skupaj z učitelji poskušali izboljšati stvari tako na občinskem kot tudi na regijskem nivoju. Poleg tega da je bil prizadeven na različnih področjih v šoli, se je z raznimi dejavnostmi ukvarjal tudi izven nje. Svoj čas je namenjal predvsem igranju šaha, pri katerem dosega uspehe na mednarodnih turnirjih in mu bo zvest ostal še naprej. "Ukvarjam se sicer še z atletiko, za sprostitev pa se najrajši odpravim na igrišče ali poslušam glasbo," pravi bodoči dijak Gimnazije Bežigrad in zatrjuje, da ga novih izzivov ni prav nič strah. Obenem pa ve, da bo vseeno precej pogrešal sošolce in učitelje. "Ne, ne, pardon, sošolce nekoliko bolj kot učitelje," se zasmeje, a v isti sapi prizna, da ga je že nekajkrat zamikal ravno učiteljski poklic. Toda zaenkrat se še ne ukvarja s tako daljno prihodnostjo. Raje bo užival v poletju, ki ga bo preživel na morju in na kakšnem tedenskem turnirju v tujini. "Osnovno šolo zapuščam vesel, ker me čaka nekaj novega, in obenem žalosten, ker smo se z vsemi res dobro razumeli. Nisem pa pričakoval takšne pohvale na valeti. Trenutek, ko so vsi vstali, je bil res nepozaben," filmsko zaključi dobitnik častnega naziva.
Urška Jerman je prepričana, da je ključ do uspeha dokaj enostaven. "Treba je sodelovati pri pouku, vsaj občasno delati domače naloge in imeti nekaj dobrih genov, da si stvari hitro zapomniš. A vse to nič ne pomaga, če si ne želiš biti uspešen. Za odličen uspeh se boš veliko bolj potrudil, če si ga boš res želel." Pred tekmovanji si pomaga z nalogami in primeri na internetu, kar se je očitno izkazalo za uspešno, saj si je Urška letos prislužila srebrno Proteusovo priznanje iz biologije. "Upam, da mi bo na Gimnaziji Siška všeč, da se bom dobro znašla in da bom še naprej dosegala
lepe uspehe." Zanima jo veliko stvari, med drugim je trenirala gimnastiko in se učila igranja na klaviature, OS Vodice pa zapušča z nasmehom in hkrati z žalostjo na obrazu. "Vesela sem, da je eno poglavje mojega življenja zaključeno, vendar sem na sošolce in na šolo zelo navezana. Vse bom pogrešala." Počitnice bo preživela v družbi prijateljev in poletnih športov, veseli pa se tudi zaključnega piknika vseh devetošolcev.
Tudi Maja Kimovec meni, da odličen uspeh ni tako težko dosegljiv. "Treba je sodelovati pri pouku, poslušati in narediti čim več domačih nalog, pred testom pa žrtvovati kakšno uro za učenje." S tekmovanj je letos prinesla srebrno priznanje iz fizike (zlato ji je le za las ušlo), zaradi svojih uspehov na športnem področju pa je bila na valeti imenovana tudi za športnico šole. Najbolj ji je pri srcu smučanje, ukvarja pa se še z atletiko, odbojko in namiznim tenisom. V slednjem je bila občinska prvakinja, tako posamezno kot v dvojicah. Je pa tudi glasbenica, saj v vodiški glasbeni šoli že pet let igra klarinet. "Iz OS Vodice odhajam na Gimnazijo Poljane, ker me še posebej zanimajo jeziki." Za dobro popotnico bo del počitnic preživela v Angliji na jezikovnem tečaju, preostali del pa počivala na plaži. "Novega obdobja v življenju me ni nič strah. To pride na vrsto 31. avgusta," se pošali. Pravi, da bo predvsem pogrešala sošolce, ko pa ji bo dolgčas tudi po šoli, jo bo zagotovo kaj obiskala. "Nekaj talenta prav pride, a vseeno je potrebno v uspeh vložiti kar nekaj truda," pojasni Mirjam Kimovec. "Če poslušaš pri pouku, si lahko prihraniš veliko časa, saj že tam izveš večino stvari." Bodoča dijakinja Gimnazije Poljane si je letos prislužila srebrno Vegovo priznanje, pa tudi sicer ji gre matematika najbolje od rok. Prosti čas preživlja s prijatelji, včasih pa še vedno poprime tudi za klaviature. Veseli se poletnega uživanja na morju, in čeprav težko zapušča stare prijatelje iz osnovne šole, pravi, da ima tudi srednja šola svoje prednosti. spoznavanje novih. Zato pogumno odhaja novim izzivom naproti. Pred tem pa jo čaka še nekaj prijetnih dni v Grčiji in ob drugih sredozemskih obalah.
Glas mladih / Družabne dejavnosti
Podobno kot ostali tudi Magdalena Kokalj talenta ne postavlja na prvo mesto. "Čeprav si nadarjen, moraš ravno tako slediti predavanjem, delati naloge in sproti ponavljati snov." Najbolj ji ležijo jeziki, dobro pa se razume tudi s kemijskimi formulami. Naslednja štiri leta bo dijakinja Gimnazije Poljane, je pa tudi edina, ki že sedaj dobro ve, kaj si želi početi v prihodnosti: zanima jo predvsem medicina. "Upam, da bo v srednji šoli tako kot v osnovni, torej da bom uspešna in da se bom dobro ujela s sošolci." Svoj drugi dom zapušča grenko-sladko; veseli se novih izzivov in obenem težko pušča za sabo zadnjih osem let. Tudi Magdalena je glasbenica, in sicer v Glasbeni šoli Vodice igra klavir. Kadar pa ima čas le zase, ga najraje preživlja na prostem. Počitnikovala bo na morju ter raziskovala belgijska mesta in naravne lepote. Najbolj bo pogrešala povezanost med sošolci in dobro vzdušje, najmanj pa nepotrebne prepire. Žan Kranjec se strinja, da pridnost vendarle ni dovolj za osemletni odličen uspeh. "Brez določene mere nadarjenosti vseeno ne gre, od predmeta pa je odvisno, koliko se je treba učiti. Pri nekaterih je dovolj, da pri pouku poslušaš in pred preizkusom le ponoviš, pri drugih pa
je potrebno snov večkrat prebrati in ponavljati," pravi devetošolec, ki ob šolskih dosega tudi športne uspehe. Trenira smučanje, poleg tega pa rad tudi brca žogo. Ob odhodu na Gimnazijo Šentvid ima mešane občutke: "Po eni strani sem srečen, da je določen del poti že uspešno za menoj, po drugi pa bom res pogrešal sošolce in prijatelje." Žana zanima naravoslovje, vendar je zaenkrat še prezgodaj, da bi govoril o svojem bodočem poklicu. Poleti odhaja na morje, čakajo pa ga tudi redni suhi treningi. Tina Locniskar meni, da poslušanje v šoli precej skrajša ure učenja doma. K uspehu pripomore tudi sodelovanje med šolskimi urami. "Če sproti delaš vaje, se za nekatere predmete sploh ni treba dodatno učiti pred testom." Dobitnica srebrnega Cankarjevega priznanja prosti čas najraje preživi ob glasbi, na kolesu ali rolerjih v družbi prijateljev. "Vpisala sem se na Gimnazijo Bežigrad in želim si, da bom tja vsak dan odhajala z veseljem in da bom še naprej uspešna. Ker gremo s prijatelji vsak na svojo srednjo šolo, jih bom precej pogrešala, zato tudi upam, da se bom z mojimi bodočimi sošolci ravno tako dobro razumela." "Za to, da si uspešen, nadarjenost ni vedno dovolj," pravi Monika Rahne. "Včasih si je
treba snov tudi večkrat prebrati in ponoviti, predvsem pa je pomembno, da te stvar zanima." Priznava, da so predmeti, pri katerih je ključno razumevanje, so pa tudi takšni, kjer brez učenja ne gre. V njenem življenju je sicer najpomembnejša glasba. V glasbeni šoli v Vodicah se uči igranja na saksofon in sodeluje tudi z godbo. "Veselim se, da bom postala gimnazijka na Ledini, in pričakujem, da bomo s sošolci postali prijatelji." Novih izzivov je ni strah, moči zanje pa bo nabirala tudi ob morju. "Talent brez učenja in sodelovanja pri pouku ti pri uspehu nič ne pomaga," meni Lucija Sovine in brez oklevanja zatrdi, da šola ob sprotnem delu ne vzame veliko časa. Kar ji ga ostane, ga preživi s prijatelji ali pa ob glasbi: pri Godbi Vodice igra prečno flavto. Tudi Lucija se je, kot vsi moji sogovorniki, udeleževala raznih tekmovanj in si s pridnostjo prislužila dovolj točk za vpis na Škofijsko Gimnazijo. "Upam, da bom tam s čim manj truda dosegla čim več," pošteno pove. Vesela je, da je za nekaj časa konec z učenjem in preverjanji znanja, težko pa zapušča predvsem sošolce, s katerimi so v osmih letih postali dobri prijatelji. Najmanj bo pogrešala teste in spraševanja, najbolj pa prijetna druženja med odmori.
Obisk partnerskih sol
Nataša Tominšek
Izvedli smo tretje srečanje šol partneric, ki so vključene v mednarodni projekt Comenius z naslovom Skrb zase in za naše okolje. Gostiteljica tega srečanja je bila Švedska.
Z učiteljem angleškega jezika Matejem Jančičem sva obiskala osnovno šolo Ulrikaskolan, ki se nahaja v majhnem mestecu Ulricehamn, ki leži v južnem delu Švedske, blizu mesta Gotheburg. Z ostalimi člani projekta smo izmenjali informacije o do sedaj opravljenih aktivnostih. Primerjali smo analize
o uživanju sadja in zelenjave ter o športnih aktivnostih, s katerimi se ukvarjajo otroci v vseh treh deželah. Dogovorili smo se tudi o končnem izdelku - kuharski knjigi, ki bo vsebovala recepte vseh treh dežel v vseh treh jezikih. Izmenjali smo fotografije o praznovanju evropskega dneva, 9. maja. Na vseh treh šolah smo kot del aktivnosti izvedli Evro-vadbo, pri kateri se je vsak partner preizkusil v igri drugih dveh partnerskih šol. Na naši šoli smo Evro-vadbo izvedli v času podaljšanega bivanja. Igrali smo nogomet, med dvema ognjema in gailic. Pogovarjali smo se tudi o simbolih EU (zastavi, himni ...), ki pa jih naši otroci kar dobro poznajo. Deležna sva bila velikega gostoljubja naših švedskih partnerjev in čudovite narave. Zelo naju je navdušila njihova šola, predvsem s samo opremo prostorov, ki je zelo domača in prijetna, številnimi rekviziti, ogromnim otroškim igriščem, še posebej pa z umirjenostjo otrok. Šolski sistem na švedskem je zelo podoben našemu, le da pri njih snov jemljemo počasneje kot pri nas, imajo pa veliko samostojnega projektnega učenja, kar učence pripravlja na kasnejše izobraževanje.
"Do you speak , English?"
Učiteljica Petra Gams
Vrtec Škratka Svita je v iztekajočem se šolskem letu otrokom iz najstarejše skupine ponudil brezplačno obogatitveno dejavnost - Angleške urice.
Otroci so prve angleške besede spoznavali skozi igro, s pesmijo, z lutkami in s pomočjo slikovnega gradiva. Angleške urice so temeljile na medpredmetnosti - otroci se niso učili le angleških besed in izrazov pač pa so tudi utrjevali svoje znanje na področju barv, številk, domačih živali, praznikov, delov telesa ... Predvsem pa so spoznavali tujo kulturo preko angleških običajev. Ta dejavnost je načrtovana tudi za naslednje šolsko leto za vse predšolske otroke tik pred vstopom v šolo, ki bodo obiskovali Vrtec Škratka Svita v Vodicah ter njegove podružnice v Utiku in na Skaručni. Z otroki, ki so obiskali Angleške urice, smo se odločili, da tudi staršem zapojemo nekaj pesmi, ki smo se jih naučili. Pesmi Hello, Good Morning, Head, Shoulders, Knees and Toes ter izštevanko je bilo moč slišati na zaključni prireditvi našega vrtca, ki je letos potekala 12. 6. v kulturnem domu v Vodicah. Otroci so s svojim nastopom potrdili, da so se pripravljeni usesti za šolske klopi in se za vedno posloviti od Škratka Svita, ki jih je varoval in vzgajal kar nekaj let.
:
Francka Rozman
Pomladni klici
Pomladno-poletni koncert
Pomlad se počasi, a vztrajno odmika poletju. Dnevi so vroči, a nevihte jih znajo dodobra ohladiti. Za dežjem pa posije sonce in vse je spet lepo.
Zelo lepo in toplo je bilo tudi v petek, ko je MePZ Biser priredil svoj pomladno-poletni koncert v skaruški dvorani. Zunaj je na koncert vabila vodiška godba s svojimi veselimi koračnicami. Najprej smo se zbrali ob njih in jih poslušali. Počasi se je polnila tudi skaruška dvorana in na oder, domiselno okrašen z lipovimi vejami in cvetočimi lončnicami, je stopila napovedovalka. Poslušalci in gledalci smo se ji zdeli preveč resnobni, zato nas je skušala že pred začetkom razvedriti in sprostiti. Vedela je, da se bo vzdušje v dvorani takoj spremenilo, ko bo zapela vokalna skupina Cantamus. In res! Že prva njihova pesem "Čakam" je med poslušalce vnesla občudovanje in predajanje užitku ob poslušanju njihovega petja, ki je valovilo kot zrelo žito v lahnem vetrcu. Krasni glasovi pevk so se ob spremljavi kitare prelivali drug čez drugega in v nas budili čudovite občutke. Težko smo čakali naslednjo pesem, ki je polepšala dan. Če si vstal z levo nogo, ti je pesem prinesla zadovoljstvo in veselje. Nataša se je razgovorila o izgovorih, ki jih imajo moški in ženske, kadar česa nočejo storiti, pa se od njih to pričakuje. Ker pa je nekaj v zraku, to vseeno storijo. S šesto lastno pesmijo "Vem, ne smem" se je vokalna skupina poslovila. Štiri prijetna dekleta so prišla iz Šentruperta na Dolenjskem. V taki
zasedbi delujejo dve leti, s kitaro pa jih spremlja Lovro. Rade pojejo na porokah in na različnih kulturnih prireditvah, pripravijo pa tudi samostojen koncert. Resnično upam, da bodo še kdaj nastopale na naših odrih in takrat jih zagotovo pridite poslušat. Ne bo vam žal!
Naslednji so na oder prišli člani MePZ Biser. Napovedovalka je na oder povabila župana Braneta Podborška. Pozdravil je vse navzoče, se zahvalil vokalni skupini in godbenikom ter zaželel Biseru še veliko uspeha in lepih nastopov. Poudaril je, da tam, kjer je pesem doma, še verjamemo v ljudi, in to naj se v naši občini razvija in krepi. Tudi "biserčki" so bili dobro pripravljeni na nastop in nam ob energični zborovodkinji pripravili lep večer. Zapeli so sedem pesmi in z zadnjo, Šuštarski most, so se hoteli posloviti. Ploskanju ni in ni hotelo biti konca, zato so se dokončno poslovili s pesmijo, ki jo znamo vsi, Bratci veseli vsi.
ZAHVALA
Ob zaključku našega dobrodelnega koncerta Družina - ognjišče ljubezni, ki ga prirejamo v okviru mednarodnega dneva družine, se želim zahvaliti vsem vam, ki ste s svojim nastopom, izvajanjem in vodenjem koncert tako čudovito oblikovali in uspešno pripeljali do konca.
Zahvala velja najprej gospodu županu Branetu Podboršku za pozdravni govor in za vso pomoč občinske uprave pri organizaciji koncerta, gospodu župniku Francu Mervarju za izredno bogat slavnostni govor, hvala gospodu Juretu Sešku za posebno prijetno in kakovostno vodenje, hvala gospodu Ivanu Hudniku in ansamblu Pogum za izredno doživeto izvedbo. Hvala vsem otrokom iz Vrtca Škratka Svita iz Vodic in Orffovi skupini Glasbene šole Mateja Hubada iz Vodic. Posebna zahvala velja Mešanemu pevskemu zboru Biser, ki je poleg nastopa izvedel okrasitev dvorane. Iskrena hvala naši domači godbi na pihala, ki s svojim izvajanjem vedno že pred začetkom navdušuje prihajajočo publiko. Zahvala velja tudi Stanetu Kublju iz Zapog za materialno pomoč in Marku Konjarju s Skaručne za lepo opravljeno delo. Hvala tudi Barbari Nahtigal za opravljeno strokovno delo in še posebna zahvala Katarini Banko za pomoč v celotnem času priprave koncerta.
Zahvala vsem donatorjem, ki so že nakazali svoje prispevke za pomoč otrokom v socialnih stiskah, in tudi vsem, ki bodo svoje prispevke še darovali.
Vsem imenovanim in vsem prisotnim, ki so morda se kaj posebnega pripomogli k uspešnemu dobrodelnemu koncertu še enkrat ISKRENA HVALA v našem imenu in tudi v imenu vseh tistih, ki bodo vaše pomoči deležni in obenem tudi vaše usmiljene dobrote. Hvala tudi vsem vam, ki ste se koncerta
udeležili, še posebno narodnim nošam, ki zaslužijo posebno pohvalo. Naj dobrotni Bog vsem povrne s svojimi darovi.
V imenu Župnijske Karitas
Tončka Polajnar
Vroče politično dogajanje sredi vročega poletja
Alenka Jereb
Pred kratkim smo na naše domove dobili "vroče informacije" o političnem dogajanju v naši občini. Ker se županu očita vrsto nepravilnosti, smo ga prosili za komentar glede očitanih nepravilnosti s strani svetniških skupin NSi in SDS. Preberite si odgovore in si ustvarite svoje mnenje.
Šolsko leto je za nami, začele so se zaslužene počitnice. Kako boste pa vi preživeli dopust?
Otroci so si res zaslužili počitnice, saj so ob koncu šolskega leta pokazali izjemne rezultate. Med učenci, ki so zaključili osnovno šolanje, je bilo letos kar devet takih z odličnim uspehom v vseh razredih osnovne šole. Vsem učencem, ki so uspešno zaključili razred, še enkrat čestitam, tistim, ki pa jim to ni uspelo, pa želim veliko sreče pri opravljanju popravnega izpita.
Moj dopust pa bo letos tak, kot že vsa leta po osamosvojitvi. Dopustujem namreč z družino na otoku Krku.
Ob dnevu osamosvojitve je bila v Vodicah lepa prireditev z veliko obiskovalci. Ali vam to kaj pomeni?
Veliko obiskovalcev na praznovanju dneva državnosti pomeni, da se občanke in občani z veseljem udeležijo praznovanja, ki nas združuje, kot nas je združilo dogajanje v času osamosvajanja. Prireditev je bila resnično vsem nam v ponos. Zahvala za to pa gre posebej Godbenemu društvu za izjemen koncert z gostjo Nušo Derenda, Društvu narodnih noš in kočijažev iz Vodic ter neutrudnim članom najaktivnejšega društva v naši občini, to je Društva upokojencev Vodice. Želim si le, da bi take prireditve ostale v Vodicah tradicija, po katerih bi bili prepoznavni daleč naokoli. V današnjih čudnih časih namreč vsi potrebujemo veliko pozitivne energije.
Človek bi pričakoval poletne mesece za nekoliko mirnejše obdobje leta, pa smo spet prejeli na domove "obvestila oziroma vroče informacije", ki jih občanom izmenično pošiljata svetniški skupini NSi in SDS Vodice.
Želim si le, da bi take prireditve ostale v Vodicah tradicija, po katerih bi bili prepoznavni daleč naokoli. V današnjih čudnih časih namreč vsi potrebujemo veliko pozitivne energije.
Kako jih komentirate?
Prepričan sem, da je tak način komunikacije z občani popolnoma legitimen. Konec koncev živimo v demokratični ureditvi in v takih obvestilih ne vidim nič slabega. Pravzaprav je celo dobro, da si ljudje lahko ustvarijo svoje mnenje. Je pa res, da ima tako pisanje v Vodicah en sam namen, to je čim bolj diskreditirati župana, ki ni izvoljen po volji strankarskih veljakov v občini in izven nje. In tudi to ne bi bilo nič posebnega, če za celotno vsebino ne bi stali nekdanji funkcionarji in tisti ljudje, katerim so bili z zamenjavo oblasti ukinjeni določeni privilegiji - predvsem materialne narave.
Kaj imate s tem v mislih? Kateri so ti privilegiji?
Če ste pozorni pri prebiranju novoslovenskega sporočila, boste zagotovo opazili, da se celotno besedilo navezuje na denar. Tako je v besedilu na eni sami strani denar omenjen kar devetkrat. Sam sem dolgo časa iskal razloge za tako žolčno pisanje. Najprej sem mislil, da je osnovni razlog pekoča bolečina ob izgubi mesta funkcionarja v občini. Ampak šele zdaj, po štirih letih, se je pokazalo, da je to izguba možnosti razpolagati z javnimi sredstvi z občinskim denarjem. Torej je to tisto, kar najbolj boli. Kako le ne bi. Svetniki NSi so med drugim izvedeli, da v letu 2007 funkcijo opravljam poklicno. Naj jim še enkrat povem, da sem se tako odločil zaradi naraščajoče količine dela na občini. Plača
župana je solidna in znaša neto 1.750 evrov, dodajam pa še to, da je imel prejšnji župan kar tri podžupane in da je po drugem krogu volitev 1. decembra 2002 prejemal celo plačo še kar do konca marca 2003. Pa ne samo ta pripomba, ampak tudi ta, da je višina moje županske plače pravi drobiž v primerjavi z izplačanimi potnimi stroški prejšnjemu županu in njegovim najožjim sodelavcem za vsa "turistična" potovanja križem kražem po zahodni in vzhodni Evropi, ki niso imela z delovanjem Občine Vodice prav nobene veze. Potne stroške je vestno in natančno obračunavala ravno sedanja občinska svetnica NSi. Kako zanimivo.
Je pa res, da ima tako pisanje v Vodicah en sam namen, to je čim bolj diskreditirati župana, ki ni izvoljen po volji strankarskih veljakov v občini in izven nje.
Svetniška skupina NSi še pojasnjuje, da vas je pričakal denar iz delitvene bilance in da ste s tem denarjem zgradili vrtec in drugo. Kako pa je s tem?
Uvodoma moram povedati, da je denarja iz delitvene bilance ostalo v občini prav malo. Večina ga je šla gradbincem in drugim dobaviteljem v Skofjo Loko. Občanke in občani menda še vedo, od kod prihaja prejšnji župan in v katerem okolišu je bil izvoljen za poslanca državnega zbora! Prejšnji mandat je bil zagotovo eden uspešnejših po pridobitvah v korist vseh občank in občanov, predvsem naših najmlajših. Sredstva, ki so bila uporabljena za financiranje začetnih investicij v prejšnjem mandatu, so izvirala predvsem
iz prodaje deleža v Holdingu mesta Ljubljane, v katerem so razen občine Vodice solastnice vse ostale občine pravne naslednice bivših petih ljubljanskih občin. Po moji oceni je bila to ena slabših potez tedanjega občinskega vodstva, saj smo bili in smo sedaj s tem odrinjeni od odločanja o vseh komunalnih vprašanjih na področjih, ki so skupna vsem nekdanjim občinam. To so področja vodooskrbe, fekalne kanalizacije, javnega avtobusnega prevoza in prevoza šoloobveznih otrok ter zbiranja in predvsem odlaganja smeti in drugih komunalnih odpadkov. Ocenjujem,
da je bila prodaja deleža v Holdingu dolgoročno škodljiva za občanke in občane naše občine. To lahko stori le nekdo, ki ne vidi našega skupnega jutri in ima pred očmi le denar. Zato pa smo "opevani denar" deloma že, še več pa ga bomo, občani in občanke občine Vodice znosili nazaj v Ljubljano, in sicer zaradi vse višjih cen storitev, kot so na razpolago prebivalcem občin, ki so lastnice Holdinga. Kje je sedaj korist??
Na pobudo otrok in kolektiva vzgojiteljic je bil zgrajen vrtec. Nanj smo vsi ponosni, še posebej zato, ker je poln življenja in prešerne razposajenosti otrok, ki si zaslužijo kar najboljše okolje v svojem predšolskem obdobju. Veliko ljudi pa ne ve, da je prejšnja občinska uprava skušala stlačiti vrtec kar v kletne prostore prizidka k osnovni šoli, kar je z vseh strokovnih in
drugih vidikov absolutno nesprejemljivo. Se dobro, da jim to ni uspelo, pa tudi če so za vse študije in nesprejemljive projekte zapravili ogromne vsote proračunskih sredstev. Milijoni so bili zapravljeni za ZOS, to je Združenje občin Slovenije. Tudi tam so si s potnimi stroški polnili žepe za take in drugačne "službene" poti. Se res sprašujem, kje je bila takrat sedanja svetnica stranke NSi? Ali se je takrat tudi tako dobro spoznala na matematiko? Pa jih nihče ne preganja in nestrankarska lista ni nikoli vložila kakršne koli ovadbe zaradi utemeljenih sumov o zlorabah položaja prejšnjih oblasti, kot to danes počne prejšnja strankarska oblast preko obeh svetniških skupin NSi in SDS, ki kar kolektivno podpisujejo ovadbe zoper župana in druge osumljene osebe občinske uprave. Ali se še spominjate, po kakšni ceni je bilo prodano občinsko zemljišče v Sinkovem Turnu? Cena je bila nižja od 3 evre/m2, in to zato, ker bi bilo treba obnoviti, oziroma na novo zgraditi oporni zid. Ko je bila transakcija opravljena, pa se je hitro našel tudi denar za obnovo opornega zidu. Pa ne malo. Kar dobrih devet milijonov je bila težka pogodba s škofjeloškim gradbincem. Le kdo se je okoristil na občinski račun?
Ocenjujem, da je bila prodaja deleža v Holdingu dolgoročno škodljiva za občanke in občane naše občine. To lahko stori le nekdo, ki ne vidi našega skupnega jutri in ima pred očmi le denar. Zato pa smo "opevani denar" deloma že, še več pa ga bomo, občani in občanke občine Vodice znosili nazaj v Ljubljano, in sicer zaradi vse višjih cen storitev, kot so na razpolago prebivalcem občin, ki so lastnice Holdinga. Kje je sedaj korist??
Vaše besede zvenijo nekoliko ostro. Ali zaradi tega, ker omenjate ovadbe?
Seveda. Veste, dokler se v lokalni politiki stvari ne prenašajo na osebno raven, je še vse sprejemljivo. Nič ni narobe, če svetniki ali svetnica strankarskih list v občinskem svetu meni ali drugim svetnikom očitajo nestrokovnost ali kažejo na napake, ki jih storimo pri našem delu. To celo vzamem kot konstruktivno kritiko, ki lahko pripelje samo do izboljšav. Verjemite, da nihče ni nezmotljiv ali pa da stvari ne bi mogle biti narejene bolje, kot so. Ko pa se izmišljene stvari, včasih smo temu rekli laži ali celo samo abotna namigovanja, preimenujejo v kazensko ovadbo, takrat pa to postane osebna stvar, ki vpliva tudi na druge, ki s politiko nimajo nobene povezave.
Dotakniva se še pisanja svetniške skupine SDS. V njem je kar veliko očitkov na račun gradnje v Pustnicah, prodaje parcel pod cerkvijo in tudi na neučinkovitost JP Komunala Vodice.
1
No, saj ravno o tem govorim. Gradnja v Pustnicah je predmet kazenske ovadbe, ki so jo vložili vsi svetniki strankarske opozicije NSi in SDS. O njej lahko povem le to, da gre za konstrukt, ki so ga sposobni sestaviti le podpisniki. V njej namreč navajajo besede, kot so: "... gre verjetno za veliko oškodovanje občine ...", ali pa kar poziv na hitro ukrepanje, ker bodo sicer "osumljene osebe zelo verjetno poskušale ... " ali pa "... gre za povezane osebe pod krinko ...". Prvopodpisani Roman Černivec, sicer vodja svetniške skupine SDS, pa je kriminalistom celo svetoval, naj ga kar pokličejo na telefon, če ne bi česa razumeli. Trdno sem prepričan, da podpisniki vedo, da ni bilo znakov kaznivih dejanj. Verjetno pa ne vedo, da je vlaganje krivih ovadb tudi kaznivo, še toliko bolj, če take stvari počneš kot svetnik ali svetnica občinskega sveta.
Ko pa se izmišljene stvari, včasih smo temu rekli laži ali celo samo abotna namigovanja, preimenujejo v kazensko ovadbo, takrat pa to postane osebna stvar, ki vpliva tudi na druge, ki s politiko nimajo nobene povezave.
Tudi pri prodaji parcel pod cerkvijo svetniki spet namigujejo, in to kar neposredno z besedami: "Po govoricah med občani je bila ena parcela prodana celo samo po 40 evrov/m2." Lahko vam zagotovim, da nobena izmed parcel v sklopu občinskega lokacijskega načrta ni bila prodana nižje od najnižje ocenjene vrednosti, to je 110 evrov/m2. Da
Najprej sem mislil, da je osnovni razlog pekoča bolečina ob izgubi mesta funkcionarja v občini. Ampak šele zdaj, po štirih letih, se je pokazalo, da je to izguba možnosti razpolagati z javnimi sredstvi z občinskim denarjem. Torej je to tisto, kar najbolj boli.
pa svetniki opozicije ne dobijo pogodb na vpogled, da bi izvedeli, kdo so kupci, pa se mi zdi prav, kajti tudi kupci imajo pravico do zaščite osebnih podatkov. Za te svetnike smo pripravili izčrpno poročilo o prodaji, ki pa jim očitno ne zadošča. Prodajo je vodila posebna komisija, ki je svoje delo opravila strokovno in korektno.
Poslovanje JP Komunala je zelo transparentno. Predlog zaključnega računa je bil posredovan nadzornemu svetu, občinskemu svetu in za to pooblaščenim organizacijam. Glede na slabo stanje cevovodov ter na veliko število okvar in defektov, je bilo skoraj pričakovati poslovanje z rdečimi številkami. Dokler ne bo izvedena celovita prenova sekundarne mreže vodovoda, toliko časa bodo stroški vzdrževanja nenormalno visoki. Občinskemu svetu bom v naslednjem letu predlagal v odobritev namensko zadolžitev za te potrebe. Osebno namreč ocenjujem, da je nemotena oskrba občanov z zdravo pitno vodo najpomembnejša naloga občine. Veliko bolj kot kanalizacija. Zapisana misel-. "Direktor ima izobrazbo dipl. politologa in temu primerni so tudi rezultati," je tipičen odraz stanja duha v svetniški skupini SDS v Vodicah.
Dokler ne bo izvedena celovita prenova sekundarne mreže vodovoda, toliko časa bodo stroški vzdrževanja nenormalno visoki. Občinskemu svetu bom v naslednjem letu predlagal v odobritev namensko zadolžitev za te potrebe.
Ali želite za konec še kaj dodati?
Vsem občankam in občanom želim lep dopust in da bi si nabrali novih moči za premagovanje vsakdanjih težav. Vsem tistim, ki pa na dopust ne morejo, pa želim čim boljše počutje v vročih poletnih dneh.
Črna prst
Vida Pirc
Močno deževje večer pred načrtovanim pohodom na Črno prst in še slabša napoved za naslednji dan sta malodane vsem članom ŠPD Gams nagnala strah v kosti. Tako se nas je na Črno prst odpravilo samo sedem najbolj neustrašnih in optimističnih planincev, za kar nam niti malo ni bilo žal.
Čeprav se nas je zjutraj zbralo samo sedem članov, smo optimistično pogledovali v nebo in si rekli-. "Kar bo, pa bo". Odpeljali smo se proti Gorenjski in že po nekaj desetih kilometrih med razpadajočo meglo zagledali sonce. Zrasel nam je pogum in začeli smo verjeti, da iz naše ture tudi tokrat nekaj bo.
V Bohinjski Bistrici smo zavili v smeri smučišča Kobla, ga zgoraj prečili in avtomobile pustili pri koči dr. Janeza Mencingerja. V strm breg smo se podali v smeri Planine za Liscem. Že takoj na začetku strma pot ne popusti vse do vrha. Grizli smo kolena, uživali v gostem bukovem gozdu in sem ter tja vprašujoče pogledovali v nebo.
Visoka koncentracija vlage na gozdnih tleh je iz bivališč privabila črne močerade, sicer za ta predalpski pas običajne, dandanes pa že zelo redko videne prebivalce. Leno so se premikali po listju in kamenju, niti naša prisotnost jih ni pretirano zmotila. Nekoliko više smo šli mimo od strele na dvoje presekane ogromne smreke, ki stoji na mestu kot naravni spomenik in opomin o mogočni sili narave. Na njej je tablica s podatki o času grozljivega dogodka. Po dobri uri hoje smo prišli do nove Orožnove koče na obronkih Planine za
Liscem. Koča stoji na temeljih prve koče Slovenskega planinskega društva. Nova je zgrajena izključno s prostovoljnim delom članov Planinskega društva Bohinjska Bistrica. V notranjosti se prepletajo moderni materiali in prvotna arhitektura v neverjetnem sožitju. Kočo smo si ogledali, prijazni planinci pa so nas postregli z odličnim čajem iz zelišč, nabranih v okolici koče.
Pogled izpred koče na vrh Črne prsti nas je vabil, naj se ne zadržujemo predolgo. Odpravili smo se na najlepši del poti tega dneva. Pot je sicer še vedno zelo strma, a se vije med bujnimi pisanimi vrtovi, polnimi raznolikih, pa tudi redkih gorskih cvetic. Med redkimi vrstami je kratkodlakava popkoresa, ki je ni najti nikjer drugje na svetu. Tine Mihelič v enem od svojih slikovitih opisov pobočij Črne prsti piše. "Če hočeš doživeti pisane vrtove v bujnem razcvetju, pojdi na Črno prst v zgodnjem poletju, najbolje v juniju."
Ker je pot strma, smo višinske metre hitro premagovali in že smo stali na grebenu tik pod vrhom. Sem ter tja je tanka megla omogočila pogled preko strmih travnatih pobočij vse do dna Baške grape.
Odpočili in okrepčali smo se v Domu Zorka Jelinčiča, ki je prav ta dan uradno odprl vrata obiskovalcem letošnje poletne sezone. Zadovoljni, da se vreme izboljšuje, smo se po dobri uri počitka odpravili v dolino. Da je bila pot zanimivejša, smo sestopili po drugi strani, preko Planine za Črno goro. Po tej strani je pot sicer nekoliko daljša, a ravno tako slikovita in zanimiva. Vlažne skale niso dovolile, da bi se prepustili utrujenosti. Pot se je vlekla v nedogled - več kot osemsto metrov prehojene višinske razlike se je začelo kazati v utrujenih udih. Do izhodišča smo prišli v času, ko je celotno Bohinjsko dolino obsijalo vroče poletno sonce.
Izlet smo zaključili v gostišču v Bohinjski Bistrici. Veseli smo bili, da so se vremenoslovci zopet zmotili. Ves dan ni padla niti ena sama kaplja dežja, čeprav je znan rek, da ima dež v Bohinju mlade.
Gorski tek po Rašici
Vida Pirc
Smučarsko društvo Strahovica je zopet organiziralo tradicionalni, tokrat že 26. gozdni tek po Rašici. Čeprav so se okrog vrha Rašice zbirali zlovešči deževni oblaki, sem ter tja je celo zamolklo zagrmelo, je vreme zdržalo vse do konca tekmovanja, tekmovalci pa so se z dobrimi rezultati odrezali več kot odlično.
Prizadevni člani SD Strahovica so zvesti tradiciji, zato so tudi letos organizirali že 26. gorski tek po Rašici. Rutinirana organizacijska ekipa si ni privoščila nobenega spodrsljaja, vse je potekalo po vnaprej predvidenem programu. V dva dela razdeljeno tekmovanje se je začelo ob 17. uri s startom osnovnošolcev. Dečki in deklice so bili razdeljeni v več starostnih skupin in dve težavnostni kategoriji. Mlajši tekmovalci so tekli 600 metrov, starejši pa dva kilometra; skupaj jih je tekmovalo 64. Takoj po končanem teku je bila razglasitev rezultatov in podelitev medalj najboljšim, vsi ostali udeleženci tekmovanja pa so dobili čokolado. Medalje sta podeljevala predsednik SD Strahovica Ivan Hribar in podžupan Občine Vodice Anton Kosec. Župan Občine Vodice Brane Podboršek je v trajno last podelil pokala dekletu in fantu, ki sta med vsemi kategorijami dosegla najboljši rezultat proge. Osnovnošolci so se v vseh kategorijah razvrstili takole;
Deklice, letnik 2000 in mlajše
1. Leja PETRIČ
Deklice, letnik 1998 in 1999
1.	Tina ŽLOGAR
2.	Nuša MILENKOVIČ
3.	Klara VERBIČ
Deklice, letnik 1996 in 1997
1.	Klara KREGAR
2.	Liza RAHNE
3.	Lea KIMOVEC
Deklice, letnik 1994 in 1995
1.	Eva ALJANČIČ
2.	Nina JEŽ
3.	Lea GOLOB
Deklice, letnik 1992 in 1993
1.	Sindis ČUFER
2.	Ingrid MULEC
3.	Roza KODELJA
Dečki, letnik 2000 in mlajši
1.	Patrik ČUFER
2.	Jaka PETRIČ
3.	Klemen SKTIČ
Dečki, letnik 1998 in 1999
1.	Anže KRISTAN
2.	Jan SPENKO
3.	Jan PANGERC
Dečki, letnik 1996 in 1997
1.	Matevž SKRTIČ
2.	Tomaž HUMAR
3.	Anže IGLIČ
Dečki, letnik 1994 in 1995
1.	Jure ALJANČIČ
2.	Matej KRISTAN
3.	Jan POTRČ
Dečki, letnik 1992 in 1993
1.	Urban ČEHOVIN
2.	Matic SAVLI
3.	Miha SKOFLAK
Takoj po razglasitvi rezultatov osnovnošolcev so startali člani. Skupaj jih je nastopilo 54, od tega šest žensk in 48 moških. Proga je bila za moške dolga 10 km in je potekala preko vrha Rašice, v smeri Dobena ter nazaj proti Sinkovemu Turnu. Ženska proga je bila nekoliko krajša, in je merila šest km. Razvrstitev članic in članov je bila naslednja;
Ženske, do 30 let
1. Tjaša BERGANT
Ženske, od 31 do 45 let
1.	Nataša ALJANČIČ
2.	Pia GOLOB
3.	Živa PELJHAN
Ženske, od 46 let in starejše
1.	Milena KEPIC
2.	Dragi ČUK
Moški, od 30 let
1.	Klemen MARKUS
2.	Andrej ERMAN
3.	Klemen UDOVIČ
Moški, od 31 do 40 let
1.	Uroš BERTONCELJ
2.	Marko SPRUK
3.	Matej HRIBAR
Moški, od 41 do 50 let
1.	Janez ZAJEC
2.	Marjan VERSNIK
3.	Fredi ADLER
Moški, od 51 do 60 let
1.	Tone KLEMENC
2.	Stefan LESNIK
3.	Janez UDOVIČ
Moški, od 61 let in starejši
1.	Miha HORVAT
2.	Marjan KLEMEN
3.	Janez SIROVNIK
Najhitrejši med moškimi je bil Uroš Bertoncelj, med ženskami pa Nataša Aljančič, za kar sta prejela pokala v trajno last. Prehodni pokal Gorenjskega odreda je pripadel najuspešnejši ekipi Tekaški forum (Pia Golob, Janez Zajec, Matej Hribar).
Ne le prejemniki medalj, pohvalo zaslužijo prav vsi nastopajoči. S tem skrbijo za svoje zdravje in telesno kondicijo, na drugi strani pa ohranjajo večdesetletno tradicijo teka. Na zgodovinski pomen teka in pokala Gorenjskega odreda sta navzoče spomnila aktivna udeleženca dogodkov izpred šestdesetih let - Maks Žnidar in Stefan Podgoršek. Ob takšnih dogodkih je zanimivo, kako se prepletajo zgodovina, šport in druženje, ki segajo preko meja naše občine.
Francka Rozman
Zaključni koncert [tirih glasbenic
Takole so svoje začetke in nadaljnjo pot v Glasbeni šoli Mateja Hubada predstavile vse štiri nastopajoče, ki z odhodom iz osnovne šole zaključujejo tudi glasbeno šolo v Vodicah.
"Glasba nas je spremljala od začetka do konca osnovne šole.
V	prvem razredu smo se spoznale, že kmalu pa se v glasbeno šolo vpisale.
Sola nam je dobro šla, včasih živce krajšala, toda glasba nikoli razočarala.
V	osmih letih smo se veliko naučile, skoraj Avsenike prehitele,
saj dve flavti, klavir in saksofon - to pravi glasbeni je vzpon.
Osem let smo se trudile, da danes zaključni koncert smo priredile. Oprostite za napake, a trema dela svoje in proti temu nihče nič ne more.
Ker smo tu, da bi igrale,
ne pa blebetale, začnimo s koncertom."
Direktor glasbene šole, Igor Dajčman, je pozdravil župana, ravnateljico osnovne šole, nastopajoče in goste ter zaželel vsem prijeten večer. Na koncertu je kot gost nastopil tudi enajstletni kitarist Luka Carič, ki prihaja iz Preserij pri Radomljah, šolo kitare v Vodicah pa obiskuje četrto leto. Na 4. evropskem prvenstvu v Gorici v Italiji je
letos dosegel zlato medaljo. Tudi na mednarodnem tekmovanju in festivalu kitare v Murski Soboti je dobil zlato kolajno. Z igranjem na kitaro pa je na današnjem koncertu dokazal, da si je omenjeni priznanji resnično zaslužil. Kot prva je nastopila Magdalena Kokalj na klavirju. Bachov Preludium je zaigrala energično in samozavestno. Lucija Sovinc je s flavto ob spremljavi klavirja brezhibno prehajala s počasne na poskočno skladbo. Tretja je nastopila Monika Rahne na saksofonu. Njena skladba je spominjala na lahen vetrček, ki se zelo hitro sprevrže v vihar. Padajoči in rastoči glas saksofona se je vzpel do stropa in se polagoma potuhnil. Z duetom flavt sta nastopili Tina Ločniškar in Lucija Sovinc. Zelo profesionalno in prijetno! Tudi naslednje glasbene točke, ki so jih posamično izvajala štiri dekleta so pri poslušalcih vzbujale prijetne glasbene užitke in vsaka je požela ogromen aplavz. Vseh pet nastopajočih je pokazalo, da so se v glasbeni šoli veliko naučili, da obvladajo svoj instrument in imajo veliko možnosti, da to znanje nadgradijo. Direktor glasbene šole se je zahvalil občinski upravi, predvsem pa županu Branetu Podboršku, da podpirajo in finančno pomagajo glasbeni šoli. Župan je čestital nastopajočim, glasbenim pedagogom in direktorju pa zaželel, da še naprej lepo sodelujejo, da se ohrani veselje do glasbe, saj glasba boža dušo in srce ter bogati človeka.
Čestitkam se je pridružila tudi ravnateljica Iva Bizjak in pomočnica Cilka Marenče. Na zaključku koncerta pa so se dekleta še zahvalila svojim glasbenim učiteljem, da so jih šest let učili, jih podpirali in vzpodbujali pri njihovih glasbenih korakih.
Koncert dekliškega cerkvenega zbora iz Vodic
Pevke dekliškega zbora iz Vodic
Pevke dekliškega cerkvenega zbora že vrsto let skupaj prepevamo na vodiškem koru. Lani pa se je v naših glavah porodila ideja, da bi za vse župljane priredile koncert. Tako smo z velikim veseljem in trdnim delom dočakale dan našega koncerta. V vodiški cerkvi se je 22. aprila zbralo precej ljudi, ki so se prav gotovo spraševali, kaj jih čaka. In začelo se je ... Ker smo bili takrat še v velikonočnem času, smo s tako pesmijo pričele tudi koncert. Sledili sta pesmi Hvalnico pojem Bogu in Naša barka, katerih se verjetno vsi prav dobro spominjate s papeževega obiska v Postojni, ko so ga mladi navdušili z mladostno igrivostjo. Na koncertu pa nismo izpustile tudi naših dveh najljubših pesmi, slovaško ljudsko Nech ten chram in Molim te ponižno.
Drugi del našega koncerta je zaznamovala filmska glasba in vsem znane evrovizijske popevke. Prepustile smo se svetu otroške domišljije s pesmijo Prelep nov svet iz risanega filma Aladin ter mirni in hkrati živahni pesmi I Will Follow Him iz igrivega, veselega in nadvse zabavnega filma Nune pojejo. Ker pa v svetu manjka miru in medsebojne ljubezni, smo zapele še Dan ljubezni in Vsaj malo miru. Na koncu smo vse zbrane ob pesmi Zate Marija povabile, naj nam s svojim petjem pomagajo pri sklenitvi tega koncerta. Prepričane smo, da smo z mladimi in ubranimi glasovi poslušalcem polepšale nedeljsko popoldne. Na koncu pa vsem kličemo: "Hvala vam."
Znane osebnosti
Nagrajeno življenjsko delo Valentina Zupana
Inovator harmonik
Francka Rozman
Najpomembnejše priznanje je Valentin Zupan dobil letošnjega 24. aprila, ko je združenje Aktivni slovenski inovatorji v Rogaški Slatini praznovalo dan slovenskih inovatorjev. Na tem srečanju so mu slovesno podelili zlato priznanje WIPO - Svetovne organizacije za intelektualno lastnino iz Ženeve. To je najvišje priznanje, ki ga inovator v življenju lahko prejme, in s tem je bilo nagrajeno tudi njegovo življenjsko delo.
Čeprav se že od svojega 17. leta ukvarja z izdelavo harmonik in je med glasbeniki zelo znan, pa je priznanja začel v Sloveniji dobivati šele zadnja leta. In kdo je on? Valentin se je rodil pred 71 leti v Selu pri Vodicah. Otroška leta, tudi vojna, je preživel s starši, štirimi sestrami in dvema bratoma. V šolo je začel hoditi z devetimi leti, ko je bilo 2. svetovne vojne konec. Sprva jo je obiskoval v Sinkovem Turnu, pozneje pa v Vodicah. Po končani osnovni šoli so ga starši napotili v tovarno glasbil v Mengeš. Tam se je kot vajenec začel ukvarjati z izdelavo harmonik, pozneje pa je postal vodja razvoja. Vsako delo je z veseljem opravljal. Pravi pa, da bi danes opravljal čisto drugačno delo, čeprav je zanj vsako delo zanimivo in privlačno. Da je to res, sem opazila, ko me je vodil po svojih poslovnih in obrtnih prostorih. Se danes večino delov za harmoniko izdela ročno. Ker je bilo zanimanje za harmonike veliko, je začel s popoldansko obrtjo in
je izdeloval harmonike z lastno znamko Zupan. Zaradi političnih pritiskov in nevoščljivosti je svoj projekt prenesel v tujino.
Njegove harmonike so že dolgo zelo cenjene po celem svetu, po njih so se zgledovali in jih kopirali tudi drugi izdelovalci harmonik.
Lani je na svetovnem inovacijskem sejmu IENA 2006 med izumitelji iz več kot 20 držav prejel zlato medaljo za svojo novo generacijo harmonik. Te vključujejo kar 12 tehničnih izboljšav. Vse so mednarodno zaščitene, nanašajo pa se predvsem na mehkobo tona, prezenčnost in eleganco. To sta harmoniki JUBILEUM 65 in VANESSA. Zanju je dobil priznanje tudi na osrednji slovenski prireditvi HEVREKA 06, saj sta bila oba tipa harmonik izbrana izmed 290 prijavljenih slovenskih inovacij in vključena med 50 najboljših ter
predstavljena v Cankarjevem domu. Zanimivo je tudi ime harmonike, saj jo je poimenoval po svoji vnukinji.
Prvo večje priznanje, ki mu tudi veliko pomeni, je v Sloveniji dobil na predlog Janeza Bogataja. Obrtna zbornica Slovenije, ki na vsaki dve leti podeljuje najvišje priznanje največ štirim posameznikom, mu je podelila "zlato vitico" za ustvarjalni opus in prizadevanje na področju ohranjanja ter razvijanja domače obrti na Slovenskem.
Z vsemi priznanji je Valentin Zupan dobil nov ustvarjalni zagon in že načrtuje nove, še bolj izpopolnjene modele harmonik.
V njegovi poslovno-obrtni zgradbi si bomo lahko ogledali tudi muzej, ki ga bo razširil na 300 m2. Na manjši površini je bil muzej odprt že leta 1999.
In kaj meni prof. dr. Janez Bogataj?
"Med sodobnimi rokodelci jih je veliko, ki izdelujejo harmonike, bodisi diatonične, frajtonarice ali klavirske. V samem vrhu obvladovanja sinteze različnih rokodelskih spretnosti, ki so potrebne za izdelavo harmonike, je mojster Valentin Zupan iz Mengša ... Z vso pravico ob Zupanovih mojstrovinah lahko govorimo o pravem ustvarjalnem opusu in ga lahko z vsem ponosom pokažemo za zgled. Ta zgled je v Zupanovi ustvarjalni "filozofiji", ki se ne zadovolji s sicer na hitro učinkujočimi rešitvami, povzetimi iz tujih zgledov ... Torej se nam z ustvarjanjem mojstra Zupana potrjuje eno od najbolj pravilnih ustvarjalnih smeri, ki omogoča tudi našo medsebojno in mednarodno razpoznavnost v bodoče ..."
Cvetličarski kotiček
Tomaž Brank
V prejšnji številki sem na koncu vsem zaželel dobre in visoke pridelke. Vem pa, da to ni tako enostavno, ker nam pri tem nagaja kar precej dejavnikov, med drugim tudi zelo hitro spreminjajoče se vreme. Nenadne in zelo hitre temperaturne spremembe nikakor niso dobre ne za ljudi, prav tako pa tudi za živali in rastline ne. To seveda zelo dobro občuti vsa narava in posledice so včasih zaskrbljujoče, vzroki pa so nam znani. Kot ste že verjetno opazili, mi skrb za okolje in dober odnos do narave zelo veliko pomenita. Ljudje ne bomo udeleženi na raznih konferencah in sestankih, kjer se debatira o tem, kako in kaj storiti, da bomo imeli naravo čim manj uničeno, da bomo lahko zdravo živeli, pač pa lahko kljub temu postorimo kar nekaj, da bi bila narava čim manj onesnažena. Kot vrtnar bi lahko opozoril na veliko stvari, vendar bom omenil samo eno stvar, ki pa me čudi ali jezi, in to je naša vest do čistega okolja. Pogled na število ljudi, predvsem otrok na naših organiziranih čistilnih akcijah, pove vse. Še več pove to, da je bilo dan ali dva po čistilni akciji ponekod neopazno, da so bile smeti pobrane. Mislim, da komentar ni potreben in da vsi vemo, kaj in kje kaj postoriti, ne da bi iskali kakršen koli izgovor ali celo s prstom kazali na nekoga. Ker sem že v uvodu načel temo, da je več razlogov, ki nas ovirajo na poti do dobrih pridelkov ali do lepega cvetja, na katerega se vsak rad ozre, bom nekaj le-teh tudi naštel. To niso samo hitre spremembe temperatur, pač pa tudi dobra in pravilna priprava zemlje, pletje, okopavanje, zalivanje in dognojevanje, bolezni in škodljivci, pravilna globina in razdalja sajenja, kakovostno vzgojena sadika, pravilen čas in lega sajenja, zaščita pred pripeko ali morda točo ter še kaj.
Letos sta jo zelo zgodaj zagodli suša in vročina, ki pa sta v duetu poskrbeli, da so se bolezni in škodljivci hitro širili. Vse to pa smo lahko opazili na okrasnih in zelenjavnih rastlinah.
Nesnaga in škodljivci
Resarji oz. tripsi so tako kot pršice škodljivci, ki sesajo sokove iz rastlinskih celic. Škodljivcem najbolj teknejo mlade rastline ali mladi rastlinski organi. Poškodbe listov stebla se običajno opazijo kot srebrnkaste, bele, sivkaste lise ali proge, ki se v sončnem vremenu tudi svetijo. Napad tripsov lahko opazite tudi, če liste pogledate od spodaj proti > svetlobi - soncu. To ozko, do 4 mm veliko, podolgovato žuželko je težko opaziti, ker ta žuželka odskoči. Pri napadu kaparja, kije videti kot prisesana ploščica, pa se po listih naredijo lepljive in svetleče lise, ki so videti podobno, kot če bi liste polili z raztopljenim sladkorjem. Običajno se poleg naseli še gliva sajavosti, ki je videti kot črn poprh. Velikokrat pa škodljivce spremljajo mravlje, ki so lahko znak, da se je naselil škodljivec, običajno pri ušeh, ki jih lahko naselijo celo mravlje same. Hudo , napadena rastlina je bledikava, lisasta, sivkasta in se prične sušiti. Opazijo se tudi male pajčevine, polne drobnih pikic - pršice.

Veliko ljudi misli, da je posledica škodljivcev bolezen, pa temu ni tako, čeprav se na sadikah, napadenih od nekega škodljivca, zelo pogosto pojavijo bolezni, ker so take rastline veliko bolj ranljive.
Najpogostejši škodljivci so uši, pršice, resarji (tripsi), kapar in drugi. Uši so škodljivci,ki jih je tudi več vrst in se dokaj lahko odpravijo. Hujši in trdoživi so tripsi in pršice, ki jih je težko uničiti. Ta dva škodljivca sta zelo majhna in jih ponavadi opazimo, ko so posledice že zelo očitno opazne na listih in cvetovih. Ravno iz tega razloga je pametno opraviti preventivno škropljenje, ki ga lahko opravimo z naravnimi sredstvi in s tem preprečimo možno naselitev škodljivca ali pa ga že zatremo, ne da bi ga opazili.
Za zatiranje škodljivcev in tudi bolezni svetujem preventivo, če se le da z naravnimi ali vsaj hitro razgradljivimi sredstvi. Tudi doma narejeni zvarki so efektivni, predvsem pa bolj zdravi, torej dobrodošli. Kemijski pripravki naj bodo le za hujše napade škodljivca ali če drugače ni moč zatreti nezaželenih gostov na naših cvetlicah, zelenjavi in sadnem drevju.
Vrtnarski pozdrav!
OGLAS
Zaradi povečanega obsega del bi zaposlili več kvalificiranih delavcev, mizarjev in mizarskih tehnikov. Delo poteka od 7. do 15. ure v novi mizarski delavnici v Žejah pri Komendi.
Leska, d.o.o., Ul. Konrada Babnika 25, Lj., tel.: 01/51-91-642.
Zdravniški kotiček / Črna kronika
Vida Pirc
r»	v	• •	^
Sončenje in sončne
opekline
Nekaj sto let nazaj je bila porjavela koža znak za delavnega človeka, preko celega dne izpostavljenega soncu, medtem ko <50 se plemiči in grajske gospe sprehajale pod ogromnimi krošnjami dreves ter tako ohranjali svetlo polt. Nekaj let nazaj pa se je ta teorija obrnila na glavo -porjavela koža je postala neke vrste statusni simbol in 1 pokazatelj, da si človek lahko privošči počitnice na vročem mediteranskem soncu. Zadnja leta pa zdravniki in farmacevti že bijejo plat zvona, kako zelo škodljivo je prekomerno izpostavljanje vročemu soncu.
Sončne opekline so redne spremljevalke poletnih, zlasti počitniških dni. Ultravijolični žarki prodirajo skozi zračne plasti in tudi skozi vrhnjo plast naše kože. Če so žarki premočni, poškodujejo povrhnjico, kar se kaže kot povečana pigmentacija, opekline, izsušitev in v najhujšem primeru nastanek kožnega raka. Opekline zlahka prepoznamo, saj koža postane rdeča, vroča in boleča na dotik, včasih se celo pojavijo mehurji. Pokažejo se štiri do šest ur po sončenju, odvisno od tipa kože, stopnje zaščite, letnega časa, vremena ter seveda trajanja izpostavljenosti soncu.
Najpomembnejše pravilo pri "varnem" sončenju je, da se soncu izogibamo med enajsto in šestnajsto uro. Druga zelo pomembna stvar je uporaba zaščitnih krem. Faktor kreme, ki je označen na izdelku, je približna vrednost, ki pove, kolikokrat dlje smo lahko izpostavljeni soncu, kot če bi bili nezaščiteni.
Čas sončenja postopoma podaljšujemo, odvisno od predhodne porjavelosti kože. Z zaščitno kremo se namažemo vsaj dvajset minut pred sončenjem, po kopanju pa zaščitno sredstvo ponovno nanesemo na kožo. Posebno pozornost moramo nameniti zaščiti nosu, ušes, ustnic, ramen
in prsi. Nikakor ne smemo pozabiti na zaščito oči. Otroška koža je občutljivejša od odrasle, zato ji moramo nameniti še večjo zaščito in uporabljati zaščitna sredstva z najvišjim faktorjem.
S posledicami prekomernega sončenja so povezana mnoga bolezenska stanja, predvsem so to sončne opekline, razne alergije in alergijske reakcije na sonce, sončne pege in najhujše - različne oblike kožnega raka, tudi malignega melanoma.
Od sonca prizadeto kožo zdravimo s hladnimi obkladki in hladilnimi kremami ali losjoni. Paziti moramo, da so kreme čimbolj nevtralne, da kože še dodatno ne dražijo. Hujše opekline zahtevajo uporabo zdravilnih krem, ki vsebujejo protivnetne snovi. Pri najhujših oblikah prizadetosti pacienta običajno za nekaj dni sprejmejo v bolnišnico na opazovanje in zdravljenje. Iz babičine lekarne se za lajšanje opeklin in hitrejše zdravljenje priporoča uporaba šentjanževega olja. Njegova priprava je zelo enostavna in jo najdemo v vsaki literaturi o zdravilnih rastlinah.
Da boste svojo kožo dolgo ohranili lepo in zdravo, bodite pri sončenju zelo previdni, kajti koža si vse zapomni in le malo odpusti.
Krolttika
ČRNA KRONIKA 13. 6 do 5. 7. 2007
Prometne nesreče:
v Vodicah je prišlo do prometne nesreče, kjer je voznik osebnega vozila zaradi izsiljevanja prednosti trčil v osebni avtomobil voznice, ki je bila lahko telesno poškodovana; zoper kršitelja bo podan obdolžilni predlog;
v Vodicah je na parkirnem prostoru prišlo do prometne nesreče z manjšo materialno škodo, kjer je kršitelj s kraja odpeljal.
Kriminaliteta:
na BS AGIP v Vodicah je neznanec iz trgovine odtujil prehrambene artikle; na gradbišču v Bukovici so neznanci odtujili udarno kladivo; na parkirišču pokopališča v Vodicah je neznanec vlomil v osebni avtomobil, iz katerega je odtujil denarnico z dokumenti in denarjem;
na OŠ Vodice so neznanci poškodovali fasado šole;
v Vodicah sta neznanca izvršila rop poštnega kombija, kjer sta odtujila denar; v Vodicah na CP Torovo je bil odkrit ponarejen bankovec za 5 EUR; v Vodicah na ulici Pot na Črno je bila izvršena tatvina kolesa znamke Rog, zelene barve;
na Dobruši je neznanec poskušal vlomiti v stanovanjsko hišo, kar pa mu ni uspelo; v Vodicah na Kopitarjevem trgu je bila izvršena tatvina reg. tablice LJ T4-97J; v naselju Torovo je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo; na Skaručni je neznani storilec izvršil tatvino dveh kosilnic.
Javni red in mir:
v Vodicah je na cesti obležal pijan moški; izdan mu je bil plačilni nalog; v Vodicah je v podjetju prišlo do nedostojnega vedenja nekdaj zaposlenega delavca do tajnice; kršitelju je bil izdan plačilni nalog.
Otroški kotiček
Pobarvanka
VELIKO OTROK SE BO MED POCITNICAMI UDELEŽILO POČITNIŠKIH KRATKOČASNIC. NARIŠI, KAKO BOŠ TI PREŽIVLJAL BREZSKRBNE POCITNIŠKE DNI.
Zdaj prišel je čas slovesa
Zdaj prišel je čas slovesa
Francka Rozman
Vse ima svoj začetek in konec.Vmes pa je veliko lepega, ki ga skušamo in moramo ohraniti. Kar je slabo, pometemo stran.
Tudi letošnjim devetošolcem se končuje knjižica vzponov in padcev, veselja in žalosti, lepih in manj lepih spominov na osnovno šolo. A ta četrtkov večer je bil njihov, poln nepozabnega, blestečega in vznemirljivega. Kaj vse so morali premisliti, pregledati, se posvetovati, da so ta večer blesteli in bili v ponos vsem, ki smo jih občudovali v šolski telovadnici. Pripravili so poslovilni nastop vseh, ki zapuščajo šolske klopi in odhajajo na novo, še neznano pot. Tam se bo odprla nova knjižica. Na ta večer pa so se spomnili svojih začetnih korakov v osnovno šolo. Na nikogar niso pozabili in vsem so pripravili lepa darila - lončke za čaj z imenom obdarjenca in datumom njihove valete. Kadarkoli bom pila iz tega lončka, se bom spomnila na moje zadnje učenke in učence, ki so bili izredni in so mi olepšali odhod iz poklica. Upam, da s prijetnimi spomini odhajajo tudi oni.
Tako kot je običaj, so se najprej prikazali s svečkami v rokah in se sprehodili po prostoru. Mamice in očki so si skrivaj brisali oči ob pogledu na vso to mladost in lepoto. Ves večer so se bliskali fotoaparati, ki bodo ohranili spomin tudi na fotografijah. Po slavnostnem plesu so sledile zahvale staršem, učiteljicam in učiteljem ter ostalim delavcem šole. Da so dobri pevci in plesalci, so dokazali z nekaj točkami. Povabili so tudi župana, ki je vsem zaželel uspešno nadgradnjo njihovega znanja. Zahvalil se je staršem, ki so svojim otrokom stali ob strani in jih bodrili. Zahvalil se je delavcem šole, ki so si prizadevali, da bi učence dobro pripravili za nadaljnje šolanje. Izrazil je veselje, da se je udeležil te prireditve, saj ve, da je ta dan za vse prav poseben dan. V svojem in v imenu občinske uprave je čestital in podelil priznanja vsem, ki so imeli vseh osem let
VALETA 2007
i "
SOI feh /,_
odličen uspeh. Priznanja pa so dobili tudi tisti devetošolci, ki so uspešno tekmovali in dosegli Cankarjevo, Proteusovo, Stefanovo, Vegovo ali Galusovo priznanje ter priznanji za angleški jezik in zlato bralno značko. Naziv športnica in športnik šole sta si zaslužila Maja Kimovec in Anže Spenko.
Tudi ravnateljica Iva Bizjak se je zahvalila
vsem, ki so pripomogli k uspehu letošnjih devetošolcev. Njim pa je zaželela uspešno nadaljevanje šolanja. Skupaj s pomočnico Cilko Marenče sta z velikim veseljem podelili posebno priznanje za tri zlata in štiri srebrna priznanja na državni ravni, ki jih je dobil učenec vodiške šole - to je Jan Gantar, ki je dobil naziv "častni učenec šole".
Marjetka Silc, socialna delavka šole, je pripravila za vse devetošolce snopič njihovih prvih risbic pri vpisu v šolo in poznejših pisnih izdelkov. Bili so vidno ganjeni.
Učenci so na ples povabili ravnateljico in obe razredničarki, s tem pa se je uradni del valete zaključil. V jedilnici so se ob pripravljenih dobrotah učenci, učitelji, starši in ostali obiskovalci pogovarjali in obujali spomine.