POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI IK I leto XIV. 1 [ Štev. 9 TELEFON UREDNIŠTVA; UPRAVE- 25—67 »a JS—61 POSIOVALNICA CEI IF PreSernovo 3, tel i8C POSTNI ČEKOVNI RACtJN lltlN Maribor, petek 12. januarja 1940 NAHUcM;aA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošli 14 din, dostavljen na dom 16 din. tujina 30din Cena 1 | din J Finske čete zopet na starih mejah Sovjetska vojska se je umaknila s finskega ožemi a povsod, razen na skrajnem severu in jugu - Vesti o demoralizaciji v sovjetski vojski - Velikopotezna pomoč Finski iz tujine 1 Važni sklepi beograjske vlade HELSINKI, 12. januarja. Exchange Telegraph. Iz Suomusaltnija prihajajo poročila, da se sovjetske čete umikajo popolnoma na sovjetsko ozemlje. V odseku Raate ni na finskem ozemlju nobenih sovjetskih čet več. Finske čete zasledujejo sovjetske, ki ne nudijo nobenega odpora in so popolnoma demoralizirane. Na fronti pri Ladoškem jezeru so Finci tri dni preprečevalj sovjetskim četam vsak dovoz hrane in municije. Sedaj so finske čete izvršile tam nepričakovan predor. Sovjetski bataljoni so bili tako izmučeni od lakote in mraza, da so se pričeli brez boja vdajati. Število ujetnikov je že precejšnje. HELSINKI, 12. januarja. NTB. Na finskih frontah vlada večinoma mir. Finska vojska je skoraj povsod na vzhodu vpostavila stanje, kakršno je bilo ob začetku spopada ter znova zasedla vso finsko-sovjetsko mejo. Tudi na Karelijski ožini vlada zatišje, odkar so sovjeti spoznali, da Mannerheimove utrdbene črte ne morejo prebiti. Finci zopet obkolili sovjetsko divizijo LONDON, 12. januarja. Reuter. Vzhodno od Salle se je posrečilo Fincem obkoliti 12.000 sovjetskih vojakov, katerim "roz! enaka usoda, kakor pretekli teden enim pri Raati. HELSINKI, 12. jan. DNB. Komunike finskega vrhovnega poveljstva javlja, da ni bilo nikjer važnejših dogodkov. Le na Laponskem je poizkušal sovražnik po predhodnem artilerijskem ognju predreti, a je bil zavrnjen. Na morju ni bilo dogodkov. Pri bombardiranju Tamisorijain Rotsinpiteua ni bilo človeških žrtev. BEOGRAD, 12. jan. Na seji vlade so ministri razpravljali med drugim tudi o novem zakonu o društv h, posvetih in shodih. Kakor smo mogli izvedeti, bo po novem zakonu dovoljeno delovanje vsem strankam. Pač pa bodo v zakonu izrecno omenjene one stranke, oz. politične formacije, ki j m delovanje ne bo omogočeno, ker bi bilo naperjeno proti obstoječemu državnemu redu. Za delovanje oz. ustanovitev strank ne bo potrebno poseb no dovoljenje, zadoščala bo samo običajna registracija. Mimo tega smo izvedeli še nekaj sprememb glede novega volivne-ga reda. Maribor mesto bo volil svojega poslanca, dočim bo Ljubljana sama volila dva poslanca. Mariborski okraj, desni breg, bo spadal v volivno okrožje skupno s Prevaljem in Slovenjgradcem, mariborski okraj, levi breg, pa v enotno volivno okrožje z Mursko Soboto. Nova poročila o nemirih in uporih Nemški odgovor „Daily Heraldu" HELSINKI, 12. januarja. Havas. Zdi se, da so resnične vesti, ki pripovedujejo, da so nastali za sovjetskimi bojnimi črtami upori, ker se sliši od tam stalno pokanje pušk in strojnic. Finske patrulje, ki so bile odposlane na ogled, so se vrnile s poročilom, da so sovjetski vojaki izpraznili več postojank in odšli s fronte, prej so pa še pometali od sebe orožje in strelivo. AMSTERDAM, 12.. januarja. Havas. »Telegraf« poroča, da trajajo upori v sovjetski vojski še dalje in da so ponekod za fronto nastali nemiri. V Leningrad je prispel sovjetski višji komisar Meslih, kjer vodi preiskavo proti političnim komisarjem, prideljenim četam na finskem bojišču, ki so obtoženi neuspehov sovjetske vojske. Sklenjeno je, da se služba vojaških komisarjev preuredi. Mnogi vojaški komisarji so bili že odstranjeni, druge pa pošiljajo kot navadne vojake na fronto. Transporti bojnega materiala HELSINKI, 12. janč Exchange Telegr. Pomoč v ljudeh in bojnem materialu je kočno pričela prihajati na Finsko v večjem obsegu, kar daje finskemu glavnemu generalnemu štabu nov pogum, dasi ie bil prej že zaskrbljen zaradi naglega izčrpanja domačih zalog materiala. Prostovoljci, ki prihajajo čez Švedsko, se po kratkem vežbanju pošiljajo naravnost na fronto in zamenjujejo mnoge finske bataljone, ki so biH od vsega začetka stalno v prednjih črtah in se sedaj končno lahko umaknejo v zaledje, da se odpočijejo. LONDON, 12. januarja. Reuter poroča, da je pričel na Finsko že prihajati bojni material, ki ga ji pošilja Anglija. Ta material je mnogo boljši, kakor oni, katerega so Finci doslej zaplenili sovjetskim četam in s katerim so večinoma izpopolnjevali svoje zaloge. Finske prometne zveze s Švedsko so popolnoma nedotaknjene. LONDON, 12. januarja. Exchange Tel. Po štirih zaporednih intervencijah italijanskega veleposlaništva v Berlinu je Nemčija sklenila vrniti v Italijo Finski namenjeni italijanski bojni material, v glavnem letala, ki ga je zaplenila. Italija bo dobvljala Finski bojni material odslej Po drugi poti, ne več čez Nemčijo. ZBIRANJE NA MADŽARSKEM BUDIMPEŠTA, 12. jan. Havas. Na Madžarskem se nadaljuje zbiranje prispevkov za Finsko in prijavljajo se tudi Prostovoljci. Za finski Rdeči križ je bilo doslej zbranih že 300.000 frankov. DAR GRETE GARBO NEW YORK, 12. januarja. Havas. Film ska igralka Greta Garbo je stavila finski vladi n arazpolago 5000 dolarjev od honorarja za svoj film »Ninička«. Že prej ie nakazala Greta Garbo finski vladi dar '0.000 dolarjev. LEGIJA »GARIBALDI« HELSINKI, 12. jan. NTB. Na Finsko so prispele prve čete italijanskih prostovoljcev legije »Garibaldi«. HELSINKI, 12. dec. Ass. Med zadnjimi prostovoljci, ki so prišli v Helsinke,*je tudi večje število Italijanov. Kolikor jih je, se ne ve, ker je to vojna tajna. VPOKLIC REZERVISTOV V SSSR MOSKVA, 12. jan. Tass. Davi so bili nalepljeni po moskovskih ulicah lepaki, v katerih se pozivajo rezervisti letnikov 1921—1922 na mobilizacijo. Poslani bodo na finsko fronto. AMERIKA NE BI OSTALA OB STRANI LONDON, 12. januarja. Agex. »New York Post« poroča iz Washingtona, da Zedinjene države Severne Amerike v nobenem primeru ne bi ostale prekrižanih rok, ako bi Nemčija pričela vojaško akcijo proti Švedski in Norveški zaradi pod piranja Finske, smatrajoč to kot obkolje-vanje Nemčije, kakor pišejo nemški listi. Ameriško javno mnenje bi v tem primeru samo prisililo vlado v Washingtonu, da aktivno intervenira. BERLIN, 12. jan. DNB. Nemški tisk komentira danes članek »Daily Heralda«, v katerem je med drugim rečeno: »Nehajte že enkrat govoriti o pogojih vojne, razkosajte Nemčijo, napravite od Rena zahodno, od reke Odre pa vzhodno mejo, dajte Saksonsko češkoslovaški, Holsteln pa Danski in pazite na Hune.« »Berliner Bor senzeitung« piše v zvezi s tem: »Daily Herald« odkrito proklamira na ta način ideal zahodnih demokracij. 2e spomladi 1939 je delavski poslanec Greenwood zahteval uničenje Nemčije. Angleška politi- ka se je podala na to pot. Za britansko politiko je uresničenje demokratskega ideala v tem, da se uničijo sosedje, Id motijo razkosanje dežel, katerih politika nasprotuje britanskemu načrtu o evropskem ravnotežju. Poziv »Dafly Heralda« izraža popolnoma značaj Chamberlaina in Churchilla. Mi smo zmeraj vedeli, na kakšen način bomo odgovorili na Cham-berlainovo polit'ko in njegove vojne cilje. Mi se bojujemo za svoj obstanek. Pobrali smo rokavico, ki so nam jo vrgli bojaželjni. Trgovanje med Bolgarijo in Rusijo SOFIJA, 12. jan. DNB. Bolgarska gospodarska delegacija je zaključila pogajanja v Moskvi in se vrnila v Sofijo. Šef delegacije Bosllcv je dopisniku »Utra« dejal, da je pogodba sklenjena za tri leta na temelju skupne izmenjave blaga v iznosu ene milijarde levov. Sovjetska Rusija bo izvažala v Bolgarijo petrolej, jeklo, volno in kemikalije. Bolgarija bo pa uvažala v Rusijo predvsem rožno olje, žive in zaklane svinje, kože itd. V Sofiji bo posebno trgovinsko zastopstvo, ki bo posredovalo prevoz. Blago bodo prevažali po Donavi in Črnem morju. — Kot prvo pošiljko bo poslala Rusija v Bolgarijo 10 milijonov kg volne, k! jo bodo tam predela1! v predivo in nato spet izvažali v Rusijo. laponska vlada danes odstopila TOKIO, 12. jan. Domei. Japonska vla-' da je imela davi pod predsedstvom ministrskega predsednika generala Abeja sejo, na kateri je sklenila, da odstopi za- radi tega, ker se ji ni posrečilo doseči sporazuma z USA. Parlament bo poslan na počitnice, dokler ne bo nova vlada izdelala novi preračun. Csaky ne gre v Nemčijo BUDIMPEŠTA, 12. januarja. Havas. Madžarski zunanji minister groi Cs£ky je opustil svoj nadaljni dopust in zopet prevzel delo v ministrstvu. Kako znano, je nameraval grof Csaky preživeti svoj dopust razen v Italiji tudi v Nemčiji. — Njegova namera za potovanje v Nemčijo 'e s tem docela onuščena. UKREPI PROTI KOMUNISTOM V FRANCIJI PARIZ, 12. jan. Havas. Parlament je sklenil, da preloži razpravo o izključitvi vseh komunistov iz državnih služb In javnih položajev. Razprava bo šele drugi teden. Za izključitev bodo glasovali tudi socialisti. LOKALNI SPOPAD NA ZAHODNI FRONTI PARIZ, 12. jan. Havas. Pri Forbachu na zahodni fronti je ena francoska četa predrla nemško prvo Črto, bila pa je kmalu nato vržena nazaj. Vojna na morju se nadaljnje brez usmiljenja Angleška križarka „Exeter" se ni potopila — Italijanski parnik zadel na mino In se potopil Nemški napad na dva angleška parnika — Zaplenitve francoske mornarice LONDON, 12. jan, Reuter. Adm.ralite- zadela na mine ter se potopila. ta javlja: ■ Nemški radio je objavil vesli, LONDON, 12. jan. Havas. Italijanski da je potopljena angleška križarka »Exe- parnik, ki je zadel na Severnem morja na mino, se je potopil. Dva ranjena člana posadke sta na neki drugi italijanski ter«. Po zanikanju te vesti sprašuje sedaj nemški radio, naj povemo, kje naj b ta kr žarka bila, če ni potopljena. Adrrk-raliteta nima običaja sporočati sovražni ku, kje so njene vojne ladje. Na vprašanje »Kje je Exeler«? admiral teta ne b: odgovorila, prav tako ne na vprašanj? »Kje je Ark Royal«? LONDON, 12. jan. Reuter. Neki 5390 tonski italijanski parnik iz Genove te neki 7000-tonski petrolejski parnik sta ladji. LONDON, 12. jan. Reuter. Dva parnika iz Aberdeena, »Burbanks« in »Dardo-!o« sta bila napadena po dveh nemških letalih z bombami in sfrojn cami. Napad je trajal nad pol ure. Nekaj članov popadke je bilo ranjenih. LONDON, 12. jan. Reuter. Sedemnajs' članov posadke z londonskega parnika »Leonard-Pirsh« je rešila pomožna ladja. 1571-tonski parnik se je potopil. TRST, 12. jan. Stefani. Italijanski parnik »Arabia« je blizu Konstance zaradi goste megle nasedel, Blago bodo iztovorili in ladjo spet potegnili v morje. PARIZ, 12. jan. Havas. V prejšnjem tednu je francoska mornarica zaplenila 12.000 Ion kontrabandne robe z 12 parnikov. Od začetka vojne je francoska mor narica preiskala 233 parnikov in zaplenila 439.000 fon robe, ki je b:Ia namenjena v Nemčijo ali pa nemškega izvoza. Maribor, 12. januarja. Meseca decembra izvršeno,, potovanje šefa nemšlce politične policije In obenem vrhovnega komisarja za reinpatriacijo nemških narodnih manjšin, Himmlerja v Rim, se je izkazalo nazadnje v glavnem kot zadnji akt akcije za preselitev v Italiji živečih Nemcev. Po lani sklenjenem sporazumu med Nemčijo in Italijo je bil tej nemški manjšini, naseljeni predvsem na Južnem Tirolskem in deloma še v Kanalski dolini na bivšem Koroškem, določen rok do 31. decembra, da se izjavi ali za preselitev v Nemčijo, ali za dokončno po-italijanjenje. Kdor se do tega roka ni izjavil za odselitev, se je avtomatično odpovedal svoji nemški narodnosti in vsaki pravici do kakršne koli manjšinske zaščite. Vsi tisti, ki so se odločili za odselitev, bodo pa morali še tekom letošnjega ali najkasneje do-konca prihodnjega leta zapustiti za vselej svojo domovino. Po uradnem poročilu, ki je bilo izdano v Rimu pretekli teden, se je odločilo za odselitev 185.365 Nemcev. Od teh 166.488 iz bolcanske, 16.562 iz trentske in be-lunske ter 2808 iz videmske pokrajine. Po italijanskem uradnem štetju, ki je navajalo v omenjenih pokrajinah okoli 180 tisoč Nemcev, znaša odločitev za odselitev skoraj 100 odstotkov, po nemški cenitvi, ki je navajala precej večje število, namreč okroglo 250.000, pa znaša odločitev komaj 75 odstotkov. Dejansko število Nemcev v Italiji ni znašalo ne tako malo, kakor so navajale italijanske statistike, ne tako veliko, kakor so cenili Nemci sami, ampak nekako sredino med obema številoma, t. j. okoli 220.000. Potemtakem se je odločilo za poitalijanjenje nekako 35.000 Nemcev. V Kanalski dolini sami je znašalo število Nemcev okoli 3500, ker se jih je odločilo za odselitev samo 2808, pomeni to, da jih ostane na rodnih tleh še okoli 700. Toda to število se znatno zniža, ako ugotovimo, da med temi skoraj ni pristnih Nemcev, ampak so le za časa Avstrije ponemčeni Slovenci. Sicer se pa vsi ti niso odločili prostovoljno za staro domovino, kajti italijanska oblastva so slovenskim nem-čurjem odrekla pravico opcije in jim s tem tudi prepovedala izselitev. Postavila so se na stališče, da gre pri izselitvi le za prave Nemce, ne pa tudi za renegate. To stališče je na vsak način zelo zanimivo in poučno! Ker je bil sklep o preselitvi italijanskih Nemcev v Nemčijo storjen še pred selitvijo Nemcev z Balta, je pomenil dejansko prvi primer svoje vrste v novejši evropski zgodovini, ako ne upoštevamo zamenjave manjšin med Grčijo in Turčijo po končam grško-turški vojni v Mali Aziji. Vse do tega primera se manjšinska vprašanja nikoli niso reševala na tako radikalen način. Nikoli se ni zgodilo, da bi kompaktno naseljeno avtohtono prebivalstvo kake pokrajine, ki je pripadla državi sosedne narodnosti, moralo zapustiti domovino svojih pradedov in oditi v državo svoje narodnosti. Vse do lani so se zdele take rešitve manjšinskega vprašanja sploh nemogoče, in ko so se predlansko leto prvič pojavile v evropskem tisku take vesti, jim nihče ni hotel verjeti. Označevali so jih kot časnikarske race. Sedaj je postalo vse to resnica. Nem-što značaj in nemška govorica bosta z Južne Tirolske čez nekaj mesecev za vse ej izginila. V mesta i„ vasi, ki so jih doslej poseljevali Nemci, se bodo vselili Italijani. Dežela bo dobila nove prebivalce, novo govorico, novo kulturo in novo lice. Dosedanja južna meia nemštva na tem. delu se bo dokončno umaknila na Brenner, ki bo poslej ne samo državna, ampak tudi etnična ločnica med Nemci in Italijani. Na tisočletno preteklost bodo spominjali samo še grobovi. Južnotirolski Nemci se bodo umaknili na sever, od koder so v davnini prišli njihovi predniki in bodo, po dosedanjih zatrjevanjih, naseljeni vsaj deloma na severnem Tirolskem, kjer jim že več mesecev grade nove domove, postavljene V slogu njihove stare domovine, da bodo nanjo laže pozabili. Ponekod stoje pripravljene ze cele nove vasi, ki čakajo na svoje nove prebivalce. Drugi bodo morali na Poljsko. Dosedanje premoženje 185.365 Italijan-sitih Nemcev, ki se sele, bo ostalo v Italiji. Vrednost tega premoženja bo vpi- Nove omejitve in utesnitve v Nemčiji KODANJ, 12. januarja. Exchange Tel. Berlinski dopisnik lista »Politiken« poroča o daljnosežnih ukrepih, ki se pripravljajo v Nemčiji in posegajo globoko tudi v privatno lastnino. O tem razpravljajo na konferencah med Goeringom, Funokm in drugimi odločujočimi fektorji vojnega gospodarstva. Med drugim se določa 40 % davek na vse dohodke, skupna prehrana prebivalstva, zaplenitev vseh oblek, razen dveh, ter vseh predmetov, kovin itd., ki so potrebne za vojno industrijo. Odvzete obleke se bodo uporabile deloma za reveže, deloma pa za ponovno predelavo. Nemški listi že pripravljajo javnost na te odredbe in pišejo, da !e treba odslej manj jesti in še več delati, ker to zahteva interes obrambe in cilj končne zmage. Oster italijanski odgovor zaveznikom RIM, i2. jan. Diplomatski dopisnik agencije Stefani piše o mnenju pariškega lista »France Militaire«, da bi zapora Sueškega kanala pomenila za Italijo Damoklejev meč ter da Velika Britanija in Francija s skupnim vojnim ladjevjem lahko gospodarita v Sredozemskem morju. Podobno se je izrazil angleški list »Evening Standard«, češ da je Sredozemsko morje le veliko pristanišče za Anglijo, kakor n. pr. Scapa Flow. Dopisnik nagla-ša, da ie takšno mnenje izraz neodgovornih kabinetnih strategov. Treba je naglasiti, da je že pojav ene same podmornice v Scapa Flowu izzval izgubo velike angleške križarke. Italija je pa po številu svojih podmornic v Sredozemskem morju močnejša od francoskega in »angleškega tovrstnega orožja skupaj. Italijansko 'letalstvo v Sredozemskem morju je eno najmočnejših na svetu. S svojimi bombniki in lovskimi letali lahko kontrolira vsak kot Sredozemlja. Prehodi med Pan-tellerijo in Tunisom ter Sicilijo in Italijo so skrbno zastraženi, tako da je brez volje Italije vsaka plovba po Sredozemskem morju nemogoča. Ameriški rudarji najbrže izgubljeni BARTLEY, 14. dec. Ass. Press. Mrzlično se nadaljujejo reševalna dela v premo govn ku, kjer je 86 rudarjev pokopanih v spodnjih rovih. Ta dela so pa zelo o ežko čena, ker so se pojavili plini. Boj jo se, da niso plini vdrli že do zaprtih rudarjev, kar bi seveda pomenilo njihovo smrt. Od včeraj'so izvlekli še 4 trupla. Med reše- valnimi deli je nastala nova eksplozija, ki je odrezala 45 reševalcev od sveta, ven dar so jih rešili. Menijo, da je malo verjet nosti, da bi 86 rudarjev lahko rešili, ker so plini tako gosti, da je tudi z maskami mogoče vzdražati komaj pol ure pod zemljo. Nemški polet nad angleškimi obalam! LONDON, 12. dec. Ass. Nemška vojna letala so v teku včerajšnjega dneva napadla angleško in škotsko obalo ria dolžini nad 600 km. Inforamcijsko ministrstvo pravi, da so Nemci napadli s popolnoma novimi tipami letal. Na šestih krajih je prišlo do zračnih bitk. Pet angleških trgovinskih ladij je bilo napadenih in ladjedelnice v Newcastle on Tyne. — Angleži so prvič poslali v boj dve vrsti novih letal, ki daleč prekašajo po br-'.ni nemška Masserschnrttova. Nemška letala niso metala bomb, ampak so bila na poizkusnem poletu za eventualni »bli skoviti polet« nad Anglijo. Sestanek na romunski meji BEOGRAD, 12. dec. Association Press Zastopniki jugoslovanske vlade se bodo v teku današnjega dneva sestali na romunski meji s predstavniki romunske vlade. Govora bo o osiguranju varnosti Balkana. Vprašanje italijanske pomoči Madžarski RIM, 12. jan. Reuter. Italijanski krogi zanikujejo trditev, da bo Italija poslala Madžarski vojaško pomoč v primeru sovjetskega napada. Smatra se, da je to samo zanikanje ameriških trditev, ker je bil ta demanti poslan samo v Ameriko. Bu-dimpeštanski »Pester L!oyd«, ki je uradno glasilo zunanjega ministrstva, pa kategorično zatrjuje, da sta se Italija in Madžarska zvezali na življenje in smrt ter da bo Italija podprla Madžarsko. Menemedžogiu v Sofiji SOFIJA, 12. jan. BTA. Sinoči je prispel semkaj na povratku v Ankaro generalni tajnik turškega zunanjega mnistr-stva Menemendžoglu. Ostal bo v Sofij dva dni. Na kolodvoru so ga pozdravil’ zastopnik kralja Borisa, šef vlade In zunanji minister Kjoselvanov, diplomatski zbor in druge osebnosti. GRČIJA ZA POMOČ TURČIJI ATENE, 12. jan. Atenska agencija javlja: Vsi listi so prinesli poziv predsednika vlade Metaxasa na grški narod, da ne sme ostati ob strani ob katastrofi, ki je zadela plemeniti turški narod, s katerim ga veže resnično prijateljstvo in zveza. Vlada je že storila svojo dolžnost, zdaj naj pomagajo še ostali z darovi. Ustanovil se je odbor za zbiranje darov. JAPONCI UNIČILI 23 KITAJSKIH LETAL • ŠANGAJ, 12. dec. Japonsko vojno poveljstvo sporoča o veliki letalski zmagi nad kitajskimi letalci pri glavnem mestu province Kwangsi, Kvveliinu. Japonska oblastva so poslala francoskim opozorN lo, naj takoj nehajo dobavljati maršalu Čangkajšeku orožje iz francoske Indoki-nd. Na letališču v Kweilinu je bilo uničenih 23 kitajskih letal, ki so nedavno prispela iz sovjetske Rusije. ZA AMERIŠKO MORNARICO \VASHINGTON, 12. jan. Stefani. Admiral Stark j"e na seji kongresa zahteval postavek za mornarico v višini 25%, da bi se čimprej pristopilo k gradnji velikih bojnih ladij. ZGOREL GRAD REICHSHOFEN ŽENEVA, 12. dcc. DNB. V minili noči Je P0S0rl gfad Reichshofen, ki je bil 1. 1870 sedež štaba maršala Mac Mahona v bojih pri Metzu. Grad je pripadel senatorju in predsedniku Reichshofena, grofu Liseu. SILNA VROČINA V ARGENTINI BAIREO, 12. jan. DNB. Nad vso Argentino pritiska silna vročina. V senci znaša temperatura 38 stop. C. Vročinski val je posebno neznosen v Buenos Airesu, Vsak dan je več smrtnih primerov zaradi sončarice. Mariborska napoved: Spremenljivo oblačno in s anovitno vreme. Včeraj najvišja toploa —11.1, danes najnižja —12.4 opoldne —11.0. Borza. Čurih, 12. jan. Devize: Beograd 10, Pariš 9.99, London 17.6250, Newyork 445, Milan 22.50, Berlin 178.75, Budimpešta 3.35, Atene 3.50, Bukarešta 3.30, Buenos Aires 100.50. sana v Italiji kot dobroimetje nemške države. Kako se bo izvršil končni obračun, javnosti še ni znano, govori se pa, da v glavnem potom italijanskih dobav Nemčiji. Te dobave bodo obstajale največ v blagu, ki ga Nemčija najbolj nujno potrebuje, Italija pa najlaže dobavi. S tem j& ^mogočen Nemčiji v Italiji ogro- men kredit, ki bo zanjo dragocen zlasti sedaj, sredi vojne, ko potrebuje nujno različne dobave, ki si jih ob pomanjkanju deviz in težkočah zamenjave ne bi mogla drugje in na drugačen način tako lahko in ceneno pridobiti. To poslednje je bilo morda celo zelo pomembno pri končni odločitvi za preselitev. -r. domač* zam sk-< Priprava za svečan sprejem kneza namestnika Pawia m kneg nje ©ge v kagrebu Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga bosta v prihodnjih dneh uradno obiskala prestolnico Hrvatov Zagreb, ki jima pripravlja nadvse svečan sprejem. Mestna uprava in prebivalstvo tekmuje, da bo Zagreb čim lepše okrašen in na večer razsvetljen. V spremstvu visokih gostov bo tudi ministrski predsed. Cvetkovič s člani vlade. Predsednik vlade dr. Maček je o pomenu tega obiska dejal: »Ako Bog da, bo lepo in krasno v Zagrebu! »Novosti« ugotavljajo, d;, postajajo idealni, politični in narodni mostovi, postavljeni na temeljih sporazuma Cvetkovič - Maček s tem obiskom močan granitni blok in trajne vezi Srbov in Hrvatov pod vodstvom toliko zaslužne dinastije Karadžordževičev. Vsem mora biti jasno, da je sporazum delo, posvečeno najvišji volji nosilca vrhovi.e državne oblasti. Gledan skozi prizmo mednarodnih perturbacij pomeni kneževski obisk v drugem glavnem mestu Jugoslavije notranjo konsolidacijo in državotvorno sposobnost jugoslovanskega prebivalstva. Vsi pravi rodoljubi v državi in naši resnični prijatelji zunaj se morajo iskreno veseliti tega dogodka! Poslanske valitve 17. marca? Kakor poroča naš dopisnik iz Beograda, je bila včeraj zelo važna seja vlade. Vsaka vladna skupina je imela pred sejo konferenco. V zvezi s tem se po Beogradu znova širi vest o koncentraciji narodnih sil in poslanskih volitvah, ki naj bi se po tej verziji izvedle 17. marca. — Zagreb se pripravlja na svečani ples, ki ga bo priredil ban dr. Šubašič in na katerega bodo povabljeni vsi ministri in ugledne osebnosti iz Beograda. Po plesu bo velik lov v Gorskem kotaru. V Zagrebu bo letos najbrž tudi dvorni ples, na katerega bo po običaju povabljen ves diplomatski zbor. V beograjskih politi-cn.li krogih smatrajo Davidovičevo pismo bosanskim in hercegovskim demokratom kot željo za staro sodelovanje t muslimansko JMO, da bi skupno v koncentraciji izvedli svoj program na onem delu Bosne, ki pripada srbski edinici. Nevtralnost le zakon za Jugoslavijo Nemški list »Volk und Reich« piše o položaju na jugovzhodu Evrope. Jugoslavijo hvali kot činitelja miru in reda. Absolutna želja države, da ostane nevtralna, je postala za Jugoslavijo zakon. Z modro vlado kneza namestnika in pravočasnim sporazumom s Hrvati je poja-čana avtoriteta države. Odnošaji Jugoslavije do Nemčije in Italije so izrazito dobri. Komunizem nima v Jugoslaviji plodnih tal, tudi si ne bo pustila naprtiti kakšne Habsburgovce. Italijani o naših komun’st'h »Giorhale d’ltalia« piše o delovanju komunističnih rovarjev v Jugoslaviji in pravi, da Jugoslavija nima potrebe, da se priključi sedanji taktiki komunistov. Ti se sedaj derejo: Mi nočemo vojne! medtem ko so pred vojno, v avgustu hujskali na vojno. Zdaj dražijo komunisti Jugoslavijo proti Franciji in Angliji, Jugoslavija pa za vse to nima potrebe, kef hoče ostati. stalno nevtralna. (»Dan«). Proč z obožavanjem rase! Pišoč o rasizmu ugotavlja glasilo naših Nemcev »Die Donau« naslednje: M’ odločno odbijamo obožavanje rasizma, čeprav drugače spoštujemo narodnost, ki ji pripadamo. Za nas ne pomeni narodnost nekaj, kar nas deli od drugih ljudi-Naše težnje so, da preko ozkih mej narodnosti dosežemo zajednico vseh ljudi« Jugoras proti levičarjem Naš delavec noče in ne želi da ima kakršne vezi z marksistično - levičarskimi Ideologijami. Energično protestira, ker so te ideologije postale danes moderni' zem za gospodarsko kapitalistično intelektualno mladino, ki je materialno preskrbljena po zaslugi svojih roditeljev. Proti tej mladini naj se postopa z ostrostjo zakona, da se jo odreši modernistične navlake! piše glasnik Jugorasa »Ju* goslovenski radnik«. V Mar!Sora, dne 12. T. 1940. »V e ? e r n f fr# Stran 3. Zimski sprehod po Dravski dolini Kljub razlikam moramo biti v teh težkih časih enotni in povezani! Prazniki so za nami. Naši klimatski ®' tu risi Tč ni kraji so imeli letos m no so obiskovalcev. Posebno je oživela Dravska dolina, ki je izhodišče za ražlične ture na Pohorje in na Kozjak. Lahko trdimo, da je Dravska dolina v stalnem razvoju glede gospodarskega, kulturnega in narodnega dela in so vsi kraji zelo aktivni. V preteklem letu je bilo silno ugodeno ljudem z ustanovitvijo dveh novih postajališč na progi Maribor koroška meja. Postajališči Sv. Ožbald in Brezni vrh Remšnik služita predvsem našim Kozja-čanom, ki so imeli po ure in Ure hoda, predno so prišli do vlaka. V Rušah vidi človek nekaj povsem tiovega. Tovarna za dušik je zgradMa tri Velikanske, moderne betonske silose, od katerih .ima vsak prostornine za 200 vagonov. Lani Je bila posebno na Marenber- škem in Vuzeniškem polju in severno od Dravograda zelo dobra hmeljska letina. Hmelj je imel tudi dokaj čvrsto ceno in k bila vse do zadnjega tu prav živahna kupčija. Človeka boli srce ob pogledu na vedno večje goličgve, ki se pojavljajo na Kozjaku in na Pohorju. Stalno in prekomerno izsekavanje ter premajhna skrb za pogozdovanje izsekanih leh uničujejo našo narodno gospodarstvo. Gospodarski položaj te pokrajine pa terja povečano 'izsekavanje, saj živi od lesne-trgovine, sp’avarstva in lesne obrti skoraj polovica vsega prebivalstva. Zato bi se moralo pogozdovanju posvetiti več pažnje. Dravograd postaja kulturno, gospodarsko in politično središče vse Dravske doline. Ima odlično lego ob stiku treh dolin. Dravske, Mežiške m Mislinjske. S prenosom najvažnejših uradov v središče okraja je ta kraj vidno napredoval in je popolnoma upravičena zahteva vseh prizadetih, da dobi Dravograd tudi srednjo šolo. Kulturno delo vidno napreduje v vseh krajih. Le eno je, kar vsakega zavedne- ga človeka, ki pozna obmejne razmere, boli, to je cepljenje narodnih sil. To je posebno v krajih z narodno manjšino velik greh in delajo to ljudje, ki ne poznajo razmer. Tako cepljenje Slovencev glede narodnega in kulturnega dela mora vsak obsoditi. Bodisi, da so različnega političnega prepričanja, a glede kulturnega in narodnega dela moramo biti enotni v teh težkih čas:h. posebno Da še v narodno mešanih krajih. Še o poslovnih knjižicah Če se je z uredbo odredba zamenjava -starih poslovnih knjižic z novimi, ki povzroča prizadetim poleg materialnih žrtev tudi mnogo sitnosti pri preskrbovanju dokumentov, bi človek pričakoval, da bodo te knjižice vsaj popolnejše od ('oredanjih. Res je, da morajo biti nove knjžice oprem ljene s fotografijo imejitelia, toda v njih pogrešamo zelo važno rubriko, ki so jo imele stare knližice, namreč rubriko o domovinstvu. Dokaz o domovinstvu je zelo važen in je delavstvu pri vsrki prilik; potreben, posebno kadar za!de v bedo In ki jih tiska osrednja uprava za posredovanje dela. ki se nahaja v Beogradu. Le ta bi bila, predno so bile poslovne knjižice tiskane, lahko vprašala za mnenje tudi občine in se s tem izognila storjeni napaki. Kako bodo delavci, ki iih je stalo to*iko truda in žrtev, da so prišli do nove knjižice. strmeli, ko im bo občinski uradnik knjižico vrnil, češ, da ta dokument ne zadoSča, ker iz njega ni razvidno domo-vinrtvo. In koliko je tak’h delavcev, ki so na potovanju, ki obolijo in tudi sicer pridejo pogosto v noložai, d? pade v breme občinskim oblastem, kar se potrebujejo j-vno pomoč! Ta nomoč pa v težki dobi. ki io preživljamo, zelo pogo- j po nr.šem zakonodajstvu temelji ra do-sto dogaja. Prejšnja knjižica ie v to svrho movinstvn, za‘o se je delavstvu s starimi služila kot zanesliiv domovinski dokument, sedanja pa ie za to neuporabna, ker nima rubrike o domovinstvu, rojstna ob- knjižicami stališče zelo olajšalo. Sedan'e moderne knjižice, onremljere s fotografijami, mu v tem pogledu ne bodo s’viž;le. č:na pa ni vedno identična z domovinsko Napake, k?kor je ta, se bodo dodajale vse občino. Po čl. 2. pravilnika za izvrševanje ! dotlej, dok’er se bo v centralah del-^o bi-uredbe z zakonsko moč*o o le^fimactjah j rokreisko, brez imrštevaHa trn-ma n:ž-(oor’ovnlh knjižicah) d-ebvrev in name-j jih edinic, ki dejansko posle izvršuje!«. — ščenccv se smejo uporabljati le obrazci, ’ A. B Zgradite favorniški mosl pri Jesenicah Leta 1926 je narasla Sava odnesla most, ki veže občino Koroška Bela z občino Gorje z vsem zaledjem in okolico. Bila je to edina zveza za vozni promet od Lešc do Jesenic. Bile so obljube, da sc bo most gradil, a vse obljube niso mogie mosta zgraditi. Namesto tega mosta je sedaj zasilna brv, ki jo je delavstvo, s pomočjo občin samo postavilo in vzdrževalo. Ob vsakem večjem deževju pa gledajo s strahom, kdaj jim narasla Sava odnese še to edino zvezo. Če se to zgodi, je prizadetih preko .300 delavcev, ki dnevno uporabljajo to brv. Leta 1937 je občina' Koroška Bela napravila štetje prometa preko brvi in so našteli v enem dnevu 957 ljudi. Z graditvijo treh novih naselij bi današnje štetje dalo rezultat precej preko 1000 ljudi in okrdg 50 voz dnevno. Razumeti je treba, da je ta most enako'važen tudi za tujski promet. Prekmurski drobiž Kmetska prosveto. Puconsko DKFI) je priredilo preteklo soboto popoldne v go-Milni Kološa lepo uspelo hušičevo igro „Nurotliri poslanec". Žbralo se je toliko gledalcev, da so jo morali še enkrat ponoviti. tvojim nagovor je imel delegat Zveze KI*L>, književnik I-crdo Godina. — Istega dne je priredilo tudi ob severni meji DKFD v Sulincih Uoiarjevo „Vdovo Ko-61irtko“,. ki ie-kljub mrazu privabila mnogo občinstva. Igro so režirali in vadili izključno Je kmetski fantje in deklela sami, za.o zaslužijo toliko več priznanja. Zamrzla Mura je naredila precej kvara brodpvoni in mlinom. Tako je led raztrgal mlin Stefana Kreslina na liislrici in so komaj rešili preostale dele pred ledpm na breg: Posestnik mlina trpi nekaj tisočakov škode in par mesecev nc bo mogel mleti. OdiMir podružnice Kmetijske družbe, izvoljen na zadnjem občnem zboru, je sledeči: .Stefan Kuhar, mlinar in posestnik v Puconcih, odborniki: IlodoSček Ludvik, žu-Ran in posestnik v Zenkovcih, Vlaj Viktor, posestnik in gostilničar v Prcdanov-cih, Šiftar Pavel, posestnik in gostilničar v Pužavcih, Sirtar Aleksander, posestnik v Stenkovcih, \Valsnh Friderik, upravitelj veleposestva v Rakičanu, Dcncik Prane, posestnik v.Moravcih, Zemljič Alojz, posestnik in mlatilničnr v Cmelavcih, Barbark Franc, posestnik v Brezovcih; nadzornika Bnko Kirel, šol. upravitelj v Strokov-Qili, Obal Evgen, mlinar in posestnik v Pertoči. Razprava proti S'6'aau Friedrichu, sod* nem« uradniku na soboškem okrajnem sodišču, ki je obdolžen poneverb med dobo svoje službe, bo 20. januarja na soboškem okrožnem sodišču. Ne pretiravamo, da bi v sezonskih dnevih tujski promet prekašal krajevnega, saj je to edini* najkrajša zveza go-renje-savske doline poleg Jesenic—Koroška Bela z Bledom—Gorjami in okolico. Sedaj je bil promet usmerjen preko Jesenic, zaradi štabe poti pa je ta pot prepovedana in je radi preozkega in prenizkega žel. podvoza za večja vozila nemogoč. Za zopetno postavitev mostu so storili že vse mogoče. Če upoštevamo davčno obremenitev kraja, bomo videli, da ljudstvo, ki plača letno 4 milijone dinarjev davka in nad miPjon dinarjev bednostnega fonda poleg vseh drugih davščin, tudi upravičeno zahteva boljšo zvezo. Naj se mu da vsaj majhen del tega, kar plača, pa bo rešeno vprašanje mostu. no, ker bi nam za poletni čas nič ne preostalo. Kako se naj sploh preživljamo?? Tako tožijo s?daj nešteti vin čarji, k! se nahajajo v neznosnih razmerah. Tega so krive še neurejene socialne razmere in slaba letina, ki je bila le‘os zelo občutna pelo za trdnega kmeta. Sedanja draginja pa je najhujši irdarcc, ki je za mnoge družine poguben. Ali res ni načina, s katerim bi se omogočila omejitev neznosne rovSčine vini-čarsk h družin? 2C0 VAGONOV PŠEN7CE DOBI SLOVENIJA Te dni razpošilja ravnateljstvo za prebrano pri kmetijskem ministrstvu koru-oz in pšenico v pasivne kraje. Slovenija dobi 200 vagonov pšenice, ki bo razde-'jena med prizadete kmete. REVŠČINA VINIČARSKIH DRUŽIN Viničar v Slovenskih goricah bridko toži: Kam naj sc obrnem tik pred zimo ko sem brez dinarja, kako naj oskrbim obleko sebi, ženi In šoloobveznim votro-kom? Se oni mali viri dohodkov so povsem usahnili. Kako bomo preživeli zimsko dobo, ko so zaloge žita, fižola in krompirja skoraj pošle in kaj bo za pod zob? Edinega slabo pitanega praš!ča bomo zaklati, kar pa ne spada v redno hra- ZA TRGOVSKE SOTRUWTKE IN ZASEBNE NAMEŠČENCE Delavska zbornica v Ljub’jani je iz-de’ala predlog, ki bo obravnavan na banski anketi 16. t. m. Ta predlog izraža raliievo, da naj bo miriimalna urna mezda trgovs!'.’h sotrudnlkov 4.50 drn. mini-ma^a mez^a zf^ebr-h nameščencev pa 5 din na uro. Ce bi banovina 'osvoji'a ‘a predlog, bi se izboljšali prejemki 7075 vseh trgovskih sotrudnlkov in 25% zasebnih nameščencev. ::esreCa pri fksptotiji bencin- SKEGA SODA V Laurichovi tovarni usn:a v Konjicah je po nesreči eks^od^al bencinski sod ‘er ožgal in raztrgal cbraz v neposredni bližini se nah?.!ajoJemu 18’e'nemu kiju-*avfiiča/skemu vajencu Ignacu Vaur>ot’> 'z Konj:c. Vaupotd so takoj po nesreč’ na’ož!li ra voz ter ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. p 18 oiJs’. e^na (IV:2‘rTr\ 1’pmva rest. nega odl>ora v Plejti |e na za-lnji s?!| soglasno odobrita proračun ra l?!o Odobrilo je tudi predlog, dT se prirnanj-IsHon krijejo s pobiranjem 18 odst. cestne doklade. Iz Ruš Povišanje mezd ter plač uradništvu je izvedia tuk. Tvornica za dušik. Tvornica za dušik je bila znana Te do sedaj kot najbolje plačujoča firma v Dravski dolini, saj je znašala min maina mezda 4.50 na uro. Delavstvo je skoro v celoti organizirano. Povišanje je veljalo postici-patno od 1. 12. 1939 naprej, ter je bila razlika izplačana. Menda edinstveni primer v naš, državi. izravnane so bile tudi ,.l-*e "radni-štva, ki so bile povišane od 30 J r"” 40%. Pri tem povišanju draginjskih doklad je bilo predvsem upoštevano družinsko stanje nameščenca, kar je vse hvale vredi.o. Tudi --vštvo je v celoti c.^anzirano, ter so vod:1l pogajan;a z ravnateljstvom Tastopnlki organ^acije. Ravnateljstvo Tvornice za du?il: žrtvuje letno visoke zneske za razne so-cia'..'* v obli'ni Ru^e ter pM^lra društveno in kulturno delo v Ruš&h in okolici. Za tako soc!a’ro In humano de’0 gre ■^redvsnm zas^t^n rr. ravnanju Krej-! i j u, ki je st^ros^a S'-,'o’?ke"a društva °i!Še, ter tehničnemu ravnatelju gosp. M a d e r u. LRŽAVNI IN BANOVINSKI URADNIKI MORAJO KUPITI PLINSKE MASKE Rok za nakup plinskih mask drž:.vn.lt n banovinskih uradnikov poteče 15. februarja. Maske se kupijo v vseh prodajalnah »Bate«. Starešine uradov naj svo-j'm uslužbencem odtegnejo odgovarjajoče zneske za plinsko masko, ki velja din 163.50 in ki se plačuje v treh mesečnih obrokih. Ta ministrski odlok velja tudi za uradnike iz Ljubljane, Celja in Maribora. ZeVa c Mlcčlnskl smuS!;I dan pr! CeTjuil bo5l. SI'D v Celju priredi lo nedeljo pri Celjski koči mladinski smuški dan. Dcca do 14. leta starosti bo startaia na lahki slalom progi ob II. uri. Popoldne bodo krmarili naraščajniki in juniorji na progi, ki bo zahtevala popolno obvladanje tekmovalne lehnike. Številna praktična darila, ki so izložena v izložbah trgovin A. Mislej in Stermeeki, bodo podžigala borbenost pri lekmah. c Planinsko prcCavarJe. V torek bo ob 20. v risalnici meščanske šole predaval g. dr. inž. Franco Avčin iz Ljubljane o temi „S smučmi preko Sar planine do Knraba". Predavanje bo spremljalo okrog tOO skioptičnih slik. c Sprememba posesti. Trgovski potnik Ferdinand \Vilfing iz Celja ie prodal svojo vilo in travnik na Sp. Hudinji tovarnarju A. \Vestnu za 223.030 din. Kupna pogodba je odobreno. c Daccs vr! v g'cdal!35e! Maril>orsko narodno gledališče bo ob 23. uprizorilo dramo „Yia Mala“. Predstava je za abonma. — z;'ija Cel lanov je, da bi Maril>orčani uprizorili v Celju opereto „Vsc za 5n’o“, d"lo pi-alelja Celjana Danila Corinš^a. Ta opereta jo doseglo velik uspeh v Ma. rilKiru, I.hibljanl in drugod. c Kop Jo /adela v parku pri l:o'odvoru ‘t letnega dinl. denlista tehnika Herberta Sc’ia"or. Bil jp lakof mrtev. c 1’mr'i j-* v Trnovljah pri Celju notes Irti ca Mriva Pečnreva. c AvtomoMI J' trčil v vogalno hišo pri kan>teins';pm moslu. Spodneslo ra je na polrd^nelih lleh. Avtomobil se i<» precej razbil, šoferju pn se ni nič zgodilo. c Pcs!pnfte het T-p! V sedanjem mr?’em vremenu so hodniki po mestu želo rlad-ki. V mnogih prim-rih hišni lastniki ne skrbijo za redno in zadostno mrinanje pločnllfov. Občinstvo prosi rotieHskč organe, da lo slrogo nadzorujejo ih malo-mr.rn-Sc prllaviio. c Po'ra"j’!n'*jo 7nraf’i frn.jno".! siibe^a vrrmcm (2 v eolskem vodovodu pričelo rri^anjkov"!! vode. To se *'o-r,;fino obsuti v višjih mestnih le^ah. Tu-fji v va^h m hribi’’ okro3 Celja so studenci skoraj, usahnili. Smučarji, pojdite k Sv. Duhu na severno meo! Žitna vabi v prirodo male in velike. Ukoreninjena je navada, da prost# dni preživimo v vsaki letni dobi na pohorskih višavah. Ko vlada na Pohorju nrava tesnoba, je na pogorju severno. Drave vse mirno, — Kcbensko sameva. Redki smučar obišče mejo. odeto v zimsko suknjo, človek ima tod vtis, dl vladajo še vedno običaji naših prednikov: 5uvania zapečka. Obilo poplačan je bil tnid onemu, k1 ** je pOvžpel v minulih dneh k Sv. Duhu. Krasen razgled na celotno Pohorie in tam za cerkvico priprošnflka sv. Antona, med Uršljo in Peco vidiš vse gore do očaka Triglava. Preko Sv. Križa g’e-daš speče vtnoredne Slovenske gorre in Prkmurie. Ped samim vrhom v do’in!ci so številne vasice. Nekdaj naša 1aM. Ob ••ogledu preko mejn'kov nehote romirliš. _______ kje je danes naš rod 40 000 du*. ki jih ia^oma zviši''e, smuči kar same d"č!jo. je vladika Anton v sredi m!nulejn sto- Kdor hoče uživati ra?T’ed z najlepše go-letia hotel reš;ti tujega vpliva. Zamah re. naj zavije n?.d ž'embei-5k!mi rlbilki so bili vsi napori. j na žavcerjev vrh. čndil se bo lenoti. Na Svoje dni so hodili romarji baS iz teh "Iznoti pod vrhom bi bilo idea'no. ako * gočilo, da postane Sv. Duh priljubljena postojanka. ■* Smučarji imato od Sv. Duha preko Križa in Urbana krasno Mnuško progo do podravske metropole. Gorski svet se no- krajev v številnih procesiiah k Sv. Duhu. Danes pride‘o maloštevilni romarji na Ostri vrh. Nekdai je bflo premalo, danes ireveč go?t'’ln. Zmerne cene, soVdna postrežba in malo podjetnosti pa bo omo- bi se z"r?d la p'f’n!nrka koča. Hvalevredno bi b!lo, ako bi si maribor*ka pod-ui-ilca SPD zastav:la nalogo, da zaradi na žavcerjevem vrhu planinsko r.o?foFox«; zaradi nelojalne konkurence; na prvi stopnji je okrožno sodišče v Mariboru njen tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Glavni povdarek v tožbi je bil v tem, češ da je tvrdka »Fox« dejala nelojalno reklamo na ta način, da je v svojih okrožnicah trdila, da je sedaj tvrdka stoodstotno v slovenskih rokah. Tvrdka »Unio*, ki proizvaja Schmoli paslo in ki je v nemških rokah, je očitala v tožbi nasprotnici celo rasno oporečnost, češ da je tvrdka Fox še vedno last neke dnnajske židovske firme. Druga važna okolnost, ki je tudi načelno zanimiva, pa je bil očitek nelojalnosti. Tvrdka »Fox« bi naj delala nelojalno konkurenco $ tem. ker ie trdila za svoje proizvode, da so najboljši. V sporu je bik) še nekaj postranskih okolnosti, vendar na je slonelo težišče pravde na gornjih dveh točkah. Sodišče je-v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tvrdke »Union«. Kar se tiče prvega očitka se je v teku pravde izkazalo, da je podjetje »Fox« za teritorij Jugoslavije reg ijkliučno v slovenskih rokah in da nima nobenih obveznosti niti proti Židom in n3ti proti arijcem v tujini. Kar se pa tiče druge okolnosti, se je postavilo sodlžče na stališče, da superlativi v reklami niso nelojalni, ker se jih tmslužuiejo skoraj vsi konkurenti v vseh ILA SLOVENSKO TVRDKO FOX ZA-REKLAME TER TOŽBO IZGUBILA branžah ter v kupcih ne vzbujajo občutka neresničnih trditev, kvečjemu subjektivno prepričanje trgovca o najboljši kakovosti njegovega blaga. Najbolj pikantno pa je bilo, da se je v pravdi izkazalo, da je tožeča stranka tvrdka ^Unio« sama svojo Schmoli pasto do nedavnega označevala v reklami !:ot že 50 let najboljšo, in še celo tekom pravde je tvrdka trdila to v časopisni reklami, da je njen proizvod muholovec »najboljši na svetu«. Pri pravdi je zastopal tvrdko r>Unr< d. z o. z. odvetnik dr. Bučar, tvrdko »Fox« pa odvetnik dr. Stojan Pretnar. O stvari bodo odločevale najbrže še višje instance. BRZOVLAK IMEL TRI URE ZAMUDE Današnji jutranji brzovlak je imel tri ure zamude, ki so jo povzročili snežni viharji na Krasu. Zaradi snega in silnega mraza imajo zadnje dni vsi vlaki velike zamude. m Ukradene iu najdeno kolo. Mehaniku Albinu Horvatu je nekdo iz veže v Smetanovi ulici 32 ukradel kolo ,,Rixe“ z ev. štev. 164262, na Aleksandrovi cesti pa so našli kolo brez znamke V. evid. številko 23793. m Ljudska univerza. Drevi ob 20. uri bo predaval dr. Lujo T h a 11 e r, primarij iz Zagreba, o razvoju medicine od prazgodovinske dobe do danes. — V ponedeljek predava prof Antun Dobro-n i č iz Zagreba o vlogi Slovanov v glasbenem razvoju. m Gasilska Cofa v Mariboru ima redni občni zbor 28. januarja zvečer v gasilskem domu. m Na kouskripeijski urad mestnega poglavarstva je vedno večji naval glede zamenjave poslovnih knjižic. Policija je doslej izdala nad 1000 novih knjižic, kon-skripcijski urad pa okoli 600. Znmenjati X>a je treba v Mariboru Se 1000 knjižic. Stoj! Prepad! Navzdol, počez, smuk na planinski ples! m Hlbjl trg je bil danes zelo dobro založen. Cevole so prodajali po 16, moli so bili po 18, girice po 11, oCade po 18, barboui po 28, kalamari po 24 in škampi po 24 din kg. m Pri smučanja si je polomil rebra šolski upravitelj Vilko Mihelič iz Reke pri Hočah. * Sokolsko društvo Maribor III. inia svoj redni občni zbor v nedeljo, 24. t m., ob 9. uri v osnovni šoli v Krčevini. Članstvo se vabi, da se polnoštevilno udeleži občnega zbora. * Eksperimentalni pslhografolog F. T. Karmah, ki ie mudi te dni v Mariboru v hotelu „Zamorec'\ je vzbudil tudi pri nas splošno zanimanje s svojimi analizami človeških značajev in temperamentov na podlagi pisave ter nasveti, ki jih daje na lej podlagi za vse življenjske položaje. K njemu prihajajo s svojimi željami najrazličnejši ljudje, nekateri tudi z dežele. Prva bo to soboto zvečer, druga pa prihodnjo nedeljo popoldne. Obakrat ob znižanih cenah. Gledališki abonenti reda A« se opozarjajo, da velja tudi zanje simfonični koncert Glasbene Malice, 61 bo lT t in. zve« čer v Unionski (Sokolski) dvorani. Naprošajo se, da si vstopnice nabavijo pri gledališki blagajni., • . ‘ 1 vm Smuiankm poročila („Pntnlk“, Maribor, 12. Inn.) Koča na Peaku; —21, zelo oblačno, mirno, sneži, 21 cm pršiča na podlagi 15 cm Sv. Trije kralji; —19, pooblačeno, mirno, sneži, 10 cm pršiča na podlagi 20 cm Moziraka koča na Golleh: —8, pooblačeno, mirno, 50 cm pršiča Celjska koča: —6, pooblačeno, mirno, 25 cm pršiča • Pohorski dom — Mariborska koča: —18, jasno, mirno, 30 cm pršiča Ribnica na Pohorju: —12, visoka megla, mirno, 17 čm pršiča na podlagi 12 cm, skakalnica uporabna Seniorjev aom:—17, zelo oblačno, mirno, 15 cm pršiča na podlagi 30 em Peca: -»9, zelo oblačno, mirno, sneži, 16 cm pršiča na podlagi 50 cm Sv." Lomne na Pohorju: —13, jasno, mirno, 17 cm pršiča na podlagi 12 em Ruška koča — Sokolski dom: —18, jasno, mirno, 15 cm pršiča na podlagi 10 cm ŠOLSKA BOŽIČNICA PRI SV. KRIŽU NAD MARIBOROM Na sv. tri kralje' popoldne je imela križanska šolska mladina lepo in prisrčno šolsko božičnico. Letošnja božičnica je bila v vsakem goarledu omembe vredna, kajti bito je Obdarovanih 131 otrok in to precej izdatno. Glavna zasluga za tako krasno uspelo božičnico gre Trgovskemu združenju v Mariboru, ki je pokazalo mnogo smisla za podporo ubogi šolski mladini naših obmejnih krajev. Nadalje so prav lepo prispevali banska uprava, kožjaška hranilnica, občina Sv. Križ, Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru, tvrdka Bata, Cirilova tiskarna in mariborski trgovec Jože Ro-žaj. Sokoli v počastitev kraljičinega rojstnega dne Mariborsko Sokolstvo se vsako leto na zelo dostojen način pokloni naši kraljici ob ijenem rojstnem dnevu. Vsakoletna sokolska družabna prireditev je za to priliko postala: že tradicionalna. Tako bo tudi to soboto v Sokolskem domu elitna družabna prireditev, posvečena rojstnemu dnevu kraljice Marije. Ob tej priliki se bo v veliki dvorani zbral narodno zavedni Maribor, da se v vese- lem m družabnem sokolskem razpoloženju pokloni plemenit} zaščitnici naših siromašnih otrok. Naj bo ta prireditev res verna manifestacija zavednega obmejnega Maribora za kraljičin rojstni dan. Mariborsko Sokolstvo se je za ta svečani praznik vestno pripravilo in bo nudilo prijeten večer sokolske družabnosti vsem, ki se bodo udeležili sobotne prireditve. ....... >• ; V M a. r i b;6 r u,' dne T2.-1. 1940. »Več er n 1fc « > .... O Stran'5. 2an'mv&s*i vd nekdaj so narodi ; :;-bai}e$r:.kd-'divja-vojna vihra na Seve-'ru iii : zaftor3W' naše 'celine, se mnogo govori in piše. q. raznih utrdbenih črtah. -Tako že..vsak učenček ve, kaj je.toMa-gino.tova; Siegfriedoma > iij. celo - Maniier-,'beimova bojna črta,' -■ _ TToda pregovor ».Njj: tio.vi ,sub Jove«, ..velja tudi v tem primeru! Ževstari narodi, 'ozifoma države, so z-g-radile ha svo-■j% mejab piasove . utrdb, ki- so za tisto "dobo .pač.Toliko. pomenile, kolikor danes kakšna Maginotova' ali "Siegfriedova li-TfiTa'.' 'Namen" teh utrdb-»se-skoro ni' ločil od današnjih Tako je n. pr.: kitajski ce-'.saf -ši-huahg-ti' (221—210) pr. Kr. dal gfaditf žtramenlti ’ kitajski; izifl, katerega vdolžina. znaša '2450 km m'katerega so po bajncjvejšiir- včšteh začeli" Japonci-, podirali.-©čuval -je ta .zid iflšočieTno kitajsko kulturo pred nomadskimi1 barbari,- a tudi : danes nf povsem brez strateškega po-rmdna. 1. Ogromni rimski imperij je na. prelomu 1. in II. stol po Kr.„dosegel svoj največji obseg. Takrat je sedel na prestolu rim--skih cesarjev posinov-lj.enee Trajan (98— ' H-?k-£)a bi državo .za.varojval predvpa-,.dom raznih germanskih* rodov, je'na odprtem ozemlju medsgornjim Renom in Donavo' zgraditi tkzVš limes, t. j. jarke, rhašipe ip. b.idove posebniftii- utrdbami. Taj542 Em-dolgi lirhesjse je'delil v gor-'Jlicge.rmanski limes: (358 km),, ki je potekal, začehšii-pri Rheinbrobim proti- jugovzhod*. čez. Emso do Taunusa, nato pa .s^.(&:'r&krenilTda.'Jd^-'-ijj;o(ifW?šaii do Mil--.tenbeiga,-. od ko.de‘p še . fe nadaljeval v vWvdf-čf4i--dt>-Pfahlbronna^ Tu, se je priključi druge del limesa (174 km) recijski •ali-t^vi-hudlčem zl& ki je potekal, v ''ptotir^vorti- bibočdneffir IbSm proti :Dq- makdvter jo dosegel;- nekoliko; natf Kehl-heimom. »Ob limesu so našli- preko 60 utrjenih kasarn ali kastelo.v, Ta do- 3 m visok zid je spremljal- 1 m globok jarek. Po: mnenju nekaterih • zgodovinarjev pa limes ni služil toliko kot-'obrambna črta, ampak bolj kot nekaka mejna zapora. Stalne Straže, ki so neprestano patruljirale, so skrbele, da je vsakdo, ki je prekoračil mejo, plačal obmejno takso, med tem ko ponoči nikomur hi biTo dovoljeno prekoračiti mejo. Prehod je bil dovoljen le neoboroženim! Kot graničarji so služili tam naseljeni Germani in Galci, ki. so za plačilo dobili nekaj zemlje v obdelovanje, toda od poljskih, pridelkov- so državi 'dajali desetino; od tod desetinska zemlja. Trajan je zgradil tudi v današnji Do-brudžl 60 km dolg okop, ki je. potekal od Rašove ob Donavi iti vtisi Cerna voda ob kolenu Donave do morskega zaliva Konstance. Okopi, oziroma obzidja so dosegla .višino 3—6 m. ŠteyiJn'e stražnice, taborišča in utrdbeni stolpi so ojače-vali obrambno mejno črto. Ostanke takih in podobnih mejno’ obrambnih naprav je najti še po raznih krajih Romunije in Besarabije. Saj so bili ti kraji, kakor se je čez dobri dve stoletji izkazalo, — najbolj izpostavljeni pritisku raznih barbarskih narodov azijske in mongolske krvi, ki se jim je končno le posrečilo ugonobiti mogočni imperij! Omenimo naj še “Hadrijanov zid (val-lum Hadrianum), ki’ se imenuje tudi pik-tovski zid, katerega ostanki se najdejo pred zalivom Solways in ustjem Tyne v sev. Angliji. Opremljen je bil s 17 kaSteli, SO vrati in 320 stolpi. Zgraditi ga ie dal Trajanov posinovljenec Hadrijan (117— 138), v obrambo province Britanije. EBIJARD HERRIOT predsednik franccske poslanske zbornice je v svojem včerajšnjem govoru nagla- Severne Dardanele" so v nevarnosti n V polslužbeftem članku je »Hamburger Fremdenblatt« iznesel mnenje, da je po ženevskem sklepu izražena pomoč- zahodnih sil Finski menjena tako, da bi Anglija izvedla ! preko nordijskih držav ofenzivo proti Nemčiji. Zato da je V Angliji prvič govora o sodelovanju kopne vojske in mornarice, ki naj bi si zagotovila prehod V Baltsko morje. S tem v zvezi piše list o »severnih _ Dardanelah«, hoteč tako poudarjti, da hoče Anglija voditi tu isto politiko kakor ob Bosporu proti Turčiji. Po poročilih blgijskega lista _ »Metropol« iz Londona nameravajo zavezniki reorganizirati sil, da Anglija in Franclja samo branita svobodo, pravico, zakone in demokracijo, ki je najboljša oblika vladavine. Bodeče mednarodno pravo bo moralo biti zgrajeno na načelih morale in zavarovano s precizno izdelanim sistemom varnosti. Turčijo v smislu čim večje sposobnosti za vojno. Turčiji naj bi se po virih tega lista zagotovil premočan vpliv na Balkanu na eni ter področjem med Črnim morjem in Perzijskim zalivom na drugi strani. Takšna politika, menijo v Berlinu, naj bi Turčijo zapletla v vojno z Nemčijo in Rusijo, ki nikakor ne bo dopustila, da bi ostal ključ izhoda iz Črnega merja v Sredozemlje v rokah države, katere prestiž bi se s pomočio Londona in Panka še povečal. Vojna na Finskem je po mnenju berlinskih krogov tesno povezana s položajem na Balkanu. Sovjetska Rusi-ja porabi vsako minuto 54 tisoč rubljev za vojsko in.mornarico. Tobak ni vedno škodljiv.. Največji šport niki, tako Arne Borg in Nurrni, sta. bila ■ strastna kadilca. Jakuti jedo največ na svetu Ne-, - ne, ta klobuk ne - morem nositi Preveč je videti, »kakor klobuk... Strokovnjaki so - se pozanimali.. za stvar, kje imajo ljudje največji tek na zemlji. Prišli *so do zaključka, da se s tem -lahko ponašajo Jakuti, ki so tedaj rekordni snedci na našem planetu. Sibirsko pleme Jakuiov biva ob spodnji in srednji Leni ter ob poteh, ki vodijo v sibifskb prostranstvo. Štejejo okrog 250.000 duš, goje v glavnem konje, nekaj govedi in severne jelene. Oblačijo se v kože govedi in konj, ženske obleke so obrobljene z bogato kožuhovino in s srebrom.'' Jakuti umejo spretno kovati srebro. Za.radi hermelinov, belih lisic in zlatokopov - je jakutska zemlja postala bogata-, ljudje- 'se^ lahko ponašajo z dobrim tekom, ker jim ne manjka hra-ne. cO'-' \ V Kaliforniji so najgloblji izvirki nafte na svetu 5 tisoč metrov pod površjem. Ko se je 1884 vžgal rudnik; premoga v Ameriki, :je -trajal, požar 50 let.. Medtem je zgorelo za 50 milijonov dolarjev premoga. ; ' Nasprotno od Jakutov so. Japonci ljudje, ki snedo najmanj v Aziji. Japonska dnevna hrana znaša komaj tretjino ime, ki jo použije povprečni Evropec. Precej jedo Američani, ki So tudi v tem pogledu posekali Evropce. Pariz izvaža dakleta.*. To ni šala: Pariz izvaža v resnici lepa dekleta. Pred dnevi so ih poslali devet v Bruselj. Toda prijatelji detektivskih romanov ali pornografskih instinktov bodo presenečeni, gre pri-tem za moralno dejanje v službi trgovstva. . Devet pariških modnih salonov je namreč pripravilo v Bruslju veliko čajanko, združeno z modno revijo.. Krasne večerne toalete, promenadne in športne obleke ter druge stvari damskega sveta. bo.do j predvajale lepe manekinke ter reševale prestiž svojih tvrdk. V. ta namen so spremili k brzovlaku devet krasotic v spremstvu starega gospoda, ki je svoje lepa-jtice prijavil v bruseljskem hotelu kof Uvod ja manekink«... • Angleški na’-nu»cferne*ši tip hldroplana, kakršni patruljirajo ob obali v. MARIJ SfcALAN: ROMAN ZADNJIH y »Sin moi?«. Je, vzkliknil'-filozof vzra.do-ŠČčnp. stopil k Ravmasy-lm ga objel. »Po-Ifffzai si' plemenitost, kakršne nisem pričakoval.* /■■' ’V »Kakolsi neki 'zamišljate-vse .to?« se fe .razburil Takur Indbf. '»S'-kakšnimi do-rimi deli naj, popraVi-’ smrt Sadiye? i.Ka-ko.naj.mi vrne pet-nridvajšet let. ki sem j'iH izgbbi! med etrpnjenci v podzemlju? Kako'riaj žabriše škodo, kr jo je povzročil z onemogočitvijo poleta na Venero, s katerim bi bilo rešeno zadnje člove-štvo-pevarposti propada, ki mu grozi? Kako naj, končno odškoduje vse ti;te. ki šb; zarhdT njega trpeli m še' trpijo? In končno: kdo nam more 'zagotovi ti. d a ne b'b delal'novega .zla- ako gp pustimo'ne-kaznovatlegajod tod, pa Se = mu tudi vža-nfemo ob’ašt?« *'- •....... '»O tem naj spregovori šarrv!« je'odgovoril Hampuf Kamthi in se obrnil k Yagiriiu Seoniju- ki ie ležal negibno pri-kTetijeh na pošteTii/ Yagiri Šedtii; ali hoT češ opustiti v' bodoče vse zle naklepe nasilnost in snmopašnost in popraviti kar si zagrešil?« Yagjri Seoni. ki je naneto poslušal pogovor, se je potuhnil. Iz filozofovih in Ra- LJJDI NA ZEMLJI 56 masovih bespd je zaslutil upanje v rešitev iz skrajno.tieprije.tnega in nevarnega položaja. V tem položaju bi.bil vsak odpor zaman. Ako se upre, bo izgubljen, ako se vda, si- pribori rešitev in svobodo, v kateri, bo vendar še vedno lahko našel neko pot, ki bi ga utegnila pripeljati nazaj tja, od koder še ni hotel umakniti. Ko ga je filozof, ogovoril, je bil njegov sklep že storjen, zato je odgovoril mirno in 'vdano: »Hočem.« »Kakšna zagotovila nam moreš dati za to?« je vprašal filozof. »Privoliti, hočem, v zakon Jore z Ra-mašom. S tem. riaj še' poravna staro sovraštvo. ki je .obstajalo med Seoniji in Indorji. Združena kri naših dveh rodovin na.i izpere z- nas vseh madeže zla « »In pristajaš tudi na to. da' prevzame tvoje mesto v Ravanfpuru Takur Indor?« ie vorašal Rayan1. »Pristajam.«. »Sprejmeš tako rešitev?« je vprašal Payani Ramasa. »Si še voljan poročiti se z njegovo hčerjo?« »Sem« je gmieno odgovoril Ramas i »toda dovolite mi kljub temu, včliki, da terjam neka zagotovila. Dosedanje zle izkušnje 'so me naučile, da moram. biti previden. S samo tu podano obljubo, da dovoljuje v mojo združitev z Joro, se ne morem zadovoljiti. Potrebno je, da ponovi to dovoljenje pred njo samo in pred vsem Rayanipurom in da se potem tudi poroka sama izvrši- takoj.« »Si slišal?« se je obrnil Rayani k Ya-giriju. »Kaj. praviš k njegovim pogojem?« »Sprejemam jih.«- »In ti,« se je okrenil včliki k Takur ju Indorju, »si voljan prevzeti njegovo mesto in obljubiti, da. boš vodil mojo naselbino v duhu tistih hotenj, ki so me navdajala tedaj, ko sem jo ustanovil?« V Takurju Indorju je še vedno gorel stari plamen sovraštva. Ni se mogel tako naglo sprijazniti z velikodušnostjo, ki naj bi naenkrat izbrisala s sveta vse, kar je bilo tako dolgo med njim in Yagirijem Seonijem. Ves čas, ki je potekel od trenutka njegove obuditve do trenutka tega Rayanijevega vprašanja, ni mislil na nič drugega kakor na maščevanje nad svo-:im nasprotnikom. Kako naj bi mu sedaj odpustil? Zastrmel se je pred se in molčal. »Odgovori na vprašanje!« je dejal čez nekaj trenutkov molka veliki. Takur Indor se je predramil iz svojih misli, se ozrl po navzočmh. nazadnje po Indorju. ki je stal pred nj'm in strme! vanj v tihem pričakovanju, da potrdi njegovo srečo, po kateri je tako dolgo hre- penel. Pogleda očeta in sina sta se srečala. V sinovem je oče bral prošnjo, ki mu je govorila: »Stori, kakor ti narekujejo! Osreči me! Tedaj se je Takur Indor vdal. Obšlo ga je tisto čudno čustvo, ki obide človeka vselej, kadar stoji pred pomiritvijo s svojim starim in neizprosnim 'sovražnikom. Naenkrat se mu je zazdelo, da je bilo vse to sovraštvo in obojestransko preganjanje prav za prav nesmiselna Čemu je bilo sploh- potrebno? Ali ne; bi bilo bolje za oba, ako ga ne bi bito? Saj je človek končno vendarle tako slabotno in kratkotrajno bitje, da vse te in take stvari nimajo pravega, globljega pomena. In končno, ali niso. naloge življenja dosti večje in višje, kakor izgubljati «» v malih hudobijah, ki se plode iz neprO-mišljenih začetkov v vedno večja zla, da jih nazadnje že kar ne more več biti konec, in zagrene vso srečo. V. tem čustvu je 'prevzela Takurja Indorja resnična želja po odpuščanju in pomiritvi še tembolj tudi zato, ker je čutil, da osrečuje s tem svojega srna. K vsemu temu se je pa pridružila še zavest zmage,; v kateri stopa tako nepričakovano na vodstvo Rayam’eve naselbine, da nada’juje njegovo veliko poslanstvo in izpolni nazadnje tudi najvišjo nalogo: rešitev zadnjih ljudi z umirajoče zemlje na planet bodočnosti. Ko je nazadme spregovori!, :e bila v glasu njegovih besed lesnična ginjenost: Za mnoga topla sožalja, ki so nam bila izražena ob priliki smrti naše nad vse ljubljene mame, stare mame, tete, tašče in soproge, gospe 30$ipin@ 3lfdk, Vdove Rebek izrekamo vsem naš0 najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, Celjskemu pevskemu društvu za ganljivo žalostinko, godbi iz Pečovnika za sviranje žalostink v sprevodu, gdč. Zupančičevi za v srce segajoči poslovilni govor ob odprtem grobu v imenu ženske podružnice Ciril-Metodove družbe in Kola jugosl. sester, darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so blagopo-kojno v tako obilnem številu spremili na zadnji poti. Celje, 12. januarja 1940. ŽALUJOČI OSTALI. iSSmm Ribniška skakalnica od osnutka do otvoritve NEKAJ PODATKOV O NASTANKU NOVE SKAKALNICE — TEHNIČNE ZANIMIVOSTI — ŠTEVILNI DOBROTNIKI SO OMOGOČILI GRADNJO Mariborska zimsko-sportua podzvcza je vse lansko poletje iskala po našem Pohorju primeren teren za smuško skakalnico. Končno sta izmed prikladnih terenov prišla v poštev dva, prvi tam, kjer so pozneje res skakalnico zgradili, drugi pa pod Klopnim vrhom. Da je prišlo do graditve baš v Ribnici, je pripisati okolno-sti, da so v zadnjem času že vsi smučarji nekako usmerjeni v to lepo planinsko vasico, kjer so urejene že komunikacijske zvvze, precej pa je odločila v tem pogledu tudi lepa gesta ribniškega gostilničarja Pura, ki je dal športnikom, ki za odkup niso imeli dovoljnih sredstev, del svojega zemljišča na scvcrozapadncm robu vasi brezplačno na razpolago. Navedeni teren sta izbrala naša priznana zimska športnika Purkelc in Fanedl, ki sta takoj izmerila zemljiščne kole ter poslala preko MZSP osnutek zgraditelju planiške skakalnice inž. Bloudku v Ljubljano. Njegov načrt je nato še nekoliko iz-premenil gradbeni tehnik Semerl L' rane, id je tudi vodil gradnjo skakalnice. Medtem ko se je reševalo še vprašanje načrta, je Mariborska zimsko-sportna pod-zveza pod vodstvom svojega predsednika Ludvika Zorzula že pričela mislili na de-uarne vire, ki so pa žal za naše športnike kaj suhi. Tako je končno podzveza sama prevzela kritje stroškov za zgraditev ter se je pri tem tudi precej zadolžila. Mnogo je dobrotnikov, ki so z izdatno materialno podporo prispevali k zgradnji skakalnice. Les so darovali: Zapečnik Vmalija, župnik Vrhnjak Alojz, Miglič Katarina, Podlesnik Anton, Skočir Anton, Ledinek Alojz, VVitzmann Viljem, Miklavc Fi- lip, Pivc Edvard, inž. Pahernik Franjo, Pur Viktor, veleposestniki in posestniki v Ribnici na Pohorju. Deske je daroval inž. Lenarčič Milan, industrijalec v Jo-sipdolu. Vijake in železnino je darovala Splošna stavbena družba po ravnatelju Babiču Franju. Gradbena dela za skakalnico so se pričela v začetku novembra. Na terenu so delali 4 tesarji pod vodstvom polirja Pukla ter okrog 10 delavcev. Radi profila zemljišča je bila potrebna za nalet lesena konstrukcija, za katero so ribniški posestniki brezplačno dali na razpolago okoli 30 kub. metrov lesa, dočim je Splošna stavbena družba v Mariboru darovala železne vijake za spojitev lesenih delov mostu. Delo je lepo napredovalo, tako da jo bild mogoče že okoli božiča misliti na prvi trening pod vodstvom zvezinega trenerja Priboška, pri katerem se je skakalnica prav dobro izkazala ter jo je tudi naš reprezentant jako laskavo ocenil. Tehnične podatke o skakalnici nam nudijo sledeče številke: zalet je 30 m dolL, ter 4 m širok, tako da dovoljuje tu li dvojne skoke. Miza je visoka 1.60 m ter širok > 4 m. Od mize do doskočišča meri skakalnica 30 m ter se končuje z 8—10 m širokim doskočiščem, ki se nato v dolžino SO m še boij razširja. Celoten stolp je visok 5 m, kritična točka skakalnice pa je pri 23 m, tako da lahko pričakujemo v nedeljo v dobrem slučaju tudi skoke preko 20 m. Zvezin trener Pribošek je doslej dosegel pri treningu na skakalnici najdaljši skok 25.5 m. Radi tega, ker nekateri tekmovalci ne bi mogli žrtvovati poleg nedelje tudi so- boto za udeležbo na tekmovanju, se bo vsa klasična kombinacija odigrala v nedeljo. Start za tek na 18 km bo ob 8. zju-Iraj pred gosLilno Pur, kjer bo ludi cilj. Po končšanem teku bo planinska služba božja za vse udeležence, spored pa sc bo nadaljeval zopet ob 13., ko bo slovesna blagoslovitev skakalnice, kalero bo nato po več oiicielnih govorih o tvoril zvezin trener Pribošek. Sledili bodo poskusni skoki, nalo skoki za kombinacijo, zaključili pa bodo spored na skakalnici ekshibicijski skoki najboljših jugoslovanskih mojstrov. se bo ob pol 14. popoldne. O izidu bomo poročali. s ZagrcbSki Maraton se je z zmago nad SK Pafičem z rezultatom 8:3 (3:0, 4:1, L-. plasiral kot četrti klub v letošnjo ligo v hokeju na ledu. s Kazenski odbor HNZ je po razveljavljenju doživljenjske diskvalifikacije dukovega igralca Ratka Kacijana radi napada na ljubljanskega sodnika Macorn lija o zadevi ponovno razpravljal ter i-rekel mnogo nižjo kazen, tako da bo K" cijan lahko že zopet nastopil 23. IV. 1-1 Žalostna usoda nedolžnega otroke Maribor, 12. jan. Zandarmerijška ; stanica v Hočah je obvestila državno tožilstvo, da sta zakonca Fiderškova naš! ' v listnjaku v cunje zavito 6 mesecev staro dete moškega spola, ki ga je neznana mati pustila tamkaj brez vsake pomoči. Pr detetu sta našla listič s sledečim besedilom: »Otrok je zakonski sin, star 6 mesecev, rojen 11. junija 1939, ime mu je Mi-: lan. Mož je pri vojakih, žena bolna nogah radi revme in ker ga ni zmožn j sama vzgajati, ga zato izroča v dobre ro j ke.« Na podlagi tega listka je bilo kma!” | mogoče ugotoviti, da sta oče in mati otrc-I ka Gorinšek Vinko in Marija, oba doma • [Kcblah pri Slovenskih Konjicah, za kn terima pa manjka vsaka sled.- MALI OGLASI CENE MAIIM OOt.ASOM: V milih oflaslb «'*ne «»*» bestdn 5C oa- nalmanISa oristolbina ta :t oglate l« d m 3— Dnibt oreklid dooi-iovanta m tenilovanlskl oflasi dtp t,— oo B«fdi Naitrami znetek ta te ottasr te din 10.— Oebelo tiskane besede « raiunalc dvolno Oela«nl 1a«l< takratno oblavo ina*a din I— Znesek ta male o*la« »e olaiule tako! ori namtllo oziroma ta * »uoslatt * oismo skuoai i naročilom ali oa oo ooftnl ooloinici na iekovm rainn it. 11.«08 Za vsr »Ismene odscvorc etede malib oclasov %t mora orlložltl znamka za 3 dlo Ramo Službo dolu GOSTILNA TRIGLAV Prvovrstna, samo sortirana vina iz Slovenskih in Ljutomerskih goric, izvrš na meščanska kuhinja. Se priporoča A. E. Lisjak, gostilna »Triglav«. Glavni tre 3. 13350-1 SLUŽKINJO ki samostojno kuha, sprejmem k dvema osebama. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 13470-9 SAMOSTOJNO KUHARICO ki vodi vse gospodinjstvo, čisto in polteno, sprejmem takoj. A. Hedžet. Cankarieva ul. 19. 13474-9 NA .DOBRO DOMAČO HRANO sprejmem več delavcev ali .ia meščencev. Kneza Koclla ulica 24-1. vrata 4. 13459-1 KROJAŠKEGA VAJENCA sore’mem. Male. Koroška cesta 50. 13480-9 Službo lile POZOR. DAME! Frizure za ples. orvovrstno, prirejene, samo salon Knez. Vftrlk 7A 134&U1 Prodam ŠIVILJA gre na dom, popravi staro In SVETLA SPALNICA iz trdega lesa naprodai. — Strossmayerieva 38-II, 9. 13471-4 naredi novo. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 13473-10 Spomnite se CliD I Pravoslavno lirafstvo sv. Cirila in Metoda ohvešča svoje članstvo in prijatelje bratstva, da proslavimo leto* dciek nove Rodine v Sokolskem donio, v soboto dne 13. t* m. Za pravoslavce je rezervirana posebna m okraiena dvorana. IV. Sokolski ples — Šaljivi nastopi! Vs’opniee po d;n 5*— (*n Sana cens) se bodo prodajale pri ve Kerni b'agajni od 50. ure — Pričakujemo obilnega obiska! Zgublieno 35SSEE: ZATEKEL SE JE pes lisičje pasme. Vprašati pri Dariku, Gozdna 10, Maribor. 13476-11 Ešamiaš POSOJILO 20.000 din iščem na vknjižbo na prvo mes o s 6 do 7% obrestmi. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 13469-16 ITfeJEl MM Mi VINA najboljša in najceneiša za dom dobite pri Senici, ulica kn-za Koclja 13438-1/ SMLSKA SKAKALNICA V RIBNICI Foto Viktor Purkelc Po končanem tekmovanju bo pri Puru nekak družabni zaključek letošnjega ped-zvezinega prvenstva, pri katerem bodo tudi objavljeni rezultati ter razdeljene diplome. Prireditelj bo poklonil lične diplome trojici najboljših v teku in kombinaciji, posebej prejmejo diplome tudi najboljši v samostojnih skokih, najboljši tekmovalec izven področja MZSP, za najbolje plasiranega Ribničana pa je namenila posebno darilo mariborska tvrdka Sport-Divjak. 3ij&rdni dvoboj Maribor - Čakovec Mariborski biljardni klub je sklenil s ča-kovečkim medmestno biljardno tekmo, v kateri bodo Mariborčani postavili drugo garnituro, da se tudi talentiranemu naraščaju omogoči resnejši trening. Gosti bodo nastopili v postavi Legenslein I. in II., Eppinger, Zinič in Sekušan, za Maribor pa bodo igrali Zavralnik, Stemisa, Puh, Cerič in Strohmajer. Turnir se bo odigral v „Jadranu“ v nedeljo, 14. jan., s pričetkom ob pol 10., nadaljeval pa 70 LET MESTNE PLINARNE Pred dnevi je slavila mariborska Mestna plinarna 701etnico delovanja. Leta 1870. je zgradila neka bavarska družb;; plinarniško poslopje. Prvotno so uporabljali plin samo za razsvetljavo, leta 19_?l pa je elektrarna Fala napravila konec tej razsvetljavi. Takrat pa so plinarni modernizirali in montirali komorno peč. Sedaj uporablja:« Mariborčani plin predvsem za kuhanje, v obrti in industriji. LUKA OREŠNIK IZ FINSKE IŠČE SLUŽBO Nedavno smo poročali, da se je iz Finske vrnil Slovenec Luka Orešnik, ki jc doživel sovjetsko-finsko vojno. Nastani' se je v hotelu Meran. kjer čaka, da dob primerno zaposlitev. Ker je izurjen me-lir.iik in je njegova družina potrebna zaslužka, upa, da bo v doglednem času d ■ bil kakšno službo. se CMD RESTAVRACAJA »UNION« nudi cenjenim gostom prvovrstno kuhinjo. Izborna vina iz lastnih' goric. Vsak pe ek sveže morske ribe na razne načine. Se priporoča Alojz M. Jarc. 13482-17 jaz Vam bom pomagalI Poznani raziskovalec in pisec okultnih znanosti g. F. T. Karmah Vam napravi brezplačno življenjsko napoved o Vaši bodočnosti. Razen važnih dogodkov iz preteklosti Vam ugane tudi Vaše izglede v ljubezni, zakonu, loteriji, trgovini in vse važne dogodke sedanjosti. Njegov nasvet Vam bo prinesel zaželenih uspehov v življenju. Zahvale, katere prejema vsak dan iz vsega sveta, dokazujejo izredno zaupanje njegovi preizkušenosti. Postavite nekoliko važnih vprašan], ki Vas največ zanimajp in točne rojstne podatke. Vse zgoraj navedeno dobite popolnoma orez-plačno, ako kupite od pisca njegovo najnovejšo knjigo »NAŠ ŽIVOT 1 OKULTNE TAJNE«. Grandiozno delo ima nad 200 fotografij, v luksuzni vezavi, katero lahko kupite osebno pri pisatelju v Mariboru, hotel »Zamorc«. Obiske sprejema vsak dan od 9.—12. in od 3.-7. ure zvečer. Ostane samo nekaj dni. Odgovarja tudi na do- spelo korespondenco. Zahvala ■ j . 4 ureiule ADOLF RIBNIKAR v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku — Rokopisi sc o. rracajo. - Uccdništvo in up.rava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Teleton uredništva Štev. 25-67 in uprave štev. 2S-0Z. - Poštni čekovni račun štev. 11. 409. Vjfed velike draginje živil le meso še naleenelše in to samo v mesnici MAKS ŠERBEC - STUDENCI Cene: Goveje, kravie din 4.—, 6.— Dobro volovsko „ 6*—, 8*— istotako sem znižal ceno teletini, slanini, svinjskemu mesu itd.