LETO I.
LJUBLJANA, 23. SEPTEMBRA 1923.
Današnja žtev stane ?»5e Pln.
ŠTEV. 43,
ORJUN
JLA
jr^»i
NACIONALISTIČNI ORGAN.
NAROČNIN Ai za Jugoslavijo: za tri mesece 12’— Din.; za celo leto 48'— Din.; za inozemstvo je dodati poštnino. 0g]a3i po ceniku. — Po&amezna štev. stane 1 Din.
IZHAJA VSAKO NEDELJO!
REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA! Arena Narod. doma.
Rokopisi se no vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI!
ianes, 23. t m. vsi na Vič k razvitju prapora! Spored'na lepakih.
Našim naročnikom!
Naročnikom, ki zaostale naročnina še niso poravnali, smo danes vsoto zneska, ki ga dol-gujejo listu, označili na naslovnem listku. 7 o bomo ponovili tudi pri prihodnji številki, ki ji bomo priložili tudi položnice. Upamo, da se bodo cenj, naročniki radevolje odzvali ter najkasneje do 70. oktobra t. L poravnali zaostalo naročnino. Tistim, ki ne bodo do tega roka izpolnili svoje dolžnosti, bomo list brezpogojno ustavili.
Naročnina — Din 4mesečno — je tako malenkostna, da bi jo vsak naročnik lahko redno poravnal. Ker so tiskarski stroški ogromni, je moralna dolžnost naročnikov, da obveze napram listu točn o izpolnjujejo, ker nam sicer samo škodujejo.	UPRAVA.
Vstani, ftedni nerod ms
(Ob petnajsti obletnici september skifa dogodkov leta 1908.)
'S e
Malo momentov upornega in revolucionarnega vznosa proti tujemu tlačitelju beleži zgodovina našega slovenskega plemena jugoslo-venskega naroda. Med tem, ko so naši južnejši bratje bili stoletja krvavo borbo proti nasilnikom, smo mi molče in upognjenih glav delali tlako tujcem. Narod tlačanov, narod sužnjev smo bili v očeh tujcev, ki so si iz našega svetega narodnega imena prikrojili svoje izraze za sužnje »die Sklaven«, »gli schiavi«. In imeli so deloma prav, zakaj narod, ki molče nosi jarem, ki molče rodi, raste, dela in umira za tujce, ne zasluži drugega imena. V dolgih tisoč letih robovanja, so bili edini znaki skrite upornosti našega plemena kmečki punti, pa še ti niso bili nacijonalnega, ampak zgolj so-cijalnega značaja. Le tuintarn je rodila slovenska mati kakega upornika, ki je v svojem srcu, v skriti globini svoje nacijonalne duše gojil uporne, revolucionarne misli, toda se ta si ni upal od misli do besed in od besed do dejanj. Dolgo, dolgo je mio naše spanje in komaj po letu 1900. se je začel speči kralj Matjaž gibati. Od misli je prišlo do besed, sPOČetka plahih, pritajenih, pozneje pa vse bolj pogumnih, dokler ni prišlo pred petnajstimi leti, septembra meseca 1908, do prvih dejanj.
Gori v našem starodavnem Ptuju je dne 13. septembra 1908 izbičan suženj stisnil pesti in siknil preko stisnjenih zob sveto zakletev upora m maščevanja. Kot blisk je šla ta zakletev od hiše do hiše, od človeka °.človeka širom ravnin, gričev in višin ob Muri, Dravi, Savi in Soči. dvignil se je tisočletni suženj in napovedal boj Avstriji, boj Nemštvu. . ^valovala je slovenska Ljubljana m prvič pokazala, da je res slovenja, da je res naše središče, vodite-3’ca in prvoboriteljica. Tri dni so ^gorčene mase našega naroda demonstrirale po Ljubljani, tri dni pa ip,\ avstrijski pandurji tudi vlačili v eca naše ljudi in dne 20. septembra
o	Padli iz avstrijskih pušk streli °ti slovenskemu ljudstvu ter ugas-
nil življenja luč dvema mladeničema, Lundru in Adamiču ter ranili celo vrsto drugih. Kri, topla, dragocena slovenska kri je oškropila trdi tlak ljubljanskih ulic. Rohnela je avstrijska, te slovenske krvi pijana zver, zadovoljila je svojim instinktom, toda ni se zavedala, da je bila ta kri nasičena upora in revolucionarnosti, da je ž njo popila strup, počasi delujoč, toda strašen smrtonosen strup. Strup je deloval deset let in ravno ob deseti obletnici leta 1918. je ta zver omagala in poginila.
V	svobodi praznujemo ta mcsec petnajsto obletnico. Nad belo Ljubljano plapola prapor jugosloveuske-ga jedinstva in naša so mesta našega takratnega trpljenja in ponižanja Maribor, Celje, Ptuj. Mirno in zadovoljno spavata na pokopališču pri Sv. Križu dva naša sveta septem-berska mučenika; svobodna je zemlja, za katero svobodo sta padla kot predglasnika strašnih uporov in krvavih borb svetovne vojne, svobodna je zemlja, kjer spita in jo oplemenjujeta z minljivimi telesnimi ostanki. Z njimi počiva po vseh zemljah sveta milijon bratov, ki so padli za isto misel, za isti cilj. Tujec, ki nas je tlačil tisoč dolgih let, tujec, kateremu smo robovali deset dolgih stoletij, je premagan in ponižan leta 1918. sklonil glavo v trdnem prepričanju, da bo odslej deležen on naše usode, da bo sedaj on hlapec, a narod naš gospod. Trpka ironija! Naš narod je znal biti hlapec, znal je biti enkrat upornik in revolucionar, kakor Peter Klepec, ki je v trenutku ogorčenja in zanosa izrul tepko s koreninami in deblom, ni pa znal biti gospodar. Po velikem za-, nosu upora, ki ga je osvobodil, je naš narod zopet zaspal in padel v staro letargijo in staro nesrečo — domače spore. Bratomoren boj je danes tisti izraz aktivnosti našega naroda, ki ga popolnoma zaposluje, ki mu črpa vse moči. Sto in sto je neumnosti, ki jih je iznašel, da se zanje bije. Kakor Babilonci ob zidanju stolpa, ki naj bi segal do neba, se prepiramo pri zidanju notranje
ureditve naše države. Republika, monarhija, Eshaezija, Jugoslavija, Velika Srbija, Velika Hrvatska, Ve-| lika Slovenija, avtonomna Bosna,
| samostojna Macedonija, latinica, cirilica, pravoslavje, katolicizem, muslimanstvo, demokratstvo, radikal-stvo, socijalno demokratstvo, samostojno kmetijstvo, narodno, socijal-stvo in sto in sto podobnih gesel se danes bojuje med seboj, deli duhove, slabi organizem. In kakor je babilonski stolp ostal nedograjen, tako je nedograjena še danes po petih letih svobode naša država.
Toda ne samo to, da še ni dograjena, radi teh domačih prepirov se celo ruši še ono, kar je že bilo zgrajeno, razpada v veselje tujcev, ki so med temi našimi prepiri že davno pozabili, da so bili ponižani in premagani in dvigajo svoje glave ter se pripravljajo, da nas zopet zasuž-nijo! V' onih istih mestih, kjer smo bili opljuvani, ozmerjani in pretepeni septembra meseca leta 1908., nas danes isti ljudje kakor takrat zopet nemoteno sramotijo, izzivajo in napadajo. Tudi letošnje leto, petnajsta obletnica leta 1908. ima svoj Ptuj, svoje Celje in svoj Maribor. Kakor takrat pritiska tujec tudi danes tam cvet našega naroda; gospodari on, pritepenec nad domačinom. Ob naši zapadni meji štrle proti beli Ljubljani cevi italijanskih topov in pušk in kalabreški banditi nekaznovano pobijajo naše stražnike. Na tužnem Primorskem umira sedemkrat stoti-soč najboljših naših bratov in sester, umira nacijonalna misel, umira naša sveta govorica — naši bodo kmalu
le grobovi! Na Koroškem, zibelki naši, tone v tujem morju desetkrat desettisoč naših ljudi, ki so se tisoč let branili nacijonalne smrti. Tužno plače naša Gospa Sveta.
Kdaj je bilo huje tedaj? Leta 1908. ali je sedaj leta 1923.? Takrat je narod prepojil duh nacionalizma, upora in revolucije, sedaj ga prepaja duh malenkosti in indolence, sramotnega bratomorstva. Iz vojščakov junaka kralja Matjaža, ki so se leta 1908. prebudili za boj proti tujcu, so nastali leta 1923. Kajni, morilci svojih lastnih bratov. Narod, narod, tisočletja star, tisočletja zatiran, a nikdar zatrt, kaj v svobodi hočeš, da se sam zatreš? Pokrij si z rokami obraz, sramuj se svojih sramotnih del, sramotnega svojega početja, padi na kolena in poljubi zemljo, ki te je rodila, ki te je odgo-jila in ki ji je sojeno, da bo rodila in hranila tvoje sinove in sinov sinove še tisoč in tisoč dolgih let! Pojdi ob 15. obletnici septembra leta 1908. sam vase, postani zopet ponosen, zdrav in čil, vzemi v roko palico in naženi tujca, izkoriščevalca, zgradi notranjo stavbo naše svobode, raz-vij simbol naš nad Korotanom in Adrijo, zastavo našo trobojno. Okleni se jugoslovenskega nacionalizma, ki te je leta 1908. okupil pod eno samo zastavo in vodil deset let preko Kalvarije do Vstajenja, ker samo v tem jugoslovenskem nacionalizmu je spas. Pusti krive preroke in farizeje ter stopi v povorko pred katero plapola čista zastava Orjune z zlatimi črkami zlatega napisa »Za nacijo!«
Novi	sleiln	meli«
Lab!	isspacSES Bn mrM naSsga irojafea.
Gornji Logatec, 18. septembra. (Izvirno poročilo »Orjuni«). Ko se je sinoči krog polnoči vračal naš vojak Maksim Leon iz nočne službe na Kalcih domov na Grčavski vrh brezskrbno in mirno po cesti, je naenkrat iz zasede počil strel ter ga zadel v nogo. Ranjeni vojak se je takoj zgrudil na tla, vendar pa je bil še toliko pri zavesti, da je proti napadalcem oddal tri strele. Napadalci, ki so bili po njegovi izpovedi italijanski obmejni vojaki, so nato zbežali in pustili svojo žrtev na cesti. Vojak, ki je dobil v nogo dum-dum kroglo, ki mu jo je strašno razmesarila, se je vsled izgube krvi onesvestil in obležal na mestu, dokler ga ob 4. uri zjutraj ni našel nek civilist in obvestil o tem druge vojake na Grčavskem vrhu, ki so ga spravili v bolnico v Ljubljano. V Logatcu in okolici vlada silno razburjenje in ogorčenje radi tega, sedaj že drugega italijanskega zločina ob naši meji. Italijani streljajo naše obmejne stražnike, naše merodajne oblasti pa se za vse to prav nič ne brigajo. Nasprotno, o vseh teh nečuvenih italijanskih zločinih naše oblasti sploh ne izdajajo nikakih poročil. Zahtevamo od oblasti in vlade, da napravi ob naši meji red in zasigura življenje naših obmejnih organov pred italijanskimi zločinci, kajti v nasprotnem slučaju bo naše obmejno prebivalstvo samo prevzelo v svoje roke obrambo naše meje.
Izzivanje brez meje, — Izjava rakovške Orjrnie.
Danes, dne 18. sept. 1923 je vršil službo na meji pri Kalcah finančni stražnik Maksim Leonov. Šel je po naši cesti mimo italijanske barake na Kalcah, ko naenkrat počijo streli, od katerih sta dva zadela ubogo žrtev v koleno, tako da so koščice ležale okrog po cesti. Moža so našli onesveščeuega v mlaki lastne krvi in ga nato odnesli v Logatec, kjer so mu nudili prvo pomoč.
To je zadnji slučaj, katerega bomo mi Orjunaši prepustili zakoniti preiskavi, od katere pričakujemo pravično kazen za italijanske zločince. Če se ti ne izslede in če se
ponovi še en tak slučaj, da ubogi, slabo plačani finančni organi na svoji zemlji v službi niso varni pred zavratnimi italijanskimi napadi, tedaj ni sile na svetu, ki bi nas zadržala pred krvavo os veto. To je naš zadnji opomin vsem oblastem v Sloveniji.
Rakek, dne 18. sept. 1923.
Organizacija Jugoslovenskih Naci-jonalista Rakek, Mestni odbor.
Miha Čop,	Černe	France,
t. č. predsednik.	t.	č.	tajnik.
»Slovenec" in naš zadnji uvodnik.
V	zadnji številki našega lista smo v uvodnem članku očrtali temeljno razliko med nami in med političnimi strankami. Povedali smo, da je naš cilj stanovski parlament, ki izključuje vsako strankarsko korupcijo, profesionalno političarstvo In majorizacijo. Na ta naš članek se je spravil nedeljski »Slovenec« in ker ne more zanikati pravilnosti našega stališča, sc zateka k frazam in zavijanju, ki kaže vso konfuznosi in duševno revščino pisca te notice. »Mladi mož, ki je to napisal,« pravi »Slovenec«, »je imel gotovo dober namen, toda jako malo političnega znanja. Ideja stanovskega demokratičnega reda je namreč najmanj 5 let stara. Zagovarjal jo je že pred koncem svetovne vojne Maks Selie-ler, pozneje Rathenau, Steiner itd. itd. Stanovski parlament pa se nahaja na programu SLS kmalu po vojni, kar ve ne že samo vsak slovenski izobraženec, ampak vsak vo-lilec v Sloveniji sploh.
Senilni starec res ni pisal tega članka, vendar pa ima ta »mladi mož« toliko političnega znanja, da bi se mirne duše spustil v debatpi boj s piscem »Slovenčeve« notice in da je tudi že poprej vedel, da je ideja stanovskega parlamenta sta* rejšega datuma, in sicer še starejšega kakor pravi »Slovenec«. Radi tega tudi ni trdil, da je stanovski parlament njegov izum, ampak je le konstatiral, da si v zadnjm času ta ideja pridobiva tal tudi v širših krogih.
Hudo se spodtika »Slovenec« nad trditvijo, da je naša organizacija prva, ki sprejema pri nas stanovski parlament v svoj program ter trdi, da je to tudi SLS zapisala na svoj prapor ter že pred sprejetjem naše sedanje ustave stavila v konstituanti tozadevne predloge. Tudi to vemo, toda med pravo zamislijo stanovskega demokratičnega reda in onim nestvorom, katerega je skrpucala SLS, je velikanska razlika. Mi hočemo samostojen stanovski parlament, SLS pa hoče stanovski parlament pod svojo, to je strankarsko patronanco, ker ko bi SLS sprejela čisto misel stanovskega parlamenta, potem bi morala po dosegi svojega cilja — likvidirati! Na to pa ni nikdar mislila, ne misli in ne bo nikdar prostovoljno mislila. Naglašanje načela stanovskega parlamenta s strani »Slovenca« in SLS je navaden humbug, nov Iim za kaline.
»Če se je Orjuna spreobrnila k političnim nazorom SLS, bi nas samo veselilo, samo da ne verujemo' prav v odkritosrčnost njenih izvajanj, kajti do zdaj Orjune nismo videli braniti novega federativno-sta-novskega demokratičnega reda, ampak velesrbski nedemokratični ko-ruptni centralizem in diktaturo kapitalističnega razreda.« Tako pravi dalje »Slovenec«. Orjuna se ni spreobrnila k političnim nazorom SLS, kajti njeni nazori so stari in nas samo veseli, da »Slovenec« končno sam uvideva, da si v nekaterih vprašanjih nismo tako daleč, kakor je mislil doslej. Če nam v tem oziru
® 5} »g ^	-j-zrzrzrr1	^^ B	|	Ds&ijo ne |>o«M4 In pri genoraSnem zastopstvu i
•kICIL EY-ievjc amalni^giiiitl bonboni j Drogerija „Adrija“
n;fn!e^enJe’;’ teh Prvovrstnih oibiualnlh amerlikih trumi bonbonov WRIGLEY si prihranite mnogo denarja In dooeiete bledeče učinke: PospcSpje prebavo. Odstrani itejo. Odstrani slabi j ^	_	a-	J. e?
• duh. šfciti telo pred utrudljivostjo in zaspanostjo. Varuje zobiS pred gnilobo In Jih obdrži zdrave. Poepeguje silno. Prihrani se alkcbol in tobak. — V elnftbl n! dovoljeno kad. J jj	LlSSCH	St©V» &■
In eo torej najboljfio nadomestilo BWIUGLEYJEVI ZVI ClLNI GUMI - BONBONI*.	><	3»	o*
		
| g s« gu«s@«4 ‘vNvrrann	)M01*N*3a '0 | 	m i 		 , m 	 	 ^	VNiAODU VNSfEMaUNOM mw6ai'...'.A'.‘!«OT.»i->-aaca—ii i niim—ii i n
verjame ali ne, to nas prav nič ne briga, ker vemo, da se ne more navaditi gledati na nas kot na samostojen pokret, ampak hoče na vsak način, da smo »avantgarda« demokratske stranke, čeprav imamo ž njo ravno toliko stikov kakor s kako drugo. Velikosrbski nedemokratični centralizem obsoja Orjuna ravno tako kakor SLS, kar dokazuje že ogorčena borba velikosrbskih šovinistov proti Orjuni, katero napadajo tako kakor niso nikdar napadali SLS, ker vedo, da Orjuna to kar govori tudi misli in hoče. SLS pa s tem samo agitira. Orjuna ve prav dobro, da je velikosrbski nedemokratični centralizem za našo državo in za naš narod večje zlo, kakor Radičev ali Korošcev separatizem, kljub temu pa ni Orjuna federalistična in nikdar ne bo. Orjuna hoče močno jedinstveno državo, jedinstveno urejeno, toda do skrajne možnosti decentralizirano, v kolikor !seveda, to ne bi bilo na škcdo narodnemu in državnemu jedinstvu. Kaj. ima federalizem opraviti s stanovskim demokratičnim redom, tega pa res ne vemo in ne razumemo. Ravno radi. tega: pa, ker SLS 'druži stanovsko idejo s federalizmom,, je med njo in: nami gorostasna , raz« lika.
»Teroristična organizacija je direktno negacija stanovske kooperativne ideje.« Tudi to trdi »Slovenec«. Radi bi vedeli, kdo je pri nas v stanu izvojevati stanovski parlament? »Stranka je direktno negacija stanovske kooperativne, ideje,« bi s
popolnim upravičenjem lahko trdili mi, kajti zmaga stanovske demokratične misli bi pomenila za stranke — smrt. Mi smo nadstrankarska ; in izvenstrankarska organizacija, ne stranka in zato ne iščemo strankarskih in osebnih koristi, kakor stranke. Borimo se za spas naroda in države in kadar bomo to dosegli, bomo izpolnili svojo nalogo ter prepustili na daljno delo novemu demokratičnemu redu, v katerega se ne bomo rinili, ampak ga bomo kveč-{ jemu kontrolirali, da ne zaide na j napačna pota ter čuvali, da ga na-I sprotniki ne upropastijo. Ker pa vodi pot do ustvaritve te misli edino preko strank, doseže cilj lahko sa-| mo teroristična organizacija, ki se ; ne poslužuje na svoji poti kitare in gumastih kroglic, ampak — revolucije in terorja. Če bi bil »Slovenec« pošten in če bi mu ne bilo le do strankarskih in osebnih koristi, ampak res do ideje in do dobrobiti ljudstva, naroda in države, potem bi moral naše delo in naše stremljenje blagosloviti in podpirati in morda bi potem v doglednem času Orjuna dosegla to, kar naglasa tudi »Slovenec«, česar pa SLS kot parlamentarna in poleg tega še separatistič-no-plemenska stranka nikoli ne bo dosegla, kajti v Beogradu se s prošnjami, interpelacijami, peticijami, memorandumi in drugo tako pobožno navlako ne da nič doseči. Ne mi-rotvorno čovječaustvo, ampak odločnost, moč, teror,, to imponira Beogradu in samo to lahko vodi do uspeha.
mo napadalno črto Italije: Triglav — Snežnik — Reka — Zader — nekateri otoki pred Dalmacijo in sedaj še — Krf.
In s tega vidika moramo mi presojati italijansko zasedbo Krfa: da naj bi bil Krf nov člen v verigi, ki nas potisne od našega morja. Vsa povojna diplomatična akcija je posvečena samo tem., edinemu cilju: ugrabiti nam naše morje, napraviti iz Jadranskega morja — laško jezero.
Zasedba Reke nam je nov udarec v obraz. Krf nam je zopet pokaral pot, ki jo je zbrala Italija. Z zasedbo Reko koraka po njej naprej ...	S.	B.
mmm*!—:--------------——i
ui&.wn
n
»ii
iCrastlJia.
Ki
Pozornost evropske javnosti, ki j je že mesece uprta^ v dvoboj med I Francijo in. Nemčijo, se je s čudo- | vito naglico okrenila na otočič Krf.
In tako se je zagledala v njega, da je za teden dni pozabila, da, popolnoma pozabila na Posavje, na blazni padec marke. Kaj je temu vzrok? Morda želja po novem, po senzacijah, morda angleška občutljivost za ravnotežje v Sredozemskem morju, morda pa pričakuje Evropa nov za-pletljaj z Balkana, ki je v zadnjih desetletjih prava zakladnica te stroke.
Zadeva je sledeča: veleposlaniška konferenca je poslala v severni Epir razmejitveno komisijo, ki naj bi določila mejo med Albanijo in Grčijo. Komisija je bila napadena, člani umorjeni, med'njimi tudi njen predsednik, italijanski častnik. Ita-* lija je takoj naznanila v Atenah ostre zahteve, ki iih je Grška vlada: označila kot brezprimerne v dosedanji diplomaciji in skrajno poniž«jo£e ter jih — zavrnila. Italija je nastopila pot samopomoči, bombardirala otok Krf-ter ga zasedla, obenem: pa izjavila, da je zasedba začasna ter da odklanja vsako intervencijo ali nasvet. Najprej so se začuli ostri ugovori proti samopa-šnemu postopanju velesile Italije proti Grčiji v Angliji,• ki1 »je začutila motnjo na ?črtl Gibraltar - Malta Cyper im Anglija
je zagrozila z represalijami, ki jih nudi »Zveza narodov« v takem primeru. Italija ni priznala kompetence »Zvezi narodov«, trdeč, da je v tem primeru edino pristojna veleposlaniška konferenca, čije eksekutiva je bila tudi razmejitvena komisija. Sicer pa tudi ne gre — trdi polofici-jelna agencija — za spor v smislu pogodbe o »Zvezi narodov«, temveč za vse kaj drugega... Veleposlaniška konferenca je stavila Grčiji modificirane italijanske zahteve. Italija je obljih.Ha, da izprazni, če bo šlo vse v redu, Krf do 27. t. m. in v Atenah so se že začele »spravne« ceremonije...
Najbrže bo s tem završena najnovejša italijanska zmaga. V Atenah bodo oddali par salv, zastave bodo brzele ob janborih gori in dol in spor bo poravnan. Vendar ne za nas, kajti pokazal nam je v žarki luči novo ofeazivno točko Italije proti nam.	\
Izmed vseh Slovanov je naša lega ob morju najugodnejša: Cehi ga nimajo, Rusi so se borili in se bodo borili zanj na obalah ledenega morja, ob Bosporu in preko Perzije. Poljakom ga je dala svetovna vojna. Za svoje morje-smo se borili eno tisočletje in se borimo še danes. Italija se boji močnega slovanskega soseda na vzhodni obali Jadrana in ga okuša odtrgati od morja. Samo poglej-
Lukaaov zastopnik v Ptuju, Na sobotno veliko skupščino CMD. v Ptuju je poslal svojega zastopnika tudi ljubljanski veliki župan dr. Fritz Lukan, čeprav ne vemo, kako pride ljubljanski veliki župan do tega, da pošilja v Ptuj svojega zastopnika, ko j bi ta posel opravil lahko bolje mariborski veliki župan ali podžupan. Zastopal ga je vladni svetnik dr. Vodopivec, žalostno znan izza spomladanskih letošnjih ptujskih dogod-gov. Nam bi bilo vseeno, kdo pozdravlja CMD. v imenu vlade, če ne bi bil ta človek zašel v svojem govoru na strankarsko - politična pota. Mesto da bi pozdravil skupščino na običajen način, kakor se oficijelno pozdravlja, je razlagal Lukanove nazore o narodnem delu. Pripovedoval je na dolgo in široko, da so tudi Nemci in Madžari naši državljani in da jih moramo zato spoštovati, da se ne sme nobenemu skriviti las in da jih moramo samo s prosveto pridobivati za našo državo. Zato je obsodil vsako sredstvo v borbi proti tujcem," ki ni kulturno in zakonito. — Jadni junak! S pesmijo in s kitaro naj bi se borili proti nemškim in madžarskim gadom. Kakšne sadove rodi taka kitarska politika, oziroma bolje — partizan-sko-profitarska in kompromisarska politika, se vidi na našem severnem ozemlju vsak dan bolj. Na skupščini CMD. niso govorili Orjunaši, pa so vsi brez izjeme konštatirali, da" Nemcem in Madžarom zadnje čase strašno raste greben in da bo na Štajerskem in v Prekmurju CMD. kmalu zopet prav tako potrebna kakor je bila pred osvobojenjem. In čigava zasluga je to? Zasluga tiste vlade, katero je zastopal v soboto g. dr. Vodopivec. Precej predrznosti pa je tudi treba, da si upa zastopnik te vlade želeti mnogo uspeha našin CMD. ob času, ko ista vlada
zapira na željo madžaronov slovenske šole (meščanska šola v Murski Soboti), odpira pa ob meji zopet nemške in madžarske. Vodopivčev govor je vzbudil splošno ogorčenje in so ga vsi obsojali in če ne bi bilo radi dostojanstva kraja in skupščine, bi bil dobil že tedaj zaslužen odgovor.
Ml In komunisti. Zadnji prepiri med nekaterimi našimi člani in komunisti, izvršeni brez vednosti vodstva, pred komunističnim Delavskim domom, so dali povod ljubljanskim in okoliškim komunistom, da so pričeli proti naši organizaciji in pokretu vobče divjo gonjo. Izdali so letak, v katerem poživljajo delavstvo na boj proti Orjuni, ki da je avantgarda kapitalizma. Plakat je policija sicer zaplenila, vendar pa je izdani poziv imel deloma uspeh. Nahujskana komunistična fakinaža je začela v temi in na samotnih mestih napadati in streljati na posamezne naše člane. Naše stališče do komunizma je dovolj znano in ga ne mislimo tu na novo razlagati, pribijemo pa, da delavstva ne identificiramo s komunizmom, kakor so to storili redkoštevilni komunistični hujskači v svojem »proglasu«. Mi smo sami socialen pokret in eden naših glavnih ciljev je ravno izboljšati položaj delavstva, ravno radi tega pa smo proti komunizmu, ker vemo, da je kcsmmkem za delavstvo samo največja nesreča! Očitki komunističnih kričačev, ki so ravno te dni tako lepo speljali v Mariboru delavstvo v delavnici južne železnice na led in ga potem prepustili svoji usodi, da je Orjuna avantgarda kapitalizma, so bedasti. Z večjo pravico bi lahko mi očitali komunistom, da so oni avantgarda kapitalizma, saj so znani slučaji, ko so izzvali razne incidente ravno po naročilu kapitalistov, kakor je tudi znano, da dobivajo railšlone denarja od ruskih čifutov. Mi ne dobivamo nobenih podpor od kogarkoli in nimamo nobenih fondov, najmanj pa takih, o katerih bi nihče ne vedel od kod izvirajo. Gonjo proti nam uprizarjajo razni elementi, ki bi se z delavsko nepoučenostjo in bedo radi dokopali do korit, kakor so se njihovi tovariši v Rusiji, zato ker vedo, da jim je ravno poštena in nepodkupljiva Orjuna na poti do teh korit. Pozivamo radi tega naše delavstvo, naj se ne da zavajati do nastopov in činov, ki bi škodovali njemu samemu. Puste naj raje svoje , brezvestne voditelje, naj gredo sami po kostanj v žerjavico. Mi ne poznamo šale in na nasiije bomo odgovarjali vedno s še večjim nasiljem. Kdo bo pri tem »gor plačal«, ni težko uganiti. Mi gotovo ne. Pribijemo pa, da bi nam bilo jako žal, če bi morali v samoobrambi nemilo zadeti tega ali onega delavskega trpina, ki bi zaveden in zaslepljen hotel proti svojim lastnim interesom ščititi interese dvojice ali trojice brezvestnih komunističnih pijavk.
EDINO NAŠ POKRET LAHKO OSREČI DOMOVINO!
i Oj koku, lele, jadni »Balkana«, j Analfabet Svetolik Savič, direktor in glavni urednik tistega »Balkana«, ki je največja časnikarska sramota v Evropi, je proti Orjuni organiziral »Srnao«, katero plačujejo sedaj radikali iz raznih fondov in jo podpirajo tudi Nikola Pašič, Velizar Jankovič in drugi ministri. Ko je ustanovil to divjaško nemoralno bando, ki pljuje na jugoslovensko ime, sežiga državne zastave in tuli neprestano pesem o Veliki Srbiji, je Savič dal napisati (sam namreč ne zna) v svoj list, da Orjune ni več, da je na smrtni postelji. Mi smo se temu revežu s slamnatimi možgani smejali, ker smo že naprej vedeli, da pokret, ki je osnovan samo na podkupovanju in plačevanju,. nima pa idejne podlage, ne more uspeti. Nismo se varali. Jadri a »Srnao« je nestvor prve vrste. Ce niso plačani in pijani na par jske stroške, njeni člani ničesar ne napravijo. Nekatere teh organizacij so že po par tednih skra-hirale, druge pa še bodo in če bi danes usahnile partijske kase, bi jutri ne bilo nobene »Srnao« več. Da je to res, potrjuje zadnje dni tudi »Balkan« sam. Z milim glasom toži notranjemu ministru o strašnem terorju, ki ga izvaja Orjuna nad »Sr-navci«. Prišlo je tako daleč, pravi, da si Srnavci v nekaterih krajih v Vojvodini in Slavoniji niti ne upajo več na cesto, da se morajo skrivati in hoditi po skrivnih potih itd. Obhaja ga groza in zato prosi in roti notranjega ministra, naj razpusti strašno Orjuno dokler je še čas, ker sicer kmalu ne bo v Vojvodini in Slavoniji »nobenega svestnega Sr-I bina več«. Dogaja pa se še nekaj | bolj strašnega. V Orjuno, pravi
I	»Balkan«, stopajo tudi veliki Srbim, ki tako zatajujejo svoje sveto srbsko ime s strašno »jugovinsko« pošastjo. Celo četaši in Narodna obrana gredo z Orjuno in obsojajo Srnao! Strašno! Oj, kuku, lele, jadni »Balkane«! Jugovina grozi srbadiji* Vse bo požrl strašen orjunaški zmaj. Mi pa se začudeni vprašujemo: Kako to, da Orjuna tako strašno razsaja po Vojvodini in Sremu, ko je isti »Balkan« še nedavno pisal, da je ni več, da je umrla? Presneto slaba mora biti ta »Srnao«, da se tako boji mrtvih! Da, da »Balkane«, čemu si pa rodil »Srnao«, da zaduši Orjuno, sedaj pa jadikuješ, če dobi kak Srnavec malo s kolom po glavi, če bi je ne bil osnoval, bi tega ne bilo. -Kdor seje veter, žanje vihar in Orjuna je vihar, nepremagljiv vihar, ki bo jadno »Srnao« zmlel kakor droben pesek. Motil se je Savič, motil »Balkan«, motili so se vsi drugi, ki so mislili, da se da na svetih te* meljih velikih idej, idealov in ljubezni zgrajena Orjuna zatreti z bando plačanih propalic. Odkar je nastopila »Srnao«, se je Orjuna v Vojvodini in Sremu silno pojačala, podvojila in je vsak dan močnejša. Prišel pa bo dan, ko bodo »Srnaovci« pred Orjuno zbežali kakor prave srne in jih ne bo nikdar več nazaj,
i~tvi	'
Pretplačujtc se ua »Jadranska Straža«!
BEN ABEBA:
let po^n-fe.
(Pravljica.)
(Dalje,)
► izročil sem predsedniku svoje in tovariševe papirje ter čakal. Lojzek jih je prečital, se potrepljal po glavi, kakor da bi hotel pogledati, če le ni prfklila iz nje kaka zapoznela las, potem pa nama vzhičen stisnil roko.,
»Dobrodošla, naša rešitelja,. Se--elita* prosim, takoj prečitam prošnji, zbornici ter dam na glasovanje predlog, da.1 se ■ vatna, poveri, mesto, prezidenta in p remi je rja.«
Sedla sva vsak v svoj fotelj in' pmhjšala; kako je Lojzek spregovoril: »Cenjeni poslanci svete mariborske človečanske, mirotvorne-, avtonomne, nezavisne; federativne republike K Ne morem 'si’ kaj, da ne biv se zahvalil vsem našim avtonomnim svetnikom, posebej pa še sv. Frančišku Zebotu, ki je. bil za nas bičan, sv. Alojziju Juvanu, čigar deviška čistost čuva nad nami; sv. Janezu Oolecu, ki je bil- vzor ljubezni do bližnjega in sc je vedno držal Krištofih besod: »Ne obrekujte, da. ne bos‘o obre kovani in ne lažtte; da ne boste nalagani!« za prevzvišeno do-
broto, da so nam v tej uri bridkosti in preizkušnje, ko škili strašni pozoj čez mejo poslati dva sveta moža rešitelja, gospoda dr. Baltazarja Zlatorepca in gospoda dr. Janeza Trobentarja, da prevzameta slavno prezidentstvo in premijerstvo naše staroslavne republike. Gospoda sta prišla iz daljne zemlje zahajajočega solnca iz one Amerike, katero je odkril sv. Krištof Kolumb, ki je znan po svojem jajcu, da nam odkrijeta Ameriko, ne, da nam odkrijeta nevarnost, ki nam preti. Častitljiva sta ta dva gospoda, kajti že ime prvega pove, da je moder kakor sveti kralj Bolteržar iz jntrove dežele in da ie zlat repec, to se pravi, da je zlato njegovo srce, kakor rep repatice, ki mu je kazala pot do nas žalostnih in skrbečih. Ime drugega nam pravi, da je Janez, da je krsti-telj, ki nas bo vse prekrstil v novem imenu velike bodočnosti naše republike in da bo trobental kot Trobentar na vse štiri strani sveta, kako slavna in mogočna je naša sveta mirotvoma, človečanska in čudotvorna republika. Predlagam zato, da sprejmete enoglasno moj predlog: »Naj živi naš novi prezi-dent dr. Boltažar Zlatorepec; naj živi naš novi premijer dr. Janez Trobentar!«
»Živel!« Živel! Živel!« je zaonlo Pb skupščini.
Ko se je navdušenje malo poleglo, sem vstal in spregovoril:
»Dragi poslanci naše svete republike! Zahvaljujem se vam za visoko čast, katero ste naklonili meni in mojemu tovarišu ter vas zagotavljam, da s tem trenutkom nastopa nova doba, doba novega jutra vseh Jugoslovenov. Izvolili ste me za pre-zidenta vaše republike, ki je tako postala tudi moja. Od tega trenutka dalje sem jaz gospodar te države, zato zahtevam od vas brezpogojno pokorščino. Moji ukrepi vas bodo morda prvi trenutek zaboleli, toda domovina zahteva, da storim to kar bom storil. Vem, da bi postal po ustavi republike komaj tedaj prezi-dent, ko bi me potrdil knezoškof. Tako je bilo doslej, ne bo pa več v bodoče. Ker smo republika, ne rabimo nikogar nad seboj. Vi ste zastopniki naroda, vi ste najvišja instanca, zato ne rabim drugega potrdila kakor samo vaše. Od tega trenutka dalje škof nima več pravice se vmešavati v politiko, razumete!«
»Razumemo!« so vzkliknili vsi hkrati in iz obrazov se jim je poznalo, da so silno zadovoljni, kajti škofov vpliv jih je že davno moril.
»Škof si lahko,« sem nadaljeval, »ustanovi v škofiji svojo republiko, v naše posle pa se nima pravice mešati !«
»Živio, živio, živio!« je zadonelo po dvorani.
»Izvedel sera, da hočejo Melj-čani svojo republiko, dobro, damo jim jo, toda ako hočejo v sodnijskih zaporih! Kdor bi le izrazil tako ali podobno zahtevo, naj se takoj aretira in vtakne v luknjo!«
»Živio, živio, živio!«
»Izvedel sem dalje, da nočejo Pobrcžani plačevati carine in da so radi tega zaprli mejo. Dobro, sporoči naj se jim, da od danes dalje ni več carinskih mej med našo in sosednjimi republikami. Pobreška, stu-» denška, krčevinska, lajtersberška in šentpeterska ter kamniška republika se imajo tekom 24 ur priključiti nam ter likvidirati svoje vlade, sicer j’h zasede naša vojska. Tekom 48 ur se imajo podvreči naši vladi vse republike na nekdanjem Spodnjem Štajerskem, Koroškem in Prekmurskem. Jutri zjutraj ob 8. url se imajo zglasiti k službovanju v vojski vsi naši moški od 18. do 50. leta!«
»To je protiustavno!« se je naenkrat oglasil eden poslancev.
»Me prav nič ne briga. Od te minute dalje ustava sploh ne velja več. Ustava sem jaz.«
Tedaj je završalo po parlamentu-Pričelo je vsesplošno kričanje, >z katerega se je razumelo le: »ri o ie Orjune! Ven ž njim, dol ž njun!« Par poslancev se je dvignilo, da me napade, tedaj pa sem prijel za zvonec, pozvonil ter zavpil: »Mir!« Vse je utihnilo. Namršil sem obraz in z reskim glasom pričel:	»Zahtevam,
da brezpogojno sprejmete moje predloge, ker je to v vašem interesu. Zunaj na trgu stoje tisoči ljudi, ki čakajo samo na moj migljaj. Ce se uprete, bo skupščina takoj razpuščena in vi boste brez dijet! Storite kar hočete.«
Obrazi poslancev so sc podaljšali. Vsi so utihnili, samo eden je komaj.slišno zašepetal: »Izdajstvo!*
»Imenujte to izdajstvo ali kakor hočete,« sem nadaljeval. »Vi rabite mene, ker vam ni vseeno, ali ste poslanci ali ne, jaz pa ne rabim vas. Če vam ni prav, lahko greste. Kdo noče več ostati poslanec, kdo noc-e glasovati za moje predloge?«
Vsi so molčali.
»Torej so sprejeti. Dobro! laki poslancev rabim.«
(Dalje prihodnjič.)
............................. N
Kdo je odgovoren za današnji režira? Radi tega vprašanja se vodi ostra polemika med demokrati in klerikalci na Slovenskem. Klerikalci se izgovarjajo, da so v opoziciji in kot taki ne morejo nositi nobene odgovornosti za krivice, ki jih dela režim posebno na socijalnem polju, ne pomišljajo pa na to, da so oni ta režim v svojem sovraštvu do demokratov naravnost zahtevali in da je prišlo do njega samo in edino po njihovi krivdi. Režim tudi pod radi-kalsko-demokratsko koalicijo ne bi bil idealen, ali bil bi bolji kakor je sedaj, ko so radikali navezani na pomoč protidržavnih elementov. Klerikalcem je pa to vseeno, ako oni ne vladajo, potem naj vlada tudi sam hudič, njim 'oi tudi to bilo prav. Kdaj bo ljudstvo spregledalo in uvidelo vso brezmejno demagogijo in zahrbtnost klerikalcev, katerih vodilni kliki ni do interesov naroda in države, ampak le do svojih lastnih?
Zunanji.
a-klanski uspehi. Danes ni nobenega dvoma več, da vodi Italija zelo uspešno zunanjo politiko, ker je Evropa tako slaba, in needina med sabo, da se Mussolini mirno lahko norčuje iz nje. Drzno je napadel Grčijo in uspel v svojih glavnih namenih, četudi je bilo vse proti njemu in je vse obsojalo njegovo gusarsko postopanje. To je samo posledica znanega rivalstva med Anglijo in Francijo, ker nobena od teh velesil se noče popolnoma zameriti Italiji, vsaka računa z njo in ona lepo izigrava in izkorišča to rivalstvo na naravnost klasičen način, o;-6) se bo na Italiji ta politika »sa-cro egoismo« prej ali slej kruto ma-ščev ata, aii za danes doseza z njo uspehe na diplomatičnem polju. Žali-bog čutimo to tudi mi na lastni naši koži, ampak prišel bo čas, ko bomo trdo poplačali vse krivice in vsa ponižanja, ki jih moramo danes prenašati deloma radi splošnega političnega položaja v Evropi, deloma pa radi naše naravnost kriminalne popustljivosti!
Na Bolgarskem vlada slaba vlada, in sicer ne samo slaba po svoji kvaliteti, temveč tudi slaba po tem, ker nima nikogar v deželi, na katerega bi se mogla popolnoma oslo-niti. Kmetje, ki sestavljajo 60% vsega prebivalstva, so ji nasprotni, meščanstvo je pa preslabo in tudi needino in ne more držati vlade, ki uživa drugače samo splošno sovraštvo. Tudi proti naši državi je hotela ta slaba vlada nastopiti in je podpirala one elemente, ki izzivajo v južnih krajih naše države večne ne-niire in nerede. Ali tu se je naša vlada slučajno in izjemoma pokazala dovolj energično in je sporočila Cankovljevi vladi, da bo zasledovala napadalce tudi na bolgarskem ozemlju in dala zasesti eventualno tudi Sofijo! To je, zdi se, pomagalo, in bolgarska vlada se izvija na vse načine in zagotavlja, da ne bo dopustila nobenih akcij proti naši državi s svojega teritorija! Bomo videli, ako bo treba porabiti vse one sile, ki so pripravljene za boj proti onim bolgarskim elementom, ki so se pripravljali na vpad na naše ozemlje! Mi si ne želimo talcih bojev, ali ako so oni potrebni, potem se mora zgoditi pravica in vsiljivce V s? /nora pognati preko meje in slediti se jim mora tudi preko meje, v njihova skrivna gnezda in ta gnezda razdejafi!
Vrhunec fine mehanike pisalnega stroja „STOEWER“.
Zastopstvo: Ljubljana, Šelea-biirgova ulica štev. 6/1.
„ informativni sestanek opohiomo-^nih delegatov Orjun v Sloveniji.
' nedeljo, 16. t. m. dopoldne se je vršil v areni »Narodnega doma« napovedani informativni sestanek opol-nornočenih delegatov Orjun na teritoriju ljubljanskega oblastnega odbora. Odziv je bil jako lep, zastopane so bile skoro vse Orjune osebno Po svojih lastnih delegatih, druge p Po pooblastilih. Na sestanku se st rxxZprav^a^° vprašanje našega n *	; ki ga bo treba zavzeti na
v«^jt:čem velikem kongresu n™ !• ?un v Splitu. Po živem raz-,v, anju in °b velikem zanimanju veni' 0j. se?eno popovo soglasje o i temeljnih vprašanjih našega J '-'•reta, tako glede politične smeri,
glede potov in ciljev, glede taktike, organizacije akcijskih čet, reorganizacije centralnega vodstva, razdelitve dela po oblasteh, spremembi pravil, izdelavi podrobnega praktičnega programa itd. Oblastni odbor je dobil popolno opolnomočenje, da nastopi v Splitu po svojih delegatih v smislu sklepov sestanka. Na sestanku se je dalje sklenilo tudi, da se skliče za 1. december 1.1. v Ljubljano velika skupščina Orjune, ki bo obenem zadnja, katere se udeleže tudi zastopniki iz severne Slovenije, ki se nato organizira v samostojno oblast s sedežem v Mariboru. Zahvaljujemo se delegatom, ki so se v tako lepem številu odzvali našemu pozivu, kakor tudi za stvarne nasvete in debate, ki so pripomogle do izkristaliziranja naše ideologije. Obenem pozivamo vse mestne organizacije, da porabijo prihodnje tedne za živo agitacijo in za nabiranje novih poverjenikov v sosednjih krajih, da bo naša decemberska skupščina tem bolj impozantna.
RAZVITJE PRAPORA ORJUNE VIČ-GLINCE. Orjuna Vič-Glin-ce praznuje danes, o nedeljo, 23. t. m. slavnostno razvitje prapora, združeno z veliko ljudsko veselico in zabavnim večerom v vseh prostorih in na vrtu Sokolskega doma na Glincsh. Spored slavnosti je: Člani in članice ljubljanske Orjune in dragi, ki prispejo v Ljubljano, se zberejo točno ob 14. uri pred »Narodnim domom«, odkoder odkorakajo skupno pod zastavami na Gilace. Člani in članice Orjune Vič-Giince fn drugi, ki ne gredo iz Ljubljane, se zbero ob pol 15. uri pred Slamičevo restavracijo na Giihcah. Od tu odidejo vsi skupno na slavnostni prostor pred Sokolskim domom na Glmcah, Ob 15. uri se vrši slavnostno razvitje prapora, kateremu kuiisuje brat inž. Kranjec, ki bo sedmi v Sloveniji. Po razvitju prične velika ljudska veselica; zvečer koncertne točke, kupleti, komični nastopi in ples, Orjunaši, udeležite se v častnem številu te proslave! Naj manifestira naša misel!
ORjUNA LUNDRU IN ADAMIČU. Poziv. Orjuna je sklenila, da se danes, v nedeljo, 23. t. m. pokloni grobovoma dne 20. septembra 1908 od avstrijskih rabljev zahrbtno ubitih drugov Lundra in Adamiča. Sestanek vseh akcijskih čet ter drugega članstva se vrši točno ob tri-četrt na 10. uro pred »Narodnim domom«, osi koder se razvije povorka, M krene ssa pokopališče k Sv. Križu. Na pokopališču bo Orjuna postavica častno stražo ter položila vence. Pozivajo se tudi sosednje Orjune, da se udeleže tega spominskega akta z zastavami in v čim-večjsm števila, kakor tudi oni oddaljenejši člani in somišljeniki, ki pridejo v Ljubljano, da prisostvujejo razvitju prapora bratske Orjune Vič-Glince.
POZIV.
Oblastni Odbor Orjune za Slovenijo v Ljubljani je izvedel, da figu-rira v knjigah Trboveljske premo-gokopne družbe v Ljubljani neka skrivnostna vknjižba za Din 1000, koja svota je bila baje izplačana Or-juni kot podkupnina, da bi organizacija ne napadala družbe in nekaterih njenih nemško-židovskih na-stavljencev.
Ker se članstvo vsled teh govoric razburja, pozivamo Trboveljsko premogokopno družbo, da nemudoma izjavi, komu, kdaj in v kak namen je bila izplačana zgoraj omenjena svota.
Članstvu pa zagotavljamo, da ni denarja, ki bi se ž njim moglo podkupiti našo organizacijo, da bi odstopila od svojih principov.
Oblastni Odbor za Slovenijo.
IZKLJUČITEV.
Na temelju sklepa Oblastnega Odbora Orjune z dne 17. sept. 1923 je izključen iz organizacije član Miro Jankole za dobo šestih mesecev.
Vzrok: Samolastno nastopanje, ki je škodovalo ugledu organizacije.
Oblastni Odbor.
Izključitev! Mestna Orjuna v Ljubljani je izključila svojega člana Borisa Laha, dijaka, ker je s svojim ponašanjem škodoval eugledu organizacije.
Izredni občni zbor Orjune v Murski Soboti. V soboto, 15. t. m. zvečer se je vršil v Murski Soboti izreden občni zbpr naše tamkajšnje
organizacije, na katerem je bil Izvoljen nov odbor, ozir. izpopolnjen stari, ker so se nekateri odborniki preselili iz Murske Sobote drugam. Na občnem zboru so se pretresala tudi razna vprašanja glede čimbolj uspešnega delovanja organizacije.
Ustanovitev Orjune v Poljčanah. Naši somišljeniki v Poljčanah so sklenili ustanovit} organizacijo in so se v ta namen sestali dne 18. t. m. ter pogovorili glede priprav. Vršil se bo v kratkem prvi sestanek. Bratom na težkih štajerskih tleh želimo obilo uspeha!
Ustanovni občni zbor Orjune v Železnikih. Dne 28. t. m. ob 20. uri se vrši v gostilni pri »Meru« v Železnikih ustanovni občni zbor Orjune.
Izredni občni zbor Orjune Radovljica. V sredo, 12. t. m. se je vršil v Radovljici izredni občni zbor naše tamkajšnje organizacije, na katerem je bil izpopolnjen in reorganiziran odbor ter ustanovljena ženska sekcija.
MESTNA ORJUNA LJUBLJANA.
Vse člane, predvsem pa one akcijskih čet opozarjamo, da se ne puste po izzivanju komunističnih hujskačev zapeljati k samovoljnim nastopom. Vsak pojav nediscipline, zlasti pa povzročanje nepotrebnih incidentov bo odbor najstrožje kaznoval. Vsak član naj skrbi le za svojo ^osebno varnost, skrb za varstvo časti in ugleda organizacije pa prepustite odboru, kateremu ste dolžni prijaviti vse nastope in napade naših nasprotnikov.
Predsednik.
Iz uredništva. Dogaja se, da smatrajo nekateri, med njimi tudi člani organizacije, naš list za primerno mesto, da napadajo pod firmo nacijonalizma osebno njim neljube ljudi. Ker pri vsej pazljivosti ne moremo kontrolirati resničnosti vsake vesti, izjavljamo, da v takih zadevah ne poznamo uredniške tajnosti in da bomo v slučajih namenoma storjene mistifikacije dopisnika brez pardona izdali javnosti in prizadetemu. Če se borimo za poštenost v javnosti, ne bomo krili nepoštenosti v svojem glasilu. Toliko v vednost dopisnikom in organizacijam, katere ponovno opozarjamo, da je njihova dolžnost, da overovijo dopise.
Plenarni članski sestanek Orja-ne Trbovlje se vrši danes v nedeljo 23. t. m. ob 10. uri dopoldan v gostilni ge. Ane Forte na Vodah. Za Člane in članice je udeležba obvezna, za nečlane pa je tudi vstop prost.
Mizarji! Ljubljanska mestna organizacija rabi za svojo pisarno večjo pisalno mizo in omaro za spise iz mehkega lesa. Ker ne razpolagamo z zadostnimi sredstvi, prosimo nam naklonjene mizarske mojstre, ki bi hoteli oboje napraviti po nekoliko znižani ceni, da sporeče naslov mestni organizaciji v »Narodnem domu«. Kupimo tudi že rabljene predmete.	\
Razglednice. Oblastni odbor je izdal in založil serijo lepo izdelanih razglednic: »Razvitje prapora Orjune Rakek«, »Orjuna na Triglavu« (dve vrsti) in »Žrtve italijanske ju-stice«. Razglednice se dobe po 1 Din pri Oblastnem odboru. Organizacije jih dobe po polovični ceni, trgovci pa 25% popusta.
Oblastna skupščina vojvodinske Orjune v Novem Sadu. Razmere, ki so nastale v Vojvodini v zadnjih mesecih, so povzročile tudi v Orjuni mal zastoj in Direktorij je bil prisiljen razpustiti naš novosadski oblastni odbor da se tako lažje izvede prepotrebna reorganizacija. Za komisarja je imenoval prejšnjega predsednika oblastnega odbora, brata Dobroslava Jevdjeviča. Razpust oblastnega odbora je deloval ugodno na razčiščenje. Komisar je pripravljal med tem pa tudi s polno paro oblastno skupščino, ki se je vršila v nedeljo 16. t. m. v Novem Sadu. Na skupščino so odposlale svoje delegate vse naše vojvodinske Orjune in s tem pokazale svojo veliko discipliniranost. Na skupščini se je mnogo razpravljalo* o idejnih vprašanjih našega pokreta ter o smereh, ciljih in taktiki v obče kakor tudi s posebnim ozirom na Vojvodino. Mnenja so bila precej soglasna in so pokazala da stopajo tudi naši vojvodinski bratje na nova pota, po katerih hodimo že dalje časa mi v Sloveniji. Za javnost je izdala skupščina sledeči komunike: »Oblastna skupščina Orjune na teritoriju Vojvodine v Novem Sadu dne
16. septembra 1923. je temeljito pretresla vsa vprašanja smeri, taktike in akcije Orjune na teritoriju te oblasti ter sestavila in sprejela sledečo rezoluciju: 1. Organizacija Orjune na tem teritoriju je samonikel in od vseh strankarskih organizacij absolutno neodvisen političen pokret za obrambo kralja* in državnega in narodnega jedinstva. 2. Stoječ pri nadaljnjem delu na terenu legalnosti in humanitete, odloča skupščina, da se morajo državni zakoni spoštovati ter da se mora organizacija z vsemi kultitmimi sredstvi boriti proti terorju, naj prihaja od katerekoli strani. Po debati in sprejetju notranjih smernic in rezolucije za javnost se je izvršila volitev novega Oblastnega odbora in so bili izvoljeni sledeči gospodje: za predsednika ekonom Dušan Kovačevič, za podpredsednika generalštabni polkovnik v pokoju Živorad Bogdanovič, za tajnika novinar Dobroslav Jevdjevič, za blagajnika trgovec Vlada Ležimi-rac, v odbor pa: uradnik Blažo Oto-ševič, novinar Vlada Milutinovič, odvetniški koncipijent dr. Labud Stakič, uradnik Franjo Grahovac, trgovec Nikola Garič, zdravnik dr. Radovan Kfisič, odvetnik dr. Džuro Debeljački, beležnik Josip Marček, trgovec Josip Labat, veterinar dr. Markovič, pravnik Ivan Francaz, posestnik Milan Serajlič, posestnik Toša Radsjčič, notar dr. Ivo Zagorica, mženjer Svetozar Krotin, inže-njer Zoran Tomič, ekonom Milan Ognjanov, železniški uradnik J. Ko-plič in dovršeni pravnik Bora Kra-sojevič. Imena novih odbornikov oblastnega vodstva našega pokreta v Vojvodini dajejo najboljše jamstvo za nov velik razvoj in napredek. Živeli Vojvodinci!
Oblastna skupščina bosanskih Orjun v Sarajevu. V nedeljo, 30. t. m. se vrši v Sarajevu oblastna skupščina bosanskih Orjun, združena z velikim javnim shodom, predavanjem in ljudsko veselico.
Naš novosadski drug »Vidov-dan«, ld je doslej izhajal dvakrat na teden, prične s prvim oktobrom izhajati trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto.
Priznanje slovaškim Orjunam. V Vojvodini je več slovaških vasi in v vseh teh vaseh delujejo naporno naše organizacije, ki so vzgled agilnosti, tako da jim je oblastna skupščina v Novem Sadu dne 16. t. m. Izrekla posebno javno zahvalo.
Orjuna proti znsedbi Reke. Novosadska Orjuna je priredila na dan, ko je prispela vest, da so Italijani zasedli Reko, veliko protestno manifestacijo po mestu in velik protestni shod pred magistratom na katerem je govoril brat Jevdjevič. Manifestacije in shoda se je udeležila velika masa občinstva.
Blagoslovljene in razvitje praporov dalmatinskih Orjan. Počet-kom meseca oktobra se vrši blago-slovljenje in razvitje prapora bratske Orjune v Opnzenu, dne 14. septembra pa blagoslovi in razvije svoj prapor bratska Orjuna v Kaštelu Sučurcu.
Orjuna pozdravila francoskega maršala Francheta d’ Espereya. O priliki potovanja francoskega maršala Francheta d’ Espereya v Južni Srbiji, kjer se nahajajo grobovi neštetih francoskih vojakov, ki so se pod njegovim vodstvom skupaj s srbsko vojsko in jugoslovenskimi dobrovoljci borili za našo svobodo, so naše južnosrbske Orjune priredile francoskemu junaku povsod velike manifestacije. Franchet d’ Espe-rey je bil nad sprejemom vzhičen ter se je iskreno zahvalil Orjuni za izraze zahvalnosti in prijateljske solidarnosti med francoskim in jugo-slovenskim narodom.
Prenos kosti vojvode Vuka. Udruženje četnikov je v sporazumu z Orjuno in drugimi nacijonalnimi organizacijami sklenilo dne 30. septembra prepeljati kosti v svetovni vojni padlega četaškega vojvode Vojina Popoviča-Vuka iz Soluna v Beograd. Prenos zemeljskih ostankov velikega junaka se bo izvršil na slovesen način ob prisostvovanju četnikov, Orjunašev in drugega občinstva.
Teror.
Delavstvu in žapanu Vič-Glincel
Iz zanesljivega vira doznavamo, da ste sklenili motiti našo jutrajšnjo prireditev na Glincah. Svarimo vas pred vsakim nepremišljenim kora-' kom ter odklanjamo že naprej vsa-* ko odgovornost za posledice, ki bi iz tega nastale. Delavstvo, ne daj se zavajati v brezplodne borbe proti ljudem, ki ti niso nasprotni, ohrani svoje sile raje za resnične škodljivce in nasprotnike. G. župan, vi se pa zavedajte, da ste župan in da pada na vas osebno vsa odgovornost za vsak las, ki bi se skrivil kakemu našemu članu ali pa tudi delavcu. Mi ne napadamo nikogar, ne poznamo pa sentimentalnosti na-pram onim, ki nas napadajo!
Po Z3služenju! Izmed vse viške fakinaže, ki je spomladi napadala naše člane in članice, se je zlasti odlikoval neki Ivan Peternel, usluž-ben pri tvdki Bernik na Sv. Jakoba trgu. Fante, ki je pri svoji velikosti še dosti predrzen, je tudi sedaj, komaj so bili izdani bojni letaki komu* nistične stranke, prešel takoj v ofenzivo in začel zopet napadati in groziti. V ponedeljek zvečer je pa pošteno skupil, kar je iskal in upamo, da bo sedaj lahko povedal tudi ostalim svojim sobojevnikom, da mi točno saldiramo vsak račun.
S streli so napadli v nedeljo zvečer neznani storilci člana oblastnega odbora J. Ton jo. K sreči ga ni nobeden pogodil, le njegov površnik izkazuje 3 luknje. Čujemo, da se je eden napadalcev na licu mesta prepričal, da z Orjunaši ni dobro zobati črešenj.
Priporoča se terpentinevo čistO o (krema) za fevlje tvrdke „S OČ A“ v P-oleanah.
»Vlada veruje pošteni besedi Italije!« To zagotovilo je dalo ministrstvo za zunanje zadeve novinarjem povodom zasedbe Reke po italijanski vojski. Zalibog nas dogodki vsak dan prepričujejo, da naša slavna vlada ne veruj samo »pošteni«, ampak sploh vsaki besedi Italije. Verovali bomo vse dotlej, da natn zasedejo še Zidani most.
Italija izjavlja, da ne bo anektirala Reke. Saj ji tega tudi ni treba, ker jo je že zasedla.
,»ITO
in zdruvo.
ii
pasta za čiščenje zob ohrani zobovje lepo
Zahtevajte povsod samo
ID E S“ antracen črnilo
katero je v korist »Jugoslovenske Matice".
Večerni kmercif&Hni tečaj
za bančno in splošno trgovsko knjigovodstvo v prostorih Glasbene matice otvori prof. P. Sič dne 1. oktobra 1.1. Prijave in informacije: Prof. F. Sič, Gradaška ni. št. 18/1 od 15. septembra dalje od 1.—3. ure popoldne.
Večarnl nčni tečaj za slovensko
stenografijo otvori 5. oktobra na državni trgovski šoli v Ljubljani nadupraviteij Rudolf Binter, bivši učitelj stenografije na tukajšnji trgovski šoli. Prijave in informacije do 4. oktobra: Hrenova ulica 13, I. nadstropje od 3.—5. popoldne.
W ii lini!
Telefon 70, 349.
Izprcobrnjenje. Novosadski »Vi-dovdan« poroča, da je predsednik krajevne organizacije Radičeve Hr-vatske Seljačke Republikanske Stranke v Petrovaradinu, ki je bil obenem tudi predsednik Hanao odložil svoje funkcije ter se iz hrvat-skega separatista prelevil v pristaša narodnega in državnega jcdin-stva. Njegovemu zgledu so sledili tudi ostali funkcijonarji separatističnih organizacij v Petrovaradinu in tako so te prestale delovati. Dogodek je zelo značilen in dokazuje, da sc pričenja tudi na Hrv a'.s kem svitati. Pravi pomen tega spreobrnjenja pa razumemo komaj takrat, ko pomislimo, da je bil uoslej ravno Petrovaradin eno najbolj zagiizenih separatističnih gnezd, v Katerem so se neprestano bili ostri boji med Oljimo in Hanao. Petrovuradinske-mu zgledu bodo gotovo sledili še drugi.
Tako je prav! Kasno sicer, toda vendar se je ministrstvo pravde odločilo, da izda ukaz, da se v naših sodnijah ne sme uporabljati drugi nego državni jezik. Sodniki in drugi sodni uradniki, ki bi se posluževali pri uradovanju drugega nego državnega jezika bodo kaznovani in v slučaju ponovitve odpuščeni. Odredbo ministstva piavtie toplo pozdravljamo, ker vemo, da se je posebno v naših sodiščih na Štajerskem mnogo švabčarilo. Želeti bi bilo le, da bi tudi druga ministrstva izdala slične naredbe.
Šef notranjega ministrstva o Orjuni, Srnao in Hanao. O priliki poseta v Novem Sadu je tamkajšnji poročevalec beograjskega »Preporoda« vprašal šefa notranjega ministrstva, kako stališče zavzema vlada napram Orjuni, Srnao in Hanao. Na to vprašanje je šef odgovoril: »Orjune in Srnao ne moremo razpustiti, gledali pa bomo, da preprečimo večje incidente in nastopili bomo eventualno tudi proti poedi-nim mestnim organizacijam, proti Hanao pa bomo nastopili z vsemi silami ter jo čimprej razgnali.«
Uboga Hanao. Po umoru policijskega uradnika Galoviča v Zagrebu so izjavili tudi pravaši in za-jedničarji, da nimajo nikakih zvez s Hanao, dočim je, kakor smo že poročali, Radič že poprej izrekel nad to žalostno bando svoj anathema. Šef notranjega ministrstva je kmalu nato izjavil, da bo vlada Hanao zatrla in tako je Hanao sedaj popolnoma na suhem. Odrekajo se ji vsi Jugosloveni, hrvatski šepat aiisti in srbski separatisti.
t Dr. Vladimir Sernec. V četrtek je v Mariboru nenadoma vsled posledic operacije na slepiču umrl v najlepši moški dobi 44 let znan slovenski odvetnik, starosta mariborskega Sokola in agilen naroden delavec dr. Vladimir Sernec. Deloval je na narodnem polju še pred vojno kot dijak ter pozneje kot odvetniški kandidat in odvetnik ter bil 1. 1914. ob izbruhu svetovne vojne aretiran in odveden v graške ječe. Bodi odličnemu narodnjaku časten in večen spomin!
Javna zahvala. Ob priliki prireditve 15letnice skupščine CM D v Ptuju ste se združili malone vsi sloji narodnega prebivalstva, da bi ta priteditev uspela moralno in gmotno kar najboljše. Oba podpisana odbora moške in ženske podružnice CMD v Ptuju se iskreno zahvaljujeta velikemu delu lepo organizirane jednote, ki ste jo tvorili ob tej priliki narodni sloji skupno. Posebej še poudarjamo velike zasluge naše posadke pod vodstvom gosp. podpolkovnika Božiča in majorja Kovačiča, ker je vse vojaštvo skozi cel teden pred prireditvijo vršilo dela na slavnostnih prostorih. Nadalje g. stavbeniku Macuna, ker je na lastne stroške postavil šotore, g. lekarnarja Orožna, ker je vodil dekorativna dela na slavnostnih prostorih in plačal vse izdatke, gg. akademikov, ker so prevzeli znatno partijo opravil prireditve in vseh narodnih dam, ki so bile pravzaprav požrtvovalne voditeljice vse prireditve.
Vam vsem velja v imenu narodne stvari naša iskrena zahvala! — Moška in ženska C. M. podružnica.
Perilo, kravate ter razno modno in galanterijsko blago najsolidneje pri JAKOB LAH, Maribor. Glavni trg štev. 2,
Dopisi,
Rakek. »Glas Svobode« z dne 13. septembra poroča:	»Orjunci«
napadajo in izzivajo. Na Rakeku so »Orjunci« napadli sodr. Žorgo, ko je šel na shod. Ti rokomavhi so ga počakali v zasedi in so si ga upali napasti šele tedaj, ko so videli, da je sam.« K zgornji »rokomavharski« notici naj podamo dejanski položaj, da vidi vsa javnost, kako »roko-mavharsko« zastrupljajo voditelji delavskih mas ubogo delavstvo. Dne 6. septembra so bili po Rakeku nabiti rdeči lepaki, s katerimi se je pozivalo delavstvo na shod zvečer ob 20. uri v gostilni Matevž Steržaj. Na glavi lepakov je bilo natisnjeno: »Nezavisna delavska zveza«. Ako se je pa obrnilo lepak na drugo stran, je bilo v glavi napisano: »Ko-munistische Partel Jugoslavien« in nadalje predtisk za vabilo na shode v nemškem jeziku. Takoj, ko smo to opazili, smo se jeli zanimati za shod in prišlo nas je dvanajst Orju-našev poslušat izvajanja govornika g. Žorga. Delavcev je bilo navzočih osem (8), prisostvovala pa sta dalje še gostilničar in njegov sin. Udeležba je bila torej res sijajna! In sedaj govor »O zasedi«. Sedeli smo poldrugo uro v odprti gostilni in poslušali famozni govor g. Žorge. Da je povedal delavcem kaj koristnega, s čimer bi si mogli izboljšati svoj položaj, molčali bi i mi, ker niti eden navzočih Orjunašev ni član posedujočega razreda, ampak smo vsi člani delavnega razreda. Tako je pa deževalo poldrugo uro: »delavski razredni boj, kapital, proletarci, izžemanje« in to v taki kaleidosko-pični vrsti, da se nam je vsem že v glavi mešalo. Ko je načel interna-cijonalo, sc nismo mogli vzdržati medklicev in v tistem momentu je odpovedala vsa doktrina g. Žorge. Naenkrat je postal največji Slovenec, »ki je za svoje slovenstvo bil celo interniran«. In ko smo ga pozvali naj zaključi shod, ker ne moremo trpeti, da bi na jugoslovenski granici kdo pridigoval ljubezen do Italijanov, ni umolknil, zato je pa »iz zasede« ravno pod veliko stropno svetilko sprejel napad. Za bogove je bil pogled, videti borbeno silo komunističnega vodstva, ki vedno poživlja delavstvo na borbo. Utekel je kot zajec skozi vrata in da se še natančneje pomenimo ž njim, ga je naš član privedel v gostilniško sobo nazaj. Da bi videlo delavstvo žalostno figuro svojega junaka, ki se na govorniški tribuni šopiri kot zmagovalec, isti moment bi se ga sramovalo in bi mu pokazalo hrbet. G. Zorga iz oči v oči: Kje ste videli zasedo? Ali niste mogoče zaspali na stroju (s katerim ste se takoj odpeljali do Borovnice, da odnesete junaške pete) in se vam je gotovo sanjalo, kako silno borbo bijete z »rokomavhi v zasedi«? Eno vam in celemu vašemu vodstvu povemo: Zadnjikrat ste bili v Rakeku in imeli ste zadnji shod. G, Keršič vi ste nam pa za napad v »Glasu Svobode« osebno odgovorni. Le organizirajte svoj komunistični bataljon, kakor obetajo vaši sodrugi v znanem rdečem lepaku. Garantiramo vam pa, da na Rakeku klic »Doli z Or-juno« ne bo ostal neplačan, pa naj ga izblekne član rdeče ali črne in-ternacijonale. Da begate že itak ubogo delavstvo, znano je že delavstvu samemu, da mu pa ubijate še internacijonalo v glavo, to bo pa na Rakeku preprečila rakovška Or-juna.
Opalografične potrebščine.
THE REX C0., Ljubljana.
Ptujske vesti.
Nesramna drznost ptujskega župana. Ko je bil ptujski župan Lozin-šek ob priliki rojstva Nj. Vis. prestolonaslednika pozvan od staroste ptujskega Sokola, naj ukrene vse potrebno, da se more izvršiti zvečer bakljada, je ta dični predstavnik mesta odgovoril, da nima za take stvari časa. V istini ni dal okrasiti oziroma razsvetliti niti ma-gistratnega poslopja, tako, da so korakali manifestanti mimo magistrata kakor mimo mrtvašnice. Smatramo ta čin župana Lozinšeka kot zaničljivo žalitev kraljevske hiše. Pozivamo oblasti, da preskrbe temu nemčurskemu kapital - socijaiistu potrebne lekcije, sicer bomo storili to sami. — V avstrijskih časih bi bil vsak tak župan takoj razrešen svojih dolžnosti in povrh še zaprt. Zadnji čas je, da ta človek izgine. Za to poskrbeti v najkrajšem času, je dolžnost slovenskih mestnih odbornikov.
Čuden ptiček je ptujski fotograf Schretter. Od Sv. Trojice v Slov. goricah izgnan zaradi nemškega hujskanja po prevratu, se je hkrati naselil v Ptuju kot fotograf. Da se mu je to posrečilo, je ponaredil listine, ker so iste pričale, da je gospod fotograf le krojaški pomočnik, pristojen nekje v Villach v Nemški Avstriji. Oblasti so mu večkrat ustavile izvrševanje obrti, a on jo izvršuje še danes, namesto da bi ga sodišče zaprlo zaradi ponarejevanja listin. Denarja pa ima ta umetnik dovolj. Kupuje neprenehoma. Nabavil si je krasno pohištvo, klavir in sedaj ima že naročeno težko motorno kolo. Ker ima malo dela, nam je nerazumljivo, odkod toliko denarja za razne nabave in povrhu razkošno življenje po kavarnah. Mogoče pa mu le pošilja kdo iz Nemške Avstrije podpore za njegovo »fotografiranje«. — Bomo videli! Pravočasno pa tudi poskrbeli, da bo vedel kam spada!
Na skupščini CMD v Ptuju je zastopal velikega župana vlad. svet. dr. Vodopivec. To je oni gospod, ki je ob priliki nastopa Orjune v Ptuju tako »toplo priporočal« našega člana dr. Š. okrožnemu sodišču. Čudno se nam le zdi, zakaj se je pripeljalo z istim vlakom kot on in drugi skupščinarji okrog 40 orožnikov, ki so pa izstopili in čakali na Hajdinu. Mogoče rabi on tako »spremstvo«, kajti vzdrževati red bi znali sami, državi pa bi se prihranili izdatki. Sicer pa je v Ptuju dovolj vojaštva, orožništva in policije. Če pa misli, da je s tem le preprečil eventuelne izgrede, pa priporočamo gospodu velikemu županu, da ga na noben način ne pozabi zato predlagati v odlikovanje, ki bi res krasilo njegova zaslužna in junaška prsa!
Oj zlati vek na meji zdaj nam pride!...
Učiteljstvo in šolska mladina se
je udeležila manifestacije po mestu na dan skupščine CMD v Ptuju. To ni bilo po volji g. učitelju Stritarju, zato je to obsojal v javni družbi na Ptujski gori. Vprašamo tega gospoda, če mu je znano, da so slovenski učitelji dolžni mladino vzgajati v narodnem in državnem duhu! Ko bi vedel in mogel pojmovati, kaj so počenjali Nemci leta 1908. s Slovenci, bi govoril drugače. — Sicer smo pa radovedni, kaj poreče k temu učiteljska organizacija!
POZOR 5
Več otroških vozičkov, kolesa z gomo se poceni prodajo že o/ Din 250‘—. Ljubljana, Zvonarska ulica štev. 1.
Žužemberk. Nečuveni škandali se vrše v našem malem trgu. Po petih letih naše svobode se še ni vzdramil trgovec Jakob DereanI iz avstrijskega patrijotičnega spanja.
V	nedeljo, dne 9. t. m. popoldne se je zaslišala naenkrat iz njegove hiše v pričujočnosti njegovega sina, ko-
misarja okrajnega glavarstva v Kočevju Dominika Dereanija, habsburška himna »Bog ohrani«, ki se je nato še enkrat ponovila. Navedeni gospod komisar se je nedavno izrazil, da je treba Orjunaše pobiti. Gotovo si predstavlja, da je komisar v stari Avstriji, da ima tak apetit do pobijanja jugoslovenskih nacionalistov. Opozarjamo ga enkrat za vselej, da seže roka Orjunaša-čet-nilca, dalje, kakor Pašičeva brada, s katero se ta »nadebudni« gospod tako rad ponaša. Priporočamo ga Orjunašem v Kočevju, da si ga še oni malo pobližje ogledajo. Trgovca Dereanija opozarjamo, da naj si posledice pripiše sam, ako se v bodoče zgodi še kaj enakega!
Orjunaš.
Šoštanj. Dne 9. septembra 1923 se je dogodil na kolodvoru v Šoštanju ob priliki odhoda »Svobode« in D. T. E. sledeči incident: Pri nabito polni čakalnici pred odhodom večernega vlaka je začelo več članov »Svobode« in D. T. E. izzivalno spodbujati navzoče udeležence, da morajo zahtevati vozne listke v nemškem jeziku. Ko je nato res zahtevalo več udeležencev vozne listke izzivalno z besedami: »Fahrkar-te nach Cilli« itd., je službujoči po-stajenačelnik dotičnike opozoril, da je službeni jezik samo srbski-hrvat-ski-slovenski in da se naj istega poslužujejo. Na to izjavo postajenačel-nika so začeli razgrajati in razbijati s pestmi na okno blagajne grozeč: >Wir konnen verlangen die Fahr-icarten \vie wir wollen. Sie miissen deutsch verstehen. Es werden noch andere Zeiten kommen, Sie Laus-bub dreckiger. Wir werden alle Fensterscheiben einhauen!« — Med temi grožnjami in razgrajanjem sta v čakalnici navzoča orožnika odšla brez vsakega posredovanja. Z ozirom na dani položaj je zahteval načelnik orožniško asistenco v zaščito avtoritete državnega urada in pre-prečenje grozečega nasilja. Na tozadevni poziv se pa orožniki niso odzvali. Po odhodu vlaka, ko je po-stajenačelnik zopet navzoče štiri orožnike stavil radi tega na odgovor, ga je orožnik-narednik Šibenik nahrulil v navzočnosti mnogobroj-nega, po večini nemčursko mislečega občinstva s sledečimi besedami: »Vi samo izzivate, ker vas jezi, da j smo v nedeljo ob priliki razvitja prapora »Orjune« ostreje postopali in se hočete sedaj samo radi tega maščevati; sicer je pa itak nemški jezik enakopraven s slovenskim.« Navzoče nemčursko občinstvo je ta nečuvena izjava orožnika Šibenika vzradostila in vzpodbujena se je ojunačila do izzivajočih vzklikov: »Heil Schonstein!« itd. Zahtevamo najstrožje kazensko postopanje zoper orožnika Šibenika, ker je ves naroden živelj v Šoštanju radi tega incidenta upravičeno ogorčen in ker takšno postopanje odgovornega orožnika smeši javni urad in izpodkopava njegovo avtoriteto. Tudi zahtevamo, da se ta orožnik prestavi in da se nameste na tako narodno ogroženih obmejnih krajih kakor je Šoštanj, le povsem zanesljivi in narodno zavedni orožniki.
Prekmurje. Razveselili smo se ministrske naredbe, po kateri se prepoveduje šolanje naše mladine v inozemstvu. Osobito za Prekmurje je bilo pozdravljati ta odlok, ker odhaja po večini vsa deca Madžarov in madžaronov na Madžarsko, kjer se naravnost vzgaja v duhu proti naši državi. Pozitivno nam je tudi znano, da so skoro vsi ti študentje vpisani v društvu »Probujočih se Madžarov«, ki ima svoje tajne organizacije tudi tukaj v Prekmurju.
V	naredbi je rečeno, da le v izvan-redno potrebnih slučajih dovoli minister sam, da zamore poedinec na študij v tujino. A glejte, te izvan-redne potrebe so se poslužili vsi in njihovi otroci so danes vsi preko. Upoštevamo slučaje, kjer gre za zadnje leto, a ne za prve razrede gimnazije ali kake druge podobne šole. Izgovori, da je otrok mogoče že v peti ali šesti, je jalov, kajti za-
sedeno je Prekmurje že 3 leta; čas je bil tedaj za učenje našega jezika v naših šolah. Tej madžaronski družbi pa gredo na roko tudi gotovi naši gospodje. Tako je neki gospod, ki ima vse najbolje zmožnosti za lov in krokanje, odšel iz Murske Sobote radi svojih velikih sposobnosti v Beograd in je že pisal gotovim skritim Madžarom, da bodo prošnje glede sinov za šolanje v tujini ugodno rešene. Nek modrijan se pa oglaša v »Slov. Narodu«, da bi oslepil našo javnost, s člankom, kjer pravi, da je razburjanje nepotrebno, češ, da se je izdalo samo dvema iz Prekmurja dovoljenje, da gresta na šolanje na Madžarsko. Vabimo tega retika ali lažnivca, da pride preštet vse, ki so ostali doma in da pogleda izkaz o izdanih potnih listih, katerih je bilo izdanih nad dvajset, in uvidel bo, kako zlobno je hotel nalagati vse čitatelje tega lista, ki mu je dal prostora. Prepotrebno meščansko šolo, za katero je bilo letos nanovo priglašenih nad 50 otrok, so ravtiokar ukinili. Šola, ki je bila, kakor nalašč za vzgojo tukajšnje dece v narodnem duhu, se je na željo gotovih gospodov zaprla. Mogoče zato, ker so bili vsi njeni učitelji dobri Sokoli in naši člani ali zato, ker se je tvoril ravno iz te dece najboljši sokolski naraščaj za vsakoletne nastope? Vzroka res ne vemo, čujemo le godrnjanje meščanov, zlasti obrtnikov, ki ne bodo mogli izobraziti svojih otrok. Govori se tudi, da je bil omenjeni možakar, ki je prišel le začasno v Mursko Soboto iz Ljubljane in na to nameščen v Beogradu, nalašč poslan semkaj, samo da uniči meščansko šolo. Verjetno je, saj se je precej trudil na tem polju.
Pa kaj se hoče, mož ima vpliv in tudi Sokol je na papirju; pa bog ne daj, da se kdo spozabi, da bi ga tikal. Šteje se med večje ljubljanske glave in tako ni čuda. da je bil poslan doli, kot specijalist iz (nedeljive) Slovenije.
Zahtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna specijalna vina v steklenicah tvrdke GJURO VALJAK, Maribor, Grajska klet.
Političen pregled.
Notranji.
Interpelacija radi Reke, ki so jo vložil demokratski poslanci na ministrskega predsednika in zastopnika ministra zunanjih zadev — v tem znamenju začne zopet zborovati narodna skupščina države, ki doživlja v zadnjem času same diplomatične neuspehe! Reško vprašanje bi že zdavnaj lahko bilo rešeno v smislu rapallske pogodbe, ali naša diplomacija niti od daleč ni storila svoje dolžnosti, bila je pred Italijo vedno odjenljiva in nobeno čudo, ako je postajal Mussolini vedno drznejši in njegove zahteve vedno večje, obsežnejše. Naj se sedaj reši reško vprašanje kakor hoče, eno je gotovo: rapallska pogodba bo spremenjena po naši krivdi in na našo škodo, Italija bo pa dosegla zopet lep uspeh in Mussolini bo utrdil svoj položaj!
Notranje - politična situacija pri
nas je tudi zelo nejasna, ker vlada v skupščini menda ne bo imela več večine, vsaj popolnoma sigurne in zanesljive večine ne. In tudi ako bodo šli macedonski Turki in Nemci z njo, ni to nobeden dobiček, temveč samo velika škoda, ker se mora ta pomoč plačati samo z velikimi in važnimi nacijonalnimi koncesijami v južni Srbiji v korist Turkov, v Vojvodini in Sloveniji pa v korist Nemcev. Taka večina ne bo smela dolgo odločati o usodi Jugoslavije, ker naša narodna država ni bila zato ustvarjena, da bi Nemci in Turki imeli v njej privilegije, ki jih pripadniki našega naroda nikdar niso imeli niti pod Turki, niti pod Nemci!
| GSfeSSUSssi Pooblaščeni dobavite!! vseh unlfortnsittih potrebščin Or. Jv. Na.
PETER CAPUDER, LJUBLJANA
Vidovdanska cesta štev. 2.
Zahtevajte brezplačen ce. Sk, navodila za mero in plačilne pogoje.
S»MBSB5afiKSa2l
Rajko Ranzinger, špediter, naznanja v svojem in v imenu svoje soproge Helene, roj, Schoeppl pl SotmwaIden, svojih otrok Reinolfa, Use in Huberta, svoje mačehe Zofije, roj, Hofner, vdove Kottek, svojih sester Marije Ranzinger, Fride Panliezek, Ane Kornig in Marjete Duša, svojih svakov Ivana Pauliczka, Romana Korniga in dr» med. Josipa Duša, in svoje nečakinje Margite Duša žalostno vest, da je njegov predragi oče, oziroma soprog, tast in stari oee, gospod
senioršef specBcijske tvrdke R. Ranzinger
danes dne 20. septembra ob 6. uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere, v 73. letu svoje starosti, po daljši bolezni izdihnil svojo blago dušo. Pogreb predragega rajnkega se bo vršil v soboto, dne 22. septembra ob treh popoldne iz hiše žalosti, Cesta na južno železnico štev. 7, k Sv. Križu, kjer se bodo zemeljski ostanki položili v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri Sv. Petru. V LJUBLJANI, dne 20. septembra 1928.
SiLEMBURGOVA ULICA $TIW. 1.
IPPSJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA)
iCapStai gft roaerve Dim. 17,580.000'
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje
Potiruinlc®?
Maribor Novo mesto Rakek
Stovenjgradec Slovenska Bistrica
Ikspositures
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici).
Telefoni: 139, /' 140, 458. f
y\ Brzojavit TRGOVSKA.
Slovenci, Jugosloveni!
Dne 20. septembra 1. 1908 so na ljubljanskih ulicah padli prvi streli proti jugoslovenskim nacijonalistom in padla sta kot žrtvi avstrijskega nasilja dva sinova našega naroda — Lunder in Adamič !
Takrat je završalo po vsej Sloveniji od severa do juga, od vzhoda do zapada; povsod se je dvignilo malo slovensko pleme ter napovcda-lo boj mogočni tlačiteljici Avstriji in mogočnemu favoriziranemu Nemštvu in nemškutarstvu. Padli sta gesln »Svoji k svojim!« in »Narod sebi!« in pričel se je bojkot vseh nemških in tujih trgovin, gostiln, kavarn in drugih podjetij.
V	odgovor na to so nemški velekapitalisti pričeli še bolj zapostavljati naše delavstvo in druge naše ljudi.
Sedaj praznujemo petnajsto obletnico teh žalostnih dni, praznujemo jo v osvobojeni Sloveniji. Kako naj jo proslavimo dostojno?
Spomnimo se naše prisege iz 1. 1908., obudimo gesli »Svoji k svojim!« in »Narod sebi!«, pričnimo z novim neizprosnim bojkotom vseh nemških in tujih trgovin, gostiln, kavarn in drugih podjetij! Nobene pare tujca! V odgovor na nemško preganjanje 1. 1908. spravimo iz naših podjetij vse tujce, ki odjedajo kruh sinovom našega naroda, domačinom. »V podjetja domače uradnike, v obrate domače delavce!« To bodi naše geslo, kajti čeprav smo svobodni politično, nas gospodarsko še vedno žulijo tuji kapitalisti. Edini uspešni boj proti njim je gospodarski bojkot! Dvigni se torej narod
ob 15. obletnici žalostnih dni, dvigni ponosno svobodno glavo, bodi: Na svoji zemlji svoj gospod!
Or-ju-na.
M-mCTummMiiu« — •.——n 11 m   min ur n ---i  r-rr rm
KnlHeunost«
Rado Murnik: Na Bledu. Povest Splošna knjižnica št. 2. V Ljubljani 1923. Izdala in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 181 strani. Cena broš. 16 Din, vez. 22 Din.
Z drugim zvezkom nam je »Splošna knjižnica« dala lepo domačo povest, ki smo jo lahko veseli. Ni to morda kako zavito razglabljanje po globinah in skrivnostih človeškega srca in življenja, temveč je pripovedovanje človeka, ki zna smejati — in sicer v vsakem življen-skem položaju. To pa, se nam zdi, je mnogo vredno in danes celo morda več nego kdajkoli. Zato lahko mirno trdimo, da smo te Murnikove povesti veseli in ji samo želimo, da bi v najkrajšem času dobila čim najširši krog čitateljev.
Po svojem načrtu bo nova »Splošna knjižnica« zbrala poleg te današnje povesti »Na Bledu« vse druge boljše obče priljubljene Murnikove humoristične spise.
Knjiga se naroča v Zvezni tiskarni in knjigarni v Ljubljani, Marijin trg št. 8.
Fran Erjavec: »Kitajske narodne pripovedke«. V Ljubljani 1923. Izdala, natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Str. 151. Cena vezani knjigi 26 Din. — Učiteljska tiskarna je začela zadnje čase posvečati vse večjo pažnjo narodnim pravljicam in pripovedkam različnih ljudstev, kar nri nnmanikaniu tovrstnega
čtiva pri nas še posebno hvalevredno, saj so ravno pravi"ee in pripovedke nedvomno najlepše in najzdravejše čtivo za mlajši svet. Doslej je izdala že češke in srbske, sedaj so pa izšle tudi zgoraj navedene kitajske v spretnem Erjavčevem prevodu in prikupni zunanji opremi. Vseh je 39, ki jih bo čitala mladina z velikim užitkom, a tudi odraslo občinstvo bo seglo po njih gotovo z zanimanjem, saj mu bodo odkrivale doslej popolno tuj miselni svet. Glede na to priporočamo to uspelo zbirko vsem prav toplo.
»PEKATETE«, TO JE JED! Rad jih jč gospod in kmet!
So najceuejše, ker se zelo nakuhajo.
Lastnik En2. F« Kranjec. Odgovorni urednik ¥1« I. Galahsja.
Munufukturs, moda, konfefocfa
DRA00 §CHWAB
Lilija, M lig
v zalogi špecijelno angleško i češko sukno, vseh vrst obleke, dežni plašči, usnjeni suknjiči, pelerine, zimniki, ra-glani etc.
Izdelava oblek v lastnem modernem salonu!
metel ©daš3.
Gospodu Perlesu, zagrizenemu ljubljanskemu Nemcu, posestniku dveh hiš v Prešernovi ulici, se ni zdelo vredno, da izobesi ob rojstvu našega prestolonaslednika zastave na svojih hišah; dasi se njegova hčerka (z večmilijonsko jugoslovansko doto) v kratkem poroči z nekim jugoslovanskim podpolkovnikom, kateri mimogrede omenjeno, vedno izziva s švabčarenjem po ljubljanskih ulicah. Mož ldjub visoki starosti še ni upokojen, ker je z njegovo nemščino menda »nenadomestljiv«. O paševanju g. Perlesa v njegovih dveh hišah bomo še govorili.
Siidmark Briefe prodaja še danes v petem letu Jugoslavije ljubljanska papirnica Karl Till na Kongresnem trgu. Kaj takega si ne dovoljujejo niti Tillovi pangermanski bratci v Mariboru in Ptuju. Pozivamo radi tega papirnico Till, da sežge ali drugače uniči takoj vso zalogo »Siidmark Briefe«. Čakali bomo na to 8 dni, na to pa uvedli druge korake, ki gotovo ne bodo prijetni.
Izza kulis bodoče ljubljanske borze doznavamo, da nameravajo njeni ustanovitelji postaviti na tajniško mesto nekdanjega rablja Slovencev, sodnega svetnika dr. Hauf-fena. Pozivamo g. Dragotina Hribarja, predsednika borznega odbora, da nas obvaruje pred tem ne-čuvenim škandalom, katerega nikakor ne bi mirno trpeli!
Grožništvo in vojaštvo je bilo baje pripravljeno povodom skupščine C. M. družbe v Ptuju dne 8. t. m. Menda iz strahu, da bi kdo ne po-
ravnal ptujskim nemčurjem računa, ki je odprt še iz leta 1908. Res velika je skrb g. Lukana za njegove nemške prijatelje.
A. Weslen, Stanz und Emaillier-werke, Celje (Ciffi), Jugoslavia. Ta famozna celjska tvornica pošilja podjetjem v naši državi in tudi našim uradom ter železnici nemške dopise in fakture s samonemško štampiljko in naša podjetja, naši uradi in železnica sprejemajo te sramotne dopise. Ali res ni pri nas nobenega ponosa več? Ali naše oblasti ne vedo, da so bile že leta 1920. prepovedane nemške štampiljke in samonemške firme? Zahtevamo od celjskega pangermanskega podjetja, da takoj preneha s pošiljanjem švabskih dopisov in faktur, kajti v nasprotneih slučaju bomo poizkusili naučiti g. Westena našega jezika na oni način, ki se ga navadno poslužujemo mi, če bi pa tudi to ne imelo uspeha, ga bomo ekspresnim potom poslali »nach Westen«.
Hotel »Grandič« v Baški na otoku Krku. Dne 5. avgusta so naši člani v Baški na otoku Krku nalepili pred tamkajšnjim hotelom »Gran-dič naš list, v katerem je bilo poročilo o Triglavu. Lastniku hotela, g. Petru Grandiču pa to ni bilo prav, strgal je naš list, blatil Orjuno, da laže in tudi sploh pokazal svojo rnržnjo do našega pokreta. Priporočamo radi tega vsem našim članom in pristašem v celi Jugoslaviji, da se ogibljejo Grandičevega hotela in kopališča v Baški na otoku Krku, obenem pa apeliramo na brate Čehe, posebno na člane in pristaše »Červenobile«, da tudi oni bojkotirajo ta separatistični hotel!
KUVERTA
IMA VEDNO V ZALOGI IN IZDELUJE PO NAROČILU VSE VRSTE KUVERT
d« z o« z* konfekcijska tvornica
LJUBLJANA, VOŽARSKI POT 1
!! NA ŽELJO POŠLJEMO VZORCE !!
Carinsko - Posredniški-Bureaiix Podružnice ara ih	Zagreb,	Maribor,
Uvei MKOM izw@i Jesenice, Bch. Bi-
Centrala LJUBLJANA Kolodv. ul. 41. Rakek.
Restavracija, klet
I in kavarna 1
ZVEZDA
w$ak
AUTOMOBILE
kolesa, motorje, pnevmatiko v seh vrst, olje, bencin Ir« eSrage p@fpsbižine
fma aadei« v zalogi
isi. iyu u USlUf odvetnik v Mariboru
naznanja, da se je preselil s svojo pisarno iz Vetrinjske ulice štev. 8 na Aleksandrovo cesto štev. 25.
IVUN 1ASCOTNIK
Ing. V. Mikolič
Kraljev, dvorski liferant
Ljubljana ~ Moste
Telefon št. 562.
mestni tesarski mojster Ljubljana, Dunajska c. 46. Tei. 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna lla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna Saga.	Tovarna	fursiir*«!.
-jr.—  —       ——I
61 Naznanilo, j 6
LJUBiJAM
Cenjenemu občinstvu vljudno nazna njava, da sva
starosnano gostilno
MODNA TRGOVINA
A. Sinkovič
NASL. K. SOSS
LJUBLJANA
Mestni trg 19.
CENE ZMERNE!
Aumaamia
autodglavnlca
na wrtu restavracije in v kavarni.
la obilen ®felsk ge sl. ©b-ilmtmi priga©r©£&ta
Frasi Er IS©za ICrapež«
pri zeksarfii
na Dunajski cesti it 6 v Ljubljani
popolnoma prenovila in izdatno povečala.
Novi prostori so jako udobni, svetli in zračni. Lep vrt, zračna veranda. Postre-zala bodeva — kakor dosedaj — tudi v bodoče z okusno kuhinjo, pristno pijačo in vedno svežim pivom.
I®5*3** Za cenjeni obisk se priporočata
Aleš in Rozi Zalaznik. I šSt
barve, ma»ti8a, Uh®, ki^W^_emalS£jŽ©-pif« in uskrniieno
Priporočamo za nakup
pisarniških in šolskih potrebščin tvrdko
Zobna pasta
,Aikadont‘
Ustna voda
žissi firnei
UUBiJANA
GUNCE 3?.
Tet. iRtcr. 189,
Tel, intgf. IS1
itsfbolISe siyd8 tovarna
Frankopanska ulica 151
Ljubljana,
Šelcnburgova ulica St, 1 in Sv. Petra cesta.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa; Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
je najmodernejše urejena in izvršuje vsa tiskarniška dele od nsjprlprostejSegn do najmodernejšega
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in „knjige v malih in tudi naj večjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvornica šolskih zvezkov.
več vrst. DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši motorčki amerikan-skega tipa „E¥ANSi<. Velika zaloga pneuma-tike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emaili-ranje in poniklanje,
»TRIBUNA« £?□ B L.
tovarne dvokoles in otroških vožičkov
Ljubljana, Karlovška 4.
NAJBOLJE NUDI
Šolski zvezki za 6snovne šole in srednje šole, Risanke, dnevniki in beležnice.
/gradbeno ^ podjetje
se priporoča za vsa v te stroko spadajoča dela
Bohoričeva 24
LJUBLJANA
BRZOJAVI : HEDŽET.
TELEFON STEV. 75
Tiska Učiteljska tiskarna X Ljubljani,
Sltan 8'	.0	3	a	n	n	-_____________________________________________________________________________________ stev.