\\ Štev.73.,Leto I. SPITAL NA IRAVI Sobota 23.novembra 1 -A DECTOE. JAEVIE AND H1S TEAM _ ■ A week elapsed already since the first transport of Dl3 from Lienz arriwd at UTORA DP Čamp S pit tal. V/e are vvell c; e t tl e d in the "new dwellings and we feel how gr e at is o ur indebt e dne o o to Bircctor Major Jarvie and ali members 'of hi s I ;m f or the preparation of o'ar habitations, for the kind and 11 organized reoeption of ali transporte in spite of the bad weather and the late ho ur, f.or ali help and a s si stance given at o ur ar rival and during the first days of our stay hero. V/e thank you sine er el 3' f or ali your go o dne s a ■ ,nd favours wit vvith the as sur an c e to try to build with the form er resi'dent s of this Camp as soon as possible one big industrious fanily. cp’Lc ruutj' Jj) Wl ifjJAVZ 2?. novembra 1946. Danes dopoldne se Je v pisarni gospoda direktorja Jarvie- ja zglasilo zastopstvo iz lienza v tukajšnje taborišče preseljenih beguncev.. Zastopstvo je v imenu vseli novodošlih taboriščnikov g. direktorju izročilo zahvalo za gostoljubno in človekoljubno naklonjenost, o katero so v tem taborišču bili sprejeti zlasti od strani g,direktorja in vsega UNRRA-inega osebja. Gospod direktor je v navzočnosti Miss Michell in Er. IT e 7/silama zastopstvo novih taboriščnikov, ki so prišli v spremstvu tukajšnjega zastopnika slovenskih beguncev, ljubeznivo sprejel j se zahvalil za pozornost ter izrekel svojo željo, naj se begunci izogibljejo vsakršne politike in kritiziranja, kar bi bilo končno le njim v 'škodo. Kdor bi se hotel vrniti v domovino , naj ga ninče ne skuša od tega odvračati. Zastopniki so izjavili, da se dobro zavedajo, da so le begunci, ki jim ne gre, da bi gostoljubnost, ki eo je deležni, zlorabljali s politiko in da bi .kakorkoli drugače oteževali humanitarno delovanje UNKRA-inega osebja. G-ospod direktor je povedal, .da bo drugi teden sklical na posvet vse zastopnike taborišča, da se dogovore o nadaljnih smernicah in bodočem .delovanju v taborišču* Ob odhodu se je zastopstvo novodošlih taboriščnikov še enkrat zahvalilo gospodu direktorju majorju Jarvie-ju za vso naklonjenost. O KAT skavti a- in DPv KAT, organizacijah NA UuLANDS^H (Nadaljevanje) Kraj evre mladinske skupine so zadnjega pol leta pred konec vojske na Holandskem nudile dragocene usluge zavezniški vojski kot kažipoti in pomočniki * obenem pa so ocmagale lajšati gorje in trpljenje v osvobo jenih de 'še lan ter nudile svojo pomoč.Mlad katol.skavt Jan van Hoof je n.pr. v sept.1644,rešil velik mo st čez reko Vaal pred razruš enjem.Medtem ko je še divjal boj za Nymwegen,se je ta mladi skavt priplazil skoz točo bomb in topovskih izstrelkov na most in prerezal dcvo .ino 3100 , ki je peljala do dinamitnega naboja pod enim izmea gl. tobrov. Razstrelitev mostu je bila s tem preprečena. l- e v času,ko je bil večji del hoiani .ozemlja zaseden oo nem.vo jski,se je izvršila v osvobojenih pokrajinah nova organizacij a ka t. mladi n. zvez . ".no leto je delovalo v Nymwegenu začasno vodstvo,dokler ni bila osvobojena vsa dežela. Ko so minula leta ponižanja in uničevanja,se je večkrat slišala zahteva,da je- treba mlad in < g ib arije usmeriti na nnva pota in ga duhovno in materialno oblikovati tako,kot zahteva povojni čas. Glavna zahtevanje bila ,da s-, združijo vse kat,zveze■v enotno organi zacijo.Če sc še ored to vo j no obstajale 3 kat.^veze,ki so druga mimo druge skušale dosegati isti smoter,so sedaj katoličani spoznali , da je treba ustanoviti za vso kat.moško ml3dl no eno samo osnovo.To je odgovarjalo tudi vriji holand,škofov * da obstajaj odslej le eno mladin.gibanj e pod enotnim vodstvom,ki naj onemogoči dosedanjo razcepljenost. Tako je nas talo"Gibanje kat.mladine",ki združuje pod enotnim vo.isavom s sedežem v Haagu vso de želo. Organizacijo vodi načelo,biti ozko povezana .s kat.ljudstvom*Vrhov.vodstvo je zaupano baronu J. Voorstu.N jenu ob strani stoji duhovnik, ki mu. ga je dodelil nadškol. Lelokrog je razdeljen po škofijah,v katerih izvršujejo vodstvo po en vodi tel j-laik,ob njegovi strani pa je duhovnik,ki ga t s postavil škof.škofijska organizacija se deli na d ° kari: j s ko in te dalje na župnijske. Ob tem poročilu,ki g ir o >:y. pos'neli po zadnji številki "Brazle11 (11 Di.e Jj’urche" ) ,v i radi bralo-' našega lista spomnili na to,da sta ljubi janski in mariborski škof že nekaj let pred zadnjo vojsko enako o iločilu in cerkvenopravno us tanoAi. la e 101.io kat. mladinska tol.vzgojno organizacijo,kateri so bile podrejene vse druge podobne organizacije kot njene pomožne sile. vse to po zamisli papeža Pija XI,ki j~; ukazal enotne, načrtno in moderno izpeljano organizacijo za prenovitev sveta v Lristu.au. holandska mladinska organizacija nastopa pod imenom "Gibanje katol - mladine" in sicer na zunaj v 2 oblikah odslej. Imam n zopet” Skavte11 ,katerih organizacija tesno sodeluje z ne v-t ral n i mi z 1 a v is k im i -jvc-ami Holandi jejin ki je samostojen (avtonomen) Čl en mednarodne Boy .7couts Association( Skavtske zveze) v Londonu. Vo js ka je prinesla spoznanje ,da je pri v .z go j i kat. skavtov polagati poseben poudar - k na s o o ia1.v z go j o.- V okviru e no tne ra"Giban j a kat.mladine”p a obstajajo za tiste mlade Ijddi, ki namaj o veselja dc skavtizma in ki čutijo v sebi nagnjenje k drugačne mu družabnemu ude j s tv o van j u," Junge ns ul mo po naše nekaki Fantov.odseki.' A-.'' ■ je šport,se vadijo v raz n in sore tnostih, v spoznavanju na:av .ja,v petju iti. Prihodnjič konec. S (19o 6- 1946} ^ D umrl ,naj- Jutri b . 4o let,!« v Goric i Simon Gregcrčič večji pesnik naše sončne Goriške,ki mu j e naša slovstvena zgodovina vzdela pridevek'* goriski slavček".V zvezi z nocojšnjo-. proslavo podajamo v naslednjem kratek pregled o delu in življenju tega našega velikega pesnika. -■imon Gregorčič se je rodil 1844 v Vršnem na Tolminske m. 'P.o tem,planinskem raju'* se mu je tožilo vse življenje. Prvi pouk je prejel od domačih duhovnikov,nato pa je hodil v šolo v Gorici. .Pesnil je že kot dijak,a pesmi ni ob javi jal.Ko pa je 1864 odlično napravil maturo , je poslal v Jane žič e v” .Slo venski glasnik",ki je izhajal v Celovcu, 13. pesmi pod naslovom,)Iskrice domorodne11. Po bogoslovnih naukih v Gorici je preživel pet najleoših let duhovske službe kot kaplAJV-v Ko.bafidu.Od ondod . se je oglasil v dunaj-sJc-i,...^S-tj^i,>a.rj.ev,|Zvon1'. Iz Kol? ar id a je bil prestavljen za kaplana v Ri-henberg na Vipavskem.Tu je bila njegova služba veliko bolj na-Hrrn-aZačel te bolehati za srčno napako.Ker bolezen ni popustila, je stopil v zač as .ai poko j.Ko se pa nekoliko opomogel, je 1. 1882. prevzel službo vikarja na Gradišču tiri Prvačini. Leta 1882,je izdal prvi zvezek Poezij,ki jih je urednik,,! j ub 1 j-a nske ga zv-: na’1 Levec imenoval" zlata knjiga".Z nj o je doživel pesnik navdušen sprejem.Ko je pesnik 1885 izdal 1.zvezek Poezij drugič,so se pa oglasili tudi nasprotniki,ki ■ so mu očitali s tritar ja nsko svetobolje in ne kr '■ čanslcega duha v ne ,-pe am ih. 0 b č u 11 j i v e g a pesnika je očitek zadel v ži- Ko je izdal 2.zvezek Poezij,ta ni bil več tako izbran,t7 tudi hladneje sprejet, elesno truden in duševno zagrenjen je ostal na svojem posesivu na Gradišču,dokler se mu ni bolezen .19 o 1 poslabšala -Tedaj se je preselil v Gorico. Iz te bol"-7, ni so n o gn al e trpko pesmi Predsmrtni« e , ki so glavna vsebina 3.zvezka Poezij. Ko je 24.novembra 19o6.pesnik umrl za kapjo, je žaloval za n j in? ves slovenski narod .Pokopan je v svojem "planinskem raju" pri Sv.Lovrencu na Lihušnjem,kakor je sam & 1 6l # 1 Po njegov.i smrti je izšel še 4. zvezek Poezij.Mohorjeva družba pa je razdelila njegove izbrane pesmi narodu v loo.ooo izvodih.. Gregorčič je naš najbolj melodični pesnik.^epe pesniške oblike se je učil pri Stritarju,a je bil v verzu in kitici svobodnejši.Močno pa je nanj vplivala tudi narodna pesem.Njegove pesmi so jasne ,preproste in pevne,zato so se narodu tako priljubile,da so nekatere ponarodele. V svojih pesmih je najrajši slavil slovensko domovino,zlasti svoj vcA~‘^ ~ kr a 4 ti UWR P0LI;C4^.: "Kaj pa delaš, mali dečko, tulca j sredi noči?" SKAVT; 11 Čuvam našo policijo, da je kdo ne ukrade". PWCIA 20PCT VOLI PARIZ., Jutri on j o nedeljo se vršijo v Franciji volitve v senat. Vodstvo katoliškega ljudskega Republikanskega gibanja jo izdalo proglas, da stranka ne bo stopila v vlado, ki bi jo vodili komunisti. Vse protikomunistične stranke so pozvale vse one Francoze, ki se zadnjih državnozborskih volitev niso udeležili , da store jutri svojo dolžnost in glasujejo za zmago protikomunističnega bloka. Komunisti pa vstrajajo pri svoji prvotni zahtevi, da mora pripasti vodstvo nove vinde njim. GRMQRUICM..J&OJi)r, bo dm- vi ob 20. uri v taboriščnem gledališču. Spored prireditve je bil priložen včerajšnji številki "Taboriščnika" Vstop prost! KONCERT.NAŠ:SGA.. ZBORA. Jutri v nedeljo ob pol 21.uri bodo v dvorani ljudske Šole v Špitalu nastopili naši pevci na koncertu, ki ga prireja vodstvo tukajšnje angleške vojaške- šole. Ker se bo koncerta udeležilo angleško vojaštvo s častniškim zborom, je ta pevska prireditev izrednega pomena za yso našo taboriščno skupnost. Dolžnost pevcev je, da nas častno in dostojno zastopajo. ZBOR....SKAVTOV.. Jutri v nedeljo bo v skavtskem domu zbor vseh akavtov po slede*-čem razporedu: Roverji ob pol 11.uri dopoldne . Izvidnik}, ob pol 2. uri p-opoldne. Volčiči ob 2. ur.i popoldne . Zbor velja za vse čete! Vodja. QISMQ. je izgubil pri .četrtkovi avtomobilski'nesreči Dolanc Anton. Ker je odeja taboriščna last naj jo najditelj odda v upravi "Taboriščnika". MQŠK0..KQL0, dobro ohranjeno s 6 vvatnim dinamom in reflektorjem kupim.Naslov naj odda ponudnik v naši upravi. V...UPRAVI "TABORIŠČNIKA11 v bar rilci 2/£2T"Taftko''''doblte Ot krožnico 0 KRŠG INSKI UREDITVI DRŽAVE. Cona 3.- S. Istotam je na razpolago še nek:: j izvodov mi st eri- II OT.T uJL.:. HERNIK" za ceno 5 prihodnja., števil^. »taboriščnika" bo izšla v pon-deljek dopoldne. S ob o t.a... 23. XI * 19 A 6.....T. A B. OJR I. Š....5 ..N. I. Iv Št. 73. ,.Stran 277. ZASTOJ V BOTVl TPMeCA VPBMMJA OW...XOSK.' Pred dnevi je Se izgledalo, da etojitržaško vprašanje tik pred sporazumno in uspešno rešitvijo. Štirje zunanji ministri so našli rešitev v najtežjih vprašanjih. Na zadnjih dveh sejah Sveta četvorice pa je vprašanje umika zavezniških čet iz Trsta znova privedlo do nasprotstev, ki jih to le težko rešiti. Tudi na včerajšnjem sestanku se zunanji ministri niso mogli sporazumeti. Glavna ovira je vprašanje, do katerega roka naj zavezniške čete zapustijo Trst. Byrnes je predlagal, da naj se določi kot skrajni rok umika petinštirideseti dan po tem, ko bo tržaški guverner javil Varnostnemu svetu,da more nova tržaška uprava sama zagotoviti in obvladati red in varnost. Tudi niso mogli najti rešitve glede časa volitev prve tržaške skupščine. Molotov je stal na stališču, da bi se naj volitve vršile v treh do štirih mesecih po umiku zavezniških čet. Na včerajšnjem sestanku so bili z obeh strani ponovno ^izne šeni vsi oni argumenti, ki so jih ministri navajali že v četrtek, V teh vprašanjih se tudi včeraj niso megli, sporazumeti. Molotov je nadalje predlagal, da se združijo tržaške železnice z jugoslovanskimi pod eno upravo. Zato bi bil pripravljen pristati, da se itali jansko-avstri jslri sporazum o južni Tirolski vnese v mirovno pogodbo- Bevin in Byrnes sta ugovarjala , da ta stvar nima zveze s tržaškim vprašanjem- Po štiri-urnem brezuspešnem razpravljanju je bila seja zaključena. Nocoj se bo Svet četvorice zopet sestal, da rešuje ta sporna vprašanja. E31....I02K, Na sestanku političnega odbora ZN je Molotov včeraj nastopil proti Bevinovem predlogu, da se vprašanje objave jačine zavezniških čet obravnava skupaj s vprašanjem splošne razorožitve. Molotov je dejal, da gre 'tukaj za dva velika problema, toda drugi je večji od prvega. Zato je mnenja, da je treba vzeti o-ba problema ločeno in tudi ločeno razpravljati o njima. ffiW...XQES* Angleško zastopstvo pri mednarodni prehranjevalni in poljedelski organizaciji, ki se bo prihodnje dni sestala na zasedanje v New Torku, je stavilo pismeno zahtevo, da se enkrat za vselej prepreči uničevanje živil, da se stabilizirajo pravične cene za poljedelske pri-delke in to za potrošnike in za proizvajalce pod strogim mednarodnim nadzorstvom. Wa§hingt Združenih državah zakon, da so vsi štrajki v javnih podjetjih protizakoniti. BHAR2ŠTA. Končni rezultati romunskih volitev kažejo, da je blok vladhih strank dobil 84vseh oddanih glasov. Opo-zicicnalna Maniujeva kmečka stranka je dosegla nekaj manj kot 8'Jo. Angleški listi poročajo, da volitve niso bile svobodne . baraka ;]•!«({; >.>, velja za o gl ase. San'o v prav nujnih primerih sprejemamo prispevke odn,oglase d- 8,ure z j.istega dne. ni k. Danes Še,gotovo pa jut 'i vas obišče naš poverje- V upravništvu'1 Taboriščnikalahko naročite tudi nWe] tpress ev in "M0rning Mewsl’ >ki izhajata pod okriljem Britanske -oves Sevalne slu1>e«G-lede tega dobite vsa .c jasnila pri pov e/jen:kih našega lista.