HochlObl.U.kVHofbibTiotheU,
"Wierr-*^-
V Gorici, 5. maja 1882.
„So6a" izhaja vsak patek in Yelja
s posto prejemann all v Gorici na flow
pofiiJjana ;
Vse !eto   .....   f. 140
Pol leta....... .'.20
Cetvrt leta     ......i.10
Pri oznanilih in prar tako \m ..po-
elanicah" se piacuje za navailuu tristop-
ao trstor
8 kr. dc se tiska I krai 7   „   „   „     „   2   „ 6   »   „   „     „   3   „ Za ve{e drko po prostoru.
Tedaj
Posamesne Stevilke se dobfvajo po 8 kr, v Gorici v tobakarnici v go* 8poski ulicf, bh'zo „treh kron", na starem trgu; i« nunski ullci; v Ajdov-8«jni pri trgovcu g. Dolencu
Dopisi naj so blagovoljno poSiljajo urednigtvu „SoCe" v GpricLvHilarijanakL-tiskarni, narodiutia pa opravnifitvu „SooV Via Rabatta (RabatiSSe) it. 20.
Rokopisi se ne vradajo; dopisi naj se blagovoljno frauktijejo, — Delalcem in drugiro nepremoznim se narofinin* milt, akoso ogtaie pri ursdniltvu.

Ju«tiCnega ministra ukaz na prezidij graike nadsodnije
od 18. aprila 1882, St. 20513.
Hud boj so imeli Slovenci pod graSko nadsodnijo zlasti lani in letos, ko so se jim pravde vnice-vale, kedar koli so sodnijam predlozJli nekoliko slo-venskih besed. Kolikor bolj je celd ministerstvo de-lalo na to, da bi slovenski jezik pred sodnijami ob-veijal, kakor je imel veljavo it prejsnjih dob, toliko nujSe odlocbe so dobajale Siovencem od predsedntStva graSke nadsodnije. Zatorej so siliU slovenski drz\ po-slanci v to, da bi se za nadsodnijo graSko in trza-Sko potrdila posebna postava, ki bi natcnko doloce-vala, fcakdsei ma izvrSevati ravnopravnost slov. jezika pri Sodnijah, in dr. Ion. Tonkli je bil za tako postavo v sogiasji 2 drugmi slov. poslanci in nacrt napravil. AH vodstvo justifinega ministerstva se je fiutilo mocno do-volj in je hotelo poskuSati se s sodnijami brez posta-ve. Minister dr. Pra^akje zdaj tudi v resnici poslal ukaz na predsedoiStvo gralke nadsodnijo. Ta ukaz je takd tomeljit, da mu ne bo iahko oporekati, in mora toliko bolj vsakega Slovenca razvesehti. Zato ga naj-prej v celoti z veseljoni priobejmo tudi mi. Glasi se tako:
„Med zadnjimi dvajsetimi ieti je justieno mini-sterstvo skrbno na to pazilo, da mu ni izginilo izpred pogleda vpraSanje, kako bi se uredila raba v defteli navaduih jezikov pred sodnijami v okrozji nadsodnijo graSke.
Vie pred izdavo ustavnega zakona od 21. de-cernbra 1867, St. 142 drl zak., o sploSnih pravicah driavljanov, in uz"e pred vetfavo clena 19., ki odlociio priznava ravnopravnost vseh jezikov pred uradi in v javnem Sivljenji, Stelo si je justicno ministerstvo v svojo nalogo, po administrativai poti take naprave vpeljati, katere bi Siovencem, v nekaterih pokrajinah omenjenega nadsodnijskega okrozja tik Nemeev sta-nujocim, rabo njib, vedno bolj se razvijajoCega in raz-Sirjajoiega jezika olajgevale ter osigurjevale.
K temu namenu izdane naredbe izdajale so se na podlagi ob3tojecih zakonov v delokrogu justiCuega ministcrstva.
Posebni zakoniti doIoCili, v katerih okviru se ima eksekutiva gibati, bili ste v pravdnih zadevah §. 13. obc. sod. reda, v oepravdnih stvareh pa §. 4. zakona od 9. avgusta 1854, dri. zak. St. 208: prvi teh paragrafovnaklada strankam in njib zastop-n i k o m, da se imajo poslu2evati sv deceit navadnega jezika"; drugi omenjenih paragrafov pa zahteva, da naj se (stranke in zastopniki) 8jednega pri sodniji navadnib jezikov* posluiujejo, in da se imajo priloge, sestavljene v kakem drugem jezikn, priio2iti v pover-jenem prevodu.
V katerem jeziku pa naj govori s o d n i k, o tern ne obsega zakon nikacega doloeila. Glede notra-njegajezika sodnij in glede jezika sodnijske ko-respondence ne more se dvomiti, da pripada dotiCna ttredba, Ce je sploh kaka poprava praktiano potrebna, adminiatraciji. Pa tudi tedaj, kadar se stvar suce okrog vpraianja, v katerem jeziku naj sodnije obCnjejo s strankami, moras-jeksekucijipri-puSfiati uze zategadelj ob§irna pravica, da izdaje doloeila, ker se stvarjenje glavnib pogojev takih dolofiil, to je nastav^enje takih funkcijonarjev po sodnijskih stoiih, ki so v deieli navadnega jezika zadostno smo-Lni, samo po akrbni vladi in proti njeni odgovornosti izvrSiti da.
S tega stali§ca morajo se presojevati justicnega ministra ukazi od 15. marca 1862, St. 865, od 20. oktobra 1866, it 1861 in od 5. septembra 1867, St. 8636:9396, kafceri zadnji ukas ozira samo se na Kranj-eko.
S temi ukazi je justi^np ministerstvo dejanskim, v ™» se nahajajoiim razmeram korak za korakom sledilo ter je med tem, — ko se je na jednej strani trudilo po&si odstraniti zapreke definitivne reSitve, katere zapreke provzrocevale so se s tem, da justicno osobje ni bilo povsod zadostno zmoino jezika — na jirugej strani gleil^ na pdstranjen|e zaprek sodnijam
izdajalo tiste ukazc, kateri so ueobhodno potrebni, da bi se v zakonu jasno naznanjeni namen dosegel. V sogiasji, s to okoli^ino seje v ukazu od leta 1862. glede na to, da Se uiso vsi uradniki in odvetniki zadostno jezika zmo2ni bili, razlocevala med tem, kar je bilo tedaj dosegljivo, in kar se takrat Se ni dalo doseci.
Priznalo se jo, da je znanje jezika u2e takrat zadostovalo, da so se umele ustne slovenske objave in pisineno alovenske vloge, da pa to znanje pri vseh slovenskih sodnijah ni bilo tako popolno, da bi se bili slovenski zapisniki in slovenski odloki brcz napake sestavljati mogli. V dispozitivnih narocilih omenjenega ukaza se je potem tudi dol^nosti zaveza uredila z ozirom na ravnokar navedeno razmere. V odstavkih 1, 2, 3 in C se je sestavljenje zapisnikov in odlokov v slovenskom jeziku samo tedaj zahtevalo, (o bi bilo to primerno, mogoio itd., ter se ta zabteva ob jednom skrclla na sluCaj, da so stranke samo slovenskega jezika zmozne, in tako sodnikove podporo posebno po» trebne.
V odstavku 4 na se je brexpogojno in sploino nalozilo, du sn imajo v imenovanih sloveuskih po-krajinab pri sodnijah Bprejemati slovenske vloge; b r e z i z j e in n e m u temu ptedpisu pa se je v ostrem nasprotji dostavilo, da se imajo te vloge samo tedaj slovensko reSiti, Le je to mogoce, in fie je vloga po siovenskej stranki vlo^ena bihi.
0 pomenu na tem mestu rabljene besede „vloga" se je pozneje vsled nekega dekreta nekoliko dvo-mov vzbudilo ; te dvombe pa je drugi, zgoraj uavede-ni ukaz od leta 1866. odstranil, ter 5isto (iolouio iz-rukel, da se imajo s to besedo ne samo vloge v ka-zenskib in neprepirnih zadevah, temveC tudi vse v-loge v prepirnih zadevah in v ptvej vrsti pravne  tozbc umcti.
Konfino izdal se je za Kranjsko ukaz od leta 1867., v katerem se je uaglaSalo, da je sedaj osobje pri sodnijh slovenskega v besedi in pismu zadostno uceno, tako da se uze iehko zahteva, da se izpoved-be pric in prisege v civilnih zadevah, kakor tudi iz-povedbe obdol2enih in prid v kazenskih zadevah, ce so zasliSani samo slovenskega jezika zmo^tii, ne samo v odloc-ilneni temvec v eel em obseguv sloven-skem jeziku v zapisnik zabelezlti imajo.
Do tu dospela je bila skrb za jezikovne potrebe v okrozji nadsodnije graSke, ko se je slovesno raz-glasil ustavni zakon o sploSnih pravicah dtiavljanov in princip o jednakopravnosti vseh v diiavi navadnih jezikov pri uradih in v javnem givljenji. Po tej ema-naciji zakonodajstva se veljava vpraSavnih justHSnega ministra ukazov gotovo ni skrcila. Nasprotno postali so ti ukazi v smislu ob jednem izdanega ustavnega zakona o izvrSevanji vlade in izvrievalne oblasti naredbe in zapovedi z izpeljevanjem justifinih naprav oblo2ene najviSje dr^avne oblastnije, katerim nared-bam so se morale tudi justiane oblastnye toliko bolj podvrefii, ker je sedaj ostreje definirani pojem Jednakopravnosti" vseh jezikov tudi nalogo in odgovor-nost izvrSevalne oblasti pomnozil, in ker je sedaj zad-njt dvom o tern izginil, da sme jednakopravnost jezikov — se ve v mejah dosegljivosti — kot z a g o-t o v 1 j e n o p r a v o (als ein verburgtes Recht) zah-tevati, in ne vec" kot reSilno sredstvo v stiski, to je kot individuvalno priznanje tistim nacijonalcero, ki druzega jezika zmozni niso.
Viada do sedaj ni imela vzroka, da hi v de2e-lah, kjer se govori vefi jezikov, po poti zakona obi-stinila ravnopravnost jezikov pred Bodnijami. Vladi se tudi ni videio potrebuo, z naredbami poseci v raz-voj aodne prakse, ker se je naredbinskega pota samo v ta naraen poslu&vala, da bi se odpravile najsilnej-Sc prito^be, in da bi se doseglo jednakomerno po-stopanje.
AH v okrozji nadsodnije graSke, kjer v dolo^e-nih pokrajinah tik Nemeev v gostih krdelih tudi Slovenci stanujejo, kateri so v novejSi dobi pismeni svoj jezik tako razvili in razSirili, daje tudivrabo pred sodnijami brez ovir sp'osoben, zaostale bo sodnye v prisnr.nji dejanske te qkoli§2ine, •t- katera okoliScina bi ©orala jrov«ro5o?it»j 4ft W
v smislu §. 4. postopanja o neprepirnih stvareh „pred sodnijo navadui jezik* — in justienemu ministru od-krila se je potreba, temu pogreSanemu pdznanju tudi pred sodnijami po administrative poti do vcljavo pripomoci.
Pri tem stojim jaz kot voditclj justicnega mi-nisterstva na staliSdi, katero je justicno ministerstvo med dvajsetimi leti za pravo priznavalo, to je na sta* liS6i, da je samo vladni in izvrSevalni oblasti na podlagi v polnem obsogu pristojefiih pripomodkov in virov do-deljeno, faktum doloCiti, kolikoscje slovenski jezik uLe razvil in koliko da je sposobenza sodnijsko rabo; da pa nasprotno sodnijo niso poklicane, ta faktum od sludaja doslucaja prei-skovati, ter se eventuvaliteti naspro-tujoLih si odloCb izpostavljati, temvec, da je sodnijam do\inost, jednokrat zavselejpo kompotentni strani izro-Leno dejnnsko razmoro svojim razsod-bam v podlago jemati. Sploh po mo join mnenji ni naloga sodnijam, joziku, ki ga drgavna uprava kot v„deiUli navadnega" pripoznava, po zakonu mu zago tovljcui pristop k sodnijam stalno za-branjevati; in do Bodnije slovenske vloge samo zategadelj a liminoodbi-vajo, ker je prolujik tudi uomSkega uien, vidim v tem priprosto, a kratko-nikar ne zakonito Sredstvo, s katorim se celo vpraSanjeojednakopravnosti a limine odbijal
Vse to premiSljujo5 in skrbno se trudeC, za sedaj samo glavne, vsak napredek k vspeSni reSitvi ovirajo5e neprilifnosti odstraniti in prezgodnjemu iz<-danju vezajodih norm tarn se izogniti, kjer se Se sme vedno pricakovati, da si bode razsvitljena praksa med odprtimi stezami najboljSo in pripravnejSo poiskala in izvolila, izdam za ta cas samo naslednje dolocilo:
Glede rabe slovenScinc pri sodnijah veljajo za vojvodino Kranjsko, okro2ne sodnije v Ce^i, potem za slovenske in za meSane pokrajine v vojvodiui Ko-roSki doloSila justiCnega ministra ukazov od 15. marca 1862. St 865. od 20. oktobra 1866. in od 5. septembra 1867., St. 8636/8396, ter se imajo vse sodnije v prihodnje po teh doIoCilib ravnati.
Posebno pa moram zahtevati, da se dolocilo ce-trtega odstavka v ukazu na prvem mestu imenovauem, to je v ukazu od leta 1862v ki sploSno dolocuje, da se morajo slovenske vloge sprejemati, kakor tudi do-polnjujoce dolocilo poznejSega ukaza od leta 1866., ki takim vlogam vse pri kazenskem in civilnem po-stopanji se nahajajoCe vloge in posebno tudi pravne to2be priSteva, strogo izpolnjuje, in da se to izpol-njevanje dalje ne skrcuje na slucaj, Le vloiinik ni u-(5cq nemSkega jezika.
C. kr. nad30dnuski prezidij naj ta ukaz nad-sodniji in vsem soduijam v omenjenih pokrajinah pol-noobseino v izpolnjevanje naznani ter tudi drzavnemu nadsodniStvu objavi z dostavkom, da se ima po njem ravnati, ter ga tudi dr^avno pravduiSkim organom v imenovanih okrajih dostaviti.               P r a & ak.B •
Kakor se vidi, je ta ukaz jasen, odloCen in oster. Nadsodnija graSka je sklenila, ravnati se po njegovih doioCbah! Tandem aliquando! O drugih posiedlcah, kakor jih BS1. N.a naSteva, ki je prvi prisesel prevod nemSkega ukaza, pa prihodnjic*
Dopisi.
V Gorici, 20. aprila. (Delovanje bralnega in podpornega druStva.) Znano nam je, kda odbor bralnega in podpornega druStva namerava s tisto po&rto-valnostjo in po tisti poti, kakor do sedaj, izpolnjevati tudi naprej po pravilih dauo mu nalogo, da vodi dru-Stvo, ki mu je skazalo svoje zaupanje, do duSeynej in
DnSevno omiko misli draStvo podajati svojim udoin po casnikib; knjignb; pevstih' vajah; rsznih po-dulrih, predavanjih in domacih zabavah. Gasniki bodo, kakor doslej, razpostavljeui v posebni sobi, kamor sine dohajati vsak druStvenik, da jib prebira* Razun onih casuikov, katere je bila ie tttalnicna poddrui-nica narocila, dohajajo podporneinu druStvuie rfeka-teri drugi. Sploh namerava draStvo pridoWti si vse slovenske casnike, dalje dva italijanska ia mefcatere nemske, ako se bo to dalo doseci brez awmfesltih stroakcv. ZalozniStva nekaterih casnikov so obecala, - da bodo poSiljala druStvu svoje liste zastonj ali po zniiani ceni; od drugih se 8s pricakuje eahiko ojo-den odgovor. Knjige bodo shranjcne v bxalni sobi v omari, ki se je as to narocila, in se bode Uposoje-vale ob dolocenih duevih in urah, da se fcwrrjo v drastveoi sobi, all pa da se nesejo na do«. Sloven-ski kojiiui savodi so se naprosili, da odstopijo druStvu brezplacno primernih kujig; ni dvomiti, da bodo x vesoljem proSnjo lzpolnili. Za pcije je poskrbljeno, kakor je „Soca« v St od SI. marca porocala. Poir-tovalni ucitefy g. M. Koroel je prevsel pevovodstvo v druitvu ter se oadja, da oajde med drufltveoiki mar-aixaterega moia in mladenica, ki so sposobni za petjc, ki se bodo radi u&li in bodo svoje druStvenike s poSteaimi pesmimi razvesejjevali in z blagiroi tutX savdihovali. Kakor v petji, dajat se bo poduk, ako bo kazalo, tudi v dragih predmetib, recimo v ro&instvu, lepopiau, pravopiau, kojigovodsiva in enako za druSt-veue tide potrebnih :eceh, Med omikanimi domcljubi goriSkimi gotovo oe bo poraanjkovalo moz, ki bodo koteli ukaiejjoe tide v teh in enakih predmetih po kako aro n* teden prijazno poducevati.
Predavanja bodo raslicnega sadrlaja in bodo na-menjena vsora drufttveniro udoin, kakor do zdaj. Dru-Stveni predsednik je imel iepred Veliko ncejo izbra-nih prav lepih predmetov, o katerih je mislil govoriti, n. pr. o obrtojjakib posojilpicab, o uzltnih dru-Stvih, o ponarejenem vinu ltd. DruStveni podpredsed-nik se je tudi oglaail, da hoce o priliki govoriti o birmi in birmskih vencih pa kolacih. Tudi za nara-voalovna predavanja, s katerimi bi bili zdruzeni ek-gperimenti (uraetna ponavljanja naravnib prikaznij), zdi se, da je dobljeu veSc" gospod, ki je druStvu z Jjubeznijo nakloojen. Vnctost, ki se kaze za duSevno omiko droatveuikov, daje upaoje, da tudi za druge nraogovrstne predmete ne bo manjkalo govornikov. S predmnji bi se druzila ali pavrstila razlicna berila, ki vcasih imajo na posluSalca ravno tako dober vp-Ijiv, kakor lcp govor.
Drosty«ni odh r se je Ml ze enkrat v prrocipu izrekel za to, da uaj bodo s predavanji zdruzene do-mace zabaye, ki privabijo nekaj veC posluialcev k predavanjem, in ki so ze same na sobi, akosevodijo v dobrem duhu io v mejab dostojnosti, mikavne in Jlagodejne za te, ki 8e jih ndeleiojejo. Domafio za-bavo si mislimo tako, da kdor po kon&raem predavanji noCe zapustiti drustvenih prostorov, ostane v njih in se razgovarja s tovarisj, ki mn delajo druzbo, o tern, kar je ravno slisal, in o drugih refeb, ki mil pridejp na urn in se ma zdijo pogovora vredne. Nik-dor m siljeo, da si pri tej priloznosti da prinest kvar-tm vma ah kozarec piva; ali kdor si ga bote naro-Citi, ni ma zabranjeno, ampak ga sme izpiti brez skrpi. Ce kdo prazauje svoj imendan, sme se ma na-piti 10 udariti s kozarci ob njegov kozarec; ce kdo je kako wneSnico, jo,sme povedati tovariSem, ki so i njim; okoli mize. Ce se kdo euti poklicanega, da refie zbranim kako resno ali Saljivo, podnino ali za-bavno, s kratkimi ali dolgimi besedami, sme govoriti. ^dor ima dobro grip in porno sree, naj zapojeali sam, ali Bkupno z drugimi pevci, kateri bi imeli nalogo, da delajo bivanje v drustvenih proatorih prijetoo in pryasno. Odbor je po svojih udih vedno prieujoc, se ! ndelezaje veselja in daje z iepim obaasanjem zgled drugim drostvenikom ter skrbi, da se zabava dostojno ! vrSi» m da ostane med nazocimi vedno iskrica 2ivljenja.
Take zabave bi bile primerne posebno uoanjim I ttdom, ako pwdejovmesto, da sedelezijo predavanja. Od Djih se ne more zahtevati, da naj gredo vkrcrao, ako se ho&jo okrepeati, predno gredo domov. Kol nstne bi bile pa tudi goriSkim druStvenikom, ki se ' «1 teden truduo in potijo, in bi si ob nedeljah radi kaj pnvoSiili. Ne bi jim bilo treba hoditi po zakot-Bib krcmah, ampak lahko bi priSli s celo dra2ino k predavanju ter v poiteno druibo, kjer bi se eutili do-mate, in kjer bi se jim ne bilo bati, da se priRodi kaj nedostojnega. Za pomladanski cas dala bi se predavanja postovitj na 5. uro popoiadoe. Do tistega ca-» j» pppoldanska sluiba bozja v fan sv. Ignacija, kjer ima drustvo svoj sedez, ze dokonCana. Ker je ob tistej un Se pretoplo, da bi §li drustveniki, ki so svojo versko dotenost izpolnili, zdruiino na sprehod, pndejo rajSi y drustvene prostore, da tam kaj poduc-S?^1!?^ m *lm Mt» ?mocijo, ako jimje vSefi. Ko se Mad flared^, gredo Se nekoliko na sprehod in dokondajo popoludan, s katerim sme biti zadovoijen vsak kersanski druStvenik. Ako se pralay^*^daj wSijo, je ustrefeno tudi iunanjim udom, katerL L stane caSj da §e dp dneva pridejo domov, da greio o prtvem cas» k ^l(*a.                      ^.oagrejoo
IZ domlMtfSfce Okolice, 4. maja. Preteklo ne , deljo so veterani svoj izlefc* prvega maja v Dorabergu popoldan obbajali in pri tej priliki slovesoo vrocili 1 prvaSkeinu ift dotrnberSkema 2upniku diplome kot 6ast-nima udoma. Tocno ob treh je prvaSki zupnik od veteranskega odbora sprejel diplom in koj po tri-kiYtnem ,Hocb* odili so v Dornberg, kjer so veterani skupoo Cakali pred Sinigojevo krLmo, in tedaj z godbo koraciH v preddvor znpoikov. Nad tisoC Ijud-stva je Htrgolelo okoH veteranov. Lapnika nagovori pi. predsednik Gatinelli po neniSko, pomoli diplom in ta ma odgovori primerno odobrivSi pravila drnStva, nad katerimi se cerkev nemore spodtikati, obljnbivSi torej namen drusiva duSevao podpirati in pohvali geslo Njegovega Velifeujatva .Viribus nnitis", na kar vsklikne drustvo trikratni ,Hoch la Na mah plane vsa mno2ica v farovz, napolni vse sobe do poslednjega hrama, kjer je pipa neomejeuo tekm. F4ina prvaSka godba ae je reduo na dvori§Le uimknila ter trezno in izvrstoo svirala, v tern ko so se drugi, zen<*} ko-cjasi in svetni za kosaree mm abschreikenden Bei-spiele pulili; dobro, da je * ipnik radodaren in obilno s Slankamenko preskrbljeo.
Predsednik (zlahtna duia) videvSi nered sprem-stva, migne godbi k Stnigoju, preden pa godba odi-de, jo nagovori zupnik K. reksi: Cloveku je ze tak(S, da za vzvisene cnte potrebuje glaabe-godbe itd; in sklene: Torej nihudiL izaaSelgodbe... Vasjedruitvo poklicalo, da siroviui ljudjera srca zlahtnite, kakor David Savlu, da budite zvestobo do vladarja in oziv* Ijate Ijnbezen do domovine — 2ivili! PriSli v krLmo in na§edLi tamo improvizirane brejarje, se vinske strasti vleSejo, svetni in veterani poprijaznijo pri iz-vrsti godbi.
Za tern se vrne predsednik C. in njegovo spreni-stvo in odti^na gospoda zopet v farovi, kjer so bili zopet med napitnicami okrepcani, in tako so odsii v nofti v najlepSem redu, kakor so dosli.
Zunanji vtis ni bil [naroden, ampak skoz m skozi vojaSk. Le nHoch" ostane obCinstvu v spominu, ni 6uda, da nanemSke uagovore nibilosli^ati nZivio", akoravoo je bilo navzo&b vee takib Slovencev, ki so pozdrave umeli in bi bili labko irticiaiivo ohfiinstvu vdihniii; uamcstu tega so se Ie po kotifiih skrivali in morda sami kak poseben poael opravljali,
____________ Tibi opazovalec.
IZ kanalSkih hribcv Vi, Gori&ni, se pona-Sate 2e s ceSnjami, a mi Gorjani Imamo le upanje. No upanje je boljSe, ko ni5, pa pri naa n! velikobolj-Se. Po prav lepi in gorki zimi priSla je sicer tudi gorka pomlad, tako je bilo moioo, da je zalelo tudi pri nas vse h krati pogaojati in evesti. Druzih let ni bilo Se znamenja zelenjave o takem casu, a letos ni bilo razlocka med dolino in med hribi.
Kmetje niso bili zadovoljni s takim vremenom, bojeC se, da ne bi pritisnila pozna zima, kar se je tudi zgodilo. Sneg je pobelil naSe gore, potem je pri-Sla pa zrarzav. In kdor je bil tako ueprevideo in je zaupal zapeljivemu vremenu ter sejai, se sedaj praska, obupljivo gledaje pomorjeno setev. Toraj gmotno sta-nje naSega kmeta je zalostno.
Zalibog, da je duSevno Se 2aIostneje. ^ganje, to pripravi mnogokaterega na kiivo pot.
Ni cuda toraj, da so pobojf in pretepi na dnev-nem redu. Tako je prej ko ue pijanCevanje krivo, da so v Lokovcu enega ubilr. Zraven je pa takim straS-nim surovostim pomoCnik tudi tisti nesreini pfes.
Pins je ziva kugo duSevnemn razvitku naSih Gor-jancev. Pri plesu se ttpijanijo, potem je pa pretep ali poboj.
Kako pa v okom priti plesu? &ipani naj ne dajo dovoljenja, pa je. Se ve, da mora tudi duhovScina po-magati. Na BanjSicah 8e trudi sicer g. vikar, pa kaj more glas vpijocega v puSeavit Sicer more tudi edeu dosti pomagati, Ce so mu okolnosti v korist. Tako se je ua BanjSicah zgodilo, da je biSa pogorela nekemn, kateremu je g. vikar branil pies. Ljudje so precei videli tu ofiito kazen bozjo.
Zupanstva naia so se vendar oglasila za vpelja-vo slovenskega jezika. Kaualci pa in njih zupan mol-cijo m spe. Pa upajmo, da se bode tudi v Kanalu na bolje obrnilo.    ^____                            —I—
te Breginja. (0 veselt dmibi) Tudi tukaj pri nas pndno prebiramo BSo«oa 13 tako se vzbnjavnas socntje do veselih i ialostnih razmer naSega slovenskega jezika. Saio sicer v takem kraji, v kterem mno-gokrat nemScina, da tudi ceio italijanSctna ob nas trci, a kot pravi slovenski rodoIjuW, se tudi junaiko vemo braniti takih napadov (se ve da, vsaj boij ©mi-kam) Zalibog sliSalo se je pri nas velikokrat, ko je domaei slovenski fent iz Nem6ije priSel, da prar Se celo oSabnc se je vedel z nemScmo med uemaCimi, kteri strm6 ogledujejo nenavadnega, ki je anal ne- , ktere nemSke na pol izgovorjene besede klestiti, n. pr.: Zal ih a mas, We gez, ma libe froind itd.: da, celo z italijanscino se jetako godHo. Hvala Boon, da vsaj tako pogostoma se kaj tacega ne godi ve«. It Breginja v Sedlo je pol ure hoda; imamo Se precei lep po ravni ceati prije|ten sprehod. Da si vsakdanje na«a i^eoje nekoliko ola^ama i kot slovenski ro-
doljubi o naSih razmerah razgovotimo, Sli so belo nedeljb popoludne v bli2njo vas Sedlo g. J. v gostilno 6us nekteri gospodje iz Breginja. Res prav zadovoljui i do-bre vo\je smo tam goatovali, se veselilt, razgovarjali i razne slovenske pesmi papevali, imeli smo tudi g. ucitelja tega kraja v druzbi. Vedenje bilo je takoSno, kakor se res Slovencem spodobi. Obhajali smo to ve-selico v spomin loCitve nekega gospoda.
Akoravno tukaj pri nas citalnice nimamo, bill smo tako veseli i zadovoljni, da vecjoga rudovanja nam treba ni bilo. Tako tedaj bodimo zedinjeni! Po-Steni bodimo v vseh okolSSinah, in nedolzuo razveaelje-vanje naj nas spremlja po slovenski zemlji.
_____________            Slov. fant.
Z Dunaja, 2. maja. (Slovenski jczik v Solskem odsektt. Wiener Allgemeine Zeitung. Razstave konj-ska.) Znano je, da pretresuje solski odsek vpraSanje, kako bi se uvedel slov. jezik v sreduje Sole na Slo-venskem. PreSIo soboto je imel ta odsek zopet sejo. Prof. Kvicala je utemeljeval dotiSne resolucije. Na-sprotoval je, kakor po navaili, poslanec Hus, v kate-rem se stoveusUa kri pretaka. Za njim se je oglaail levidar Beer, ki dvomi, ali bi imeli Slovenci Zq do-volj Solskib kujig, in trdi, da seSole slov, ne morejo dovoliti, dokler ni kojig. Zastopuik viade, sekcijski naSelnik Fiedler je pojasnil, da je w vec slov. knjig spisauib, in da hofie viada razSiriti poduk v slov. je ziku. Solski nadzornik Ulrich je povedal, da za ucit. pripravnice se pogreSa samo Se somatology? in geo-metrija. Slov. posl. g. Kluu je levifiarje zavrafial prav dobro z daljSim pojasnilom. Bekel je, da knjige bodo kmalu tiskaoe, ko se dovoli slov. ucai jezik, ker je 4e ved rokopisov pripravljenih. Tako so vdelu fiiiika, geometrija in ntatematika, natisneoa je ie somatolo-gija in naok v geometriinih podobah itd. Rusu je razlozil, da za Nemce je dobro skrbljeuo na Krauj-skem, kjer imajo gimnazijo in realko v Ljnbljaiii in gimnazijo v KoSevji, dasi jih je sauio 29*392, Slo-vencev pa 447*366. Govorili so Se drugi za in zoper: ali ve&na jc sklenila te 2 resoluciji, ki jih hoce na-svetovati drz. zboru:
„1. C. k. vlada se zopet prosi, da na srednjih z driavnimi sredstvi vzddevanih Solah v krajih, kjer prcbivajo Slovenci, za licence sloveuskega materiiega jezika vpelje slovenSdiuo kot 1161 i jezik, v kolikor dopuSCajo obstojeCa u5na sredatva, v Ljubljani pa da ustanovi samostojno slovensko gimnazijo in v Ljubljani obstojefio zdanjo utrakvistiSao osnovano gimnazijo spremeni v gimnazijo z izkljucljivo nemSkim nt* nim jezikom. 2. Od c. k. vlade sezahteva, da na za-vodib, kateri so vzgajanju uciteljev in uciteljic za slovenske Sole namenjeni, z za5etkom Solskcga leta 1882—-1883 slovenScroo v vecji meri kot do zdaj kot ueni jezik vpelje, vendar naj za to akrbi, da se na teh zavodih pridobitev popolnega znanja nemScine 0!nogo6i,,.
^Wiener A!lg. Zeitung1* je v hudih denarnih stiskah; spodletelo ji je pri fraoeoskih bankah, pri katerih si je hotela opompcl Morda zarad tega jo hofie zasukati v drugo stran. Ze 14 dni ka2e drugo barvo. Pred 2 tednoraa je prinesla uvodni Clanek, vkaterem naSteva dosedanje napake leve stranke in zahteva, da bi se osnovula nova stranka z zares liberalnimi na-ieli. Pripoziiava, da Herbstovci niso bili liberal ni, da so uganjali politiko samo pemskih Nemcev, in da ni res, da bi bilo nemStvo v nevarnosti. Nemcem se je treba sporazuineti z drugimi narodnostimi; drugage ne pridejo vefi na vrb. Nemci morajo imeti prvehstvo v Avstriji tudi v bodoCnosti; aii ono je mogofie do-se5i le s primernimi koncesijami. Tako ta list. NaSi liBti niso vedeli, ali se „W. Allg. Zeit.14 norauje ali kaj-li; kajti tak glas se ze vec let ni sliSai Od nasprot-ne strani. Pleneijev list pa je zai5el to politiko na svojo roko v nasprotji z dosedanjirai podpomiki. Da bi si prldobila prijateljev, pomagalmujestari, papo* Steni liberalec dr. Adolph Fischhof. Ta se je veckrat izjavil za sporazumljenje: ali ostal je njegdv glas vselej vpijofiega v puSeavi; kajti Herbst nl hotel nik-dar ni6 sliSati o sporazumn, in vsled tega je ostalo Vie pri atarem SCuvanji in preziranji. Dr. Fischhof pravi, da slovanske narode je treba v Avstriji p o t-zdigniti, razviti; samo tako ae vzbudi v njih Ijubezen do lastne narodnosti. Ako se jim ne da" po-moLi do razvoja,"ne bodo imeli tudi, Cesar bi se o-klepali, in kdor ml nima, lahko svoje popusti. Ger-manizacija pa ni mogoca vec v Avstriji, ker narod-nostni dub je Ie premoean. Tako nadaffuje Rschkof kaj premisljeno. Ali pomcnljivo je raoleatije Herbsto-vega organs; levica note niL sliSati o pomiryivosti, iu „W. Allg. Zeitung.8 ostane prej ko ne na cedite. Ravno tedoijenaceloik praSkega Casino dr. Schmey-kal izrekel se, kakor da bi sporaznm ne bil mogoc, in upa, da ojegova stranka pride kmalu zopet na krmilo. — Na Dunaji je bila in se je zaprla zadnje dni velika konjska razstava, skatero je bila zdruiena primerna velika loterija.
Politidni pregled
Po dokon5anili delegacyah je skiipni fi-wsM minister Qg& Salary octetopil, Oa j*
bil naeelni oskrbnik Bosof in Hercegovini.   Mi-slili so, da je odstopu kriv sklep deleg&cij,   ki je vladi par milijonov   za oni dezeli   odScipnil; I drugi pa pravijo,   da je bila pod njegovim na-1 fielniStvom uprava prevec zanemarjena in prevefc I ogerska.   Ogri bi iineli radi zopet Ogra za na-slednika in pritiskajo na to, da bi posedeni de-zeli nikakor ne dobili vojaSke uprave, katere se tudi avstr. levicarji boje. Po dnnajskih Hstih se bere,   da bi utegnil grof Coronini postati I naslednik Szlavy-ju.
Dei. predsednik slezki bar. Summer je ouifl Taaffe je bil Sei k pogrebu. Nemci se boje, da bi vlada poklicala za naslednika moLa, ki bi ugajal tudi slezkira Cehom in Poljakom. Taaffe je rekel nekoliko sarkasticno, da, ee je bil do si ej inir v Slezi j i, bo skrbei za takega del. predsednika, ki bo ta mir tudi za naprej vzdrzeval. Ye se pa, da Nemci v Sieziji ne privoSSijo enakopravnosti ceSki in poljski narodnosti.
Goina tarifa ali carinski cenilnik se v dri. zboru obravnava ze ve6 dnij. PreSli so Le v specijalno debato z vecino glasov, Sklenili so | ze, da za kavo ostane carina 40 gl. Upajo pa, da zarad tega poviska ne bo kava veliko draite, ker jo bodo pridelujofie dezele po nizi ceni vsled tega uva^evale. Od zitne uvozne colnine bodo Dalmacija, Frimorska, Tirolska s Prcdarl-beriko in Hercegovina proste pod dolofienimi pogoji. Tako vsaj so sklenili v sredo s 162 gla-sovi proti 145 glasom. 0 tern ve6 drugo6,
Bar. Waiterskirchen je skoro enoglasno zopet izvoljen za drz. poslanca. S tern je levica oCitno od nemSkega Ijndstva pobita.
Dr. Monti, dal matin ski poslanec, se je od-povedal poslanstvu zarad novo colnine, ki ne igaja njegovim volilccm. To pa ne ruSi dcsnice, kakor bi N. fr. P. rada dokazala.
V  severnih premogovih rudnikih na C'eS-kem so delavci delo ustavili (Strajkajo, kakor pravijo Anglezl); pa se 2c povrafiajo k delu.
V   vstaSkih dezelah se ljudje mirno povra-6ajo domu k delu, ker jim je po taki poti ka-zeu odpuScena.
10. maja pride skupaj tako imenovana mcd-narodna donavska komisija in bo, kakor je vi-deti, dolgo in zapleteno pogajanje koneeno re-Sila vsem obdonavskirn drzavam v prid. Anglija in Busija ste za 6udo tudi za to, da bodo nad Donavo zaukazavale samo Avstrija, Bumunija, Bulgarija in Srbija, i«i da bo imela Avstrija prvi sedcz in pri enakih glasovih odlocilni glas.
Srbskemu kralju je na§ cesar kaj prijazno telegrafski eestital ob priliki, ko popotuje od mesta do mesta po kraljevini. Kralj Milan je cesarju enako ljubeznjivo zihvalil se za presreni pozdrav. Volitve niso se zadele.
Bulgarski knez AJeksander je odpotoval za nekaj tednov iz deiele; zdaj je v Petersburgu.
NemSki  drz\ zbor zboruje;  odprl ga je z | neznatnim ogovorom drz. tajnik. Bismark v tern govoru ze naznanja slutev,  da postava  za mo-nopol tobaka ne bo sprejeta. Pravi, da bo moral pa drugace davke poviSati.
Italija si je v drz. zboru ved sto milijonov Ur dovolila za povzdigo vojastva in za zidanje trdnjav ob vseb mejab.
Judje se iz Busije izseljujejo; judovski listi vse Evrope zarad tega pa hujskajo druge drzave na Busijo. N. fr. Pr. dpgodke zasukava, kakor da bi se judje preganjali zarad verske intolerance. Kolikokrat ji bo moral svet ©dlocno povedati, da ne vera, ampak judovske tzsesalne lastnosti so krive v vseh 6asih, da jih indoev-ropsko pleme ne more trpeti!
V Egiptu je polozje nemirno in vznemir-jajoce.
Turcija se spravjja v nevarnost z Busijo zarad odskodnine. Zato je poslanik Novikov od-6el tudi na odpnst. Sultan je dosedanjega veli-kega vezirja Saida Pascba nadomestil nagloma z Abdurrahmanom Paso — menda zarad Busije. Parnella in nekaj tovarisev je Anglija iz-pustila iz jecej vlada hoee pomirljivo poatopati.
I" p." .n muJU',.IL
Domafie stvari.
Defasis imeoovan je za predscdiiika dezelne I sodnije v Trstu. Ta telegram je doSel v&u-aj „S1. N.tt Ved prih.
Nadvojvoda Viljem doSel je vtorek vefier v I Gorico in je v sredo nadzoroval tukajSnjo garuizono.
Knez Rud. Lobkovitz, naeelnik 13. brig. peScev v Gorki, postal je generalmajor.                       I
___Razglas. Pri danaSnjem siefikanji obligacij zem- I
IjiMno-odveznega zaloga goriSkega, ki so se za izpla- I 6ilo nazuanile, so izzrebane sledeee:                             I
z odrezki gl. 50 st. vel. §tv. 209.252.
» » » 100 „ „ „ 19, 266. 459. 874. 875. 893, 898. 942, 976. 993.
z odrezki gl, 500 st. vel. Stv. 189. 184. 191. 214. 220. 229. 232- 235.
z odrezki gl. 1000 st. vel. Stv. 43.106. 125 442. 445, 484. 487. 495. 518 in 101. za delni znesek 450 gl.; za ostalih 550 gl. kupi se ena obligacija po 500 in ena po 50 gl.
z odrezki gl. 5000 st vel. Stv, 33 in 75 za delni znesek 3450 gl.
Te obligacije bode izplacevala denamica zemlji-SCino — odveznega zaloga od due 31. oktobra 1882 ' i naprej v zueskih prerafiuiijenih v avstrijski veljavi.
Obligacija Stv. 60 za 50 gld. stare veljave, iz-srefikana 30. aprila 1879, Se ni izpla&ena in dotttne obresti so m ustavile od 1. uGv^bra 1879 naprej,
V  Gorici, 29. aprila 1882
Kupdijska zbomica goriSka imela je 20, p. m. sejo, v kateri bi je zopet izvolila za prcdsednika z 11 proti 12 glasovoin g. pi. Vil. Bitter-ja. Do doscdanji podpredscduik g, pi. Pavletig je pismcno na-zuanil, da note vefi povzdignen biti na to meBto, kjer je 20 let deloval. Ne vemo, fie ga je posebiia do-putacija pregovorila.
V  tej seji se jo prebrala proSnja na dr^, zbor-nico poslancev zarad nove colue tarife. Utrjuje se proSnja, da bi n, pr. na 2elezo ostala tarifa, kakorSna je zdaj. 7m kemicne izdelke naj bi veljala tarifa od 1. 1865; za razne stroje, zlasti za Siv, naj bi ostala tarifa sedanja; ^ito naj bi se ne obdacevalo; za klal-no zivino naj bi ostala tarifa dosedanja; davek na kavo naj bi ne zuaSal nad 32 gld. za kvintal, iu za petrolej naj bi se davek znizal pod 6 gold, za kvintal.
Porofial je tudi v tej seji g. Gasber o sklepib mestnega Solakega sveta in za»topnikov te zbornice 12. t m. Sklepalo se jovtukrat o novi obrtniSki ali rokodelski Soli v Gorici. Sola se silno neredno obis-kuje. Od 193 vpisanih ufiencev bodi jih zdaj v Solo v oddelek za risanje do 45 (ob ncdeljah, za vsak dan pa samo do 19 ufiencev. Sola vsakdanja vender Se ostane, skuSali bodo obigkovanje vrediti z darili in poseboim del zakonom, ki bo silil na redno obisko-1 vanje.                                                                             I
Naposlcd je v seji 20 t. m. g. Gasser predlagal, I naj se poklifie predsednik odbora, ki ima nalogo de- 1 lati na to, kaku bi se vstanovila ljudska poso- I j i 1 n i c a.
Naj ob tej priliki poverao, da Taffe misli take posojilnice posebno podpirati in v drz\ zboru pred-logo staviti v ta namen. Povsod pripoznajo potrebo za take zavode, s kateriini bi se kmetom pomagalo; goriSki Slovenci pa spe v tern pogledu, dasi bi ti bili preSlo jesea ie Jahko osnovaii tako posojilnico. Pa pride kmalu cas tudi za to.
Kmetijske re6i.   LetoSnja zima je bila sploh
po celi  Evropi jako mila, posebno pa ua GoriSkem.
Ozimna zita so pri nas po ravninah, kakor tudi po
hribih prav dobro zimo preatala ter tudi dobro zetvo
obetajo.   Ui je imela o sv. Jozefu u2e klasje, kar je
gotovo velika   redkost,  Trta  jc   tudi   jako   dobro
dozorela in   ni od   zime ni5   trpela   ter nam tudi
obeta Se dobro trgatev,  ceravno so zgodoje sorte o
ravninah, ob rekah in potocik priliSno od  mraza tr* |
pele.   Najved je  pa zadnji mraz gotovo provzroal i
Skode   pri   murvah, ker   tem je   po   Furlaniji ka^
kor tudi  v goriSki okolici z malimi izjemami listjfe
popolnoma posmodil; zavoljo tega ima naS ubogi kmc-
tiC malo upanja  s sviloprejkamS,  ker se jib komaj
splaLa rediti, ako so mu vse okolnosti povoljae. —   |
i           Sadje je po bribih prav   malo,   po   ravninah |
I malo ve6 trpelo od mraza.   Zgodnji korua je pa pri-1
j lifino mnogo poSkodovan po miazu,  ter so ga mordi j
mnogi vnoviS posaditi. Ali pri vseh ten vremenskih i
I nezgodah, kakor zdaj stvari stojyo, zamoremo Se do-
I  bro letino imeti, ako nam Bog da dobro vreme. Ce-Senj je Slo u2e prilicno mnogo zadnjih 14 dni na Dunaj, PeSto, Berlin itd. ter jim je bila cenaod 60-100 kr. po kili, tudi graha in spargelnov gre prav veliko po dobrih cenah naNemSko, ovedsko, kakor tudicelo na Busko. —                                                        Z.
Dr. Ivan Pitamic, Slovenec z GoriSkega, po-ro6il ae je t gospdC. I r e n o Marieki pi. Sremoslav. Cestitamol Dr. Pitamic odpre ta mesec v Kadov-.
II j i c i na Gorenjskem advokatun&o ni^rno.
Presku^nje na slovenskem oddelku kmetijske Sole goriSke, ki so se vrSile vtorek, obnesle so se po navadi povsem ugodno. Prvoletniki, ki so seletosna-mno2ili, odgoyarjali so iz vsakega predmeta js razumom in jasno. Kakor smo lani porocali, skuSa Sola vsako siepo'priufienje zabrauiti s tem, da povsod z razlogi iu vzroki pojaSnjuje raznotere nauke, Praktienih vaj pa ucenei. ne pogreSajo, ker se morajo z lastnimi ro-kami truditi na kmetijskem polji; vidijo in delajo, Cesar se tt-oretiCno uie.
Let<»s se je bilo preskuSnje udele^ilo obilo go-spode in razmerno veliko posestnikov in kmetov.  §e
nikdar jih menda ni bilo toliko.   Gudii se je posest*--------------
nik, da ravuo iz Gorice in najbliie okolice ni bilo vidcti skoro nikogar, v tem ko so drugi od dalec" doSli. Med udeleienci je bil dei. glavar dr. Pajer pred in popoludne najveS Casa uavzog. Videl si pa tudi g. drl. p^sl.mca dr. Tonklija, dr. Abrama, det posl. Pugliaruzzi-ja, dekana Sempeterskega, Viljeraa pi. Uitte-rja(prvikrat) in veliko drugih odliaiiih zastopnikov. Naj I prih. te obiskovalce zlasti uaSi posestuiki nosnemajo v obilem Stevilu!
MSl07eniki jezK v Brdih je imel dne 80. ni. m. prvi obCni zbor. Po poludue o petih so se bo-Sli pri poSti Biljanski rodoljubi iz bliznjih iu daljiijlh Bid. Bilo je 49 nazoCih iz raznih stanov.
Zborovalo se je pod milim neboni. — Po dovr-Senem vpisovanji udov priCel je naCelnik osuovalnega odbora g, And. Zuidarcifi zborovanje s pozdravom in primcrnim ogovorom na druStvenike, v katcrem jo povdarjal potrebo druStva ter pojaSnjeval pomea iu uam6n BSlovenskega jeza,K Na to je prebral zacftsni tajnik g. ufiitelj Bele ppravila% ter se je zafiela vo-litev. Ko je g. nacelnik osuovalnega odbora priporo-aal, naj se volitev prcdsednika po listkih vrSi, poproil g. Karol Kumar, oUlmki tajnik iz Kojskega, za bo-sedo in piedlaga, naj zbor z vaklikom izvoli g. na-eelnika za predseduika druStvu, Tako se je tudi zgo> dilo, dasiravno se je g. nagolnik te Lastne glu^ibe bra-nil, Predsednik, druStvu wSIovenskl jez* postal je to-raj g. AndreJ Znidarfiifi, vikarij v Gradnein. V odbor so bili potem voljeiii gg. Anton /nidar^i(5, jlupan v Vedrijanu, Jmiex Nop. ToroS, iouaii v Medani, hM Min, zupaii v Billjani, ij. GoljevSeok, kaplau v Biljani, Jo*. Copi, ujiitelj v Smartnem, M, PavletlS, vikarij v Cerovem, mi Brezan, vikarij v Kozani; za nameatnikc gg. Jan. PrinCie, ppsestnik, Jan. Vodopi-vec, ufiitelj v ViSnjevku, Mill Zamar, posestnik v Fo-jani. I           Po volitvah je bil sklencu druStveni zbor in za-
I pel je Biljanski pevski zbor pod pevovodjem g. Ma-I rinitem. Potem je bila skupna vefierja, pri liter! so 1 pevci Biljanski in Medanski dobro popevali. Veselje in zivahnost tega vetera duje upanje, da bo nSloveu-ski jcz" trduo stal. V ta iiamOu je g. predsednik go-voril o Skodljivosti nesloge pri Slovauih in popisovaje navadni mltnski jez — ki ne more obstati, ce niso vb! koli in kameni trdno skleneni — napil je slog! in edinosti. Sledilo je potem vec lepih napitnic na predsednika in „Slovenski jez", ktere so napravili gg. Kumar, ToroS, Ant. ZnidarttC, Copi itd. Bog daj vsem tem voS&ilom svoj blagoslovl Dne 1. maja je odbor volil podpredsednika, tajnika in blagajnika: za 1. g. Ant. Znidar&ca, 2. g. GoljevSSeka, 3. g, Lo21ina, SreCno stoj „Slovenski jcz" 1 Braui te naj Bog'z nebes1
Poletnivlakmed TrstominKorminom vozi od 30. aprila naprej vsako nedeljo iu praznik. Iz Trsta odhaja ob 21|2 popoludne, vraCa pa se iz Kormina ob 8. uri 45 min. zvecer. Na poti iz Trsta poBtaja ta vlak v Gorici ob 41(2 pop.
Asil nadvojvode Rudolfa. Pod tem imenom je skleuilo mestno stareSinstvo t r t a S k o sezidati hiSo v zavetje zapuSceni raladini.
TrLa3ki pododbor za ANarodni domtt v Lju-bljani se je sestavil iz Slovencev, Hrvatcv in Srbov. Sklenil je shajati se vsako soboto za pogovor. Lepo je to, da hoCejo v Trstu odborniki slovanski skupuo delovati.
Na Obcineii se je odprla s 1. dnein t. m. brzojavna postaja; zapre se, kakor vsako leto, zopet meseca oktobra.
V trzaSki mestni zastop in deSelni zbor bodo volitve Se le 20. due maja; vlada jih je prelo-iila, ker je bil imenik volilcev zelo popaCen — rie-patriotifini stranki v prid. Agitacija ludipendentovcev je velika. Okolica bo volila narodno, in sicer, kakor BEdinosttt upa, vsaj v 5 okrajih. Samo v prvem okraji se je bati propada. „Ed.K klice: BOkolicani!... strani z Irredento in fakcijozno opozicijo!"
GoriSki „Ecoa od 4. t. m. ima iz Trsta izvrsten dopis, ki 2ivo, pa resniino slika nepatnotsko stranko v Trstu. Pripoveduje, da se je ustanovil 30. apr. v o-lilni odbor tri&aSki, ki ho6e dunajsko vlado podpirati in izpodkopavati irredentovce, misli pa, da je konBervativna stranko preokorna v svojih pozivih. Siino je zeleti, da bi tit mesta dobilo avstrijski zastop, ker tla so v Trstu pravemu aystr, dnhu $$ pre^ Yvl iz|0dk0|pft»   ,
TrLaLka razstava bo stala prej ko ne tudi drzavo mnogo stroskov. Kup«. minister bar. Pino je predlozil v Ari. zbora, da bi se za razstavo tri. iz dff. blagajowe posodito s t o t i s o « gW. Nam. bar. Depretis se je on teden gotovo tndi zarad tega mu-dil na Donaji, kjer i« *9 *»*» P°l ure s ^awfe!6111 skup. Zalostuo je, da bogati Trst ne more sam raz-stave napravittl Pa o zaprekah, M se stavljajo pa-triotskema podjetju, bomo §e govorili.
Kranjsko depntacyo, ki se pojde poklonito priliki Seststoletnice zdrnzenja kranjske delete z Av-strno, sprejme cesai ta raesec. V deputaciji bodo gg.: gfof TKorii, dizeteirgWvar, poslanca dr. Fokiukaf in baron Apfaltrern.
Z^ubljaiia imazopet sloven skega iupa-oa i narodniin zaatopom. PreSlo saboio bil je nam* wc urn^n g« Peter Grtsolli a 15 glaaovi zazn-paoa, Podiupan pa ostane dosedanji podlnpan trgovec g. Fr. Fortuaa.
Kranjsko obrtnijako drultro si je izvolilo t 1, odborovi seji za predaednika g. mestn. odbornika 1, N. Horaka, za njegovega naraestnika g. Ant. Klein-a, za bl.gajnika g. Ian. Zitnika is za tajaika g. M. Kunca. Odbor se je z doloinimi vodili poslavil na-sproti nairte obrtne postave.
V Oelji mialijo napratiti nemSkatarji in Nemci ahod (Parteitag) proti ravnapravnosti slov. jezika. Slo-vend prirede pa istega dne tabor prav blizu Par-teitaga, ako se ta nresnifl.
SlovensW Pravnik prinaSa ? 4. St I. 1. med drugim: Slovensko pismo iz I. 1700 (Priob-Cuje M. Brence), opravni terminologiji, erko A. Zares sreCna misel, da se po tej poti terminologija obdeluje; da bi se je le pridno uCili oni, lei so na-sproti naiodu v prvi wsti dolzoi, rabiti jo!
„Savinjski Sokol". S tern imenoro se je vsta-novilo telovadno drastvo v Mozirji na Stajerskera. Upajo, da bo dobrodejno vphval na vse kraje slo?. iltajerja.
xljudaU Glas", zadnjiC omenjen, je iziel 1. raaja s 1. fit Izhaja 1. in 16. vsacega ineseca v Lju-bl jani in veljale'os do konca dec. 2 gl., za 4 me-aece pa 1 gld. LasUrik, izdajatelj in odgovorni vredoik je g. Filip Haderlap (v Florijanskih ulicah §t. 44). nLjudski Glas* hoCe v prvi visti koristiti o b r t-n i s k e m u in kmetiskerau stann. ,Samo slovenski obrtniki niso imeli do zdaj svojega glasila, in to opraviCuje izhajanje tega naSega lista" — pravi vre-dniStvo na celn v 1. it. List bo uredovan on k r 5 S a n~ ski podlagi, kar je za Slovence samo ob sebi umevno ali ravno glede na posebno nalogo listovo potrebno, da se povdarja. V zabavnera delu nam zares ugaja narodopisna Srtica „S 1 o v e n c i in N e m c i* Mi zett-mo novemu podjetjn najboljSibjvspehov. Naj se nro po-srefii, raznovrstne obrtnike naiih meat in trgov obu-diti za lastne koristi, pravice in do pravega domo-IjubjaJ
Ajdov§6ina in Fostojna (Haidensehaft und Adelsberg) velika gcografska karta, je ravno izsla. Izdelana je v c. k, geograiskem zavodu na Dunaji, v zalogi pa jo ima E. Lechner, glaviii zato2nik e. kr. vojaskega geogr. zavoda na Dnnaji. Karta, ki k&ie najmanjse holme, potoke in kraje, je izvrstno izdelana.
3C3CXDCSOC
Soeben begann zn eracheinen nnd ist dnrch | alle Bucbhandlungen tu beziehen, TorrSthig bei   H.
IF. XVoit.ulat ixk Goerz
DE ADRIA.
Amand von Schweiger-Lerchenfeld.
Hit 200 Illustrationen in Holzschnitt (w«v«a 40 |MZMmj» ValiWIder), 6 Ptaaea md elaer frtaaea Karte dts AdrlatUchen Meertt und seiner
In 25 Lieferangen a 30 Kr. — 80 Pf. — 80 Gte. Monatlieh eracheinen drei Lieferangen, das Werk iat Ms Ende 1882 TollstSndig. In dem rorliegenden Werke fahrt der dardh seine Torangegangenen Shnlicben Arbeiten Tortbeil-haft bekannte Verfaaser die Aufgabe darch, die mit den Kaatenlindern des Adriatiachen Meerea Terknft-pften bedeut8amen hiatoriachenondcanltrge-1|e aehichtlichen Ereigniaae sowie die moder-nen  ZnsiSnde daaelbat, nebst dem geaamm-ten maritimen Leben in eineta hScnat tttzie-henden, farbenreichen and abwechslungsTollen Ge-sammtbildezn entrollen. Torzfigliobe an Qrfcand Stelle besorgte Originalzeichnangen 0n Holzsegnitt wieder-gegeben) sowie mebrere Plane and eine grosse Karte W der Adria unteratStzen den textlichen Theit des eben O
. "ie- Jim
so prSchtig ansgeatatteten wie gediegen geschriebi nen Werkes.
A Hartlebss's Veriag la wit*.
\a prodaj
dobi se glasovir za primenui nizko ceno pri L g. duhovnikn na Lokvah (pri Trnovem).
MHISA *
na prodaj.   Ima sest sob, kuhinjo in prostorno
podstresje — ?se Y dobrem stano.   Pri hi§i je
dvoriiSe in obzidan ?rt. YeL se izve pri nred-
nistva.
J0S1PPALUCH
v Gonci na Travniku $1. 6
priporoea svojo bogato zalogo solskih, molitvenih in raznovrstnih dragih knjig, §olske in pisarni§ke priprave — vse po | najspodobnisih cenah.
Kupfiija z di§avino
IANT0NA MAZZOLI-JA
V GORICI,
v gosposki nlici (via dei Signori) St. 6.
Ta je dobro preskrbljena zaloga zdravilnih disavin, kemifinih izdelkov, raznovrstnih refiij za barvarje, smletih barv na olje in suhih, vsako-vrstnili copitev, domadih in tujih lakov (tirne-zev) za vsako rabo do najfinejie vrste.
Glavna zaloga cementa za podasno in naglo delo, prvih vrst in je, kakor se s poro§tvom zagotavlja, za vsakotero delo in po ceni, ki se ne boji nobene konkurenee.
Edina zaloga toliko imenitnega strupa za miai in podgane,
Edina zaloga toliko imenitnega laka Vater-propf-ovega za porabo na kakosni koli tkanini, katere voda potem ne premodi, toliko za delne pla§6e, kolikor za vozove itd.
Zaloga zvepla prve vrste za trtno zvep-lanje, in po preugodnih cenah.
Upajoc, da me slavno obfiinstvo pocasti % obilimi naro^bami, obe^ujem toLno postrezbo z neprekosljivim blagom vsake vrste in se po-klanjam z vsem spo§tovanjem
ANTON MA25250L*.
(Eau de we de France) Franzbrantwein mil Sah
napravil pod nadzoratvom po izvirnem predpisu
iznajdnika Viljema Lee-ja
«• CRISTOFOLETTI
To zdravilo, katero aem jaz napravil, pomoga brz, prej kot katero drugo, proti zuuanjemu in notranjemu vnetju o-peklimam in speklinam, proti novira napadom, neduhi, rakom, dristi, natoku km vglavo za obvarovanje zobov, proti otiskt, dissenterijir boIeCinam, na obrazo, r uSesib, v glavi, zlati zili, mrzlici, ozebkom, putiki, neprebamosti, boIeCinam na jetrih, na oieh, zastarelim ranam, vpiCenju osnemu in muSiCnenm skrnjaku, kurdeju, 2ovam in omotici.
Yeliko spriCeval imamo, ki potrjnjejo mofe tega izvrstne ga sdravila.
Y 70. letu svoje starosti sem si popolnem ozdravil prste na rokan s francoskim zganjem in soljo.
G' Senitsky. c. k. finaniSni komisar 1. r.
Z VaSim francoskim 2ganjem s soljo sem dosegel naj-boIjSe vspehe, za katere se Vara neskocno zahvaljujem
ATojz KlobnCar, zupnik in dekan v pokoji.
Prodaja se ˇ izvirnih boteljkah po 40 kr. samo pri G. Cristofoletti-ji, lekarju in c. k. dvornem priskrbnikn v Gorici na Travniku 14. pri Skofiji.
Pattison-ova vata za protin
najbo^Si lek zoper
protin to reTmatlzem
ˇsakotese vrste, kakor: boleLine t obrazu, prsih, tratu in zo-beh, protin ˇ glavi rokab in nogah, trganje po ndih, bolest v hrbtu in ledijah.
V zavitkib. po 70 kr., polovica 40 kr. G.  Cristofoletti, lekarnica pri 8rnem medvedn v Gorici ns Travniku priSkofiti
Sladdidar
Anton Lnznik,
semenifika ulica st. 3,
vljudno naznanja, da ima veliko zalogo naj-boljSih vin in iikvorov v boteljkah. Spre-jenia vsako narofibo, kakor na *. putice, pin-ce, torte, krokante, sladoled ifqod 'pivajo se pri njem vedno frisne mocnate jedi (paste), najfinejbe konfete (bomboni) in pa pravi naiavni slivovec na drobno in na litre. Tudi je on edini zaloznik slavnozna-nih vin v boteljkah iz kletij gg. Levi v Villanovi pri Farri.
Vse po najnizjih cenah!
Voxni list! za
AM1RIK0.
Ima jih
A. REIF, Wien, I., Kolowratring 9.
K. k. cone. Haupt-Agentur. Prospects gratis.
Froti napenjanjn, 2elod6ni kislini
heraorojidom, telesnemu zabasanju,
jetrni in 2olSni bolefiini,
neListi krvi,
krvnemu natoku,
proti glavi in prsini. Po apecijalnem
zdravniSkem predpisu
narejeno.
Glavni deli:
Ekstrakti iz Svicarskih medicinalnih zelii5.
Koristneje in ceneje kot vae
kisle   v o d e.
Lehno topede.
Babljivo za bolnike vsake
starosti.
Absolutno neSkodljivo.
Proapekti, ki med drugim obsczajo tu-
di mnoge sodbe iz strokovnjaikih kro-
gov o vplivu in neskodijivosti, Be dobijo
v doli naznanjenih lekarnah zaatonj.   Iz-
re^no naj se zahtevajo lekarnarja Rihard
Brandt-a svicarske kugljice, ki se dobijo
le t kositrenih  dozab,   a 50 kugljicami a m.
l.-~ in t manjaih dozah po 15 kugljic a 30 pf.  Yaaka skatljica pravih svicarskih kaglic mora imeti gornji etiket,
beli ivicarski kriz na radeSem dna predstavltajoS in podpis izdelovatelja.
V Gorici; lekarnik J. CRISTOFOLETTI.
Izdajatelj Jn Qd|ovorci uredaik:  Fr PODGORNIK. — Tiska; ,Hilarjjan8ka tiskaraa" t Gorki.
N.