TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, lndustrlfo in obrt. »iročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za »/* leta 90 Din, za ” leta 45 Din. mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo tn upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt, hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon&t^30-q^ Leto XVI. V Ljubljani, v soboto, dne 23. septembra 1933. štev. 108. I la zdcave- ni SOdfalM' V. nekem svojem članku navaja beograjski prota Ljubomir Bogičevič ta, žal le Preveč resničen dogodek iz življenja. . Nekemu dobro vzgojenemu dečku umre-k naknat oče in mati. Deček ostane sam in .pričenja propadati. Ko ga nekoč sreča Prota vsega zanemarjenega, ga vpraša, zakaj ni zaprosil za pomoč pri kakšni dobrodelni ustanovi. Deček mu nato odgovori, da je obiskal vsa mogoča zavetišča, a ga fiiso nikjer sprejeli. Nekje so ga odklonili, ker .sprejemajo le slepe, drugod sprejemajo le gluhoneme, zopet drugod imajo pravico do sprejema hromi, skratka zavetišča obstoje 'te za bolne in duševno zaostale otroke. Za zdrave otroke pa ni zavetišči, ti si naj pomagajo sami, kakor morejo in 'ostjo. Imajo zdravje, ki je po starem pre-fWmi naj večje bogastvo na svetu in naj kodo zato zadovoljna. Če ni nobenega zavetišča za zdrave otroke, se je tem manj čuditi, če se nihče ne •tieni za .zdrave odrasle ljudi, 'ki so v sili. Sele kadar zagreše v .svoji stiski zločin, ali kadar jih dotira beda v obup, da izvrše, oz. poskusijo izvršiti samomor, se družba Pobriga za njih usodo. Je naravnost tragična ironija prve vrste, da se je marsikdo rešil iz bede in prišel do dela. le zato, ker s poskušenim samomorom opozoril na sobe družbo. Kakor je človeško lepo in plemenito, da družbe skrbi za bolne in m ljudi s težkimi ^hibami, tako pa je dvakrat napačno, če ne skrbi tudi za zdrave ljudi. Kajti kakor ima •talno oslabljeni pravico do življenja, čeprav še tako žalostnega življenja, tako pa trna zdrav človek pravico do dela in zaslužka. In ta pravica zdravega, človeka je še večja ko pa pravica dedno obremenjenega, in naj bo te še tako pomilovanja vreden. Kajti že greli je ne izrabljati darov, ki jih je Bog dal zdravemu človeku. Zato je vse maše socialno skrbstvo nad vse polovičarsko, dokler ne pozna tudi resnične skrbi za Zdravega človeka v sili. že z evgeničnega stališča je potrebno, da se dnuiba zanima za zdrave ljudi v sili. Le 0(j zdravih ljudi more dobiti zdrave Stance iQ jjafo je treb« zdrave ljudi pov-90® favorizirati. Sedaj pa je zdrav človek v sili popolnoma prepuščen svoji usodi, z velikansko ljubeznijo pa se negujejo ljudje ’z Propadajoče vrste človeštva. Še enkrat povdarjamo: Ne pravimo, da je treba tem revežem odtegniti pomoč, ki je itak ni preveč, temveč opozarjamo le na to kričeče Nesoglasje, da je za človeka s telesnimi hibami poskrbljeno, za človeka z zdravimi Ndi pa ne. In vendar bi morala družba že iz lastnega egoizma skrbeti za zdrave ljudi v sili. Kaj pomaga človeku na vse zadnje še tako •Nočno zdravje, če :pa je lačen, če v dežju šli v zimi nima strehe nad selboj. V skrajni •dli ni z® tega človeka nobenega drugega •thoda, kakor da se zateče k zločinu ali la k samomoru. IVsaj toliko, kolikor člo-vek potrebuje za svoje čisto animalične Potrebe, bi moralo biti za vsakogar na *vettu. In če imamo lesa v izobilju, da ni Nobene zadrege za zasilne barake, če je *ivtl v izobilici, da ni mobeme težave za Ws!ke kuhinje, potem mora biti vedno za Pravega človeka V sili vsaj to na razpoko, da bo sit in na gorkem. Ta skromni PtfelSimum mora imeti vsak zdfav človek in ^ je njegova pravica. To pravico pa mu 'Nora zagotoviti država, ne po zasebne ka-'Vtivne družbe, ker je interes države, da Jj^Jraivti ljudje we propadejo ali pa zaidejo Zločince. S pravočasno pomočjo je ,feha (preprečiti, da ljudje postanejo žlo-vj^di itA samo v tem je pravi boj proti žJo-I histvrn. Danes je že skoraj tako, ‘da marsi-,J®teri zdrav, pošten in »vObOden človek Nad vse nezdravo je to nerazmerje javne skrbi za zdravega človeka in onega v zaporu in to nerazmerje se mora nehati, ker vabi k zločinstvu. Tudi zdrav človek mora biti vsaj tako brez skrbi za svoj obstoj, 'kakor je oni v zaporu, ker drugače je nevarnost, da bo poštenost brez cene. Dolžnost države za zdrave ljudi je nesporna in nesporno je, da ima država ta sredstva tudi v sedanji krizi, da pomaga vsem zdravim ljudem, ki .so V resnični sili. Nobenih posebnih fondov ni treba za to, nobenih novih davkov in tudi nobenih apelov na dobrosrčnost javnosti, le nekaj lesenih barak in nekaj vojaških kuhinj ter par podčastnikov za nadzorstvo, pa je vse potrelmo storjeno. In sedaj pred zimo bi se vse to moglo izvesti in se tudi mora, če hiočehiio, da bo naše socialno, skrbstvo rešeno te glavne napake, da -skrbi za vse mogoče pohabljence, le za zdrave ljudi ne. A pomoč za zdrave v .sili je v vsakem pogledu prva dolžnost. •da omega, ki je v zaporu, ker je ta pre-dočdm on sam ne ve, ikako si ^hratri golo življenje. Upeaviieu Vai/Uoptaca/crfcu tufa otaftoti iM/cšcvohfe davbni dolžnosti Ugleden trgovec nam piše: V »Trgovskem listu« št. 106 je pod člankom »Plačevanja za bednostmi sklad« pojasnilo davčne uprave. Kar je v tem pojasnilu povedano, smo že .ponovno čuli. Prav tako Vemo, da bo ta novi davek v veliki večini plačal trgovec sami, kakor tudi že danes plačuje mnogo trgovcev kuluk za sebe in za svoje nastavljence. Enako plačujejo mnogi trgovci za svoje nameščence tudi prispevke za bolniško blagajno, uslužbeTiski davek itd. Ni nam pa še nihče pojasnil, na kakšnih tiskovinah treba prijaviti novi davek Za ibednOštni sklad in kje se dobe ■potrebne tiskovine. Razglaša se sicer, da je treba odpremljati davek in izpolniti prijavo v duplo, ne pove pa .se, kje se dobe formularji za te prijave. Ne gre za ta malenkosten davek, pač pa za vedno, nove sitnosti in vedno več dela An evidence, kar je bdlo že dostikrat omenjeno. čas M že bil, da se vse te davščine nekako centralizirajo in da se uvedejo za plačevanje takšnih davkov bolj praktične in pregledne tiskovine, kakor pa jih imamo sedaj. Novi davek se mora plačevati že od 1. julija! Dahes smo že koncem septembra, pa še ne vem-o, kje se dobe potrebne tiskovine. Naj se napravi .red!!! Tej nad vse upravičeni zahtevi uglednega trgovca bi dodali samo še ito-le: V interesu davčne uprave je, da skuša vsaj ohraniti davkoplačevalca pri dobri volji, če mu že ne more znižati, davčnega bremena. Če mora že davkoplačevalec plačevati nov davek, potem naj vendar ukrene davčna uprava vse potrebno, da ne bo davkoplačevalec imel sitnosti, ko plačuje davek. Naj se mu .pravočasno pošljejo vse potrebne tiskovine z jasno razlago in naj se megari zahteva še plačilo za te tiskovine, toda preprečiti se mora, da je davkoplačevalec v zadregi, ko hoče plačati davek, ker ne ve, kako naj to stori. To pa vendar ni preveč zahtevano, če pričakuje davkoplačevalec, da se mu izvrševanje davčne dolžnosti olajša kolikor le mogoče. Naj bo prepričana davčna uprava, da bo to tudi za njo dobro, ker ne .bo imela več toliko dela z raznimi pojasnjevanji, a tudi sicer bo težje poslovala, če .bo imel davkoplačevalec zaupanje v njo. To zaupanje pa si more pridobiti le, če gre davkoplačevalcu pri izvrševanju njegove davčne dolžr nosti na roko. Naj bi ta apel vendarle že enkrat zalegel, da ne bo več plačevanje davkov združeno še a (nepotrebnimi težavami za davkoplačevalcu, kako naj davek pravilno plača. ,,)u^twaMUa-avdci{sUa oAautica naDunai (Po občnem zboru 14. septembra, t. 1.) Na Dunaju, 18. septembra. O tej trgovinski zbornici v tujini in naši naj bližnji .soseščini (ki se v nemškem besedilu imenuje »Jugoslawisch-Osterreichi-schie Handelskammier in Wien) se je doslej le imailio čitalo v naših tistih. Toda zdi se, da prihaja ta zbornica do takega .razmaha, da jej moramo posvetiti nekoliko več pozornosti. .Ker sem pri, tej naši ustanovi od pričetka osebno prizadet, je .pred vsemi moja naloga, da našo javnost malo bodj opozorim na to zbornico... Prva nasledstvena država, (ki je usteno-viila trgovinsko zbornico na Dunaju, je bila Češkoslovaška. To je bilo že l. 1020., ko so merodajni gospodje v Živnostemski banki postavljali temelje svoji krasno poslujoči zbornici na Dunaju. Generalni ravnatelj Jdsef Špitalsky je iz posebnih namenov povabil tudi mene h krstu in predpripravam.. Bil s&m celo navzoč pri prvih posvetovanjih za .prvo kompenzacijsko pogodbo. Nameraval me je namreč pridobiti za svojo misel, da bi Jugoslavija osnovala v češki zbornici jugoslovanski oddelek. .Meni je ta misel ugajala, namreč v tem smislu, da mi pri Čehih hospitujemo, se naučimo vsega, česar nam treba, saj »e itak pozneje lahko osamosvojimo in .ponesemo seboj ves nahrani materijah V tem smislu sem tudi priobči® v Slovenskem Narodu« uvodnik in pOsebej ee pisal raznim. jugoslovanskim zbornica«.' Odziv je bil takoj kaj živahen, namreč V fetfl šmislu: »ko čutijo potrebo tirke; 'dbbitoiče Čehi, tedaj je prav gotovo potreba samostojne jugoslovanske zbornice najmanj tako velika. Prejel sem od zagrebške in ljubljanske zbornice prav vzpodbujajoče dopise, a dr. Fran Wmdischer j® dopisoval celo z drugimi jugoslovanskimi zbornicami v tem smislu, da moramo osnovati na Dunaju samoetaluo trgovinsko zbornico. Nato sem takoj sestavil nemška pravil«, za izključno »jugoslovansko trgovinsko zbornico« v smislu in po zahtevah društvenega zakona. Poslal sem jih takratnemu pokrajinskemu namestniku Ivanu Hribarju, da jih da taim v pregled dr. Marnu in Rafcerjh, kar se je tudi zgodilo. Po nekaterih popravkih tem ta pravila tukaj razmnožil, konzul Savič je pozval vse na Dunaju živeče Jugoslovane itd. in s posebno vlogo smo poslali, prošnjo v Beograd. Zunanji minister dr. Ninčič je takoj odstopil akt s toplim priporočilom trgovinskemu ministru dr. Spahu. Ko sem ito doznal, sem šel v Beograd in v moji navzočnosti je dr. Spaho naročil tajniku dr. Jos. Pavletiču, da napravi o ustanovitvi lepo priporočilo in celo predlog, da ministrstvo prispeva za ustanovne troŠke 40.000 Din, Toda našli so se intrigamti, ki »o ustanovitev onemogočili, ker so se bali te zbornice na Dunaju, dia jim bo škodovala v njihovi posebne vrste obrti. — Dr. Spaho je šel in prišel je minister dr. Vilovič, ki je bij enako naklonjen tej zbornici (kajti takrat je imela na Dunaju svoje zbornice že cela vrsta držav, celo Turčija, samo Jugoslavija ne). V tej zadevi sem bil trikrat po več tednov v Beogradu, a ker ovir ni bilo konca, sem vso zadevo pustil v nemar, — in zbornice ni bilo. Edino Jugoslavija je bila tako pametna, da ni čutila te potrebe. Ali česar nismo ustanovili mi, so napravili trije navihani žiidje: nekega dne smo bili iznenadeni z novico v dunajskih listih, dia je ustanovljena: avstrijsko-jugoslovan-ska trgovinska zbornica. Najela si je lepe prostore, a člani so se kar drli in plačevali lepe tisočake za prijetne naslove: Kam-merrat der osterr.-jugosl. Hamdelekammer. Ali te zbornice ni oficijelno priznala ne naša, ne avstrijska vlada. Delovanje pa je bilo tako, da je to zbornico mesarilo dunajsko časopisje. Pred dobrima dvema letoma pa je došel la Beograda poslaniku dr. AndjelinovičU migljaj, da treba tisto židovsko zbornico kako ukiniti ter nadomestiti z zbomioo, ki dobi odobren j e obeh vlad. Pri prvih posvetovanjih sem še posredoval, potem pa ne več, kajti bolezen me je silila, d« se odtegnem prenapornemu delovanju. Dogovori z ustanovitelji tiste nepriznane zbornice niso imeli uspeha, in zato je bila ustanovljena nova in samostojna: Jugoslovansko-avstrij-ska trgov, zbornica, kateri je postavljen na čelo knez dr. Eduaird PHn* ven und *u Lichtenstein, a poslujoči podpredsednik Eugen von Stirling, predsednik znane velike lesne tvrdke fteiehraminger A. G. Drugi nominalni podpredsednik je pa bil Josip Hartman, imetnik velike tvrdke Hartmanu & Conen v Subotici, ki pa ima ha Dunaju zna mehi to palačo in stanuje večinoma tukaj. Blagajnika sta bila imenovana gg. Rafael Izrael in Ing. Gj. Ruprečht na. Dunaju, .poleg njiju deset zborničnih svetnikov. — Ali zbornica je dobila takoj na počertku tudi častne predsednike, med katerimi so bili: avstr. trg. minister Heinl, jugosl. trg. min. dr. Kumanudi, poslanik dr. Andjeli-novič na Dunaju in avstr, poslanik v Beogradu dr. Hermann von Plo*nnies. Častni [»odpreds. je bil ravnatelj »Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine« v Beogradu dr. Tomičič. Vsi konzuli, jugosl. v Avstriji in avstrijski v Jugoslaviji pa so postali častni člani. Gen. tajnik je Nikola M. Hei-ler. Pozneje pa sta prišla v predsedstvo še 'S ve tisi av Jovanovič, ki je znan tudi v Ljubljani (Jadr.-ipodun.-banka in Združene livarne) ter Maks dc Majo. — Uradni prostori so bili nekaj časa v poslaništvu, potem pa v prostorih I. okraj, Gauermanngasse2, II. nadsir. Prostori so prav lepi in jih. je dal na razpolago podpredsednik Stirling sam, — Zbornica je takoj začela jako intenzivno poslovati. Od vseh strani Jugoslavije so se oglašali interesenti za izvoz raznih naših deželnih pridelkov in izdelkov. Letno poročilo za 1982. omenja, da je bilo došlo 3100, odšlo .pa 3660 dopisov. Ministrstvo za trgovino v Beogradu je z odlokom z dne 16. maja 1932. odobrilo sestavo »Naciomalnog OdJbora jugoslovensko-austrijske trgov. komore« v Beogradu, ki je izbral 21. maja za predsednika dr. Gedeona Djundjorskega, predsed. novosadske borze, za ipodpredis. pa senatorja dr. Frama Novaka in dr. Štefana Krafta. Člani so vsi predsedniki naših zbornic in nekaj vele-industrijalcev. Iz dosedanjega delovanja treba, naglasiti .posebno nekaj dejstev, ki jih bom omenjal v prihodnjem, dopisu. Občni zbor je bil dne 14. t. m. v prostorih zbornice ob lepi udeležbi. Vodil ga je knez Lichtenstein, kd je iz tiskanega letnega poročila prečite! najvažnefte točke. Delovanje zbornice se je odobrilo in izrekle so se razne zahvale predsedništvu, tajništvu, osebju, — na kar so se Izvršile nekatere dopolnilne volitve. Izvoljen je biJ soglasno v zbornični svet (Kammerrat) tudi še Andrej Gabršček, ki stanuje zopet mki Dunaju (naslov vedno isti). Pripravlja se še intenzivnejše delovanje. A. G—&• TRGOVCI! Sirite »Trgovati list«. f Dr. Mario Dobrila Zopet plapola s Trgovskega doma črna zastava, ker zopet je zagrabila smrt v vrste naših gospodarskih ljudi. Nismo še preboleli izgube Antona Lušina, ko stojimo že ob grobu generalnega tajnika borze dr. Maria Dobrile. Komaj dober teden je minilo, ko je naročal dr. Mario Dobrila osmrtnico za pok. Lušinom in ob tej priliki tožil, da ga ne more spremiti k večnemu počitku, ker mora drugi dan v bolnico na operacijo. Ni minffl teden in spremil je svojega druga v delu bolj ko vsi drugi, ker je sledil njemu — k večnemu počitku! Ni bilo lahko postlano življenje pokojnemu Dobrili. Kot sin železničarske družine se je rodil pred 51. Teti v Trstu, študiral nato gimnazijo v Trstu, promoviral na pravni fakulteti na Dunaju in nato vstopil k pomorski oblasti v Trstu. Kasneje je prestopil k sodišču in si komaj, utrdil svojo eksistenco, ko je bil poklican na vojno. Kmalu nato je bil težko ranjen v Galiciji, ni se še čisto ozdravil, ko je moral že zopet v fronto na Karpate. Tu ga je zasula granata, da je dobil težko živčno bolezen. Kakor mnogi drugi, tako je tudi pokojni Dobrila pustil na fronti svoje zdravje. In le zadnji odmev svetovne vojne je bil nesrečni izid operacije. Iz Karpatov je prišel pokojnik v bolnico, nato pa je bil premeščen k 4. bosanskemu polku v Gyor na Madjarskem, kjer je spoznal tudi svojo poznejšo družico, gospo Suzano. Ko je 'bila končana svetovna vojna, je vstopil k finančni prokuraturi v Ljubljani, kasneje pa k finančni direkciji. Ker pa se je zlasti zanimal za gospodarska vprašanja, je kmalu nato vstopil v Jadransko banko, v kateri je bilo takrat osredotočeno vse naše gospodarsko delo. Ko pa je prišel znani polom Jadranske banke in je bila ta prisiljena fuzionirati se v Jadran-vsko-podunavsko banko, je prevzel Mario Dobrila tajniško mesto pri novo ustanovljeni ljubljanski borzi. Tu se je zlasti trudil v zvezi z drugimi našimi gospodarskimi ljudmi, da se takrat še nepopolna, le blagovna in efektna ljubljanska borza spremeni v popolno borzo, ki kupčuje tudi z valutami in devizami. Leta 1927. je bilo to doseženo in pokojni Dobrila je bil takrat v priznanje njegovega uspešnega dela imenovan za generalnega tajnika. Na tem mestu je ostal do svoje mnogo prerane smrti. Ves čas do zadnjega je z vnemo in prevdarnostjo vodil borzne posle in čeprav že bdlan, je kljub zdravniškemu naročilu, da ostane v postelji, prišel še v službo. Zasluga mirnega in smotrenega dela pokojnika je, da je ljubljanska borza v kratkem času premagala vse začetne težave in da si je pridobila v gospodarskem svetu tako velik ugled, da je danes ena naših prvih gospodarskih institucij. Ta velik uspeh je bil dosežen tudi vsled tega, ker je vladala vedno popolna harmonija med nameščenci borze, katerim je bil pokojnik najboljši šef in tudi iskren kolega. Pokojni Dobrila pa se je mnogo udejstvoval tudi na publicističnem polju in »Trgovski llist« bo zlasti težko pogrešal njegovo sotrudništvo, saj je bil pokojnik eden njegovih najboljših in najzvestejših sotrudnikov. Kot zaveden Jugoslovan, kot človek, ki mu je bil napredek našega gospodarstva res pri srcu, je pokojnik tudi mnogo deloval v narodnih društvih ter zlasti aktivno pri Rotary-klubu. Za svoje zasluge na gospodarskem polju je bil pokojnik odlikovan z redom jugoslovanske krone! Razen očeta in matere, ki živita v visoki starosti v Trstu, žaluje za pokojnim Do-brilom še njegov brat Franc, ki je višji oficir naše vojne mornarice ter zlasti njegova soproga s 131etno hčerko Miro. Bodi vsem njim izrečeno naše iskreno sožalje! Večna slava spominu Maria Dobrile! ZA ANTON LUŠINOV FOND so darovali še ti gospodje: Anton Verbič, trgovec v Ljubljani 100-— Din, Kristijan Čermelj, trgovec 100-— Din, Miro Jankole, trgovec 100— Din, inž. Franc Župančič, ifldustrijalec 100’— Din, Aleksander Friedrich, industrijalec 100'— Din, Ivan Jeras, ravnatelj 100-— Din, Ekonom, gospodarska zadruga v Ljubljani 100*— Din, Ivan Avsenek, industrijalec 100'— Din in Albin Prepeluh, publicist 100-— Din. ftovi tcfywUisk& - tendence v tvc&pi, Sef trgovinsko-političnega odseka v nemškem gospodarskem ministrstvu dr. Posse je objavil v listu »Deutscher Volkswirt« članek o vzrokih neuspeha 'londonske gospodarske in denamne konference. Po njegovem mnenju |e uspeh llondomske konference v tem, da je razjasnila trgovinsko politično situacijo v svetu. Jasno je pokazala razne gospodarske fronte, ki obstoje v Evropi. Svetovno gospodarstvo danes ni celota, temveč j© vsota medsebojno odvisnih nacionalnih gospodarstev. Zato more svetovno gospodarstvo napredovati le, če napredujejo vsa nacionalna gospodarstva. Nadaljnji uspeh londonske konference je v tem, da je dala podnet za ustanavljanje širših mednarodnih gospodarskih skupin. V večini držav se kaže tendenca, da se ustanove skupine, ki bi združevale več narodnih gospodarstev in vzgled skandinavske, iberijske in baltiške klavzule postaja vedno bolj privlačen. Zlasti se je ta tendenca okrepila po sklenitvi ottawskega sporazuma. Vsled krize, v katero je zašla klavzula o največji ugodnosti, pridobiva tendenca po ustanovitvi večjih gospodarskih skupin na moči. Londonska konferenca je dokazala, da je gospodarska evropska unija še utopija, zato pa je tem več nagnjenja za večje gospodarske skupine držav, ki so zvezane po zemljepisnem položaju. Je pa ustanavljanje velikih gospodarskih skupin šele v začetku. Glavna značilnost vseh sporazumov v tej smeri je, da si države dovoljujejo medsebojne carinske olajšave. Zaradi tega ni izključeno, da pride tudi do carinskih unij. Najvažnejša posledica tega razvoja bi bila ublažitev protekcionizma, kar bi vsekakor zelo ugodno vplivalo na svetovno trgovino. Posebno v srednji Evropi so močna stremljenja po ustvaritvi gospodarskih skupin. Tu treba na prvem mestu imenovati gospodarsko zbližanje držav Male antante. Nadalje je omeniti vedno tesnejše gospodarsko sodelovanje med Italijo, Avstrijo in Madjarsko. Kot uvod k temu zbližanju je treba omeniti posebni trgovinski sporazum med Italijo in Madjarsko. Po tem sporazumu je Italija Madjarski priznala znaten kontingent pšenice in ji zajamčila prevzem znatnih količin njenih važnejših agrarnih proizvodov. V kompenzacijo pa se je Madjarska obvezala, da bo več uvažala iz Italije. ► Nato je prišlo do italijansko-avstrijskih pogajanj. Po vesteh informiranega časopisja bi moglo priti do sporazuma na tej podlagi: Italija odstopi Avstriji svobodno cono v tržaškem pristanišču. Avstrija pa zgradi svojo trgovinsko mornarico, ki bo imela svoj sedež v Trstu. Italija in Avstrija si medsebojno zajamčita povoljnejše pogoje glede carin. Italija se končno obvezuje, da bo povečala svoj uvoz iz Avstrije. Takoj po teh pogajanjih je bil sklenjen trgovinski sporazum med Avstrijo in Madjarsko. Po tem sporazumu je Avstrija zagotovila Madjarski izvoz madjarskega žita in moke, Madjarska pa Avstriji izvoz stavbenega lesa. Madjarski kontingent je bil določen na 12.000 vagonov žita in 7500 vagonov moke. Na podlagi ottawskega sporazuma je bil ustvarjen imperialni blok med Anglijo in njenimi dominioni. Ta blok je povzročil precejšnje zmede v dosedanjem trgovin-ako^političnem ravnovesju dežel, ki so bile navezane na trgovino z Anglijo in njenimi dominioni ter kolonijami. Zlasti so bile prizadete vse dižave, ki so izvažale v Anglijo živila, kakor Danska, Švedska, Nizozemska, Italija in Argentina. Tako na primer je padel izvoz Holandske od 656 tisoč ton v prvem polletju lanskega leta na 463 tisoč ton v ,prvem polletju letošnjega leta. V približno' isti meni je tudi nazadoval izvoz vseh drugih držav. Posebno skupino tvori Oslo-blok, ki ga sestavljajo Švedska, Norveška, Danska, Holandska in Belgija. Vse te države so sklenile med seboj carinsko premirje. Nobena od teh držav ne sme povišati svojih uvoznih carin, ne da bi preje obvestila o svoji nameri vse druge podpisnice pakta. Poleg tega pakta obstoji še ouchy konvencija, ki so jo sklenile Holandska, Belgija in Luksemburg. Osnova tega sporazuma je medsebojna odprava vseh ovir za zunanjo trgovino in postopno zniževanje carinskih postavk, da bi se polagoma mogla pričeti svobodna trgovina med vsemi trami državami. Pristop k temu sporazumu je mogoč vsem drugim državam, ki so pripravljene dovoliti enake ugodnosti. Končno obstoji še neke vrste trgovinsko-politični baltiški blok med Estonijo, Litvo in Latiško. S pomočjo »baltiške klavzule« so si priznale te tri države posebne ugodnosti. Svoj blok hoče ustvariti tudi Francija s svojimi kolonijami in mandatnimi deželami. Zakon o organizaciji žitnega trga je bil prvi uvod k ustvaritvi francoskega gospodarskega bloka. VUu&cUia g&sp&da&sb/b v Z. četdtetiu Iz poročila guvernerja Narodne banke Promet Števiilo natovorjenih vagonov je v vsem tromesečju znašalo 314.370 napram, 349.658 v istem tromesečju lani im 391.297 vagonom v letu 1931. V primeri z letom 1982 se je število natovorjenih vagonov' zmanjšalo za 10%, v primeri z letom 1931 pa za 20%. Zboljšati pa se je pomorski promet, čeprav še me doseže številk iz leta 1931. V vsem tromesečju je prišlo v maša pristanišča 24.570 ladiij s skupno 4 milijone 397 tisoč ton nosmosti, doČim je v letu 1932 bdlo le 23.216 ladij s 4,051.000 tonami. Po številu ladij se je torej promet povečal za 5’8%, po tomaži pa za 8*5%'. CM vseh ladij, ki so prišle v naša pristanisča, je plulo pod jugoslovansko zastavo 22.898 ladaj (za 5‘4% več ko v istem tromesečju lami) s 3,488.000 ton (za 9-6% več), tujim državam pa je pripadalo 1672 ladij (za 12*8% več) z 909.000 ton (za 4’8% več). Tudi pri državni rečni plovbi se opaža živahnejši promet. Število natovorjenih vlačilcev je znašalo 564 proda 529 v lanskem letu ali za 4-7% več. V primeri s predlanskim letom pa je število natovorjenih vlačilcev manjše, vendar pa je 'količina prevoženih kilometrskih ton večja in sicer v primeri z letom 1932 za 23‘3 %, v -primeri z letom 1931 pa za 12-9%. Lnsotvence. Komkuirzi in prisilne .poravnave padajo še nadalje. Vseh konkurzov je bilo v drugem tromesečju 61 napram 197 v istem tromesečju lami, kar pomeni zmanjšanje za 69%. Šb bolj je padlo število prisilnih po- ;navmav, ki jih je bilo le 36, dočam jih je bilo v istem tromesečju lami 290. Prisilne poravnave so torej padle za 87'6%. Zato pa so tem bolj narasla posredovalna postopanja, ki jih je bilo v prvem tromesečju 319, v drugem pa celo 348. Breaposelnost. Število pri borzah dela prijavljenih brezposelnih je znašalo koncem marca 22.609 in je padlo koncem junija na 14.492. Vendar pa je biLo število brezposelnih v vsakem .mesecu večje, kakor pa v istih mesecih lani. To velja za moške, dočiim je bilo brezposelnih žensk v vsakem mesecu manj. število zavarovanih delavcev odgovarja .popolnoma padanju delavcev im čim bolj je padalo število brezposelnih, tem bolj je raslo število zavarovanih pri SUZD. Tako se je število zavarovanih 496.566 v imarcu dvignilo na 528.348 v maju. Tudi v primeri z lanskim letom je položaj deloma ugodnejši, ker je bilo število zavarovanih v aprilu večje, v maju pa skoraj enako veliko ko v letu 1932. Od/tiapza/i&kji doČJčO fc Ai 1 barva, plesira in ke- 2^ V U\ Uran mično gnaii obleke, klobuke itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manSete. Pere, suši, monga in lika domaže perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Seleburgova «1. 8. Telefon ». 22-72. &4vetii Volitve v Delavsko zbornico so vsl^ občinskih volitev preložene od 8. na 2** oktobra. Konferenca zunanjih ministrov Male a»' tante bo dne 23. t. m. v Sinaji in bo trajala le en dan, ker odpotujejo nato zuna-nji ministri v Ženevo, kjer se je pričel« zasedanje Sveta Društva narodov. Madjarski listi pripisujejo sestanku na? in bolgarske kraljeve dvojice velik pom«5 in ga obširno komentirajo. Tako prav' Pester Lloyd«, da je prišlo do sestank* vsled grško-turške pogodbe, ki zapira Bolgarom izhod na Egejsko morje. Zato se je Bolgarska približala Jugoslaviji. Prihod turškega premiera Izmet pas* in zunanjega ministra Ruždi beja kometi-tirajo nekateri bolgarski listi zelo nepri' jazno ter pravijo, da sta turška državnika prišla v Sofijo po podpisu vzhodnega pakta in grško-turške pogodbe, kar je oboje direktno naperjeno proti Bolgariji' Tudi v Rumuniji se je ustanovila faši-stična stranka. Njen predsednik je bivši ministrski predsednik Manoilescu. Razorožitvena pogajanja med zapadnim' silami so že privedla do tega uspeha, da vse države priznavajo, da je mogoča razorožitev le, če se uvede kontrola oboroževanja. Različna mišljenja so le glede obsega kontrole in pa glede zahteve, da se mora najprej skleniti razorožitev in šel* potem se sklepa o kontroli. Temu ara^'-škemu stališču Francija še ugovarja. Angleški zunanji minister Simon bo od' stopil in se ob tej priliki izvrši večja rekonstrukcija vlade. Britanska delavska stranka je z veliko večino glasov odbila sodelovanje s komunistično stranko. Avstrija postane fašistična država in v noči od 20. na 21. septembra je pripravil dr. Dollfuss z državnim udarom tla za to-Vrgel je iz vlade zastopnika agrarcev dr. Winklerja in Schummyja, ki sta bila proti fašistizaciji Avstrije, v vlado pa j® sprejel pristaše fašizma. V novi vladi si je dr. Dollfuss pridržal zunanje in kmetijsko ministrstvo ter vsO izvršno oblast. Podkancelar v novi vladi je major Fey, državni tajnik za vojno pa je znani monarhist generalni polkovnik knez Schonburg-Hartenstein. Od kršč. soc. politikov so v vladi ostali Schuschnigg> Stockinger, Buresch in dr. Ender. Povod za državni udar je dal ultimat kneza Starhemberga, ki je prepovedal hajmverovcem vsako udeležbo v patriotič-ni fronti, dokler ne bodo odnošaji med hajmverovci in vlado čisto razčiščeni. Bivši dolgoletni avstrijski vojni minister gen. Vaugoin je imenovan za pred-sednjka zveznih železnic in je ostal novemu režimu zvest. Ob priliki Papenovega obiska v Buda' i pešti se je sklenila madjarsko-nemška revizionistična fronta. V zahvalo za to politično podporo bo dovolila Nemčija Madjarski gospodarske koncesije. Nemško-rusko nasprotje se je poostrila ker je nemška policija vdrla v prostor® berlinskega sovjetsko-ruskega kluba ter aretirala nekaj članov kluba ob navzočnosti sovjetskega veleposlanika. Sovjeti se pogajajo tako s Francijo ko 2 Ameriko za sklenitev trgovinske pogodb«' Pri obeh pogajanjih povzroča največ teža'1 vprašanje predvojnih ruskih dolgov, ki ji*1 sovjeti nočejo priznati. Vse pa kaže, da se bo tudi v tem vprašanju našla rešitev. V Leipzigu se je pričel proces proti požigalcem nemškega parlamenta. Proces se vrši z velikansko režijo. Obtoženci s« morali odkloniti tuje zagovornike. Obtožence so pripeljali v sodno dvorano vklenjene. Glavni obtoženec Van der Lubbe napravlja vtis idiota. Londonski paralelni proces o požig*1 nemškega parlamenta je izrekel svojo ra*' sodbo, da so kom. posl. Torgler in vsi trije obtoženi Bolgari nedolžni. V razsodbi se pravi, da je bil požig le v korist narodni!11 socialistom, da Van der Lubbe dokazano ® bil več član komunistične stranke, da ie za Torglerja alibi dokazan, prav tako P* tudi za Bolgare. Ta razsodba najodličneJ' ših svetovnih juristov je ožigosala pro«^ v Leipzigu kot navadno farso. ,< Hitler namerava odpraviti vse histol1 ne meje v Nemčiji in raadteliti vso NeI° čijo v 37 provinc. .. Veliko redukcijo osebja izvedejo avstr1) ske zvezne železnice s prvim oktobro ' Okoli 3000 nameščencev bo odpuščeni oz. upokojenih. De*vacsb/<> kratki podadki o emisijskih BANKAH Zlata podloga Francoske banke se je Zvečala za 250 milijonov na 82,2 -milijard hftlkov. Obtok bankovcev je padel za 1,7 ^ 81.1 milijarde. Obveze na pokaz v tujini padle na 1,3 milijarde frankov, druge Pa za 1,4 na 22,4 milijard. Kritje se je dvignilo od 78.2 na 79,4%. Holandska banka je povečala zlato zalogo iza '54 na 850 milijonov goldinarjev. Obveze na pokaz so se dvignile od 73 na 1S8 milijonov. Obrestna mera znaša po dvakratnem znižanju 3%. Pri nemški Državni banki se opaža sta-l&n priliv zlata, čeprav plačuje Nemčija še Odplačila po Youngovem in Davvesovem Posojilu. Zlata in devizna' podloga se je dvignila že na 397 milijonov in je kritje Hairaslo od 6-9 % koncem' junija na 11'7% ®redi septemibra. Češkoslovaška Narodna banka je od konta junija zvišala zlato in kovinsko podlogo °Radni<5ke zaštite« se je Stevtillo pri okrožnih uradih in pri zasebnih društvenih iblagajnalh zavarovanih delavcev dvignilo v letu 1932 od 531.154 v februarju Ua 557-286 v juniju. Število zavarovanih se je torej dvignilo za 26.132. V letu 1983. pa je število zavarovanih zelo padlo in znašlo v februarju te 485.372. IV juniju se je sicer dvignilo zelo visoko za 51.823, a kljub temu v juniju s 537.195 zavarovanimi še ni doseglo števila v lanskem juniju. Pri zasebnih društvih pa ise je gibalo tevilo članstva takole: 1. 1931 1932 1933 »Merkur« v Magrebu . 19.456 18.751 17.379 irgov. in bolniško društvo v Ljuihljanii 5.729 5.843 6.204 Trg. Omiladina v Beogradu 3.342 3.183 3.604 Število zavarovancev pri Trg. bol. in podpornem drušitvu v Ljubljani se je predvsem dvignilo, ker so mnogi prestopili iz 0UZD v Trg. bol. in podporno društvo, ne Pa, ker bi se zboljšala konjunktura v trgovini1. OdmafnoM,^ SPREMEMBA POLJSKE TRGOVINSKE POLITIKE Skoraj 70% vsega poljskega izvoza gre v Anglijo, Avstrijo, Italijo, Švico, Belgijo ^ Holandsko. Glavna naloga poljske trgo-yiQske politike je zato, da zagotovi poljski l*voz v te države. V ta namen bo izdala oljska v kratkem čisto novo carinsko fa-r«o in vodi zato že trgovinska pogajanja 1 raznimi državami, da doseže za svoj izr ^ prati primernim kompenzacijam čim l^je ugodnosti. Pri tem doživlja Poljska l? vse druge države zaradi splošne avtar-,, ‘"e politike velike težave. Ker pa iz-i®2* Poljska največ 'blaga v upniške dr-v.Ve) zato po vda/rja Poljska pri teh trgo-, ^kih pogajanjih, da bo mogla v bodoče, doslej, zadostiti vsem svojim obvez-le, če bo mogla izvažati. Zato se u~^ia Poljska, da bodo uvozne države to /jf^tevale in omogočite Poljski uvoz nje-Pridelikov vsaj v dosedanji višini. P,wywa$evoHie. pa naše** Magu v tulita Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je razvil sistematično akcijo, da zainteresira tuje uvoznike za naše blago, zlasti uvoznike, ki še niso v trgovinskih stikih z našo državo ali pa so imeli le začasne stike. Odziv tujine na akcjo Zavoda je odličen in so bile že dosežene nove trgovinske zveze naših producentov s tujimi uvozniki. Da bi se čim bolje izkoristil naslovni material Zavoda in da se nudi tujim uvoznikom čim bolj uporaben ponudbeni material, poziva Zavod naše interesente, da mu pri sklicevanju na številke tujih povpraševanj, pošljejo tudi konkretne ponudbe, ki naj obsegajo te podatke: Točno označbo vrste blaga in embalažo po tržnih uzancah, razpoložljivo količino blaga, ceno, ki naj bo po možnosti kalkulirana ali cif uvozno pristanišče ali franko naša mejna postaja, plačilne pogoje in rok dobave. Obenem naj pošljejo tudi vzorce, če to zahteva ponudeni predmet. Zavod bo že na podlagi te ponudbe sporčil interesenta, če ima njegova ponudba upanje na uspeh in bo v tem primeru spravil ponudnika v direktno zvezo s tujim uvoznikom. Pripominjamo pa, da Zavod ne prevzema nobenih jamstev za boniteto tujih tvrdk. Les in lesni izdelki. 101215 — Salonique — orehove hlode; 10437 — Hamburg — zastopnik za celulozo; 10791—Salonique— les, zdasti lipov; 10865 — Amsterdam — zastopnik za pohištvo za Holandsko, Belgijo, Luksemburg •in 'PosaarjO; 11029 — Beyirou)th — zaboji za tvornice testenin; 11040 — TelnAviv — orehov les; 11307 — Tel-Aviv — zastopnik za furnir; 11808 — Salonique — železniški pragi; 11319 — Schaffhausen — črtalniki; 1H362 — Catania — jelov in bukov gradbeni les; 11369 — Liberce (CSR) — pivski sodi za S. A, D. Sadje. 9865 — New York — zastopnik za višnje; 10125 — Salonique — češplje; 10285 — Berlin — češplje in jabolka; 10422 -r- Hamburg — češplje; ,10471 — Amsterdam — češplje; 10517 — Buenos Airea — zastopnik za suhe češplje in orehe; 10734 — Mannheim — zastopnik za suhe češplje in orehe; 11044 — Haifa — zastopnik za suhe češplje; 11)225 — Nurnberg — jabolka; 11265 — Liege — zastopnik za češplje; 11313 — Bruxelles — orehi; Razni deželni pridelki in zdravilne rastline. 9534 — New York— maraskin, likerji; 10125 — Salonique — žito, fižol; 10122 — Bruxelles, zastopnik za razna živila; 10437 — Hamburg — zastopnik za hmelj in konopljo; 10517 — Buenos Aires — zastopnik za 10680 — Rotterdam — zastopnik za grah 10740 — Avignon — suhe gobe; 10784 — Mannheim — zastopnik za fižol; 10870—Praha—zastopnik za razne deželne pridelke; 10913 — Berlin — leča, grah, fižol, oljnate rastline za Nizozemsko; 10792 — 'Pariš — hmelj; 10919 — Brno — med, gobe; 10995 — Kolcimyja (Poljska) — suhe gobe; 11056 — Lokeren (Belgija) — konoplja; 11064 — Hamburg — zastopnik za detelj-no seme; ilil/109 — Fran ken&t edin — zdravilne rastline (zlasti salvia) buhač, oljčno olje; 11131 — Pariš — gobe; 11152 — Frankfurt — vino; 11312 — Hamburg — razne zdravstvene rastline (zlasti flores tiliae, sambuci, caimo-milae, urticae, iolia strammoni, hyscyami, belladonae, digitalis, herba centauri, radix enulae, gentinae, primulae, fructus cynos-bati, secale comutum); 11068 — Milano —pšenični slad. Perutnina, živinoreja in podobno. 10510 — Sao Paulo — zajčja dlaka za izdelavo klobukov; 10793 — Lausanne — jajca; 10869 — Genova — zaklane svinje, sveča čreva; 11190 — Frankenstein — rogovi brez kosti od koz in ovnov. Razno. 10437 — Hamburg — amonijaik, papir, papirnati izdelki, cement; 10495 — TekAviv — cement; 10796 — Tel-Aviv — razne plošče za opaž sten (heraklit); 11306 — Jaffa — cement. Oofeavggrgghto Dravska direkcija pošte v Ljubljani razpisuje drugo ustno licitacijo za dobavo 9.000 kg bencina. — Licitacija bo dne 10. oktobra t. 1. ob 11. uri v pisarni rač. ekonomnega odseka, soba št. 30, Sv. Jakoba trg št. 2. — Najkasneje do desetih na dan licitacije se mora položiti 5% kavcija v pisarni dravske direkcije pošte v Ljubljani, soba št. 41, kjer se lahko vpo-gledajo in kupijo po Din 20-— tudi pogoji. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 15. oktobra t. 1. ponudbe o dobavi električnega materijala, svinčenega belila, steklarskega kita, linoleja, čebelnega voska, konoplje, bombaža itd.; do 18. oktobra t. 1. pa o dobavi raznega orodja. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 4. oktobra t. 1. ponudbe o dobavi 30 komadov jamskih strgač. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 12. oktobra t. 1. ponudbe o dobavi 150 kg petroleja, 100 kg firneža, 100 kg kita, 150 kg barv, 100 kom. ščetk za tla, 100 m’ stekla in 250 komadov brezovih metel. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 13. oktobra t. 1. ponudbe o dobavi barv, cinkovega belila, lužil, firneža, sladkorne kisline, čebelnega voska in okvirjev za modeliranje. Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 10. oktobra t. 1. ponudbe o dobavi jekla. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Pleskanje železniških mostov se odda potom pismenih ponudb, katere je vložiti do 26. septembra t. I. pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Prodaja. Dne 25. septembra t. 1. bo pri Glavni carinarnici v Ljubljani prodaja raznega blaga (galanterija, izdelki iz železne pločevine, čevlji, vreče, srebrni izdelki itd.). Dne 20. oktobra t. 1. boi pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija za dobavo nafte in petroleja. Buffet na postaji čapljina se odda na ofertni licitaciji dne 26. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic iv Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Zakup barake na postaji Bos. Brod se odda z ofertno licitacijo dne 23. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Prodaja lesa bo dne 9. oktobra t. 1. pri Direkciji šum brodske iimiovne občine v V.iinkovcih. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Oddaja zakupa restavracije na postaji Maribor gl. kol. bo potom licitacije dne 4. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Razpis je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Dne 4. oktobra t. 1. se bo vršila pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija za dobavo maziva za plovne objekte; dne 6. oktobra t. I. pa za dobavo barv za plovne objekte. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 12. oktobra t. 1. ponudbe o dobavi 1 tovornega avtomobila. Dne 10. aktobra t. 1. bo pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo kolosečnega materijala (skretnice in skretniški deli). Oddaja prenosa municije, orožja in drugega vojnega materijala se bo oddala potom ustmene licitacije dne 5. oktobra t. 1. pri referentu Artilerije Komande III. ar-mijske oblasti v Skoplju. (Oglas je na CIKORIJA laš pravi domači izdelek vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) Les na panju se bo prodajal pri Direkciji šum imovne občine križevačke v Bje-lovaru. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Zakup menjalnice na postaji Zagreb gl. kolodvor se odda potom ofertne licitacije dne 21. oktobra 1933 pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.) Prodaja železnih odpadkov. Dne 20. oktobra t. 1. bo pri Komandi pomorskega arzenala v Tivtu pismena licitacija za prodajo raznih železnih odpadkov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) Zakup restavracije na postaji Karlovac se odda z ofertno licitacijo dne 16. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Produkcija nafte v Medjimurju (v okolici Sehuč) se je povečala vsled odkritja novih vrelcev. Sedaj se pridobiva na dan 3000 do 4000 kg olja. Lastniki vrelcev zgra-de nov velik rezervoar, čistilno in navrtali bodo še dve sondi. Na mehiški obali je divjal silovit vihar, ki je na reki Santiagi porušil nasip. Dvesto ljudi je izgubilo življenje vsled viharja, na stotine pa jih je bilo ranjenih. Veliko pomorsko vojno oporišče grade sovjeti v bližini Vladivostoka. Alpinska-montanska družba, katere vodstvo je hitlerjevsko usmerjeno, je z znižanjem delavskih plač izzvala stavko rudarjev, da bi s tem napravila težave Dollfus-sovi vladi. Vlada je nato postavila družbi komisarja in odredila, da morajo prejemati delavci stare plače. Nemiri na Kubi trajajo še naprej in je intervencija Združenih držav skoraj edina rešitev za vpostavitev miru in reda. Kuga je začela razsajati v Mandžuriji. Kuga se naglo širi kljub energičnim zdravstvenim odredbam Japoncev. Umirajo pa skoraj le domačini. Plzenjska pivovarna je dobila iz Amerike ponudbo, da bi pričela v Ameriki proizvajati svoje pivo. Škodova podjetja so dobila velika naročila v Perziji. Med drugim zgrade 7 velikih železniških mostov. Stran 4. TRGOVSKI LIST, 23. septembra 1933. .........j.,, n i. r..MM 11 r ■ 11 ., j ,i. Štev. 108. Mednarodni borzni indeks Gibanje tečajev je biio v pretelčifem tedriu na velikih svetovnih borzah he-enotno. V New-Ybrku so se tečaji popravili, na rahlo tildi v Londonu ih Stockholmu in po dolgem času tudi v Berlihu. Drugod so tečaji nazadovali, kakor je razvidno iz sjtodnjih Številk: 16. IX. 69-1 62-4 65-7 28-1 57-3 32-1 31-7 33-9 10-9 47-7 pre- 26. VIII 2. IX. 9. IX. v 100% 1983. London 67-5 70-1 680 New-York 63-6 02-8 59-8 Pariz 66-0 66-5 65-9 Berlin 27-9 27-4 25-3 Praga 57-8 38-6 58-4 Bruselj 32-5 33-2 32-2 Dunaj 32-4 32-8 31-9 Amsterdam 34-0 34 HS 33-9 Stockholm IM 11-2 10-6 Curih 48-9 4^6 48-7 Medndrdtliti Hbržni ffldeks šč je teklem tednu dvignil od 43-5 na 43 ZAGiREBSKI TEDENSKI SEJEM Zadnji sejem z dne 20. septembra je bil posebno dobro obiskan. Največ povpraševanja Je bilo za domače potrebe, en vagon žAvine pa je 'bil prodan za D ima,j. Cene živine so v lahnem dvigu. Večje povpraševanje pa je bilo po 'konjih za klanje in sicer za Dunaj. Dogon: 31 bikov, 509 krav, 183 junic, 196 volov, 55 juncev, 112 telet, 481 konj in žrebet, 2 kozi, 622 svinj in 217 pujskov. Cene: biki po 3i50—3'60, krave za kla- nj© po 2-80—3'30, kirave za klobase po 2;10—2-30, junico za klanje po 2*25—3-75, volil I. wste po 4\r50—6-25, II. vtrste pa 3-50 do 4'—, junci po 3'30—3'50, pitane svinje po 8'26—8-75, nepitane po 7—-7‘50, pujski po 120—170, ovce (po 70—140, žrebeta po 1200—2000, konji po 4000—6000, konji za klanje po 1—1-50, sremske zaklane svinje po 10'50—11, živa teleta po 7—8, zaklana po 8—10 Din. Detelja po 45—50, otava po 40—50, seno po 35—45 slama za krmo po 30—40, za steljo po 30—315, drva po 60 za 100 kg. Krompir po 0*50—O-75, zelje po 0-75 do 1‘25 Din. Hmelj Letošnja hmeljska. trgatev na češkoslovaškem znaša samo 70.280 centov (po 50 kg) in je za 37-5°/o manjša od lanske. Na Poljskem je letošnji donos hmelja zelo slab. Ves pridelek znaša 35.000 stotov, kar je mnogo manj, kakor se je pričakovalo. Cene hmelja so zato v dvigu in so dosegle že 300—3*50 zlotov za k v in tal. DUNAJSKI TRG Na goveji trg z dne 18. septembra j6 bilo postavljenih 2030 glav, od teh iz Jugoslavije 81 volov, 41 bikov in 6 krav, iz Madžarske 250 volov aii iz Rumunije 54 volov in 12 illikov. Cene so bile te: voli, fabrični od 1'32—1 '48, voli I. vrste od l-25 do l-30, II. Vrste od 1.12—liŠ, III. vrste od 1*—do 1'10; biki pt) 0-05—1’12; krave po 0’95 do 1*14; miršava živina po 0‘66—O^O šilingov za kg žive teže. — 'tendenca: Promet je bi'L miren, voli so oluranili staro ceno, biki in mršava živina pa so se pocenili za 5 girošev. Svinjski trg; Na trg je bilo postavljenih 5386 Špeharjev in 8118 pršnitarjev, skupno 13.504 prešičev. Iz Jugoslavije je bilo 2085 špeiharjev in 110 ,pršutarjev. Cene: man-galica I. vrste od 1'3(2—1-36, II. vršite od 1-28—1-31; jugoslovanski prešiči: križani I. vrste po 1-40—1-46- srednje vrste po 1*35 do 1*40, slabše vrste l-30—1*33; stare po 1*25—1*30; pršutarji 'po 1'40—1'65, težki po 1*35—1*50, križani po 1*40—1*55 šilingov za kg žive teže. TeMfthca.: Promet je bil ttliren, cene pa so ostale neizpremenjene. (Poročilo tvrdke Predovič in drug, Dunaj lit. St. Marx.) Narodno gledališče v Ljubljani Drrtma, začetek ob 20. Nedelja, dne 24. septembra: Komedij* zmešnjav. Izven. Opera, začetek ob 20. Sobota, dne 23. septembra: Pikova dam** Premiera. Izven. Nedelja, dne 24. septembra: Jim in Ji# opereta, taven. Znižane cetie. Ponedeljek, dne 25. septembra: Zaprto. - ... v;— .... ■- . 1 Doforct gospodinja te dob e v domači zdvavnih in zaie kuba Kaifareiner Kueip^ pove slatini) kavo vedno s ‘Pravim 9,tvanckovim“ dodatkom t Zdrava, okusna in hranljiva!j V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno Vest, dii je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat itd., gospod generalni tajnik Ljubljanske borze dne 22. t. m. ob '/22. uri zjutraj, po kratkem trpljenju, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dnte 23. septembra 1933. db 16.30 Uri izpred mrtvaške veže splošne bolnice ha pokopališče k SV. Križu. Ljubljana, dne 22. septembra 1933. Žilži, soproga, Irt hčerka Miira ter ostalo sorodstvo. Občina Ljubljana. Mestni poffrebni ravod v LJubllBnl. Javljamo pretužno vest* da je naš generalni tajnik, gospod dr. Dobrila Mario danes nenadoma preminul. Blagemu pokojniku, ki si je s požrtvovalnim in vestnim delom pridobil nevenljivih zaslug za procvit borzne ustanove, ohranimo Časten spomin. Ljubljana, dne 22. septembra 1933. Uprava ljubljanske borze za blago in vreJno^e. Veletrgovina kolon ijalne in špecerijske robe J v a n Jelačin Bjuhljana Zaloga sveže pražene ktive, VnNfoth dišav in rudninske vode. IdSna in solidna postrežba! — Zahtdv&fte cenik! i—=_ S Pleskarsko in sobo-slikaSfeko delo izvršuje po htefugodnejših pogojih Ivan Genussi telefon 22-67 Ljubljana liriSKb ulica Štev« 10 m,1 iiiiffitotui KLIŠE) E vrsl po9 fojogtafijaK. ati rišbah. invr i m/# naj$crlidnQj£e ki iš a ST*DIU 110 B HANA HAIMATINOVA13 Čitajte in razširjajte »TRGOVSKI LlSt«! brzojavi: Sirispercoloniate JCjubljanci — ‘feelefon št 2265 Ani. Krisper Coloniale Lastnih: Josip Vevlič Veletrgovina kolom- a~nn 2>aloga špirita, jalne robe. ■■ g MJL&M&M. raznega žganja in ^Dunajska cesta 33 ^sočna postrežba. Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolaga J. HLEBS, LJUBLJANA DRUftU I O. Z. CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19 Sobo-črkoslikarstvo in pleskarstvo Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70. oaassaauaananHasEaasa Preja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Ža Trpo vako-induetrijeko d. d. >KfEkKtTR< kot izdajatelj* in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.