199
Naši dopisi.
Iz Zagreba 19. junija. —   18. t. m. umrl je v Zagrebu tudi Slovencem   dobro  znani  hrvaški pisatelj  in
član jugoslavenske akademije, g. Franjo Kurelac, ki je bil pred leti profesor gimnazije na Reki. Kanj ki je bil eden najboljših pisateljev hrvaških , ki se je v svojih spisih mnogo tudi oziral na Slovence. Spisal je mnogo najbolj znanih spisov deloma po društvenih knjigah, pa tudi samostojna dela. Bodi mu žemljica lahka !
V Gorici 19. jun.   —  »Vročino imamo tako hudo,
da malo katero leto o tem času tako.....   Polje je še
zmerom lepo, ali bati se je suše." — S temi besedami sem sklenil svoj zadnji dopis. Kaj so si morali naši bralci misliti, ko so včeraj to čitali?! Kaki 2 uri potem, ko sem bil pismo oddal, začelo se je vreme sprevračati in doživeli smo — česar gotovo tako hitro ne pozabimo: pravo zimo sred junija (13., 14., 15-. junija). Ne le na visokih gorah, temuč tudi v primeroma nizkih krajih je snežilo. Drugod se je dež ulival, da je bilo groza; tudi toča je tu pa tam vmes priletala. Ali, kar je najhujše, nenavadno močna burja je grozovito bučala in po nekaterih krajih veliko škode naredila. Največ je trpela gorenja Ipavska dolina; potem sploh vsi kraji ob podnožji gora proti severju in severo-izhodu od Gorice. Na trtah je po mestih škoda veča, ko da bi jih bila toča potolkla. Hvala Bogu, da imamo zdaj spet gorko in lepo vreme; grozdje spet lepo cvete. — Ne, vremenski prerok ne more človek biti dandanašnji, kakor politišk ne. — Pa tudi še drugo mojo napoved mi je vreme skazilo, tako da se moram med lažnjive preroke šteti. Tržaška „Talia" ni prišla preteklo nedeljo v Gorico, in ni bilo torej treba gosp. županu — fraka iskati, da bi jo bil v „veliki dvorani" sprejel. Ali mu je vreme ustreglo, ne vem, to pa vem, da bratovskima (?) našima laškima društvoma, „gimna-stičnemu" in „filodramatičnemu", je bilo hudo vreme bolj po volji, ko starim Izraelcem mana. Naše „filo-dram." društvo je namreč neka ,,sekta" nekdaj edinega telovadskega društva. Prvi čas, ko se je bilo „filodr." društvo osnovalo, ga je prav rada gledala mati ,,gin-nastica". Pozneje se je nekaj opomoglo in postalo gim-nastičnemu enakovrstno. V nedeljo ste imeli obe društvi ,,Talia"-o svečano na kolodvoru sprejeti; ali — razpor ni samo slovanska reč, temveč vtika svoj rep tudi med druge ljudi. Z eno besedo nastale so — pravijo — med gimn. in filodr. društvom neke navskriž-nosti zarad zastave, uniforme in stroškov, in — za zdaj je navskrižnost vreme poravnalo; v prihodnje bo, kar bo. — Dne 17. t. m. so se pričele pri nas so d ni j s ke obravnave s porotniki; na dnevnem redu je še-stero reči. — Pretekli ponedeljek 15. dne t. m. je bila druga seja dež. šolskega sveta, odkar je preu* ravnan. Deželna odbornika, dr. Pajer in dr. Deperis, se je nista udeležila. Iz Trsta so prišli deželni nadzornik g. Klodič, novi administr. referent, namestn. svetovalec g. Schwarz, in okrajni komisar g. Truxa kot protokolist. Predsedoval je g. namestnik baron Ceschi, sam. Eden najimenitniših predmetov, ki so se razpravljali — pravi „Triest. Zeitg." — je bila prihodnja (prva) deželna učiteljska konferencija. Tudi je g. Klodič poročeval o normalnih učnih črtežih, ki jih on izdeluje. V posvet zastran kmetijstvenega učnega tečaja za ljudske učitelje v Gorici (kakor je bil uno leto na Dunaji) sta izvoljena dva pooblaščenca iz-sred dež. šolskega sveta. — Deželni zbor Goriški se bo začel, kakor je iz druzih časnikov že znano, 19. avgusta t. 1.
JZ Trsta 17. junija. -- Zadnje dni so se tukaj godile in se vedno še gode prav zanimive reči. Stari možje in skoraj bi rekel, zgodovina sama se ne v6 spominjati tako nestanovitnega, grdega in mrzlega vremena v Trstu sredi meseca junija; taka burja je še po
200
zimi redka. Prežalostno bi bilo popisovati nasledke tega vremena in burje na polji; žito, fižol, vsa zelenjava leži ali polomljena ali pomešana po tleh, drevje je raz-krehnjeno, veje polomljene, sad otresen, trte zvite po tleh pomešane leže, grozdičke je burja odnesla še celo tam , kjer jih ni mogla na tla pometati. Tak žalosten pogled je tukaj na polji, da nekateri kmetje nočejo še gledat iti, drugi jokajo in zopet drugi preklinjajo. Čudno zares! V 24 urah je gorkota od 27° R. na 8° R. padla. — Kar Vam nisem pisal, se je tukaj ustanovilo društvo ,,Societa patriotica Triestina" (domačinsko društvo Tržaško). To društvo ima tri posebne odseke: redovni, politični in ekonomični odsek in v vsakega teh odsekov je voljenih 7 mož. Glavni namen njegov je izbujati duh domačinski in vse tiste naprave, ki bi zamogle pripomoči k večemu razvitku in materijalnemu blagostanju Trsta in okolice. Opomniti pa moram, da je to edino Laško društvo, ki se tudi za okolico briga in ki hoče celo zastopnike Slovencev med seboj imeti; to društvo menda namerava pravično biti domačinom Tržačanom in okoličanom , vse tujce iz mestnega zbora izbrcniti in z domačini nadomestiti. To je zares pametno in po tej poti vpeljala bi se zopet bratovščina med meščani in okoličani. — Zoper glasovitega učitelja Bon in-a je na vse zadnje vendar le — čast Bogu! meglio tardi, che mai — vlada zaukazala disciplinarno preiskavo. Že več jih je bilo zaslišanih od slovenske strani; ali obžalovanja vredno je, da se ga nekateri menda še boje in marsikaj zamolči, kar bi morali povedati; nočemo prezgodaj govoriti, ali naj ved6, da, ko bomo vse natanko izvedeli, jih bomo naznanili občinstvu, da jih sodi. Nekateri ga zakrivajo in z glasovitim Ferlugom drže.
Trst 18. jun. —x.— Tukaj se je ustanovilo novo društvo z imenom „patriotično", katero ima neki namen, vstavljati se nakanam druzih lahonskih društev, katera svoja načela razglašajo kot načela vseh, ali vsaj večine Tržacanov. Pričakovati je bilo tedaj od tega društva, da bode pogumno delalo. Al glede njegovih sklepov bo brž ko ne pribežališče zmernih vladnih liberalcev. Sklenilo je namreč zahvalo postavodajalcem zarad verskih postav, in po mogočosti skrčiti v prihodnje procesijo sv. Rešnjega Telesa. Zadnji sklep vtr-jujejo z neredom , katerega so neki poredneži gotovo nalašč napravili pri letošnji procesiji, ko se je pel tretji evangelij. Omenjeno društvo je tedaj pomnožilo za eno dosedanja društva; al bode tudi pravične tirjatve Slo-Slovencev v Trstu in njegovi okolici podpiralo , o tem danes soditi, ni mogoče.
Iz Trsta 18. junija. — Z velikim veseljem pričakujemo novo imenovanega (?) namestnika gosp. barona Pino-ta, da bomo vendar imeli Slovenci v Trstu namestnika , kateremu bomo mi in vrli okoličani lahko v materinščini svoje želje izrazili; nič kaj pa si ne želimo Goriškega Rehbaeh a v Trst, ker je njegovo ime že v Gorici tako žalostno slavo doseglo, kajti on je bil vedno nasprotnik Slovanov, posebno je rad krčil taborske programe« *)
Iz Vipave 17. junija. — Petek 12. t. m. popoldne vsula se je velika ploha z velikim viharjem. Ponoči od petka na soboto deževalo je strašansko, treskalo in gromeio pa tudi tako, kakor da bi se bližal konec sveta, vrh tega je pa še burja pihati začela. Bolj ko je dež pojemal, tem bolj se je burja krepila, tako sicer, da je od sobote do nedelje že tako silovitost dosegla, kakoršne v tem  času najstarejši ljudje ne pomnijo.    In
*) Ker nam je prej od druzega dopisnika došel dopis, smo iz tega izpustili ono, kar je v   obeh enacega.
Vred.
s to silovitostjo divjala je z dežjem pomešana še v pondeljek 15. t. m. Groza navdaja človeka, ako se poda na polje ali v vinograd, ter tam ogleduje nasledke neusmiljene pošasti. Vinska trta je že celo na velikem prepihi, in sploh povsod, kjer se ni še mladja povezala, tako otepena in polomljena, kakor bi jo kdo s trnjem otepel. Zarod je večidel osmukan ali pa očrnei in odpadel bode gotovo, sadje vse otreseno, fižol, turšica, krompir, žito vse je pomendrano, osmojeno.
Boštanj 15. junija. — Mraz je tudi pri nas veliko škodoval, posebno v nižavi. Vendar trta se je precej popravila in zdaj lepo kaže. Grozdje je jelo že cvesti. Posebno je to letos čudno, da na pozebljenih orehih se zopet majhen sad vidi. Tudi na mladikah, ki so po mrazu zrastle, se čeznavadno grozdičev vidi. Češnje domače smo pretekli teden dobili. V hribih , kjer ni mraz škodoval, bo sadja obilo, v dolinah pa razen če-špelj malo. Nekoliko dni je bila zdaj nenavadna toplota, v senci okoli devetih po 25 do 30 stop. R., zdaj je pa zopet prav hladno. To ni dobro znamenje. Sladke kapljice nam zopet ni pričakovati. — Koze , ki so tu posebno na Raki močno davile , so nam dozdaj prizanašale , kajti ie sem ter tje jih je imel kdo. Zato se nam čudno zdi, da je moral naš nič manj ko len učenik ob binkoštih zarad koz šolo zapreti. Mislim, da nove šolske postave, g. Kaiinger! Vam celo leto le 3 dni dovoljujejo samega sebe oprostiti šole. Koliko ur ste pa že Vi praznovali? Vprašajte svoj spomin! Ali je potlej čuda, da Vaši učenci tako malo znajo? Ali je čuda, da nimate ne enega učenca, ki bi dobro bral? — Tu se poskušajte, tu se skazujte , to se Vam bolj poda, kakor farane in duhovščino surovo in neotesano grajati in zabavljati, ter vrle možake očitno lumpe imenovati. Ali je Vam še v spominu , kako ste imenovali pri g. Planincu g. v. G. ? — Ali ni to sramota za učenika, ki bi moral izgled biti lepega, dostojnega vedenja vsi fari? Ali more takega učitelja kdo ljubiti in spoštovati? Zato vsi dobri žele, da kmalo kop:ta poberete in da se drugje bolj pametno obnašate. Čudno se tudi nam zdi, da ste mogli zopet začeti orgijati, ko so Vas tako očitna od tega posla odstavili in ste se tudi sami po Sevnici priduševali , da nočete več biti suženj ,,farjev" in da ne boste več v R. orgljali. — Tudi ne vemo, kdo je Vas zopet pooblastil za orgljanje. Gospod župnik ne, možje, ki so Vas odstavili, tudi ne. Kje imate kaj moštva, g.  Kaiinger?!
Iz Domžalj 18. junija. — Pri nas smo imeli 4. dan t. m. volitev novega občinskega zastopa, pri kateri so bili izvoljeni: posestnik Matevž Janezi o iz Gorenjih Domžalj za predstojnika, Tomaž Porenta iz St. Pavla in France Dečman iz Stopa pa za občinska svetovalca.
Iz Ljubljane. {Iz seje družbe kmetijske 14. dne t. m. Konec.) Prošnje podružnic v Metliki, Postojni in Senožečah , in občine Vrh za podeljenje kmetijskih mašin se izroče* dotičnemu odseku s tem, da v prihodnji seji nasvete stavi. Na prešnjo L. M., da bi se mu podelila podpora zato, ker je iz 9 oralov nerodovitnega in zapuščenega sveta napravil rodoviten travnik in nasadil sadje v izgled sosedom , se sklene to prilično ogledati in na podlagi dotičnega poročila o tem dalje razgovar-jati. Podružnici Boštanjski se dd 60 gold. kot druga polovica za napravo občinske trtnice dovoljene podpore 120 gold. — S. K., kateri ponuja 15 mesecev starega bika, se odgovori, naj natanko naznani, katerega plemena je bik. Pri tej priliki se tudi sklene, v časnikih obrniti se do živinorejcev, naj bi naznanili kmetijski družbi, ali imajo na prodaj mlado govejo živino žlah-nega plemena. Občinsko predstojništvo v RaČni poroča, da je vodnjak v Ilovi gori narejen. Vsied tega se sklene drugo polovico  podpore,   to je   100 gold.   iz
201
podpore za vodnjake občini izplačati. Zarad ograje vrta kmetijske družbe se sklene to delo razpisati s tem, da podvzetniki v ponudbi naznanijo ceno zidu iz kamna in iz opek. Ukaz ministerstva kmetijstva, da se bodo učitelji Kranjskih ljudskih šol letos o kmetijstvu pod-uČevali v Gradcu, se vzame na znanje in sklene, s zahvalo ministerstvu tudi naznaniti, da bi učiteljem posebno na Notranjskem vstrezalo, ko bi smeli iti v enako šolo v Gorici. Ukaz ministerstva o napravi raz-tav in sejmov pitane živine se izroči odseku za živinorejo v poročanje. Ministerstvo kmetijstva vpraša, ali bi ne bilo koristno, da bi se podueevalo ljudstvo tudi o pri-delevanji in likanji sljime za slamnike, kakor se to godi na Laškem in v Švici. Sklene se zarad tega se obrniti do izvedencev in potem poročati. — Za družbenika se sprejme gosp. dr. Schindler, c. kr. živino-zdravnik v Ljubljani.
—  {Društvo v pomoč bolnikom in za oskrbljevanje) je imelo občni zbor 14. junija. V poročilu za leto 1873 vodstvo društveno radostno naznanja , da je tudi letos bilo mogoče, vsem tirjatvam udov povoljno ustrezati , dasiravno so se premije bolnikom precejšno po-vekšale (od 2 gold. 50 kr. in 2 gold. na cele 3 gold. in 2 gold. 50 kr. na teden). Vsled tega so se stroški znatno pomnožili. A ne samo to, nego tudi še veče tirjatve zadele so društvo vsled kužne bolezni in drugih neugodnih ckolnosti. Vsem tem tirjatvam je društvo ne samo popolnoma ustreglo , ampak tudi glavnico pomnožilo, katera znaša 4980 gold. 64 kr.
Društvo je izdalo v podporo bolnikom 882 gold. 50 kr. in za pogrebe 140 gold.
Skupnih dohodkov je bilo 3045 gold. 69 kr. in skupnih stroškov 1422 gold, 61 kr.
Vodstvo izreče g. Albertu Samassi, dosedajnemu pregledniku, in g. Janezu Mauserju, blagajniku, katera zarad druzih opravil častni službi ne moreta dalje opravljati, za njih vspešno delovanje javno zahvalo, in hranilnici Ljubljanski za darilo 100 gold. Poročilo jasno priča, da to društvo jako vestno spolnuje blagi svoj namen, ter da si prizadeva priljubiti društvo prebivalcem Ljubljane. Ker bode pa društvo še vspešaeje lahko delalo, ako se pomnoži zdatno število udov, zato priporočamo tudi mi društvo v pomoč bolnikom in za oskrb ljevanje občinstvu.
— (Slovenske Matice tajnika odgovor) poslanemu večini Ljutomerskih Matičarjev v 138. štev. ,,Slov. Naroda" od 20. junija: Zapisniki odborovih skupščin se razglašajo po enem časniku, in to po „Novicah", kakor je bila doslej navada. — Tega, mislim, vendar nobeden ne more zahtevati, da bi tajnik za vse slovenske Časnike taka poročila pisal. Nikjer v opravilnem redu slovenske Matice ne stoji, da bi to bila njegova dolžnost. — Obrača se pa pri tej priliki tajnik do slavnih vredništev vseh druzih slovenskih časnikov, da izvolijo iz teh zapisnikov svojim Čitateljem kaj povedati. Omeniti pa moram, da itak vsak ud slovenske Matice izve iz vsakoletnega letopisa vse, kar ga zanima vedeti o delovanji slovenske Matice.                        J. Tušek,
tajnik slov. Matice.
—  [Banko »Slovenijo") Ljubljanski ,,Tagblatt" zopet obira in sicer zarad tega, ker nekemu zavarovanemu iz Gorenjskega, ki je pogorel, ni hotela izplačati 5000 gl. Da tega zneska ni plačala, je res, a zakaj ga ni? Zato, ker 1. zavarovana poslopja niso bila toliko vredna; 2. ker se je skazalo, da niso lastnina tistega, ki jih je zavaroval ; 3. ker je zavarovalec takrat, ko jih je zavaroval, jih popisal vse drugače, kakoršna so bila v resnici. To-raj je „Slovenija" popolnoma prav ravnala, da ni plačala omenjenega zneska,   in   tudi  nobeno  drugo društvo bi
ga ne bilo   izplačalo,   ker   se  vsako  društvo   ravna in mora ravnati po svojih pravilih.
—   (Uboj.) Anton Sirnik, delavec v Cinkelnovi fabriki, doma iz gorenje Šiške in oče dveh otrok, je bil preteklo soboto do treh po noči v restavraciji na ljubljanskem kolodvoru, kjer je v družbi dveh pajdašev pil. Ko gre potem domu, ga napadeta tovariša, katera sta že pred njim šla iz gostilnice, Mizo mitnice na dunajski cesti tik kolodvora; in eden ga vseka s sekiro po glavi, da je mrtev obležal. Vzrok uboja je bil boje srd, ker so pred nekoliko dnevi hoteli vsi fabriški delavci ustaviti delo, ako se jim plača ne povikša, in je Sirnik edini bil, ki je drug dan delal za staro plačo. Tako se nam pripoveduje. Ubijalca, dva fanta iz Dr&-velj, so že prijeli in zaprli.
—- (Pogorel) je v četrtek večer v Ljubljani Schaf ferjev hlev tik bolnišnice; zažgal je hlapec po neprevidnem ravnanji z lučjo. V nevarnosti je bilo še mnogo poslopij, posebno komaj tri čevlje oddaljeni Martinčičev hlev, napolnjen s slamo in seaorn. Požarna straža je bila zopet bolj za nered, kakor za korist, ker ni nika-koršnega reda pri nji in hoče biti vsak le poveljnik. Ge bi je ne bilo, bi bilo vse ravno tako, kakor je bilo.
—- (Papežev odgovor katoliški družbi.) V nedeljo je odposlala katoliška družba iz Ljubljane v Rim vo-šilni telegram sv. očetu. Na to je prišel včeraj večer sledeči milostljivi odgovor:
„Gg. grofu Wurmbrandu, predsedniku, in dr. Costi, podpredsedniku katoliške družbe!
Sv. oče se družbi iz srca zahvaljuje in jej prelju-beznjivo podeli apostoljski blagoslov.
I. kardinal Antonelli."
—  (^Beseda") na vrtu čitalnice Ljubljanske preteklo nedeljo je bila zopet lep dokaz, napredovanj a tega društva in marljivosti pevovodje g, Santelna. Točke pevskega programa so se vršile jako vrlo, nekatere so se morale vsled silnega ploskanja ponavljati; zlasti g. Nolli je v napitnici iz opere „Zampa" odlikoval se s svojim močnim, jekleno donečim glasom. Vojaška godba je svirala med petjem lepe točke. Občinstva je bilo mnogo, pa je bilo tudi prav zadovoljno z ^besedo".
—  (Pobirki iz Časnikov.) Da se ,, mlado slo venci" z nemčurji že popolnoma pajdašijo, — to našo trditev je opravičil „Narod" 19. t. m. sam. Ve3el hvale , katero je zapel dr. Schaffer v zboru konštitucijskih poseb-nežev ,,mladoslovencem" zarad njihovega postopanja v državnem zboru, ponuja ta list nemčurjem naravnost roko k zvezi zoper „klerikalce" in sicer pod jako lahkimi pogoji. Bodo kmalo skupaj, kajti načela so enaka „mladini" in nemčurskim liberalcem; bistvenega razločka ni med njimi, gre jim le še za neke formalne stvari, namreč za jezik; ,,Narodovci" pišejo slovenski, „Tagb!attovci" pa nemški. Ni dvomiti, da bodo pri prvih volitvah že zedinjeni z nemčurji rovali proti Slovencem. Zato pa nam je treba pozornosti in marljivega deiovaoja, ako hočemo, da se narod slovenski ohrani svoji narodnosti in veri svoji.
—   (Prošnja.) V bivši Otočanski in Liški, potem v Ogulinski in Slujinski županiji na Hrvaškem preti prebivalstvu, kteroje bilo tri leta zaporedoma obiskano po raznovrstnih nadlogah in slabi letini, strašna lakota. Nesrečoim naglo na pomoč priti po milodarih, se je ustanovil poseben odbor, ki se obrača pismeno do posameznih rodoljubov, pa tudi po časnikih do dobrotnikov sploh s prošnjo, naj bi vsak po svoji moči pomagal stradajočim s kakoršnim koli zneskom, katerega naj bi poslal vred-ništvu j,Narodnih novin" v Zagreb. Naj toraj vsak, kdor more,   usmili   se  nesrečnih   bratov,   ki  so toliko
202
časa bili straža na meji civilizirane Evrope ter branili jo napadov ljutih Turkov, zdaj pa so v največi nevarnosti, da poginejo glada.
—   (Papeževa 28letnica) se je v nedeljo v Ljubljani, kakor po vsi deželi, slovesno obhajala. Po gorah je bilo videti mnogo grmad, a med njimi ne ene, ki bi bila gorela potrjenju verskih postav, kakor je „Narod" hotel imeti.
—   (Kres.) Kakor vsako leto so včeraj zažgali na Drenikovem vrhu velik kres. Bilo je mnogo Ljubljančanov gori, slovenski pevci so nekatere zapeli, drugi pa so pošiljali rakete kviško in vžigali umetni ogenj. Po okolici je bilo videti na stotine kresov.