V Ljubljani, dne 10. julija 1931
»na posamezni številki Itfrfä'SÖ
XIII. feto.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10-—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAŠ GLAS
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
Upokojenci in uradniški pokojninski sklad.
Ker prejema uredništvo navzlic mnogim člankom in pojasnilom, kate? re je objavil naš list glede upokojencev, njihovih osebnih in rodbinskih pokojnin in stališča napram novo osnovanemu uradniškemu pokojnim skemu skladu, še vedno od posamez* nih naročnikov številna vprašanja glede tega, smatramo za potrebno, da v kratkem ponovimo glavne določbe no* vega uradniškega zakona glede dolžnosti plačevanja vlog v uradniški pokoj* ninski sklad.
Po novem uradniškem zakonu mo* rajo vsi državni uslužbenci, za katere ta zakon velja, vlagati od plače in položajne doklade, oz. pokojnine (ne pa od osebne in rodbinske draginj, dokla* de) v pokojninski sklad neglede na to, če so oženjeni ali ne, moški in ženske, aktivni in po zakonu iz 1. 1923. oz. kasneje upokojeni nameščenci. Pravi* co do rodbinske pokojnine dobi vlagatelj po petih letih vlaganja v sklad, če je kot vlagatelj umrl Rodbinsko pokojnino dobi za ženo in zakonske ali pozakonjene otroke.
Upokojenci, ki prejemajo prejem* ke po prejšnjem uradniškem zakonu od 31. marca 1923., morajo od 1. aprila 1931. plačevati, prav tako kot aktivni uslužbenci 5 % vloge v pokojninski sklad. Kot osnova za vplačevanje vlog se smatrajo tisti njihovi zadnji aktivni prejemki, od katerih se jim je svoj* čas odmerila osebna pokojnina. Po za* konu se smatra, da so vplačevali v sklad vloge za vso dobo, katera jim je bila za določitev osebne pokojnine priznana. Ti upokojenci smejo (more^ jo) prostovoljno za nazaj vplačati tu* di vloge za ves čas od svoje upokoji-
Na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. junija 1931. se je vršil v hotelu Unionu v Ljubljani občni zbor društva drž upokojencev in upokojenk.
Ob 10. uri otvori predsednik g. davčni nadupravitelj M. Lilleg občni zbor, konstatira, da je približno 2d0 članov navzočih, pozdravi zborovalec in imenuje zapisnikarjem odbornika inšpektorja fin. kontr. g. Arka Pred* laga, naj se pošlje vdanostna brzojavka N j. Vel. kralju in g. ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču z naslednjo vsebino:
1.	Nj. Vel kralju Aleksandru I. v Beogradu. Na svojem rednem občnem zboru zbrani upokojenci in upokojen* ke v Ljubljani najvdaneje pozdravlja* jo svojega kralja s prošnjo, da blago* voli sprejeti njihovo izjavo neomejene zvestobe in najglobokejše vdanosti. Živel naš junaški kralj!
2.	G. ministrskemu predsedniku v Beogradu. S svoje redne glavne skup* ščlne pozdravljajo zbrani državni upo* kojenci in upokojenke v Ljubljani Vas kot prvega in najmerodajnejšega svetovalca Nj Vel. kralja, kakor tudi vse ostale ministre. Usojamo si Vas, kakor ministrski svet, najnujneje prosi* ti, da napravite konec Vam predobro znani bedi upokojencev, predvsem sta* roupokojencev
Predlog je bil z navdušenjem in ovacijami Nj. Vel. kralju sprejet.
Nato preide predsednik na dnev* ni red in prosi tajnika za poročilo o minulem upravnem letu.
Ravnatelj zemljiške knjige g. Anton Špende poda nato izčrpno tajni* ško poročilo o vsem delovanju društva od pričetka do tega občnega zbo* ra. Temeljito poročilo objavimo v prihodnji številki v celoti.
tve do 1. aprila 1931., s čimer pridobe za odmero rodbinske pokojpine toliko let več, za kolikor naknadno vplačajo vloge Vendar ta ugodnost za vse ti* ste, ki so bili upokojeni s polnimi službenimi leti nima praktične vrednosti.
Staroupokojenci to so tisti drž. uslužbenci, ki so bili upokojeni po za* konih, kateri so veljali pred uradni* škim zakonom iz leta 1923., niso dolžni plačevati nobenih vlog v pokojnin* ski sklad. Pač pa smejo, če žele, prostovoljno od 1. aprila 1931. dalje vpla* čevati vloge v ta sklad, prav tako pa smejo za nazaj vplačevati vloge za vsa leta od svoje upokojitve do na* vedenega datuma. Vsa ta doba se jim priračuna za določitev odstotkov rodbinske pokojnine, kot podlaga za do* ločitev vlog, katere morajo plačati v sklad, se pa smatrajo prejemki, ki so svojčas tvorili podlago za odmero njihove osebne pokojnine.
Rodbinsko pokojnino prejemajo po novem zakonu vdove drž. uslužben* cev, .dokler se vnovič ne omože, sinovi do polnoletnosti (izjemoma do 23. leta, če se šolajo, in neomejeno, do* klor so telesno ali duševno nesposobni za pridobivanje, seveda če nimajo last* nih dohodkov), hčere pa dokler se ne omože Če pa omoženc hčere, ki so z možitvijo izgubile rodbinsko pokojnino, ovdove, pridobe iznova pravico do rodbinske pokojnine po očetu, toda sa* mo če nimajo rodbinske pokojnine po umrlem možu, niti drugih dohodkov.
Rodbine drž. uslužbencev, katerim je bila rodbinska pokojnina odmerjena pred 1. aprilom 1931., obdrže pokojnino v dotedanji višini.
Med čitanjem tajnikovega poro* čila padajo posamezni medklici,
Glede
predlogov tajnika o razdelitvi, oziroma uporabi društvene imovine ob more* bitni likvidaciji društva in sploh o taj* nikovem poročilu otvori predsednik debato. Vsebina obeh predlogov bo objavljena prihodnjič skupno s tajni* kovim poročilom.
Dvorni svetnik g Rustja predlaga, naj bi se društvo obrnilo na OUZD zaradi popusta v kopališču v Laškem in priporoča društvu, da naj tudi vnaprej ukrene vse potrebno za pomnoži-tev članstva. Tajnik opozarja, da je bil že osebno pri ravnateljstvu OUZD glede znižanja cen in da se bo to še izpopolnilo z nadaljnjimi intervencijami.
G. prof. Vadnjal kritizira v dalj* šem govoru preveliki optimizem, ki je prihajal iz vrst odbora, predvsem iz ust predsednika. Predsednik odgovarja na ta izvajanja in kritiko, ker srna* tra, da so te besede izključno naperjene proti njemu. Smatral je za dolž* nost, da je utise in zagotovila, ki j’h je dobival osebno v Beogradu pri in-tervincijah oziroma deputacijah ali tudi pismeno, razodeval bodisi odboru ali tudi posameznim upokojencem, ki so vsi nestrpno čakali na izboljšanje svojega materijalnoga položaja.
Gimnazijski ravnatelj g. dr. Lov* ro Požar razpravlja kako težko je živ* ljenje staroupokojencev, ki so bili več kot pol svojega življenja v javni služ* bi v ti ali drugi stroki, žrtvovali vse svoje fizične in duševne moči narodu in javnosti, vestno vršili službo,-a mo* rajo zdaj na stara leta stradati in hoditi v oguljenih oblekah.
G. prof. Vadnjal predlaga, naj se k redakciji te spomenice pritegne g. dr. Požar. Predsednik da ta predloga na glasovanje in sta bila soglasno sprejeta. Nato opozori predsednik na oba predloga tajnika glede predložitve prošnje na resortna ministrstva za obstoj društva v smislu § 345. novega uradniškega zakona in glede razpola* ganja imovine za primer likvidacije društva, namreč, da se gotovina na* loži kot ustanova za revne vdove in sirote tako da je društvo v slučaju li= kvidäcije v novem uradniškem zakonu določenem terminu, brez imovine. Oba predloga je občni zbor, soglasno spre* jel. Občni zbor je tudi mnenja, da § 76. novega uradniškega zakona ne tangira državnih upokojencev, temveč le aktivne uslužbence.
Nato predlaga predsednik, naj se sprejme sledeča resolucija:
»Na svojem rednem občnem zboru so navzoči mnogobrojni člani društva sklenili predložiti merodajnim faktorjem sledečo resolucijo:
1.	Prosimo, naj bi se vsi upoko* jenci in upokojenke prevedli na nove prejemke aktivnih državnih uslužben* cev, kakor so to storile že vse moderne države. Tako izenačenje je bilo predvideno že v osnutku uradniškega za* kona z dne 31. julija 1923., a je bilo žal v zadnjem momentu v narodni skupščini iz neznanih vzrokov in brez utemeljitve črtano.
2.	Precejšnje število državnih upokojencev dobiva še vedno kronsko pokojnino. Prosimo, naj se te pokoj* nine prevedejo takoj z ozirom na zakon iz leta 1927. brez nadaljnjih for* malnosti na podlagi uradnih podatkov.
3.	Prosimo, naj bodo vsi upoko* jenci brez ozira na starost, če tudi opravljajo svobodne profesije, deležni draginjskih doklad, ki nadomeščajo le nezadostne pokojnine.
4.	Prosimo, naj se vsem držav* nim uslužbencem, kadar stopajo v po* koj, z upokojitvenim odlokom odmerijo in nakažejo tudi pokojninski prejemki, kakor je to že davno običajno v vseh modernih državah.
5 Naj se vsem upokojencem, ki ne želijo biti člani nabavljalnih za* drug, ustavijo odtegljaji za kreditne in stanovanjske zadruge, oziroma naj se jim že odtegnjeni zneski povrnejo.
6. Državni upokojenci in upoko* jenke naj uživajo na državnih železnicah in parobrodih iste ugodnosti, kakor aktivni uslužbenci.
Avstrijska vlada je predložila par* lamentu dvoje važnih zakonskih predlogov, ki se tičejo državnega usluž* benstva To je zakon o zmanjšanju prejemkov in zakon o uvedbi usluž-benskega davka.
Po prvem zakonskem predlogu o znižanju prejemkov naj bi se vsem avstrijskim zveznim nameščencem in upokojencem od 1. julija 1931. dalje znižali prejemki za 5%. Znižali naj bi se vsi prejemki, nagrade in doklade, odškodnine, tantijeme, premije in slič ne pristojbine. Zmanjšale se pa ne bi družinske doklade, izredna in stana* rinska pripomoč. Isto velja tudi za upokojence. Znižanje naj bi se izvršilo od kosmatih prejemkov. Na vsak na* čin pa mora ostati uslužbencu vsaj čistih 170 šilingov (približno 1350 Din) na mesec. Zakon naj bi veljal tudi za vse aktivne in upokojene uslužbence državnih železnic, prav tako pa tudi za prejemke narodnih poslancev in deželnih odbornikov.
7. Ker se na podlagi novega urad* niškega zakona tudi upokojencem, upokojenim s prejemki po zakonu iz leta 1923. odteguje 5% prispevek za pokojninski sklad, ne da bi se njih prejemki zvišali, kakor aktivnim uslužbencem, prosimo, naj bi se ti 'odteg* Ijaji ukinili dotlej, dokler ne bodo prejemki upokojencev zenačeni s prejemki aktivnih uslužbencev.«
Namesto zaradi bolezni odsotnega društvenega blagajnika, davčnega nadupravitelja g. Riharda Debelaka, ki je bil pravkar operiran na kliniki v Zagrebu, prečita tajnik še blagajnike* vo poročilo, po katerem znaša čista društvena imovina konec leta 1930. 16.266-69 Din.
Pregledovalec računov, g. davčni oficijal Wrinskele poroča, da sta ra* čunska pregledovalca pregledala vse računske in blagajniške knjige, pre-kontrolirala priloge in našla vse v re* du. Predlaga razrešnico odboru. Predsednik da predlog na glasovanje, ki se soglasno sprejme.
K peti točki dnevnega reda: »Sklepanje o stališču društva napram določbam §§ 76. in 345. novega urad* niškega zakona« omenja predsednik, da je današnji občni zbor s tem, da je sprejel v tajniškem poročilu omenjena dva predloga, itak že sklepal o tem stališču, torej da je občni zbor mnenja, da § 76. sploh na tangira na* šega društva.
G prof. Vadnjal predlaga, naj se* danji odbor pripravi do izrednega občnega zbora, če bi obstoj našega društva v dosedanjem obsegu ne bil dovoljen, nova društvena pravila, ozi* roma naj sedanja primerno predru* gači. Predlog se soglasno sprejme.
Poštni nadsvetnik g. dr. Verbnjak iz Maribora prečita spomenico, ki jo je predložila mariborska podružnica na vlado glede obstoja društva državnih upokojencev. Društveni tajnik omenja, da je društvo to itak že samo storilo. To vlogo, oziroma spomenico objavimo prihodnjič obenem s tajniškim poročilom. Tajnik vpraša ali naj društvo do rešitve prošnje glede ob* stoja nadalje deluje, predvsem glede pobiranja članarine. Po splošni debati se sklene, naj odbor nadalje dela, ko* likor bo to potrebno.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi zaključi predsednik ob 12. uri občni zbor s pristavkom, • da je bil vedno optimist in da to ostane še na* prej in prosi, naj bodo tudi člani kolikor toliko optimisti, ker drugače mo* ramo obupati. Predsednikovim izvajanjem je sledilo obče odobravanje.
Uslužbenski davek (plačarina) naj bi se pa uvedel v obliki novele k za* konu o osebnih davkih iz leta 1924. Po tem zakonu naj bi plačeval davek vsakdo, ki prejema prejemke za svoje delo ali pa pokojnino, če so ti prejemki podvrženi dohodnini. Pogoj za davčno obvezanost je, da je službeno razmerje časovno neomejeno ali skle* njeno najmanj na 20 let, in ga ni mogoče enostranski po prosti volji delo* dajalca prekiniti, temveč le na podlagi zakonitih ali pa pogodbeno ustanov* Ijenih določb. Dalje so obdavčene po* kojnine, če pripada delojemalcu pra* vica do neomejeno tekoče pokojnine, bodisi po enostranski odločbi delodajalca, ali pa na podlagi dogovora z njim Temu davku so zavezani tudi vsi tisti delojemalci, za katere veljajo posebni stalni vnaprej določeni splošni predpisi o službi, kakor na primer službene pragmatike, statuti in slično, po katerih jim pripada pokojnina. Pj-av tako naj bi bili brez drugega ob*
Poročilo
o občnem zboru Društva drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani.
Znižanje in obdavčenje prejemkov avstrijskih državnih uslužbencev.
davčeni sploh vsi službeni prejemki, ki znašajo nad 12.000 šilingov na leto (nad 8000 Din na mesec).
Oproščeni naj bodo plačarine uslužbenci, iki ne prejemajo več kot 2400 šilingov na leto. Ta znesek še pri večjem številu družinskih članov sme zvišati do 3600 šilingov (2400 Din na mesec).
Plačarina naj znaša do 4800 šilim go v na leto IT odstotka, od 4800 do 14.400 šilingov 1'65 odstotka, do 19.200 šilingov 2%, do 24.000 šilingov 3%, do 30.000 šilingov 4%, preko 50.000 šilingov pa 5 odstotkov osnove.
Plačarino morajo odtegovati in odvajati delodajalci, prav tako tudi država in državna podjetja ob izpla= Čilu prejemkov.
Zanimiva je določba, da naj bi prevalitev plačarine na delodajalca ne bila dopustna. Zakonski osnutek ugotavlja, da plačarina ne spada k tistim
bremenom in davščinam, katere je de* lodajalec ž že postoječimi službenimi ali delovnimi pogodbami prevzel in dolžan nositi, kakor tudi te obveznosti v bodoče sploh ne more prevzeti Pogodbe, sklenjene zoper to načelo, so pravno neveljavne in neizvršljive. Če bi se ugotovilo, da se je ta predpis prekršil, se bo plačarina pobrala od delodajalca, povrh pa za kazen še od delojemalca. — S to določbo hoče av* strijska vlada preprečiti, da bi se to novo davčno breme, ki naj zadene uslužbence, prevalilo na delodajalce, s čimer namen — zmanjšati prejemke uslužbencem — ne bi bil dosežen.
Stanovska dolžnost vsakega za= vednega državnega uslužbenca, brez razlike stroke in položaja, je, da pod» pira svoje glasilo. Zato naročajte, ši» rite, podpirajte in priporočajte »Naš Glas«!
Ivan Perdan nasl., Ljubljana
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. Najnižje dnevne cene! Postrežba točna in solidna.
Finančni svetnik Ivan Ditz:
Iz trošarinske prakse.
Vinski mošt s stališča
Trošarinski predpisi so vsled čestih sprememb trošarinskega zakona in pravih nika, številnih ministrskih naredb, ki ima» jo na podlagi člena 68. trošarinskega za» kona obvezno moč, in zaradi izoblikovanja posameznih predpisov potom praktičnega izvajanja, tako zamotana in težko do» stopna pravna materija, da povzroča pra» vilna uporaba teh predpisov celo izkuše» nemu strokovnjaku težave, kaj šele lajiku, ki je navadno navezan zgolj na netočne informacije, katere dobiva od nestrokov» njäkov, tako da ni pravilno podučen niti o svojih dolžnostih, niti o svojih pravi» cah, oziroma ugodnostih, katere mu nudi zakon.
To velja v splošnem, nikjer pa ne vlada toliko nejasnosti, kakor glede pred» pisov o trošarini ‘na vino, oziroma da kon» kretiziramo predmet te razprave:	glede
prometa z vinskim moštom. Naslednje vrstice imajo namen, da informirajo jav» nost in posebno interesente o najvažnejših zadevnih predpisih in jim omogočijo, da se poslužujejo ugodnosti, katere jim nu< dijo glede vinskega mošta trošarinski predpisi. Upamo, da bomo ustregli s tem tako našemu vinogradniku, ki preživlja prav zdaj težke čase, kakor tudi prizade» tim konzumentom.
Da bodo naslednja izvajanja laže ra» zumljiva, treba predvsem pojasniti, kako se je postopalo doslej, kar se tiče troša» rine, z vinskim moštom.
V smislu člena 103., točka 2. trošarin» skega pravilnika se vinski mošt ne smatra za vino in ni zavezan plačilu trošarine dotlej, dokler ne mine vretje, najdlje pa do 20. novembra. Da postane vinski mošt trošarinski predmet je odvisno tedaj od dvoje činjenic, namreč: 1. od končanega vretja in 2. od časovne omejitve do 20. novembra. Temu primerna je bila tudi dosedanja praksa: na končano vretje kot moment zapadlosti trošarine se ni pola»
trošarinskih predpisov.
galo tolike važnosti, ker konstatacija, ke» daj je smatrati vretje za končano, ni tako enostavna, ampak zahteva precej praktič« ne in tudi teoretične izkušnje, pač pa se je upošteval strogo časovni moment, to je 20. november ter se je pobirala po 20. no» vembru trošarina na vse vino, ki je bilo vkleteno kot vinski mošt ne glede na to, če je bilo vretje končano ali ne. Skratka: po 20. novembru s stališča trošarinskih predpisov vinski mošt sploh ni več eksi» stiral in to brez razlike, če je bil vinski mošt nabavljen od privatne osebe ali od trgovca z alkoholnimi pijačami, odnosno od točilca takih pijač. Takšno je bilo to» rej dosedanje praktično izvajanje predpi» sov o trošarini na vino in je ta praksa po našem naziranju tudi v skladu z za» konom.
Na kakšnem stališču pa stoji v tem pogledu finančno ministrstvo?
Po naziranju fin. ministrstva, ki je, ka» kor že omenjeno, za finančno upravo ob» vezno, ostane vinski mošt, ki je bil na» bavljen od zasebnikov za lastno porabo, torej ne od trgovcev z alkoholnimi pija» čami in ne od točilcev takih pijač, s sta» lišča troš. predpisov vinski mošt tudi po končanem vretju, oziroma po 20. novem» bru. To se pravi z drugimi besedami: vinski mošt nabavljen od zasebnikov za lastno porabo, sploh ne postane trošarin» ski predmet in se na njega torej ne po» bira državna trošarina tudi tedaj ne, ko je že postal vino. Isto velja tudi za vinski mošt, ki si ga izprešajo zasebniki iz nabavljenega grozdja za lastno porabo sami.
V bodoče si bo torej vsak zasebnik lahko nabavil vino za lastno porabo dr» žavne trošarine prosto na ta način, da si bo nabavil ali grozdje in si sam izprešal Vino, ali pa si bo nabavil vinski mošt.
Po našem naziranju tako tolmačenje določil člena 103. troš. pravilnika ne od»
govarja duhu zakona, ampak je smatrati co skrajno širokogrudno razlago zakona zgolj na koncesijo vinogradništvu, ki se nahaja trenutno v težki krizi, ker je pro» daja vinskega pridelka po primernih cenah otežkočena. Kalkulacija je pač ta: s tem, da ostane kot vinski mošt kupljeno vino državne trošarine prosto, je pričakovati, da se bodo zasebniki, ki uporabljajo stal» no vino v svojem gospodinjstvu, poslužili te ugodnosti takoj ob trgatvi in se bodo na ta način zaloge vinskih producentov hitreje izpraznile, kar bo brezdvomno vpli» valo tudi na ceno vina. P'ogrešno pa je pri tem, da količina vinskega mošta ni omejena, ampak si more nabavljati vsak» do za lastno potrebo neomejene količine vinskega mošta, kar bo imek> lahko za posledico, da bodo nastali tudi tam, kjer to dosedaj ni bilo tako lahko mogoče, namreč tudi v nevinorodnih krajih, za» kotni vinotoči. Pa tudi s socialnega stali» šča bi sc moglo ti oprostitvi od. državne trošarine ugovarjati, ker kupujejo vino za domačo potrebo običajno samo bolje si» tuirani sloji, dočim bo morala kupovati velika masa gospodarsko šibkih slojev z vsema trošarinami obremenjeno vino v točilnicah. S tem se pa povrnemo spet na stanje, ki je vladalo v tem pogledu pred prevratom.
Na opisani način se torej izogne v bodoče lahko vsak zasebnik plačilu dr» žavne trošarine na vino. Res je sicer, da državna trošarina, ki znaša 0-50 Din od 1 litra vina, ne igra tolike vloge, ker je vino obremenjeno v naši banovini tudi še z banovinsko trošarino, ki znaša 1 Din na 1 liter in v večini občin tudi še z ob» činsko trošarino, ki je v posameznih ob» činah različna. Brez dvoma bo pa prišel že ta prihranek na državni trošarini marši» komu prav.
Kako je z vinskim moštom glede na banovinsko in občinsko troša» rino?
Tu treba predvsem omeniti, da po pravilniku o banovinskih davščinah za kritje izdatkov banovinskega proračuna dravske banovine za leto 1931./32. vinski mošt n i več predmet banovinske troša» rine. Dalje treba opozoriti na ugodnosti, ki jih določa § 32. tega pravilnika glede zbirčnega in mašnega vina, na katero se banovinska trošarina sploh ne pobira. Prav tako tudi glede prevžitkarskega vi» na, in glede vina, ki ga vinogradniki v srezih Ptuj, Ljutomer in Murska Sobota dajo v zameno za druge pridelke, katero sme banska uprava oprostiti od banovin»
ske trošarine.
Če primerjamo pravkar omenjena do» ločila § 32. cit. pravilnika s prejšnjimi ;z» vajanji o vinskem moštu, pridemo do na» slednjih zaključkov: v bodoče bo zbirčno vino, ki ga prejemajo duhovniki že kot vinski mošt, prosto državne in banovinske trošarine. Isto bo z mašnim in prevžitkar» skim vinom, ki se je nabavilo še kot vin» ski mošt.
Kar se tiče ugodnosti, ki jih uživa vino, katero zamenjajo vinogradniki v srezih Ptuj, Ljutomer in Murska Sobota za druge pridelke, ima ta ugodnost na» men, da olajša zameno vina za živila v omenjenih srezih, ki imajo v nekaterih delih vina v izobilju, dočim drugih pri» delkov občutno primanjkuje, vsled česar se je pojavila zaradi nizkih cen vina in splošne stagnacije vinske kupčije že kar nevarnost lakote, na primer v Halozah. V bodoče bodo torej vinogradniki v teh sre» zih lahko zamenjali vino za živila ne da bi se na tako vino pobirala banovinska trošarina in če se bo zamenjal vinski mošt, se tudi ne bo pobirala državna trošarina. Pobirala se bo torej kvečjemu občinska trošarina.
Ker se pobira tako državna kakor tudi banovinska trošarina na vino, ki ga odda vinogradnik, pri prejemniku vina in v § 32. cit. pravilnika ni določeno, da se mora vršiti zamenjava Vina za druge pri» delke med vinogradniki in poljedelci na* vedenih srezov, je samo potrebno, da prebiva in ima svoj vinograd v enem omenjenih treh srezov vinogradnik, do» čim prebiva prejemnik vina, ki zamenja pridelke za vino, lahko kjerkoli v drav» ski banovini. Na ta način bo na primer lahko zamenjal kmet v kranjskem srezu, kateremu primanjkuje pijače, ki ima pa obilo drugih pridelkov, del teh pridelkov za vino, pridelano v srezih Ptuj, Ljuto» mer in Murska Sobota in bo to vino pro» sto banovinske trošarine in če se je za» menjal vinski mošt, tudi državne troša» rine.
Kako je postopati pri nabavi vinske» ga mošta?
Tu sta merodajni točki 12. in 23. čle» na 103. troš. pravilnika, ki določata, da je promet z vinskim moštom, ki sicer ni zavezan plačilu državne trošarine, pod kontrolo in da mora vsako količino čez 25 litrov vinskega mošta spremljati izkaz» niča, ki jo izstavlja (v dvojniku) običajno finančna kontrola, v nekaterih krajih pa, kjer ni nastanjena finančna kontrola, ob» činski načelnik. To izkaznico mora pre» jemniku vinskega mošta izročiti vinograd» nik, ki oddaja vinski mošt ter mora spremljati ta izkaznica vinski mošt do prihoda v namembni kraj.
Ko dospe vinski mošt v namembni kraj, ga prijavi najemnik z izkaznico pri oddelku finančne kontrole, ki je pristojen za namembni kraj in plača občinsko tro» šarino — če se občinska trošarina na vin» ski mošt v dotični občini sploh pobira pri oddelku fin. kontrole, ki sprejme pri» javo. Če pa pobiranje občinske trošarine ni poverjeno fin. kontroli, ampak pobira občina sama obč. trošarino na vino in vin» ski mošt, jo je plačati pri občini. Državna trošarina se na vinski mošt ne pobira in prav tako ne banovinska trošarina.
S tem je dotični prejemnik vinskega mošta svoji dolžnosti za enkrat zadostil ter nima nobenih nadaljnjih obveznosti do končanega vretja, odnosno v splošnem do 20. novembra.
Kako je pa po 20. novembru?
Kakor že omenjeno, postane vinski mošt po končanem vretju, oziroma naj» kesneje po 20. novembru vino. Ta činje» niča nima glede državne trošarine na vi» no, ki se je nabavilo še kot vinski mošt,
nobenega vpliva, ker se državna trošarina na tako vino ne pobira. Drugače pa je
glede banovinske in občinske trošarine.
Izvzemši zbirčnd, mašno in prevžitkar» sko vino in vino, ki se je nabavilo v za» menjavo za živila iz srezov Ptuj, Ljuto» mer in Murska Sobota, ki je sploh opro» ščeno od banovinske trošarine, se bo po» birala na ostalo vino po 20. novembru banovinska trošarina. Prav tako tudi ob» činska trošarina, če se ni pobrala že od vinskega mošta, oziroma če je od vinske» ga mošta nižja kakor od vina. V slednjem slučaju se bo pobrala samo razlika na ob» činski trošarini.
Pa bo menda kdo ugovarjal, češ kar velja za državno trošarino mora veljati tudi za banovinsko in občinsko trošarino in mora ostati tedaj vino, ki se je naba» vilo še kot vinski mošt, oproščeno od ba» novinske in občinske trošarine tudi tedaj, ko je postal vinski mošt vino.
To naziranje pa ni utemeljeno v za» konu. V smislu členov 75. in 79. troš. za» kona sta namreč banovinska in občinska trošarina samostojni trošarini, ki se pobirata nezavisno od državne trošarine, tedaj ne več v obliki doklad ali naklad na
V. G. Calderon:
Bratje iz pragozda.
Povest iz peruanskih gozdov.
V	pragozdu človeka, ki se je pokazal moža, nikar ne izprašuj, če se ni morda sprl s pravico v svoji domovini, če se ni morda čisto brez sleherne udobnosti, z ve» rigami na nogah, pripeljal v novi del sveta, da bi v Guyani kamenje tolkel, odkoder je nekega dne' pobegnil v goščave ob Arna» conki.
V	vseh kočljivih položajih — če je bilo treba med točo zastrupljenih indijan» skih puščic prebresti reko, ali pa ko si je na levico, kamor ga je pičila kača, nasul smodnika in ga zažgal — je Smith poka» zal, da je cel mož. Zato tudi nisem bil radoveden, kaj je prej počel, preden sva se seznanila na brodu, ki je drvel po ki» pečem Maranonu v gotovo smrt. Brez be» sede je pobil na tla izdajalskega Indijanca, ki je hotel brod spraviti v deroči tok, ki bi ga bil razbil ob čereh. Nato je zgrabil vesla tako varno kakor star oksfordski dijak in spretno naju je prebrodil skozi usodne brzice. Nato je, čisto oblečen, mirno skočil v vodo, da reši psa, ki je z Indijancem vred zletel z broda. Mož, ki
je svojega psa tako rad imel, se mi zares ni zdel nevaren.
Odtle sem ga vzel v službo. Prav do» bro sva se razumela, skoro brez besed. Bil je žc po naravi molčeč, kot pristen Anglež se pa ni mogel tudi nikoli odločiti, da bi bil govoril drug jezik razen materinščine. Škoda zanj, končal je prav strahovito.
Že dva dni sva si brez vode, brez ži» veža s sekirami krčila pot skozi goščavo, ki nam je s svojim Somrakom in nočnimi glasovi ugonabljala živce. Tedaj ga je nje» gov pes, brez dvoma v napadu steklosti ogrizel, vendar nama čudna bojazen ni dala, da bi bila govorila o tem. Tako sva 7. največjo naglico prodirala naprej, da bi čimprej prišla do mojih posestev pri Iqui» tih, do edinega kotička, kjer bi bil zase mogel najti kinina zoper mrzlico, ki me je mučila, in zdravilstva veščega Indijanca zanj. Neprestano pokanje v grmovju je razodevalo, da nama pes sledi. Tudi zdaj še ni prišla nobena zla beseda, nobena kletvina iz Smithovih ust. Toda često je začel živahno mahati z rokami.
Zdi se mi, da je bil zadnjič še pri čisti zavesti, ko mi je pomolil brovvning in čisto rdeč v lice, kakor da ga je sram, de» jal v čudni mešanici angleščine in Špan« ščine:
»Če bi se t o zgodilo, me boste kon» čali, kajne? ... All right!«
Komaj sva našla pripravno taborišče za noč, je zahteval naj mu dam, kar nama je še ostalo žganja, kuhanega iz sladkor« nega trsa. Čisto zlepa sem pripomnil, da žganje za njegovo stanje ni prav dobro. Zabodel je svoje s krvjo podplute oči va« mc in začel... renčati, tiho renčati, kakor stekli pes. Tisti hip je skočil vame. Iz pe« nečih ust so mu lile rumene sline, dočim so mu zobje šklepetali kakor v hudi mrz« lici! Boj je bil kratek. Ko sem ga privezal na drevo, nisem našel poguma, da izpol« nim obljubo.
Kaj naj storim? Ali naj ga takoj ustrelim, ali ga pa živega prepustim div« jim zverem? . .. Prišle so strahotne ure. Steklost ga je popadla prav popolnoma. Že je postal zver, žile so mu v nadčloveških naporih nabrekle, in ko je tulil, mu je je» zik visel daleč iz ust, obraz je bil pa sličen obličju roparske zveri, ki se je vjela v past. Zdaj je že lajal...
Tedaj sem v ti peklenski noči, ki je bila strašnejša od same smrti, zagledal, kako so pričeli temni obrisi švigati vse vprek in šele po dolgem času sem spoznal, da to niso Indijanci.
Ker so jih divji kriki privabili, so pri» šle iz goščave opice pomagat temu nena» vadnemu, pobesnelemu bratu, ki je tulil z glasom, v katerem ni bilo že nič več člo«
veškega. Sprva so se obotavljale, kesneje so pa obkrožile Smitha, se stiskale k nje« mu in mu odgovarjale s kretnjami, ki se mi je zdelo, da izražajo obup.
Bila je to tudi nekakšna govorica, ne« kakšna govorica očividnega sočuvstvova« nja, ki je veljalo njemu, palemu človeku, ki se je spet združil s svojimi divjimi brati v pragozdu. Opice so vse naenkrat klepetale nekaj nežnega, nek^j milega — kako naj to povem? — nekaj, kar se mi je zdelo kot nekakšna prijateljska govo« rica, da mi je kar ledeno prihajalo po hrbtu. S katero sliko človeške skrivnostne nežnosti bi bil mogel primerjati pač vso to tolažilno prigovarjanje ob uri smrtnega boja, katero me je obenem privlačevalo in odbijalo?
Zaman sem lučal veje za njimi, da bi jih prepodil z jase.
Smith je umrl, višnjeve ustnice so bile tesno stisnjene, po obrazu, ki je bil ves zabu?iel, so mu stale umazane srage. Ne« nadoma sem videl, kako se mu je bližala orjaška opica. Da mar onečasti truplo? . .. Sprožil sem, streljal, streljal brez usmi» ljenja.
Dva dni kasneje ßo me našli moji In« dijanci. Bil sem napol iz uma in krilil kot opica.
državno trošarino. Pri dokladah in nakla» dah, ki so se pobirale v izvestnih odstot» kih državne trošarine, je bila usoda teh doklad in naklad dejanski povsem odvis* na od državne trošarine, pri samostojni banovinski in občinski trošarini je pa ta odvisnost odpadla. Banovina je tedaj brezdvomno upravičena pobirati na vino, ki se je nabavilo že kot vinski mošt in je tedaj državne trošarine prosto, banovinsko trošarino in isto velja tudi za občinsko trošarino. ;
Važno je nadalje vprašanje, kaj velja, če se vino, ki se je prejelo še kot vinski mošt in ki je tedaj državne trošarine pro« sto, odtuji na drugo osebo (proda, podari, zamenja itd.). Ali je tudi tako oddano vino trošarine prosto? Brezdvomno bodo nanesle namreč prilike, da bo marsikdo, ki si je nabavil vinski mošt za lastno po« rabo, oddal pozneje kako količino vina drugi osebi. Taka oddaja pa mora biti seve samo slučajna, se torej ne sme vršiti obr« torna, ker je sicer podana kršitev obrtnih in taksnih predpisov.
Duhovnikom se šteje dalje zbirčno vino v službene dohodke ter se realizira ta dohodek deloma na ta način, da duhov* niki del zbirčnega vina prodajo. Ali pre« ide tedaj oprostitev od trošarine tudi na odtujeno vino? Ne! Ampak v takih slu« čajih mora odtujitelj oddajo vina prija* viti ter plača državno trošarino sam, do* čim plača banovinsko in občinsko troša* rino prejemnik vina. To velja splošno brez izjeme za državno, banovinsko in občin* sko trošarino. Prevžitkarsko vino na pri* mer, ki se je prejelo še kot vinski mošt, je oproščeno od državne in banovinske trošarine, pa samo v toliko, v kolikor ga porablja prevžitkar sam za lastni konzum.
Čim pa bi prevžitkar tako vino odtu* jil (prodal, podaril, zamenjal) mora od* dajo pri svojem oddelku fin. kontrole pri* javiti ter plačati državno trošarino, do* čim plača prejemnik vina banovinsko in občinsko trošarino. Trošarinska oprostitev je vezana tedaj na osebo prvega prejem* nika in ne na predmet kot tak ter ugas* ne, čim preide vino na drugo osebo. Če se pri oddaji vina ne postopa na navedeni način, je podan dejanski stan tihotapstva ter se kaznujeta odtujitelj in prejemnik vina kot tihotapca.
Nadaljnjo ugodnost za promet z vin* skim moštom vsebuje točka 20. člena 103. troš. pravilnika, ki urejuje postopek glede prevoza vina lastnega pridelka za domačo potrebo iz ene občine v drugo v tistih slučajih, k-jer vinogradnik ne stanuje na
področju tiste občine, v kateri je njegov vinograd. Tak prevoz vina — in sicer naj* več 200 litrov mesečno — dovoljuje fi* nančna direkcija na zadevno posebno, s 5 Din taksirano prošnjo vinogradniku, ki
dobi posebno knjižico, v katero vpisuje kotrolni organ vsak prenos vina iz druge občine.
Če namreč prenese vinogradnik ob ca* su trgatve grozdje ali vinski mošt iz vino* grada na svoj dom, sme to storiti glede grozdja, ki sploh ni pod kontrolo, brez na; daljnjega, prevoz vinskega mošta pa pri* javi samo pri oddelku fin. kontrole, v či* gar službenem okolišu leži vinograd, ozi* roma pri občinskem načelniku občine, v kateri leži vinograd, in dobi trošarinsko izkaznico, ki krije transport vinskega mo* šta. Prošnja na finančno direkcijo torej pri prevozu vinskega mošta iz ene občine v drugo odpade. Za tak na dom sprav* Ijeni vinski mošt, oziroma po 20. novem* bru vino veljajo enaki predpisi kakor za vinski mošt, odnosno vino, ki se nahaja v vinogradski kleti vinskega producenta, namreč vino ni pod kontrolo in prav ta* ko ni podvržen konzum za domačo po* trebo nobeni omejitvi ali kontroli.
Pri tem treba omeniti še naslednje: mnogi vinogradniki, ki ne morejo prodati svojega pridelka po primerni ceni, otvo* rijo takozvane vinotoče pod vejo, za ka* tere veljajo posebni predpisi. Ti vinotoči se dovoljujejo načeloma samo za kraj, kjer je trta obrodila.
Marsikdo, ki se je okoristil z omenje* no ugodnostjo in je spravil svoj vinski pridelek kot vinski mošt na dom ali spre* šal grozdje doma, bo morda sklepal, da je s tem tudi že prejudicirano vprašanju, kje se bo izvrševal vinotoč, odnosno, da se mu bo dovolilo izvrševanje vinotoča brez nadaljnjega na domu, češ, v vinogra* du, ki se nahaja v drugi občini, sploh ni* mäm nobenega vina več. Taka spekulaci* ja se pa ne bo obnesla, ker se pri odlo* čitvi, kje naj se izvršuje vinotoč pod vejo, ne bo oziralo prav nič na dejstvo, da se je spravil vinski pridelek že kot mošt na svoj dom v drugi občini. To naj tedaj upoštevajo vinogradniki, ki se želijo oko* ristiti z ugodnostjo točke 20., člena 103. troš. pravilnika, a nameravajo zaprositi pozneje za vinotoč pod vejo.
Končno še vprašanje kakšne ugodno* sti nudi promet z vinskim moštom trgov* cem z alkoholnimi pijačami in točilcem takih pijač. Prav za prav nobenih. Do 20. novembra bo točil gostilničar vinski mošt tudi banovinske trošarine prosto, po 20. novembru pa bo moral, kakor doslej, prijaviti zalogo, oziroma se bo ta zaloga ugotovila po organih finančne kontrole ter bo moral, če nima zasebnega prostega skladišča za vino, plačati državno in ba* novinsko trošarino. Razlika napram prejš* njemu stanju je torej edino ta, da vinski mošt tudi ni več predmet banovinske tro* šarine, sicer pa je ostalo vse pri starem.
Vestnik.
Rodbinska pokojnina družin upo* kojencev, ki so se oženili po upoko* jitvi. V 5. številki sarajevskega »Glasnika Umirovljenika« razpravlja člankar, podpisan s šifro dr M. R., o vprašanju, da*li ženam in otrokom upokojenih državnih uslužbencev, ki so se oženili že kot upokojenci, pri* pada po novem uradniškem zakonu rodbinska pokojnina. Pisec navaja čl. 337. fin. zakona za leto 1928./39., po katerem družinam uslužbencev, ki so se oženili po upokojitvi, ne pripa* da rodbinska pokojnina. V nadaljnjem ugotavlja, da je leta 1929. državni Svet izdal mnenje, da navedeni finančni zakon, ki ima obvezno moč samo za 1 leto, več ne velja in da ima po neki prejšnji odločbi državnega sveta, ki je bila izdana še pred letom 1923., tudi družina upokojenca ki je po upokojitvi stopil v zakon, pravico do pokojnine. Glede novega uradni* škega zakona je pa pisec mnenja, da takim družinam rodbinska pokojnina brezpogojno pripada, to pa zato, ker je po zakonu (§ 272. uradniškega za* kona) vsak upokojenec, bodisi staro-upokojenec ali pa če je upokojen po novem zakonu, vlagatelj v sklad. Za* to ima njegova družina po njegovi smrti pravico do pokojnine, ker je bil pač uslužbenec ob smrti vlagatelj Po čfankarjevem mišljenju je v cem pogledu mnogo sličnosti z zavarovanjem pri zasebnih zavarovalnih družbah, kjer ima vsak zavarovanec za svoje dajatve pravico do protidajatev, t0 je v tem našem primeru do rodbinske pokojnine.
Odtegljaji za nabavljalne zadruge
se ukinejo, ker je bilo z junijem 1931. odtegnjenih predvidenih 36 obrokov. 1. julija 1931. ne bo več odtegnjen ta prispevek. To v znanje vsem, ki so za
to intervenirali. — Tako poroča »Uči* teljski Tovariš«.
Službena obleka železničarjev.
Prometno ministrstvo je odredilo, da morajo vsi železniški prometni urad* niki brezpogojno pri vseh potniških vlakih nositi v službi rokavice sive barve. Obenem je bilo opozorjeno vse železniško osobje, da mora v službi nositi službeno obleko, ki je glede barve, kroja in distinkcij napravljena točno po predpisih, pri osebju ki pri* de v stik z občinstvom pa mora biti vselej popolnoma snažna
»Pohorski dom« — nov dokaz stanovske zavednosti. V tem podlistku, ki smo ga priobčili v našem listu z dne 1. julija t. 1., štev. 19., sta se vrinili dve pomoti, katere s tem popravljamo. G. Nadsvetnik ing. Černe je načelnik mariborskega mestnega gradbenega urada, društveni funkcijo* narji in delegati so pa na svojem zborovanju reševali stanovska (in ne sta* novanjska) vprašanja.
Sokolska društva in veselična taksa. Doslej ni bilo jasnih smernic, kako je postopati v pogledu veselične takse g’lede prireditev sokolskih dru* štev. Zadevno postopanje je bilo raz* lično po banovinah in celo v posamez* nih banovinah samih se ni enotno postopalo. Z odlokom finančnega mini* strstva oddelka za davke z dne 10. ju* nija 1931., štev. 40.729, je zadeva kon* čnoveljavno razjasnjena. Omenjeni odlok določa namreč, da je tolmačiti besede v točki 5. prip. 4. k tarifni postavki 99 a taksnega zakona »vežbe in za* bave sokolskih društev« tako, da je razumeti pod besedami »vežbe in zabave« vse prireditve sokolskih dru* štev brez razlike, izvzemši samo kine* matografske predstave. — Vse prire* ditve sokolskih društev — razen kinematografskih — torej tudi gledališke
Majdiča hoče pomagati.
Mamica pere perilo in mala Majdiča ji hoče pomagati; mamica se pa smehlja: „Ne potrebujem prav nobene pomoči, saj sama r i-mam kaj delati.Vzamem Schieb ov Radion in on pere sam" N čita Majdiča skupaj z mah,, o lepe Radion-pravljice.
SCHICHTOV
RADION
PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA
predstave, so tedaj brez nadaljnjega veselične takse proste ter ni treba nobene prošnje za taksno oprostitev glede posameznih prireditev.
Skrb avstrijskih uradniških zadrug za svoj ö.ane. Graška nabavljalna za* druga javnih nameščencev (Beamten* Wirtschftsverband Graz) objavlja, da bo svojim članom=zadrugarjem, kateri
odpotujejo v počitnicah iz svojega rednega bivališča na deželo ali v leto* višča, pošiljala blago, katero naroče, na njihov začasni naslov. Za zavoj in za odpremo ne računa prav nič, pri železniških pošiljkah nad 20 kg, pa p’lača celo zadruga sama prevoznino. Razen tega priznava članom pri plačilu v gotovini še 2% popusta.
Uradniško pravo v praksi.
Kateri kraji spadajo v II. draginj* j državnih uslužbencev, če je eden pri-ski razred? Dočim je bilo z odločba*# «pravnik. Finančno ministrstvo je
ma ministrskega sveta D. R. štev.1 42.300/24 za aktivne, in z odločbo D. R. št. 107.201/24 za upokojene državne uslužbence določeno, da spadajo v Sloveniji v drugi razred draginjskih doklad »vsa mesta in kraji, v katerih je sedež sreskega načelstva«, določa novi uradniški zakon v tem pogledu drugače. Drugi odstavek § 26 uradniškega zakona se glasi: »V II. draginj-ski razred spadajo vsi kraji, v katerih je sedež sreskega načelstva« ,kar velja za vso državo. Ker torej ta določba ne .navaja več mest v dravski bano* vini, smatra računovodstvo finančne direkcije, da v dravski banovini na* slednja mesta po 1. aprilu 1931. spadajo v III. draginjski razred: Jesenice, Kostanjevica, Lož, Ormož, Radeče, Slovenska Bistrica, Šoštanj, Tržič in Višnja gora. Glede Škofje Loke, kjer je sedež ekspoziture sreskega načel* stva, so naziranja deljena.
Draginjske doklade zakoncev —
'št. 26.962/1. od 12. maja 1931 izdalo naslednje pojasnilo: »Določba čl. 11. odločbe ministrskega sveta D. R. št. 42.300 od 17. aprila 1924,, se z ozirom na predpise §§ 23. in 261. uradniškega zakona sploh ne more uporabljati, če sta mož in žena uradniška pripravni* ka, kakor tudi tedaj, če je en zakonec uslužbenec v eni izmed položajnih skupin, drugi je pa uradniški pripravnik Po tem pripadajo v obeh prime* rih obema zakoncema njuni polni pre* jemki.« — S tem pojasnilom soglaša tudi odločba splošne seje glavne kon* trole od 6. junija 1931., št. 51.884. — Po § 23. uradniškega zakona uradniški pripravniki sploh nimajo zase osebne draginjske doklade, temveč event. samo rodbinsko doklado, vendar ne za ženo, če je tudi ona v državni službi. — Nova uredba o dra* ginjskih dokladah nima v tem pogledu nobenih drugih posebnih določb.
Preosnovanje učiteljske organizacije.
Kakor smo že napovedali, se je dne 3. t. m. vršffla v Ljubljani skup* ščina ljubljanskega poverjeništva Udruženja jugoslov. učiteljstva, na kateri je bila sklenjena likvidacija poverjeništva UJU, oziroma preosnovanje v sekcijo novega »Jugoslovanskega učiteljskega udruženja«.
Dne 4. julija se je nato vršil usta* novni občni zbor sekcije JUU za dravsko banovino. Udeležba zas'opni* kov sreskih učiteljskih društev je bila nadvse častna in se je zborovanja udeležilo tudi celjsko društvo Tako šteje ljubljanska sekcija JUU že prč-cej ob ustanovitvi 34 učiteljskih dru* štev, ki imajo skoro 4000 članov. Ker so se po pravilih novega združenja morale iz vrst društvenih funkcijo* narjev izločiti vse osebe, ki zavzemajo v državni službi višji položaj od učitelja, oziroma šolskega upravitelja, sta morala izpasti iz novega odbora dosedanji zašlužni poverjenik g. An* drej Škulj in mnogoletni blagajnik g. Rado Grum.
Nova odborniška lista je bila sko* ro soglasno sprejeta in se je odbor
takoj sestavil. Predsedstvo sekcije JUU za dravsko banovino je bilo po* verjeno g. Ivanu Dimniku, odlič* nemu učiteljskemu organizatorju m mnogoletnemu priznanemu uredniku »Učiteljskega Tovariša«. Odbor je nadalje sestavljen takole: I. podpred* sednik ga. Mira Engelmanova, II. pod* predsednik g. Viktor Grčar (Maribor), tajnik pa g. Josip Kobal. Pred* sednik nadzornega odbora je g. Lju* devit Ivanjčič Kot zastopniki za glavni odbor JUU so bili pa določeni gg.: Josip Kobal, Dušan Šestan in Anton Hren. K sklepu je bil sprejet proračun ljubljanske sekcije JUU za 1. 1931. 32., ki izkazuje 4,500.000 Din prometa.
Prepričani smo, da bo nase učiteljstvo tudi v novi edinstveni sta novski organizaciji uspešno delovalo v korist svojega članstva in vsega našega naroda. Za to nam jamčijo že imena društvenih funcijonarjev. — Podrobnejše poročLo o obeh občnih teborih, ki sta pokazala obsežno in plodovito strokovno in gospodarsko društveno delovanje, objavimo v na* slednjih številkah.
Organizacijske vesti.
Profesorski kongres. V dneh 6., 7. in 8. julija se je vršila v Mariboru redna letna skupščina združenja jugo-slovenskih srednješolskih profesorjev. Sprejeta je bila med važnimi drugimi sklepi tudi sprememba pravil. V bo* doče se bo organizacija imenovala »Jugoslovansko profesorsko društvo« s sedežem v Beogradu. Imelo bo društvo pet sekcij za vso državo. Po* drobno poročilo o poteku zborovanja objavimo prihodnjič.
Zborovanje meščanskošoiskega učiteljstva. Dne 5. julija se je vršil v Beogradu jubilejni, deseti redni občni zbor združenja učitdjstva me* ščanskih šol Sprejeti so bili važni sklepi stanovskega značaja. Več bo* mo ö tem lepo uspelem zborovanju še poročali.
Preosnovanje društva. Dne 26.
aprila je »Društvo finančnih pisarniških uradnikov za Slovenijo v Ljubljani« na svojem izrednem občnem
zboru sklenilo, da prilagodi svoj ustroj predpisom § 76. uradniškega zakona. Zato je sprejelo nova pravila, po kas terih naj bi se delovanje organizacije pod novim nazivom »Udruženje fi* nančnih arhivskih uradnikov kraljevi; ne Jugoslavije« in po novih pravilih raztezalo na ozemlje vse države. Dru* štvo je že predložilo finančnemu ministrstvu prošnjo za odobritev spremenjenih pravil.
Razid društva. »Društvo poštnih konceptnih in tehničnih uradnikov v Ljubljani« se je po sklepu svojega iz; rednega občnega zbora od 26. junija 1931. prostovoljno razšlo.
Razid društva. »Društvo sodnih pisarniških uradnikov in oficijantov« za Dravsko banovino v Ljubljani« se je dne 28. junija 1931. razšlo.
Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna J O S. REICH.
0 kontroli nabavljalnih zadrug.
Pred kratkim so časopisi prinesli sledeče pomočilo:
»Predsedstvo beograjske trgovske zbornice je poslalo vlogo, v kateri javlja, da nabavljalne in konzumne zadruge ne prodajajo blaga samo svojim članom, marveč tudi drugim strankam. Na to vlogo je finančno ministrstvo razposlalo 28. februarja okrožnico fh nančnim direkcijam, v kateri daje na= vodila za kontrolo in ugotovitev, ali nabavljalne in konzumne zadruge kršijo svoje predpise, in izdalo nalog direkcijam, da zahtevajo od vseh za; drug te vrste na podlagi zakona obenem z bilanco prošlega leta tudi po; datke o številu zadružnikov in potrdilo, da prodajajo samo zadružnikom Će te zadruge ne bi prodajale blaga samo svojim članom, jih bodo direk; cije obdavčile z družbenim davkom na podlagi čl. 77. in 78. zakona o nepo;
srednih davkih. Direkcije bodo v vsa; kem sumljivem primeru pregledale knjige zadrug, zlasti popis zadružni; kov in število oseb, ki se jim blago prodaja. Ta pregled je obvezen za direkcije v vsakem primeru. V smislu zakona se bo vršil tako zaradi reda, kakor tudi na prijavo zasebnikov.«
Beograjska nabavljalna zadruga državnih nameščencev ima okrog 8400 članov, prometa pa niti 10 milijonov. Člani tedaj ne kupujejo niti 1/io% svojih potrebščin v svoji zadrugi.
V jZagrebu je položaj še slabši! Pa tudi v zadružno zavedni Ljubljani ne kupujejo državni nameščenci niti ene desetine svojih potrebščin v svoji nabavljalni zadrugi. Konzumi imajo velikansko število članov; pri tem pa relativno majhen promet.
Člani naštetih zadrug kupujejo te; daj večinoma pri trgovcih. Ali se je zaradi tega že kaka zadruga pritožila?
Naša železničarska zadruga tvori v tem pogledu izjemo. Skoro v.si člani kupujejo v zadrugi večino svojih po; trebščin Toda mi imamo okrog 7000 članov, 5800 aktivnih, 1200 upokojencev in vdov. Po številu železničarjev v Sloveniji bi imeli lahko preko 12.009 članov. Kje so ostali — kje kupujejo? Pri trgovcih! Samo v Mariboru je še nad 2000 železničarskih družin, ki še niso naši člani.
Kako, če bi zadruge kontrolirale ter vodile evidenco, kdo še ni član zadruge? Dosedaj ni še naša zadruga nikdar agitirala za to, da pridobi ka; sega novega člana, ne direktno, ne indirektno. Take naredbe pa nas nehote spomnijo na to, da tudi mi malo kon; troliramo in pomagamo trgovcem ločiti konzumente: vsi železničarji in državni nameščenci v Zvezine nabav; Ijalne zadruge, ostali pa v konzumne zadruge. (»Zadrugar«, Ljubljana).
Stroški za prehrano v evropskih državah.
Po znani »Züricher Zeitung« objavljamo pregled stanja in razvoja stroškov za preživljanje v raznih ev; ropskih državah. Kot osnova je srna; trati cene najvažnejših življenskih po; trebščin v letu 1913. in sicer v zlati valuti, ter so ti troški označeni s 100. V primeri s tem so življenski stroški znašali v naslednjih državah:
Leto	1928. Leto 1929.	
Angleška	157	149
Avstrija	122	124 .
Belgija	117	125
Bolgarija	106	109
Češkoslovaška	136	133
Danska	153	150
Estonija	120	130
Finska	147	144
Francoska	113	126
Grška	144	137
Irska	166	164
Italija	142	148
Nemčija	152	154
Nizozemska	150	151
Norveška	171	156
Ogrska	132	134
Poljska	143	139
Ruska	218	233
Švedska	157	149
Švica	156	155
Španija	148	138
Najnižje stroške	za prehrano iz;	
kazujejo Bolgarija, Avstrija,		Belgija
in Francoska To ne	znači le,	da je v
teh deželah življenje	prav	posebno
poceni in da so cene prehrane zelo		
nizke, temveč kaže	obenem	tudi, da
je prebivalstvo teh dežel zaradi gmot; nih neprilik prisiljeno, zadovoljevati se s čim manjšimi življenskimi zahte; vami. To dokazuje, da se tudi najkul; turnejše države Evrope niso mogle rešiti pred nastopajočo vseobčo gospodarsko krizo, ki s posebno občutno
silo zadeva baš vse prebivalstvo, ki živi od duševnega dela ali pa od dela svojih rok. — Škoda, da za našo državo prednji pregled nima podatkov.
Zdravstveni drobiž.
Nova pomlajevalna metoda. Vpra* sanje možnosti uspešnega pomlajevat nja je vedno predmet živahnega zani; manja in poizkusov in baš v zadnjem času se zelo mnogo govori o novi zelo uspešni pomlajevalni metodi dr. Javor« skija. Že nad deset let se bavi učenjak s poizkusi in preizkusi svoje metode in je dosegel iže prav lepe uspehe, takor da stoji danes kulturni svet pred osvo« jitvijo in sprejetjem njegove metode. Ne tiči pa odkritje njegove metode v obnovitvi spolne funkcije kot pri me« todi Voronova, temveč v prerojenju celotnega organizma in duševnosti. Za; to tudi ni njegova metoda operativne; ga značaja, tudi ne terja transfuzije krvi, pač pa je doseči uspehe z injici* ranjeni krvi, pri kateri pa ne odloča kvantiteta ampak kvaliteta iste. V 50% slučajev je uspešno odstranil naj« težje znake starosti, v 30% slučajev je dosegel čeprav ne absoluten pa vsaj zelo zadovoljiv uspeh, le v 20% sluča; jev je uspeh izostal z ozirom na previ« soko starostno dobo. Vidni znaki nje» go ve metode uspehov so: zginotje gub in raz, pospešenost teka, podvig dela« voljnosti in viden optimizem mladosti.
Množina zraka, ki ga morejo spre« jeti pljuča pri najmočnejšem vdihanju. doseže tri do šest litrov.
(Iz »Zdravja«).
Vsak, količkaj izkušeni zdravnik ve, da nikdo ne umre tako nerad kot tisti, ki je neozdravljivo bolan. »Še ob grobu upa.« OL Scholz).
(Iz (»Zdravja«).
		Veletrgovina A. ŠARABON V LJUBLJANI priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. 	 Raznovrstno rudninsko vodo.	
			
A. & E. Skaberne, Ljubljana
Velika izbira češkega in angleškega sukna.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških
in šolskih potrebščin.
Priporoča se modna trgovina
T. EGER I
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 2
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
L. Mikuš
Popravila se izvršujejo točno in solidno
Knjigarna
v Ljubljani
Frančiškanska
Učiteljske tiskarne
TELEFON ŠT. 3397 RAČUN POŠTNE HRANIL. ŠT 10.761
ulica 6
priporoča cenj. občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šol. zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidne! Postrežba točna! Zahtevajte cenik!
Telefonska štev. 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življenskih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
Krojaški atelje
FRAN IGLIČ, LJUBLJANA
Pražakova ulica.
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
JOSIP VIDMAR
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO ŠTEV.
19
Solidnost v kvaliteti in ceni. — Točnost in natančnost v izvrševanju naročil!
EN GROSI EN DETAIL!
Ustanovljena 1. 1882.
■IIC J. HAMANN
niši	UuhSlüita
Vam nudi najsolldnejšl vir nakupa parila, ||jg| opreme nevest In novorojenčkov, perja, modnih ||| potrebščin • Predflskarija modernih ročnih del. 1191
Izdaja za konzorcij „Naš Glas“ odgovorni urednik dr. Karl Dobida. - Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.