KRANJ, sreda, 24. 12. Cena 50 par 1969 LETO XXII. — Številka 97 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO List izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob sredah in sobotah Tako kot drugod v državi je bila tudi v garnlzlji JLA v Kranju slovesnost ob 22. decembru, dnevu jugoslovanske armade. Ob tej priložnosti so najprizadevnejši vojaki in starešine prejeli nagrade in priznanja (jk) — Foto: F. Perdan Kranju plaketa JLA Slavko Zalokar: »Priznanje nas obvezuje, da bomo v prihodnje še bolj skrbeli za obrambno sposobnost občanov in za sodelovanje z JLA.« V ponedeljek, na praznik jugoslovanske armade, je v Prostorih doma armade v Ljubljani generalpolkovnik Janko Seklrnlk podelil obči-n' Kranj srednjo plaketo JLA kot priznanje za vztraj- no krepitev obrambne sposobnosti prebivalstva in za zasluge pri sodelovanju s pripadniki naših oboroženih sil. Našemu mestu je to nagrado kot edinemu v republiki prisodil republiški koordinacij- Predsednik Tho odlikoval dolgoletne sindikalne delavce ski odbor za vprašanja vse-ljudske obrambe pri republiški konferenci SZDL. Predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar je ob tej priložnosti dejal, da je to priznanje našim družbenim in političnim organizacijam, delovnim organizacijam, samoupravnim organom ter skupščini. Obenem pa obveza, da bomo letos začeto pot nadaljevali tudi v prihodnje in izgrajevali koncept vseljudske obrambe. -jk m 50"l0 kranj znižane cene! Trgovina MOJCA — Kranj, Koroška c. 16 sporoča cenjenim kupcem, da je znižala cene večji količini otroške konfekcije Za obisk se priporoča prodajalna TAKOJŠEN NAKUP __ _ ' VELIK PRIHRANEK! «■ W ti 1^ /% Za zavarovanca večji prispevki Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj, se je na svoji ponedeljkovi seji odločila, da za leto 1970 ne bo povečala osnovnega prispevka za zdravstvo, to je, da ostane prispevna stopnja 5,2 odstotka od osebnih dohodkov. Enak bo ostal tudi dodatni prispevek — 1,3 odstotka, člani skupščine so se tako odločili v sltladu z republiškimi priporočili, po katerih naj bi prihodnje leto bolj ne obremenjevali našega gospodarstva. Enaka prispevna stopnja pa bo po mnenju zdravstvenih delavcev še povečala škodo, ki že zdaj nastaja zaradi pomanjkanja denarja za zdravstvo. Prav zaradi tega se zdravstvena služba po besedah direktorja zdravstvenega centra dr. Robiča ne strinja s prispevno stopnjo 5,2. Zdravstvo že sedaj nima denarja za nadomestilo obrabljenih aparatur, pa tudi osebni dohodki zdravstvenih delavcev zaostajajo za dve leti za predvidenimi v katalogu sindikata zdravstvenih delav- Na zadnjem občnem zbo-ru občinskega sindikalnega •veta na Jesenicah je predalnik skupščine Franc *van izročil šestim dolgoleten sindikalnim delavcem vl-8°ka priznanja, s katerimi Rh Je odlikoval predsednik rcPublike Tito. Priznanja so prejeli: Jože Rozman, Franc Toman, Anton Korene, Stanko Kladnik, Mirko Zupan in Ivica Tavtovič. V imenu nagrajencev se je zahvalil Jože Rozman, ki je dejal, da bodo s svojim nadaljnjim delom opravičili visoka priznanja. -jk Blefski hoteli združeni Na Bledu je bil v petek referendum o združitvi hotelov Toplice, Jelovica, Krim in Lovec. Zaposleni v vseh štirih hotelih so se z veliko večino odločili za združitev. No- vo podjetje se imenuje združeno gostinsko podjetje hotel Toplice Bled, ki bo v prihodnje skušalo uresničiti nekatere večje turistične investicije na Bledu. A. 2. cev. Po vsem tem ni pričakovati, da bi prihodnje leto dvignili nivo zdravstvenega varstva na Gorenjskem, misliti je treba — po besedah dr. Robiča — celo na poslabšanje. Zdravstveni zavodi na Gorenjskem ne bodo prihodnje leto prav nič na boljšem kot letos, pa čeprav jim je po finančnem računu odobreno 10 odstotkov več sredstev. Skupščina je sprejela tudi sklep o povišanju participacije zavarovancev. Višja participacija je bila po priporočilu republiških organov sprejeta »zaradi ravnovesja med dohodki in izdatki oziroma zaradi razbremenitve skladov zdravstvenega zavarovanja delavcev«. Po novem letu bodo zavarovanci morali plačevati za vsak obisk zdravnika na domu in za prvi obisk pri specialistu po 10 din namesto sedanjih 5. Dražji bo tudi prispevek pri medicinskem posegu ob prekinitvi nosečnosti — 100 din ter prevoz z rešilnim avtomobilom — 15 din. Prispevek zavarovancev se je razširil tudi na zobozdravstvene storitve. Po novem letu bo treba plačati četrtino stroškov od vrednosti opravilnega dela, razen za ruvanje zob. Skupščina je tudi potrdila zvezno določilo o povišanju prispevka k stroškom za zdravila od sedanjih 3 na 4 dinarje. L. M. ^"iii!iiiiiiwiii!iiiii!i!!iiiiimiiiiiimmiimim ALPSKA MODNA INDUSTRIJA ALM1RA NOVOLETNA RAZPRODAJA PLETENIN v tovarniški trgovini v Radovljici z velikim popustom Radovljica Ul,l,i"iiii:;;ii.!iiiiimiiiiMimiiiimiimiiimmH Programi SZDL V Radovljici se bodo danes (sreda) dopoldne sestali predsedniki in sekretarji vseh gorenjskih občinskih konferenc socialistične zveze. Razpravljali bodo v okvirnih programih občinskih konferenc SZDL in o delu krajevnih skupnosti. A. Ž. Štefan Rodi ponovno predsednik Na novo izvoljeni občinski sindikalni svet na Jesenicah je na svoji prvi seji za novega predsednika soglasno izvolil dosedanjega predsednika Štefana Rodi j a. Podpredsedniško funkcijo so zaupali Srečku Mlinariču, tajniško pa Sandiju Kotniku. jk Javna razprava o resoluciji Komite občinske konference zveze komunistov v Kranju je minuli petek na razširjeni seji sklenil, da bodo do konca meseca v kranjski občini javne razprave o predlogu resolucije za I. konferenco zveze komunistov Slovenije. Seja konfernce ZKS bo 8. in 9. januarja. O resoluciji pa bodo v kranjski občini razpravljali sekretariati organizacij ZK v večjih delovnih organizacijah, vodstva družbenopolitičnih organizacij in drugi. Na seji so menili, da so v predlogu resolucije premalo obdelana medobčinsko sodelovanje in nekatera pomembna komunalna vprašanja. Strinjali pa so se tudi, da bi bila resolucija preobširna, če bi v njej skušali zajeti vsa vprašanja iz našega družbenega življenja. A. Ž. Uspel seminar v Bohinfu Preteklo soboto in nedeljo je občinska konferenca ZMS Radovljica,z delavsko univerzo priredila v mladinskem domu v Bohinju zadnji letošnji vikend seminar. Prisostvovalo mu je 54 mladincev in mladink iz radovljiške občine. Na seminarju so govorili o položaju mladih v delovnih organizacijah in o jugoslovanskem patriotizmu. Seminarju so prisostvovali tudi Jošt Rolc, predsednik občinske konference SZDL, republiški poslanec Jože Bohinc in predsednik občinske konference Tone Kapus. Sklenili so, da bodo prihodnje leto priredili še več takšnih seminarjev, prvi naj bi bil že kar januarja. Denar samo za osnovno dejavnost V ponedeljek sta se sestala na skupni seji izvršni odbor Temeljne izobraževalne skupnosti in svet za vzgojo in izobraževanje pri občinski skupščini Kranj. Organa sta obravnavala predlog odloka o stopnjah občinskega prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki se zbira v skladu za vzgojo in izobraževanje in, s katerim upravlja TIS. Sredstva za vzgojo in izobraževanje bodo v prihodnjem letu večja za 20,91 odstotka in bodo kljub povečanju zadostovala le za osnovno dejavnost. Stopnja prispevka iz osebnega dohodka za vzgojo in izobraževanje bo v 1970. letu dosegla 2,25 odstotka. Na seji so sklenili predlagati skupščini občine, naj preuči racionalnost naše enotne osnovne šole, ker bi z večjo racionalnostjo dosegli večji učinek v vzgojo in izobraževanje naloženega denarja. O predlaganem odloku je včeraj popoldne sklepala kranjska občinska skupščina. jk Letna skupščina ZZB Javornik — Koroška Bela V soboto je bila v prostorih novega delavskega doma na Javorniku redna letna skupščina ZZB Javornik-Ko-roška Bela. Skupščine so se poleg številnega članstva udeležili tudi predstavniki krajevnih organizacij, predstavniki občinskega odbora ter zastopniki graničarjev s ka-ravle v Javorniških rovtih. ZZB Javornik-Koroška Bela je po besedah predstavnika občinskega odbora tovariša Konobi j a ena najdelav-nejših organizacij v jeseniški občini, saj vsako leto zelo vestno izpolnjuje svoj obširni in pestri program. Med 374 člani, kolikor trenutno šteje organizacija, je nekaj nekdanjih borcev in aktivistov, ki z vso zavzetostjo in prizadevnostjo vodijo svojo organizacijo in nekateri med njimi so za svoje delo dobili že več priznanj in pohval. Poleg raznih proslav so v preteklem letu organizirali že tradicionalni pohod Jež-kovega odreda po partizanskih poteh, ki je zajel več kot 600 dijakov osnovnih šol iz Žirovnice in Koroške Bele. Na zbornem mestu na Pristavi se je takrat zbralo okoli tisoč ljudi, jeseniška godba na pihala ter borci in aktivisti, ki so vodili ta nadvse uspešni množični pohod šolske mladine. V okviru oživljanja tradicij NOB so ob dnevu vstaje priredili pohod na Stol, ob prazniku OF pa so povedi i učence osnovne šole na Obranco nad Jesenicami, kjer so padli prvi jeseniški partizani. Tudi letos bodo organizirali kurirski smuk v Med-jem dolu in počastili spomin na partizanske kurirje. To bo že 12. tradicionalni kurirski smuk, ki ga redno organizira ZZB Javornik-Koroška Bela. Na letni skupščini so se dogovorili, da se bodo drugo leto zavzemali, da bi izvedbo kurirskega smuka prevzela kakšno športna organizacija v občini, pokroviteljstvo nad tekmovanjem pa bi imela ZB. Ustanovili so tudi poseben odbor, ki bo poskrbel, da na starem pokopališču na Koroški Beli ne bodo prekopavali prvih belških talcev, ampak jim bodo postavili lep in do- stojen spomenik. Posebno skrb bodo tudi v prihodnje posvetili spomenikom in spominskim obeležjem na Javorniku in Koroški Beli. D. Sedej O zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju Gorenjske občinske konference SZDL in regionalni klub poslancev za Gorenjsko bosta v petek dopoldne v Kranju pripravila pogovor o osnutku zakona o zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju. Na pogovor so povabili poslance republiškega, gospodarskega in socialno-zdrav-stvenega zbora slovenske skupščine, predsednike občinskih konferenc SZDL in sindikata ter predstavnike gorenjskih zdravstvenih ustanov in komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Uvodne misli za razpravo bodo podali predstavniki skupine, ki je pripravljala omenjena zakonska osnutka. A. 2. O zaposlovanju in kadrovanju V Kranju je bila v nedeljo dopoldan seja občinske konference zveze mladine. V prvem delu konference so člani sprejeli dopolnjena pravila občinske organizacije zveze mladine in delovni program za prihodnje leto, v drugem delu pa so razpravljali o problemih mladih lju- di v gospodarstvu. Pri tem so se posebej dotaknili nekaterih vprašanj zaposlovanja in kadrovanja. Na konferenci so za sekretarja občinske konference zveze mladine Kranj izvolili Karlota Ceja. Predsednik konference je Stane Boštjančič. A. 2. Povečana stopnja prispevku iz osebnega dohodka sprejeta Na včerajšnji seji občinske skupščine v Kranju so odborniki po dolgotrajni razpravi sprejeli predlog sveta za finance, da se občinski prispevek iz osebnega dohodka poveča od sedanjih štiri odstotkov na 4,30 odstotka in to zaradi sanacijskega programa šolstva, kar je priporočila tudi republiška skupščina, ter povečanih potreb na novo ustanovljene kulturne i skupnosti. Sprejeti odlok je i podprl tudi svet za vzgojo in I izobraževanje, TIS in nekateri odborniki. Nekaj odbor- | nikov je predlagalo, da bi s sprejetjem odloka počakali ali sprejeli začasen odlok, ki bi veljal toliko časa, dokler ne bi bila dokončno izdelana gospodarska resolucija za prihodnje leto. Sprejeti odlok ni v nasprotju z željo, da gospodarstvo prihodnje leto ne bi smeli bolj obremenjevati, kot smo ga letos, saj bo skupščina s sprejetim povečanjem pridobila le milijon in pol dinarjev, kar pa bo precejšnjega pomena za materialno slabo stoječo kulturo in izobraževanje. -jk KRANJ Nalagajte devizne prihranke na devizne račune pri Tržič Gorenjski kreditni banki JESENICE BLED RADOVLJICA SKOFJA LOKA Naložbe na devizne račune obrestujemo po najvišjih obrestnih merah 6 °/o do 7,5 %, in sicer: 4 % do 6 °/o v devizah — razliko v dinarjih RAZEN TEGA LAHKO S SVOJIMI NALOŽBAMI SODELUJETE PRI VELIKIH NAGRADNIH ŽREBANJIH, CE IMATE NALOŽBO V VREDNOSTI DIN 1000 ALI 2000 VEZANO NA ODPO VEDNI ROK DVEH OZIROMA ENEGA LETA. V nedeljo je v Sovodnju v Poljanski dolini veletrgovina Loka odprla samopostrežno trgovino Zaščita delavca pred neodgovornimi kršitelji samouprave in neutemeljenim navijanjem cen lepši časi. Ko je obravnaval samovoljno zapuščanje delovnih mest, je dejal, da niso edini vzrok nizki osebni dohodki, ampak večkratna nesoglasja in nerazumevanja znotraj kolektiva. Samovoljno zapuščanje delovnih mest je značilno predvsem za Železarno, ki ima zaradi tega pojava precejšnjo škodo. Razprava je v marsičem dopolnila referat predsednika Rodija. Jasni in odločni so bili nastopi sindikalnih delavcev iz Železarne, ki so zahtevali, da jim družba ob največjih lastnih naporih upravičeno glede na zgodovinske zasluge pomaga iz trenutnih težav. J. Košnjek V soboto, 20. decembra, je bil na Jesenicah občni zbor občinskega sindikalnega sveta, ki so se ga udeležili predstavniki občinske skupščine, gorenjskih občinskih sindikalnih svetov, predstavniki republiškega sindikalnega sveta ter delegacija sindikata iz Beljaka. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Štefan Rodi se jo v svojem referatu dotaknil vseh pomembnih vprašanj v občini, ki so javnosti že več ali manj znana. Povedal je, da se je celotni dohodek v občini letos povečal, da se je povečal dohodek na zaposlenega, da je železarna za dobro polovico zmanjšala izgubo, čeprav je število zaposlenih v največji jeseniški delovni organizaciji že padlo pod kritično mejo 60C0. Kljub porastu dohodka na zaposlenega kar precej jese- j niških občanov težko krije j hitro naraščajoče življenjske j stroške. Zato sindikati pred- j lagajo družbeni dogovor med i skupščino občine, sindikatom in delovnimi organizacijami, da najnižji osebni dohodek v občini ne bi smel biti pod 7000 dinarjev. S takšnim prejemkom bi občani lahko vsaj za silo pokrili življenjske po- ! trebe, čeprav to število še | zdaleč ni dovolj visoko. Predsednik občinskega sindikalnega sveta se je v svojem referatu dotaknil tudi stanovanjske politike, petnajstega ustavnega amandmaja, ki pomeni kvalitetno obogatitev samoupravljanja in politike zaposlovanja, kjer so močno prizadete jeseniške ženske, ki tvorijo v množici nezaposlenih skorajda večino. Vendar je razveseljivo, da se na tem področju obetajo jeseniškim ženskam boljši in Živimo draž e m Letos so življenjski stroški v Sloveniji v obdobju Junuar—november narasli za 10 odstotkov, v Jugoslaviji pa so ti stroški narasli za 8 odstotkov. Samo novembra so se cene dvignile za 2,9 odstotka. Najbolj se je podražila hrana (5,5 odstotka), kurjava in razsvetljava za 12,7 odstotka In stanovanjska oprema za dober odstotek. Tovarna čipk, vezenin in rokavic Bled razglaša naslednja prosta delovna mesta: a) priučene šivilje b) strojno knjiženje Pogoji: pod a) nekaj prakse kot priučena šivilja, zlasti v konfekciji pod b) ekonomska srednja šola in nekaj prakse strojnega knjiženja Stanovanja ni na razpolago. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev za OD. Kandidati naj pošljejo prijave na gornji naslov. Rok za sprejemanje prijav je 10 dni od dneva objave razglasa. 25 \ popusta: 10 J, popust: TV sprejemniki pralni stroji štedilniki hladilniki peči konfekcija pletenine perilo igrače preproge zavese vse vrste metrskega blaga obloge za tla 5 \ popusta: 25 \ popust velja do 10.1.1970, 10 % in 5 °/o pop. do 31.12.1969. Seja občinske skupščine Tržič Nerazveseljivo devetmesečno gospodarjenje f Predstavniki delovnih organizacij so se na ponedeljkovem posvetovanju na Zavarovalnici v Kranju seznanili z dejavnostjo Zavarovalnice in podprli njeno željo po še tesnejšem obojestranskem sodelovanju. — Foto: F. Perdan ni družbena dajatev Na torkovi seji občinske skupščine Tržič so odborniki razpravljali o devetmesečnem gospodarjenju. Odborniki so menili, da gospodarstvo trži-ške občine kaže značilnosti gospodarstva. V prvih devetih mesecih se namreč v tr- Lesno ga lan -terifski obrat Jesenice Lesno galanterijski obrat Jesenice je bil ustanovljen 1948. leta in od takrat dalje se ukvarjajo z izdelovanjem lesne galanterije: raznih kuhinjskih pripomočkov, ročajev za razne stroje, čepov za računske stroje, nog za razne vrste pohištva in drugih izdelkov. Njihovi stalni naročniki so Meblo iz Nove Gorice, Titan iz Kamnika in Kar-tonaža, nekaj izdelkov pa prek Interpleta, Slovenija-lesa in Tomexporta tudi izvažajo. V zadnjem času so začeli izdelovati več novih vrst nog za pohištvo, več vrst ročajev za razne stroje, z Brestom iz Cerknice in z Alplesom iz Železnikov pa se dogovarjajo za nove izdelke za pohištvo. Surovine nabavljajo večinoma prek Lesnine, vendar imajo pri nabavi materiala večkrat težave, saj ga je težko dobiti in je večkrat premalo kvaliteten ali pa napačnih dimenzij. Gozdno gospodarstvo Bled jim nabavlja le okrogel les, ki ga pozneje sami obdelajo. Letošnja realizacija je bila neprimerno večja od lanske in je znašala 137 milijonov, v naslednjem letu pa pričakujejo, da se bo glede na neprestana naročila zvišala za 30 milijonov. Težave pa imajo zaradi prostorov, saj so postali že pretesni. Upajo, da bodo v bližnji prihodnosti prostore nekoliko povečali ali zgradili poleg sedanjih novo halo. Poleg lakirnice, strugarnc, strojne delavnice in mizarne imajo še skladišče, ki pa je precej oddaljeno od ostalih prostorov, kar jim povzroča dosti težav. V obratu je zaposlenih 53 delavcev, od tega kar 36 žensk. Delavci so z Jesenic in bližnje okolice in večinoma vsi kvalificirani. V letošnjem letu je bil poprečni mesečni dohodek 900 novih dinarjev. D. Sedej žiškem gospodarstvu kažejo vse težave, ki so značilne za jugoslovansko gospodarstvo, razen tega pa še tiste, ki so se »akumulirale« že nekaj let. V celoti se je dohodek gospodarstva v občini Tržič dvignil v letošnjih devetih mesecih za 22 odstotkov v primerjavi z lanskim obdobjem. Vendar pa je slika kaj drugačna, če pri tem upoštevamo dokaj izjemne rezultate tovarne Peko. Celotni dohodek se na ta način zmanjša za dobrih deset odstotkov. Najuspešnejša so bila podjetja v gradbeništvu, obrti in trgovini. Slabše pa so gospodarila industrijska podjetja in gostinstvo. Odborniki so menili, da so relativno slabim rezultatom poleg splošnih pogojev botrovale še stare pomanjkljivosti, kot pomanjkljiva kadrovska struktura, neizdelani razvojni programi in podobno. Na dnevnem redu zadnje seje tržiške skupščine v letošnjem letu je bil tudi sklep o integraciji tržiškega gostinstva. Gostinsko podjetje Tržič, ki je od letošnjega avgusta dalje v prisilni upravi, se bo združilo z gostinskim podjetjem Zelenica. Skupščina pa bo pokrila izgubo. Odborniki so razpravljali tudi o uvedbi prisilne uprave v tovarni usnja Runo. L. M. Vedno več Pri sodniku za prekrške v škofji Loki se iz leta v leto oglasi več oseb. V letu 1966 je bilo predlaganih v postopek 1252 oseb, letos pa bo sodnik za prekrške obravnaval že 2200 zadev. V letu 1970 bo k škofjeloški občini pri- RAZPISNA KOMISIJA NARAVNEGA ZDRAVILIŠČA TRIGLAV MOJSTRANA razpisuje delovna mesta 2 KV natakarjev ali natakaric obvezno znanje enega naslednjih jezikov: italijanščine, nemščine, francoščine — delo za nedoločen čas — osebni dohodek po tarifnem pravilniku — poskusna doba 30 dni — odsluženi vojaški rok — stanovanje ni na razpolago. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Jugoslovansko zavarovalstvo se je razvijalo vzporedno z rastjo našega samoupravnega sistema. To smo slišali v ponedeljek, 22. decembra, na Zavarovalnici v Kranju, ko so se v njenih prostorih zbrali predstavniki delovnih kolektivov, s kateri- prekrškov kij učeno tudi območje kra-j jevne skupnosti žiri, zato se bo število kršilcev javnega ! reda prav gotovo povečalo. ' Ker se vsako leto število »grešnikov« normalno poveča za okrog petsto ljudi, bo moral sodnik za prekrške v prihodnjem letu obravnavati že več kot tri tisoč zadev. Vsega tega dela pa sodnica Aleš Marija ne bo mogla sama opraviti, zato naj bi v Škofji Loki nastavili še enega sodnika za prekrške. To bi omogočilo tudi hitrejše in bolj kvalitetno reševanje zadev pa tudi celotna kaznovalna politika bo lahko boljša. Poleg predloga za namestitev novega sodnika za prekrške bo občinska skupščina na današnji seji obravnavala sklep o sklicanju zborov vo-liveev, ki morajo razpravljati o občinskem proračunu za prihodnje leto. Odborniki bodo odločali še o podelitvi plaket občine škofja Loka, ki jih bodo podelili za občinski praznik, o spremembi odloka o prispevkih in davkih občanov, o začasnem financiranju proračunskih iz-ov v prvem tromesečju 1970. leta ter o izdaji odločbe za uvedbo redne likvidacije poslovnega združenja Računski center šk. I.oka. A. Igličar i mi ima kranjska zavaroval- I niea, oziroma točneje, kranj-ska poslovna enota zavaro- | valnice Sava iz Ljubljane poslovne odnose. Generalni direktor zavarovalnice Sava Lado Peterr.flj I je v uvodnem nagovov orisal zgodovinski r»z\ • *«va-rovalstva v Jugoslar" njegov sedanji položaj in pomen. Za jugoslovansko zavarovalstvo je značilna decentralizacija, saj se je iz prej enotnega Doza oblikovalo 11 samostojnih zavarovalnic, med katerimi ima Sava iz Ljubljane pomembno mesto, pa tudi kranjska poslovna enota v njenem okviru ni nepomembna. Njen direktor Ivan Hrovatin je povedal nekaj najbolj značilnih podatkov. Kranjska zavarovalnica j belež'. trenutno 106.000 zava- i rovanj v družbenem in zaseb-I nem sektorju. Razveseljiva je i ugotovitev, da zavarovalno miselnost osvajajo tudi posamezniki, ne samo družbene delovne in druge organizacije. Letni inkaso kranjske zavarovalnice presega tri milijarde starih dinarjev, kar v republiškem in tudi zveznem merilu ni nepomembno število, saj je na Gorenjskem že zavarovan vsak drugi za zavarovanje sposoben občan. V razgovoru so tako predstavniki zavarovalnice kakor delovnih organizacij menili, da bi bilo potrebno med obema partnerjema še tesnejše sodelovanje, saj je zavarovalstvo jamstvo za varnost, zavarovalna premija pa ni družbena dajatev, ampak obojestranska pogodbena obveznost. Jk NTRAL UGODEN NAKUP NOVOLETNIH DARIL VAM NUDIMO V POSLOVALNICI DELIKATESA NA MAISTROVEM TRGU V KRANJU IN NA NOVOLETNEM SEJMU. Od 15. do 31. decembra 1969 nudimo gospodarskim organizacijam, ustanovam ln drugim potrošnikom pri nakupu novoletnih daril za vrednost 50 din 5 % novoletnega popusta. Vsa darila pakiramo po vaši želji in odprcmljamo na zahtevane naslove! POHITITE Z NAKUPOM NOVOLETNIH DARIL V »DELIKATESI« KRANJ! Komisija za delovna razmerja pri TRIGLAV konfekciji — KRANJ Savska 34 razglaša prosto delovno mesto materialnega blagovnega le za nedoločen čas. Pogoji: uspešno končana ESŠ, praksa zaželena. Nastop službe je možen takoj. Interesenti naj vlože pismene ponudbe v tajništvo zavoda. Na podlagi 2. odst. 112. čl. statuta občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 11/64) in 259. čl. zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS, št. 7/69) je sprejel svet za družbeni plan in finance skupščine občine Radovljica na svoji seji dne 17/12-1969 naslednji SKLEP Občani, ki stalno prebivajo na območju občine Radovljica, morajo priglasiti do SI. januarja 1970 davčni upravi skupščine občine Radovljica premoženjske predmete, ki jih imajo IZVEN OBČINE RADOVLJICA NA OBMOČJU JUGOSLAVIJE ALI V TUJINI Premoženjski predmeti, ki jih morajo priglasiti so: 1. počitniške hiše; 2. stanovanjske hiše in stanovanja v etažni lastnini; 3. poslovne stavbe in poslovni prostori; 4. stavbene in druge zazidljive parcele v naseljih ter za gradnjo namenjene parcele zunaj naselij. PRIGLASITI PA NI POTREBNO: 1. kmetijske stanovanjske hiše; 2. kmetijska gospodarska poslopja; 3. zemljišča, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo. KAZENSKE SANKCIJE Zoper lastnike premoženja, ki ga ne priglasijo po po tem sklepu, se bo v smislu čl. 260 cit. zakona smatralo za prekršek, za katerega so predpisane denarne kazni do 10.000 dinarjev. Za boljše delo z mladimi planine! V skoraj vseh sedemnajstih planinskih društvih na Gorenjskem imajo tudi dokaj delovne mladinske planinske odseke. V njih je vključenih več kot 2000 mladincev in pionirjev. Prav sedaj imajo ti odseki svoje redne letne občne zbore. S teh občnih zborov lahko povzamemo, da precej mladine sodeluje v najrazličnejših planinskih aktivnostih, udeležba pa bi lahko bila še bolj množična. Vendar pa je treba vzroke za slabo množičnost iskati v pomanjkanju denarja ter marsikje tudi zaradi nerazumevanja za dejavnost mladih planincev. Veliko uspeha pričakujejo tudi od bližnje akcije z naslovom Pionir planinec. Za delo z mladimi pa primanjkuje tudi mladinskih planinskih vodnikov. Teh je sicer vedno več, a še zmeraj premalo. Primanjkuje tudi vodij planinskih sekcij po šolah. Prav sedaj pripravljajo posebne desetdnevne tečaje za prosvetne delavce, ki naj bi potem na šolah vodili planinske sekcije. Pripravlja se tudi zimski in letni desetdnevni tečaj za vodje mladinskih odsekov pri planinskih društvih ter več VSEM PODJETJEM IN USTANOVAM! darilne za novoletna darila pripravlja in prodaja po naročilu r&r^-l VELETRGOVINA k: ZIVIL.A Naročila sprejemajo vse večjo prodajalne podjetja Živila Kranj tečajev za visokogorsko smučanje in drugo planinsko dejavnost. Vse to naj bi pripomoglo k boljši organizaciji in vodstvu mladih planincev ne samo na Gorenjskem pač pa tudi v Sloveniji. Na zadnjem planinskem posvetu na Gorenjskem sta o tem govorila nekdanji načelnik koordinat cijskega odbora mladinskih odsekov za Gorenjsko Janez Pretnar iz Radovljice in načelnik mladinske komisije pri glavnem odboru planinske zveze Slovenije Gregor Rupnik ter drugi. -an KINO Filmske premiere v kinu Center JAMES BOND 007 CASINO ROYALE angl. barvni CS film v petek, 26. decembra ob 20. uri ZVEZDA ameriška barvna glasbena komedija v soboto, 27. decembra, ob 22. uri VELIKI ZID japonski barvni film. Film bo predvajan po sistemu TODD-AO, SUPER PANORAMA 70 mm. V nedeljo, 28. decembra, ob 21. uri JUNAKI ZAHODA ameriški barvni vvestern film, v četrtek, 1. januarja. NEVARNA SMER 7000 ameriški barvni CS pustolovski film, v petek, 2. januarja BITKA ZA SAN SEBASTIAN ameriški barvni CS vvestern film, v nedeljo, 4 januarja želimo vam srečno novo leto 1970 13 Tomaž M oseh i tz zlatarna — urarna Tarvisio — Trbiž VIA VITTORIO VENETO 12 (300 m od tržnice) Na zalogi imamo švicarske ure, NEVOIS po tovarniški ceni, zlato za zobe in ostale izdelke iz zlata. Zagotovljena kakovost. Priporočamo se. Za novoletn praznike IN ZA ZIMO SE BOSTE LEPO IN POCENI OBLEKLI. BREZOBVEZNO SI OGLEJTE PESTRO IZBIRO ZIMSKE KONFEKCIJE PO ZNIŽANIH IN KONKURENČNIH CENAH: Ljubljana MODNA konfekcija PRODAJALNA KRANJ Koroška cesta 12 (pri restavraciji Park) stara cena nova cena Moške obleke Moške vetrovke (bunde) Moški suknjiči Ženske elastične hlače 600 din 190 din 220 din 150 din 400 din 100 din 120 din 60 din VELIKA IZBIRA RAZNE KONFEKCIJE PLETENIN IN PERILA. stara cena nova cena 370 din 150 din od 120 din do 250 din od 180 din do 350 din za 6- do 14-letne že od ženski smučarski kompleti Moški zimski plašči Ženski zimski plašči Otroške vetrovke (bunde) 50 din dalje. METRSKO BLAGO ZA ŽENSKE PLAŠČE, ŽENSKE IN MOŠKE OBLEKE PO TOVARNIŠKO ZNIŽANIH CENAH. PRODAJAMO TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT. Siliti a« se bo v Bohinju O prenovljeni gondolski žičnici na Vogel, s katero je bohinjski zimski turizem veliko pridobil, smo že pisali. Razen tega je dobil Bohinj letošnjo zimo še kup novosti. Eno takšnih presenečenj je tako imenovani »paket«. Penzionski gostje, ki bodo več kot tri dni preživeli v Transturistovih hotelih v dolini, bodo imeli znižano ceno bivanja, v katero je vračunan tudi brezplačen prevoz s skibusom do spodnje postaje gondolske žičnice, prevoz z njo in neomejeno število voženj na žičnicah in vlečnicah na Voglu. Cena »paketa« je 56 dinarjev na dan. Podoben Prenovljena gondolska žičnica na Vogel je gotovo velika pridobitev za bohinjski turizem, obenem pa ponovna delovna zmaga Transturista iz škofje Loke. Ena sama gondola bo lahko v pičlih štirih minutah prepeljala na 1500 metrov visoki Vogel kar 30 smučarjev. (jk) — Foto: F. Perdan Za razvoj žičnic V Sloveniji obratujejo štiri gondolske vzpenjače, 12 se-dežnic in okoli 70 vlečnic med zimsko sezono. Leta 1968 so vse žičnice opravile okoli 3,7 milijona prevozov, od tega okoli 510.000 prevozov tujih turistov. Kljub do ločenemu napredku v razvoju dejavnosti žičnic pa še ne moremo biti zadovoljni, ker še močno zaostajamo za razvojem v tej dejavnosti v primeri z Avstrijci in Italijani. Gospodarski podatki namreč kažejo, da so razen žičnic Vitranc v Kranjski gori in pohorske vzpenjače pri Mariboru vse druge obratovale z visokimi izgubami, da o kakšni reprodukcijski sposobnosti z lastnimi dohodki sploh ni govora. Rentabilnost žičnic je mogoča le v okviru združenega podjetja ali močnejšega finančnega sodelovanja z drugimi gospodarskimi (prometnimi, gostinskimi in turističnimi) organizacijami. Za uspešnejši razvoj žičnic v Sloveniji gospodarska zbornica predlaga, kjerkoli je to potrebno, združitev vseh interesov in uporabnikov v interesno skupnost zaradi celovitosti razvoja določenega turističnega območja. Novi predpisi o beneficirani obrestni meri sicer omogočajo republikam in poslovnim bankam določeno usmeritev sredstev z olajšavami v turistične objekte, med katere spadajo tudi žičnice, vendar je potrebno omogočiti žičnicam večjo devizno participacijo pri prevozu tujih potnikov, da bi bile sposobne plačevali uvozni remontni material, ki se doma ne proizvaja. Predlaga se, da se žičnicam poveča retencija (zaslužena vsota deviz, ki bi jih podjetje zadržalo) od 7 na 30 odstotkov. J. Vidic »paket« bo na voljo tudi gostom, ki bodo stanovali na Voglu. Cena bo seveda znatno nižja, le 22 dinarjev na dan. »Paketi« turističnih storitev bodo veljali tudi v Transturistovih hotelih na Pokljuki. Letošnja novost je mladinski »paket« turističnih storitev. Več kot 35 mladincev bo lahko za 22 dinarjev brezskrbno smučalo v Bohinju. V ceno je vračunan prevoz z avtobusom do Bohinja, neomejeno število voženj na žičnicah in vlečnicah in enolončnica v Ski hotelu na Voglu. O mladinskem turističnem »paketu« so že obvestili vse šole. Poseben popust na žičnicah in vlečnicah na Voglu bodo imeli tudi smučarski vaditelji in učitelji ter člani smučarske zveze Slovenije. Ta organizacija računa, da se bo tako število njenih članov povzpelo na 6000. Ljubiteljem smučanja lahko sporočimo še eno veselo novico. Na Pokljuki, na Vi-ševniku pri kasarni, so vojaki zgradili 500 metrov dolgo vlečnico, ki bo lahko v eni uri prepeljala 400 smučarjev. Do enih popoldne bodo vlečnico uporabljali vojaki, po eni uri pa bo na voljo smučarjem. V nedeljah pa jo bodo smučarji lahko uporabljali ves dan. Razen tega, da bo med zimo v hotelih v dolini, na Voglu in na Pokljuki več zabave, so vojaki enote podpolkovnika Viktorja Cvelbarja pod strokovnim vodstvom poročnika Toneta Pogačnika iz Podblice zgradili najdaljšo smučarsko progo pri nas, in sicer iz Šije prek Zadnjega Vogla do hotela Zlatorog v Ukancu. Delali so dober mesec dni v zelo težkih naravnih pogojih, saj so porabili prek 10 ton razstreliva. Ko bo proga gotova, se bodo lahko smučarji vozili osem kilometrov in pol daleč. Proga ne bo prezahtevna, saj jo bodo lahko uporabljali poprečni smučarji. Označena bo po mednarodnih predpisih in je široka 70 do 80 metrov. Smučarska proga bo dokončno gotova prihodnje leto, letos pa bodo smučarji lahko uporabljali štiri kilometre in pol njene dolžine. Na zadnji novinarski konferenci na Voglu so nam predstavniki Transturista povedali, da je glavni cilj njihovih letošnjih in lanskih prizadevanj uveljavitev Bohinja doma, predvsem pa v tujini. Zato so sklenili kopico pogodb z znanimi turističnimi agencijami v Evropi in zunaj nje. V Bohinju se bodo smučali gostje iz Nizozemske, Nemčije, Avstrije, skandinavskih držav in iz Amerike. Zato lahko zapišemo, da bo v Bohinju letos smučala vsa Evropa. J. Košnjek ski posta ii ef o s ni u ča r f i Težave z opremo. Večina šol navaja kot največjo oviro pri izvajanju pouka smučanja pomanjkanje smučarske opreme, žai so z nabavo opreme res velike težave. S starejšo, preprosto opremo je učenec izpostavljen zasmehovanju, novejša, lepša in boljša pa je draga in si jo večina učencev težko nabavi. Nastaja torej nesoglasje: čim boljšo opremo dobivamo, tem manj je dosegljiva množici učencev. Pred mnogimi leti so učenci po hribih smučali na dogah s prečnim jermenom, sedaj pa v mnogih šolah v hribih skoraj ni smučarja. Ob prvih začetkih šolskega smučanja so reševale problem opreme navadne jesenove smuči in močnejši zimski čevlji, sedanja obutev pa je za kaj takega nemogoča. Nedvomno je treba priznati moderni smučarski opremi vse njene prednosti, želimo samo poudariti, da nismo znaii najti možnosti, da bi nova, boljša oprema postala dostopna vsej naši mladini in da ne bi povzročala nazadovanja v potrebni masovnosti smučanja. Ob večjem čutu odgovornosti bi mogoče \'endar že dosegli, da šolske smučarske potrebščine ne bi bile tako obdavčene, da b? tovarne smuči in čevljev izdelale ustrezajoč šolski model opreme, ki bi bil finančno bolj dostopen. Kljub vsemu bi staršem priporočali nakup opreme tudi v sedanji situaciji. Kakovost opreme je dobra in tovarne zanjo jamčijo. Trajanje je daljše, smučanje je varnejše. Sistem varnostnega okovja omogoča tudi, da z majhnimi prilagoditvami smuča lahko z istimi smučami tudi več otrok v družini. Stroški za opremo tudi niso vsako leto. Odločitev za nakup bo staršem še posebno olajšalo tudi prepričanje, da se bodo stroški za smuči bogato obrestovali, ker bodo otrokom omogočili tisti šport, ki ga otroci za svoj razvoj neobhodno potrebujejo in ki jim bo vedno najbolj dosegljiv. Težave glede opreme obstojajo, res pa je tudi, da je ta problem večji tam, kjer še nišo pričeli z urejenim poukom smučanja, kot tam. kjer so smučanje že vključili v redno šolsko delo. šole, ki so uspele vključiti v redni pouk 75 in več odstotkov učencev, so dosegle enak odstotek tudi v številu otrok z lastno smučarsko opremo, šole pa, ki še niso vpeljale rednega pouka smučanja, so zaostale tudi v številu učencev s svojo opremo. Prav gotovo zato ni vzrok različna finančna zmogljivost, temveč različna spodbuda, ki so jo dobili učenci. Kjer so pri pouku telesne vzgoje tudi redno smučali, so učenci in starši videli, da so smuči potrebne za obvezno šolsko delo in so smuči nabavili, kjer pa pouka smučanja ni bilo, tudi ni bilo potrebe po tem šolskem pripomočku, saj celo samoiniciativno nabavljene smuči pri šolskem delu niso prišle do izraza. Preteklo smučarsko se/.ono v šol. letu 1968/1969 so imeli učenci gorenjskih šol svojo lastno smučarsko opremo v naslednjem obsegu: šole občine Radovljica......... 69,3 % Šole občine Jesenice.......... 52,7 °/o Šole občine Tržič............ 43,6 °'o šole občine škof ja Loka......... 37,4 °b šole občine Kranj........... 30,9 0 o Poprečje za vse gorenjske šole...... 44,1 °b Kljub težavam napreduje stvar glede opreme navadno vendar nekoliko laže in hitreje kot si to predstavljamo, preden pričnemo z delom. Bolj kot pomanjkanje opreme zavirajo razvoj smučanja na naših šolah nekateri nerazčiščeni pojmi o pouku smučanja. Pred 20 leti smo imeli nekaj šol, ki tudi celotnega pouka telesne vzgoje niso izvajale, češ da učenci telovadijo pri telesnovzgojnih organizacijah! Ko je to zmotno nazira-nje sedaj za celoten pouk telesne vzgoje vendar popolnoma prenehalo, se pa še vedno vzdržuje za del pouka telesne vzgoje, tj. za smučanje. Mnoge šole še vedno prepuščajo pouk smučanja izključno izvenšolskim organizacijam ali pa se krčevito oprijemljejo raznih kombinacij v organiziranju pouka smučanja, ki pa tudi po mnogih letih niso pripeljale do potrebnih uspehov. Nikakor nočemo zmanjševati pomena skupnih prizadevanj šole in telesnovzgojnih organizacij, ne smemo pa jih tudi precenjevati, ker ne morejo nadomestiti rednega šolskega pouka smučanja, šole morajo tudi pri tem pouku pokazati vso prizadevnost in iznajdljivost ter da ne opustijo pouka že ob prvih ovirah. Mnoge šole Izvajajo pouk smučanja tudi samo v tečajih v semestralnom odmoru. Vsi ti tečaji so vsekakor koristni in naj jih bo čimveč, vendar pa jih je treba gledati le kot dopolnilo k rednemu šolskemu delu. Veliko napako delajo lisle šole, ki pričakujejo in končujejo pouk smučanja samo s temi tečaji, smučanje v okviru rednega pouka pa sploh opuščajo. S takim postopkom zmanjšujejo šole ugled tega pouka. (Dalje prihodnjič) A. Završnik Kino L___ Kranj CENTER 24. decembra danski barv. W film jaz, žena ob 16., 18. in 20. uri 25. decembra danski barv. W film jaz, žena ob 16., 18. in 20. uri 26. decembra danski barv. VV film jaz, žena ob 16. in 18. uri, premiera angl. barv. cs film james bond 007 casino royale ob 20. uri Kranj STORŽIC 24. decembra amer. barv. CS film zlata mrzlica ob 16., 18. in 20. uri 25. decembra amer. barv. film mec V kamnu ob 14.30, amer. barv. film tobruk ob 16., 18. in 20. uri 26. decembra itali:. r">an. barv. cs film sokolov plen ob 16. in 18. uri, danski barv. vv film jaz, žena ob 20. uri Tržič 24. decembra amer. barv. cs film hombre ob 17.30 in 19.30. 25. decembra amer. barv. cs film hombre ob 17.30 in 19.30. 26. decembra amer. barv. film krogla za zlikovCA ob 17.30 in 19.30. Kamnik DOM 26. decembra amer. barv. cs film zvezda ob 16.30 in 19.30. Jesenice RADIO 24. decembra amer. barv. film po sledi zločina 25. decembra amer. barv. CS film svingeri 26. decembra amer. barv. cs film počitnice V ka-forniji Jesenice PLAVŽ 24. decembra amer. barv. cs film svingeri 25. —26. decembra franc. barv. cs film pet fantov Za singapur Žirovnica ' 24. decembra špan, barv. cs film njena zadnja pesem Dovje-Mojstrana 25. decembra špan. barv. cs film njena zadnja pesem Kranjska gora 25. decembra amer. barv. film po sledi zločina i Javornik Delavski dom 24. decembra franc. barv. cs film pet fantov za singapur ob 19. uri Radovljica 24. decembra italij.-špan. barv. film pet maščevalcev ob 18. uri, amer. barv. film simfonija herojev ob 20. uri 25. decembra amer. barv. film simfonija herojev ob 18. uri, italij.-špan. barv. film skrivnost bengalske džungle ob 20. uri 26. decembra amer. barv. film morilec na konju ob 18. uri, amer. barv. film simfonija herojev ob 20. uri Bled 24. decembra angl. barv. film noč generalov ob 17. in 20. uri 25. decembra angl. barv. film noč generalov ob 17. in 20. uri 26. decembra italij. barv. film gangsterji v milanu ob 17. in 20. uri škofja Loka SORA 24. decembra nemški film sedma žrtev ob 18. in 20. uri 25. decembra amer.-italij. barv. cs film zakon brez zakona ob 20. uri 26. decembra amer.-italij. barv. cs film zakon brez zakona ob 18. in 20. uri Prešernovo gledališče v Kranju SREDA — 24. decembra, Miroli - Griin: VILINČEK z LUNE ob 15. uri, zaključena predstava za posebno šolo Kranj, ob 17.30 za osemletko Šenčur: NOVOLETNI OBISK - lutkovna predstava ob 15.30 gostovanje v Zalogu; NOVOLETNI OBISK - lutkovna predstava ob 17.30 gostovanje na Visokem ČETRTEK — 25. decembra Miroli - Griin: VILINČEK z LUNE ob 15. uri in 17.30, zaključeni predstavi za osemletko Lucijan Seljak; NOVOLETNI OBISK - lutkovna predstava ob 15.30 v Prcdo-sljah, ob 17.30 pa na Primsko-vem PETEK — 26. decembra, Miroli - Griin: VILINČEK z LUNE ob 15. uri in 17.30, zaključeni predstavi za osemletko France Prešeren NOVOLETNI OBISK - lutkovna predstava ob 15.30 gostovanje v Goricah, ob 17.30 pa na Golniku Zaposlimo takoj tri mlade kvalificirane kuharje ali kuharice osebni dohodek nad povprečjem samsko stanovanje na razpolago samo resni kandidati naj se zglasijo na upravi KOMPAS HOTEL UUBEU i ML Kranjčan Božo šimunac je takoj po otvoritvi kupil tri Jovanovičeve risbe. — Foto: F. Perdan Že prvi obiskovalec je kupil 3 risbe Kaže, da bo akcija »Za banjaluške otroke« uspela V sobotni številki Glasa smo pisali o odločitvi kiparja Petra Jovanoviča, ki nas je pred dnevi pismeno zaprosil, naj mu omogočimo prirediti razstavo 50 svojih risb. Celoten izkupiček od prodanih del namerava samouk izpod Blegoša poslati banja-luškim otrokom. No, razstavo smo minuli ponedeljek dopoldan zares odprli in kaže, da bo tudi uspela. Že nekaj minut po deseti so namreč v galerijo kranjske Mestne hiše vstopili prvi obiskovalci. Prvi med prvimi je bil Kranjčan Božo Šimunac. Potem ko se je dodobra raz-gledal, sva s fotoreporter-jem pristopila bliže. »So vam všeč?« sem ga pobaral. »Da, zelo. Ena slika je lepša od druge. Dlje jih gledaš imenitnejše so.« 5* V soboto Herberta so v Prešernovem gledališču odkrili doprsni kip Gruna. — Foto: F. Perdan »Boste katero kupili?« »Seveda. Ampak ne morem se odločiti.« Čez čas je vendarle izbral dve risbi, dve podobi otrok pri igri, in zanju odštel deset tisočakov. »Za razstavo sem zvedel iz časopisa. Hči, učiteljica na osnovni šoli Železniki, mi je svetovala, naj si jo ogledam takoj zjutraj. Sama misli priti popoldan. Prav gotovo bo kupila kakšno delo.« »In kaj menite o razstavi?* »Takšnih humanih akcij je treba organizirati še več. Zal ljudje ne kažejo dosti razumevanja zanje. Po mojem bi morali v vrstah stati pred vhodom in že prvi dan pokupiti vse risbe. Veste, Banja-luko in njene prebivalce dobro poznam. Izredno prijazni ter gostoljubni so. Moramo jim pomagati. Strese me, če pomislim, da je od velikega dijaškega doma, kjer sva nekoč stanovala s hčerko, ostal le kup ruševin. Ko so jih pokazali na televiziji, sem jih komaj prepoznal,« je povedal naš sobesednik. Znova smo si ogledali razstavljene slike. Zares so nekaj posebnega. »Tudi tole bom vzel,« je ob portretu našobljenc deklice zamrmral /prvi kupec'. Sneli so mu jo in že je s tremi risbami pod pazduho izginil v pouličnem vrvežu. Razstavo Jovanovičevih risb bodo zaprli danes ob 20. uri. Kdor želi kupiti še kakšno delo, naj pohiti. Galerijo odprejo ob 9. uri dopoldan. Razen tega naj povemo, da je kipar v razstavni prostor postavil tudi dve svoji plastiki (Martin Krpan in Drvarja), ki sta prav tako naprodaj. I. G. metalka KRVOSES it LJUBLJANA N«V«LCTNI P*P1 Od 20. do 31. decembra 1969 prodajamo v naših poslovalnicah v LJUBLJANI: Titova 24 Stritarjeva 7 Gosposvetska 4 Topniška 9 DOMŽALAH: Ljubljanska 63 naslednje blago z novoletnim popustom: • EMAJLIRANA IN ALUMINIJASTA POSODA (uvoz iz ČSSR in Poljske) POPUST 30-40 odstotkov • PEČI NA OLJE (domače proizvodnje) popust 10.J2 odstotkov • HLADILNIKI (G. Naumov in HIMO) POPUST 45 odstotkov Kupcem hladilnikov s področja Slovenije povrnemo potne stroške vlaka ali avtobusa • VSE IZDELKE TOVARNE GORENJE — Velenje POPUST 12 odstotkov ||«V«LEfMI P«PV$T metalka CXPORT-IMI'OKT LJUBLJANA. DALMATINOVA 2 »šele danes ponoči ste bili tam.« Če nameravate še nadalje govoriti z menoj v tem vsiljivem tonu, bi utegnila postati precej neprijetna, Mr. Mason.« Mason je vzel iz žepa kartonček. Tole je odtis vašega desnega prstanca. Najden je bil na spodnji strani gumba pri vratih. Morda se boste še spomnili na ta gumb. Ima mnogo zarez, ki so za vrtenje gumba zelo pripravne. Gumb pa je seveda tudi najdišče prstnih odtisov.« »Kako pa morete trditi, da je ta prstni odtis moj?« »Ugotovil sem to s primerjanjem.« »S čim ste ga pa primerjali?« »Z odtisom na nekem policijskem kartotečnem listu.« Za hip je povesila oči, nato pa jih spet uorla v Masona in dejala: »Ali vas lahko vprašam, kaj pravzaprav nameravate, Mr. Mason? Ali mislite, da se lahko tu poigravate z menoj kot mačka z mišjo? Domnevam, da dovolj cenite svoje dobro ime in ne boste dovolili, da bi vam lahko kdo očital poskus izsiljevanja.« »Večerniki bodo poročali o umoru v motelu »Pri mirnem počitku«. Policija se seveda živahno zanima za nenavadne dogodivščine, ki so se dogajale tam preteklo noč.« »In kaj vse to briga vas?« »Oh, slučajno imam klienta, ki pa bi zaenkrat še rad ostal anonimen.« »O, razumem. Ta vaš klient bi me, če bi se kako dalo, rad vmešal v to morilsko zadevo, ne?« »Morda tudi to.« »No, v tem primeru se mi zdi bolj prikladno, da ne bi govorila z njegovim, oziroma vašim, temveč s svojim pravnim zastopnikom.« »Kakor želite. Zdi se mi pa, da bi se bilo treba kljub temu prej nekaj pogovoriti.« »Kako mislite to?« »Vidite, predvsem bo prišlo do pomenka med vami in nekaterimi policijskimi uradniki.« »Uslužbenec črpalnlce je svoje delo opravil. Nedaleč odtod je hotel in v njem salon za korespondiranje, kjer se človek lahko nemoteno pogovarja. Peljala se bom zdaj tja. če hočete, lahko pridete s svojim vozom za menoj, Mr. Mason.« »Prav. Toda s svojim močnim športnim vozom nikar ne uprizarjajte dirk. Utegnilo bi se zgoditi, da bi pritisnili na pedal za plin in bi vas t gostem prometu izgubil Izpred oči. Verjemite, da bi bila to zelo draga šala — za vas.« Mirno ga je pogledala: »če bi me bolje poznali, Mr. Mason, bi vedeli, da takih nizkotnih sredstev ne cenim, če dam besedo, jo tudi držim. Menda lahko upam, da boste vodili svoj voz skozi promet s primerno hitrostjo — ne da bi vam morala policijska patrulja delati prostor.« Obrnila se je, plačala račun za bencin in se odpeljala s svojim dvosedežnikom s črpalnlce. Mason ji je ostal za petami. Končno je zapeljala na parkirni prostor in ustavila voz. Za njo je parkiral Mason in ji sledil v salon hotela. Sedla je k mizi, vzela iz torbice cigaretno dozo, vtaknila cigareto v dolg ustnik, ki ga je držala med vitkimi prsti, prižgala cigareto in se mu nasmehnila. Mason je sedel na stol poleg nje. Z mirnim smehljajem na licu je dejala: »Po poti semkaj sem ves čas premišljevala, kako naj ukrenem, da bi obšla vaše vpraševanje, pa mi ni šinilo nič pametnega v glavo. Ne vem, če ni vse to vaše govoričenje o mojem prstnem odtisu in policijskem kartotečnem listu samo past, vendar pa vem, da se na to ne smem zanašati. Kaj torej pravzaprav hočete od mene?« »Rad bi zvedel kaj več o zadevi z nakitom in zavarovalnino?« Krepko je potegnila na cigareti, zamišljeno gledala pramene dima, ki so se ji vijugali pred očmi, nato pa z odločno kretnjo glave začela: »Prav torej! Tedaj sem bila še Ana Duncan. Vedno sem sovražila, kar je bilo malomeščanskega in bi bila rada nekaj posebnega. Izobrazila pa se nisem za kakršenkoli poklic in sem morala služiti denar z moicčim pisarniškim delom. Nekaj časa sem vzdržala. Potem pa ni šlo več. Bila sem čedna in moji šefi sc niso hoteli zadovoljiti samo s tem, da si služim zanikrne plače s svojim pisarniškim delom, temveč so se hoteli k temu še na cenen način zabavati z menoj. Edino, kar sem podedovala po svoji materi, je bilo nekaj nakita. Bilo je vmes nekaj precej dragocenih starih dragotin, ki so bile zavarovane precej visoko. Potrebovala pa sem seveda tudi nekaj oblek, da bi se lahko pokazala tam, kjer bi postali pozorni name. Pripravljena sem bila staviti vse na eno karto in razmišljala, da bi si lahko ustvarila lepo življenje, če bi le spoznala . rave ljudi in na pravi način. Hrepenela sem ven iz obupnega životarenja, kjer sem ves dan morala urejati akte in dovoljevati, da me je za zvečer na skrivnem povabil šef na sestanek, potem ko je po stari navadi telefoniral svoji ženi, da mora, Zid, ostati še v pisarni. »In česa sle sc torej lotili?« »Bila sem zelo nerodna. Namesto da bi šla k poštnemu draguljarju ter dala oceniti dragulje in jih pametno prodala, sem se zatekla v zastavljalnico. Namenila sem se vzeti kot zastavnimi nekaj denarja, ki bi ga seveda kasneje vrnila ter tako spet dobila nazaj zastavljeno blago. Denar sem zaenkrat hotela naložiti v kaj drugega.« »Da, pripoveduje dalje!« »Stanovala sem pri skopu-ški teti, ki je vtikala vsepovsod svoj nos in vohljala na vse strani. Saj ne bi smela tako govoriti o njej, ker je zdaj že mrtva. Seveda pa sem morala najti kak verjeten razlog, kje je nakit, ko ga je pogrešila. Zato sem dejala, da so ga ugrabili vlomilci, v resnici pa sem ga skrivaj odnesla v zastavljalnico.« »Vaša teta pa je prijavila vlom, ne?« < »Seveda in nato se je pač začela nevihta.« »Ali je niste sami namenoma pripravili do tega, da je prijavila vlom?« »Ne, nikoli v življenju nisem hotela tega.« »In kaj se je torej zgodilo potem?« »Jaz na vsa tista kočljiva vprašanja seveda nisem bila pripravljena. Nakit je bil, kol že rečeno, zavarovan in teta je vztrajala, da moram terjati zavarovalnino. Priskrbela je tiskovino, jo izpolnila in mi dala podpisati. Policija in zavarovalnica sta seveda raziskovali, toda končno mi je zavarovalnica izplačala celotni znesek. Denarja sploh nisem hotela, vendar sem ga morala vzeti, da ne bi teta odkrila, kaj sem v resnici storila. Denarja se dolgo nisem dotaknila. Končno pa sem se zlagala teti, da se odpeljem na obisk k prijateljici, vzela sem denar, si kupila nekaj čednih oblek ter se odpeljala v Phoenix v Arizoni. V hotelu, namenjenemu zimskemu športu, sem si najela sobo. Upala sem, da bom tam našla ljudi, ki sem si jih želela.« »In kako je potekala zadeva dalje?« »Policija je našla nakit v zastavljalnici. V začetku so biti mnenja, da so našli ukradeno blago. Potem pa so Iz lastnika zastavljalnice izvlekli opis osebe, ki je nakit prinesla zastavit in naglo se mi Je /anka zadrgnila okrog vratu ... Ah, kakšen škandal Je nastal potem!« »Kar nadaljujte, prosim!« »Medtem sem spoznala zelo prijaznega odvetnika. Bil Je vdovec. Ne vem, če hi -sC sploh zanimal zame, ako bi ne bila v takih škripcih. *,a sem k njemu In ga prosila pomoči. Spočetka je bil rezerviran In skeptičen, ko pa sem mu vse odkrito povedala, sern ga začela zanimati, pomaga' mi je prek največjih ovir W ' se tudi pobrigal, da sem sf seznanila z raznimi Ijudmj-Tisti trije meseci so bili n*T lepši čas mojega življenja-Vsi ljudje so me imeli radi. Opazila sem, koliko resnice jc v pregovoru, da obleka dela ljudi, čez nekaj časa se«i spoznala človeka, ki se Je *** ušesa zaljubil vame. Jaz S* nisem ljubila, toda hnel IJ denar. Imel Je trajno m>"r vrednostne komplekse In 111 je zelo potreboval. Iz zapiskov pokojne Frančiške Krek (7) »Men je že ena druga všeč!« Tokrat si iz obsežnega zvezka zapiskov Frančiške Krek iz Luše v Selški dolini oglejmo, kaj je napisala o nekdanjih ohcetih. čeprav je zapis o tem precej skop, se kljub temu vidi, da so bili običaji zelo podobni tistim v drugih krajih Gorenjske, da pa so nekatere razlike le bile. »Svatovščinc so bile z velikimi ceremonijami. Zadnji teden so prišli po balo. Takrat so že streljali. Orožju so rekli »flinta«. Seveda so bili pogoščeni. Ko so nakladali, je pastir sedel na skrinji, da je dobil odškodnino. Če so morali voziti mimo gostilne, so jim zagradili da so morali dati za vino. Ženin in nevesta sta povabila na svatbo vsak svoje ljudi. Ženin z drugom in nevesta z družico. Starešino so pa šli vsi štirje vabit. Vabila sta drug in družica: Na ohcet srno prišli vabit. Jezusa. Marijo, gospodarja in gospodinjo pa vso družino. Potem so jih pa k mizi povabili. Poroke so bile navadno ob ponedeljkih s sv. mašo. Ob desetih je je bilo oznanjeno, pa se je rado zavleklo. Zjutraj so se zbrali ženi-novi ljudje na njegovem domu in so šli po nevesto na njeni dom. Pred hišo neveste so naleteli na neko osebo, ki je bila čudno oblečena in nališpana, pa vendar v slabi obleki. Bila je prva nevesta in je pred hišo pometala. Ko so svatje prišli, je zabrisala metlo godcu pod noge in jim ušla v hišo, zaloputnila za seboj vezna vrata in zaklenila. Silili so v hišo, da bi dobili tisto, kar iščejo, pa moški glas se jim upira in jim ne zaupa, ker ne ve, kakšni ljudje so zunaj. Godec zagotavlja, kar more, da so vsi pošteni in pravični, in navaja vse sorte imena za pričo. Še Triglav in Bab j i zob. Pa nič ne pomaga. Tisti, ki je za vratini, mu vse ovrže. Jih spravlja naprej, (če sta oba zato, da znata govorit, jih je fletno poslušat.) Ko je dosti, reče godec: Pa odprite v imenu Očeta in Si- j na in svetega Duha. Zdaj se vrata odpro. Mož jih vpraša, i kaj žele. Ena zverina je noter ušla, tisto iščemo, mu odgovorijo. Pripelje jim prvo nevesto, pa je nočejo. Drugo j hočejo imeti. Gre in pripelje teto. To sprejmejo in jo dajo starešini, za ženina pa hočejo drugo. Pripelje jim družico; ■. dajo jo drugu, za ženina pa : mora še drugo poiskat. Sled- j njič pripelje nevesto in zdaj SO zadovoljni. Ohcet se začne. Zvodijb viže in kosijo. Potem j je slovo in se odpravijo proti cerkvi. Po poroki so šli v gostilno in so tam ostali prvi dan. V torek zjutraj se je začelo doma in je trajalo do srede popoldne. Ljudje so se razhajali, voščili srečo in nesli kolačev domu. Po vsakem obedu so nanovo začeli ples. Viže izvodijo. Viže tako vodijo, da najponrej plešejo trije pari sami. Starešina s teto, drug z družico in ženin z nevesto. Potem pa drug da družico novemu plescu, sam pa pleše z drugo plesalko. Pri drugem ' plesu spet dmg novo dobi, prejšnjo pa da naprej. Ko zmanjka svatovk, gre še po kuhar-ce in okoli hiše pogledat. Takrat mora vse plesat. Potem pa kdor hoče ali more. če je pobiral (denar) za kuharco, je djal: Če bi kaj dali za kuharco, ko se ji je firtah zažgal. (To je trušar, ki jo na mizo nosil.) Ko so k vinu pridajali, so pa še drugače napravili: Slišalo se je, da so vino pripeljali. Potem pa je prignal nekdo konja v hišo. (Kakšen je bil konj ?Dva človeka sta se držala in prvemu je še nekdo za vratom sedel. Ta je bil konjeva glava in vrat. Cel konj je bil pogrnjen, le noge so se videle.) Konja je prignal do mize in konj je šel z gobcem nad mizo, okoli ljudi, da so mu dajali za vino. Godci so pa skrbeli za razne šale. Eden je bil posebno zato. Oblekel je žensko spodnjo kiklo, ki so bile široke s špicami, in jo je imel za kore-telj. Potem je pridigval, oznanil več reči, klical ohceti in imel litanije od hude žene. En čas so mu odgovarjali: Huda žena. spreobrni se! Potem pa so začeli: Varujmo se take! Tega godca so se ljudje kar treštali. Posebno mladi ljudje. On je pa tudi vedel in je menda, ko so dnar ločili, nekaj sebi potisnil, češ tole sem pa jest zaslužil.« Opis oheeti je s tem končan. Res, na nekaterih mestih bi bi! lahko popolnejši, pa ni. Škoda. Zanimiv pa je verz »Zavrnjen snubač« nekaj strani naprej: »Veselo sem zatikal, na pet' sem se zasukal: Bog ti daj stotavžent sreč, men' je že ena druga všeč.« Za konec tega današnjega zapisa pa navedimo še zanimiv rek, ki ga je Frančiška Krek zapisala na strani 49! »če je umrl cesar ali papež ali škof, so imeli navado reči: Ložej bodo dob'Ji drugega, kot kmet dobrega pastirja.« Za objavo priredil A. Triler MIHA KLINAR (MESTA, CESTE j- IN RAZCESTJA) £t J IV. DEL _ »To so besede, samo besede,« zamrmra hotelir, toda gost ga ne sliši, marveč postaja zamišljen, vedno bolj zamišljen. Piva, ki ga je bil naročil, se še dotaknil ni, čeprav je že postano, brez pen, samo ob robu je še bel, natrgan penast venec. V salonu pa govori Srebrnič o razočaranju večine članstva onstran demarkacijske črte nad vodstvom slovenskih socialnih demokratov, ki se v tako imenovani .svobodni domovini' zadovoljuje t ministrskimi stolčki in ki se ne zmeni za delavske zahteve, naj slovenski socialni demokratje prenehajo sodelovati pri utrjevanju meščanske oblasti, ne zmeni, naj Kristan in Prepeluh izstopita iz vlade, stranka pa naj se pridruži Socialistični delavski stranki komunistov. »Tega pa ne Kristan in Picpcluh DC bosta storila. To smo pri nas na Goriškem in Tržaškem vedeli že ob prevratu in prav to je sodrug Turna le takrat povedal predstavnikom slovenske socialistične omladine, ki jih je zajel nacionalistični val, tuj pravemu in resničnemu socialistu, ki rešuje vsa poliiii na in družbena vprašanja z razrednega stališča. In čas je kaj naglo dokazal, da je sodrug Turna imel piav in udaril DO Slo-venslili socialnih šovinistih podobno, kakor je med italijanskimi socialisti že ob priključitvi italijanske deželne socialno demokratske stranke k Socialistični stranki Italije udaril po rcforini-stih, okuženih z italijanskim nrfcionaliamom, nas italijanski BOdrug Tuniar in terjal revolucionarno usmeritev celotne stranic in c nekaj, kai ic za nas Slovence pod sedanjo italijansko vojaško zasedbo življenjsko pomembno: Tuntar je obso- ti dil vse italijanske asimilacijske načrte, to se pravi, vse načrte, po katerih bi se Slovenci in I Hrvatje pa tudi tirolski Nemci v Trentu v do- I glednem Času poitalijančili, načrte italijanskih I nacionalistov, /a katere Sta se ogrevala tudi Ed- | mondo Puccher in Aldo Oberdorfer, v današnjem času že osamljena in nevplivna tržaška socialdemokrata ... Te načrte je sodrug Tuntar obsodil in terjal, da jih obsodi tudi Socialistična stranka Italije in da prizna neitalijanskim narodom v novih zasedenih pokrajinah pravico samoodločbe in da se za to pravico tudi dosledno bori v skladu z načeli mednarodnega delavskega gibanja. Toda te stvari so vam znane. Razvoj obeh strank — slovenske in italijanske na Tržaškem in Goriškem je bil podoben. Razočarani nad des-ničarstvom nekaterih voditeljev in starimi političnimi napakami v predvojnem mednarodnem delavskem gibanju, razočarani nad socialnim reformizmom, šovinizmom, ki je razbil ob izbruhu vojne evropsko socialno demokracijo v privesek nacionalnih buržoaznih strank, ne smemo več po starih poteh in prav tako ne smemo več nemočno stati na razcestju, marveč se moramo odločiti in stopiti na neizhojeno, trasirano pot revolucije, moramo izoblikovati stranko v odred revolucije podobno, kakor so to storili boljševiki že v desetletju pred vojno pod Leninovim vodstvom. In kej so tudi italijanski sodrugi stopili na tako pot, nam v danem položaju ne preostaja drugega, kakor da se jim pridružimo in združimo z njimi v enotno stranko ne samo v interesu revolucio-n. , ne rešitve socialnih vprašanj, marveč tudi v Interesu reševanj S: narodnih vprašanj, med njimi tudi našega slovenskega narodnega vprašanja, za katero, kakor vidimo, se države zmagovalke ne zmenijo, in za katero, kakor prav tako vidimo in čutimo, WiIsonova pravica o samoodločbi narodov do državotvornosti in suverenosti ne velja. Mi ne čakamo nedejavno kakor politični ljudje okrog meščanskega bloka v Edinosti, ki nimajo v nobeni meščanski italijanski stranki zaveznika ali glasnika demokratičnih načel o pravici samoodločbe slovenskega in hrvaškega ljudstva na zasedenem ozemlju, marveč prepuščajo rešitev slovenske in hrvaške usode na Primorskem in v Istri vladam Kraljevin SHS in Italije, medtem ko imamo mi mogočnega zaveznika v italijanskem razredno zavednem delavstvu in prav tako pri razredno zavednem delavstvu v SHS, orga-ni/iianem v socialistično stranko komunistične smeri ter pri vsem razredno organiziranem mednarodnem proletariatu, stremečem k revolucio- narni rešitvi socialnih, pa tudi narodnih vprašanj ...« »Težko razumljivo,« se v gostilniški sobi oglasi hotelir in vprašuje gosta, kaj meni on. »Poslušajte, če vas zanima kakor mene,« je gost nestrpen, ker bi rad slišal sleherno Srcorni-čevo besedo. »Torej vas zanima?« »Zanima,« bi gosi rad, da bi hotelir zopet utihnil. »Pa mislile, dj ga kdo tam notri,« pokaže hotelir na vrata salona, »razume? Ali sploh veste, kakšni ljudje ga poslušajo: drvarji« hlapci, nekateri bivši vojaki, ki so b:li v R.usiji. Nekateri se znajo komaj podpisati . . .« Toda gost se samo presede bliže k vratom salona. »Na rešitev slovenskega natodnega vprašanja je treba gledati razredno,« posluša Srebrničev glas. »Prav v teh časih bi moralo biti to jasno že slehernemu i azmišljajočemu Slovencu. In prav tako bi moralo biti slehernemu jasno, da nam antantna demokracija, ki ni demokracija, marveč zasužnjevalski imperializem, odreka de* mokracijo in da se VVilsonova načela o pravici samoodločbe za nas Slovence navadna prevara in laŽ. Meščanski razred držav zmagovalk se ne bo ravnal po naće'i demokracije, marveč bo delil ozemlja tujih narodov v skladu s svojimi imperialističnimi zahtevami in stremljenji. Slovensko pa tudi hrvatsko meščanstvo nima svojega Ma-saryka, nima nikogar, ki bi ga antanta tako upoštevala kakor sedanjega predsednika češke republike, človeka, ki ga antanta ne upošteva kot osvoboditelja Čehov, marveč predvsem zato, kei so se njegove češke legije v Rusiji pridružile na njegovo zahtevo protiboljševiškim vojskam v Rusiji, ki se še vedno bore v antantnih interve« cijskih armadah proti ruskim boljševikom. zadnje čase tudi proti madžarskim revolucionar* jem. češki meščanski razred je zato preje! svojo I svobodo kot nagrado antante, naš meščanski razred pa je ne bo, čeprav moleduje pri svojem velikem prijatelju in učitelju Masnrvku, naj bi pri antaiilni diplomaciji s svojim vplivom pomagal rešiti tudi vprašanja novih meja nove kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Roparski zaklad JULIUS MADER škandal okrog Zech-Nenntwicha nikakor ni edini primer, pač pa značilen. Iz Zahodne Nemčije je doslej ušlo na tisoče iskanih esesovskih zločincev. Med tistimi, ki jim je to uspelo z aktivno pomočjo in znatno podporo esesovskega podzemlja so tudi: SD-obersturmfuhrer Otto Skorzenv, ki so ga iz internacije spravili v Španijo; klavec Židov Adolf Eichmann, ki si je izbral Argentino; zloglasni zdravnik iz Auschvvitza SS-haupt-sturmfiihrer dr. Josef Mengele in množični morilec dr. Ger-hard Bohne, ki so ju prav tako spravili v Južno Ameriko, medtem ko je zdravnik iz Auschvvitza dr. Erich Schumann pobegnil v Afriko. To je samo nekaj primerov. Nemška fašistična organizacija pa je pokazala svojo moč tudi v primerih, ko se kdo ni mogel ali se ni hotel poslužiti bega, in ko ni kazalo priklicati rjavih prikazni, ki bi ponoči odprle vrata celice. V takih primerih ni šlo več za »pomoč«, temveč je bilo treba poiskati »izhod«. V tej zvezi je prišlo tudi do več skrivnostnih samomorov. Dr. Kari Erich Wagner, zdravnik, ki je v Buchenwaldu iz tetovirane človeške kože serijsko izdeloval spominčke, je hotel izpovedati resnico. Naslednji dan so ga našli mrtvega v njegovi celici. Isto se je zgodilo z SS-fuhrerjem Gnevvuchom, ki Je začel pisati priznanje, kako je s svojim predstojnikom SS-obersturmbannfuhrerjem Hermannom Rauffom zadušil 90 000 Židov v posebej za to izdelanem avtomobilu, ter z SS-ober-sturmbannfiihrerjem Hoeflejem, množičnim morilcem Poljakov. Ta veriga esesovskih zavratnih umorov je dolga. Toda ti dogodki niso imeli v javnosti takega odmeva, kakor ga je sprožil primer z gestapovskim krvnikom Evvaldom Petersom, SS-Standartenfuhrerjera dr. Wernerjem Hevdejem in njegovim morilskim pomočnikom Friedrichom Tillmannom. Nekdanji esesovski oficir Evvald Peters, ki se je v Bonnu povzpel do vladnega kriminalističnega svetnika in vodje referata tako imenovane varnostne skupine tajne obveščevalne službe, je februarja končal svoje življenje v samotni celici bonske jetnišnice. Peters je bil nekaj mesecev prej osebni čuvar novega zveznega kanclerja Ludwiga Erharda. V preiskovalnem zaporu je prebil samo nekaj ur, ker so bili dokazi o njegovi udeležbi pri pokolih Židov preveč hudi in očitni. Nemški tisk je zamolčal podrobnosti o čudnih okoliščinah njegove nenadne smrti. Pač pa je to vpn 'anje sprožil pariški Liberation, češ, koliko neki je vredno življenje esesovca, ki bi pod obtožbo lahko spregovoril? Peters bi bil dobil v Zahodni Nemčiji kvečjemu dosmrtno ječo. Taka kazen bi Petersa sicer Izolirala, ne bi pa zagotovila njegovega molka. Libčration je prišel do zaključka: »Bolje imeti opravka z nadležnim mrličem kakor pa reorganizirati celotno bonsko od nacistov okuženo policijsko službo.« Peters vsekakor ne more ničesar več povedati o svojih komplicih, ki danes sedijo v policijski aH obmejni službi. Zaprli so mu usta, kakor so jih zaprli Hevde j u in Tillmannu, da bi ne prišla na dan imena in zločini tistih, ki stoje v ozadju. Vsi, ki so pobegnili iz Zahodne Nemčije ali pa končali kot žrtve esesovske zahrbnosti, so svoj čas zavzemali take položaje, da so imeli neposreden vpliv na nastanek in nadaljnjo zgodovino nacističnega zaklada. To se pravi, da so pomagali pri skrunitvah mrtvih, pri odnašanju dragocenosti, da so skozi njihove roke šli platinski prstani in zlati zobje. Zato je tudi bil Hevde po vojni dvakrat deležen tega zaklada. Hevde je kot ponosni nosilec »prstana z mrtvaško glavo« In kot šef evtanazijskega programa vodil zavratni pokol sto-tlsočev ljudi. Julija 1947 so ga njegovi esesovski komplici prvič rešili iz nekega jetniškega transporta. Esesovsko podzemlje mu je preskrbelo nove osebne dokumente na ime dr. med. Fritz Schvvade, obenem pa je dobil na pot precejšen začetni kapital, s katerim si je najprej sezidal v Flensburgu lepo hišo. Tam je potem nastopal kot medicinski izvedenec pri fensbur-škem tožilstvu, pred zahodnonemškimi sodišči, pri deželnem odškodninskem uradu v Kielu in pri različnih drugih uradih. Profesorji, sodniki, uradniki in člani vlade so vedeli, kdo se skriva za imenom Schvvade, pa so zarotniško molčali. Stvar je iisto po naklučju prišla na dan šele leta 1959 In Hevde -Scvva-de je moral v preiskovalni zapor. Leta 1963 ga je poskušala nacistična zarotniška druščina že drugič rešiti iz limburške jetnišnice. Neki tajni posrednik po imenu Wicke je dobil na roko 1000 DM, nadaljnjih 20 000 pa naj bi dobil, če bi se beg posrečil. Toda tokrat je neki paznik pravočasno našel v Hevdejevi celici navodilo za beg, kopijo razporeda stražarjev, načrt pobega, miniaturni radijski aparat za zvezo in ponarejene ključe. Razočaran nad nespretnostjo svojih pomagačev je Hevde zagrozil da bo na procesu spregovoril. Medtem so Hevdeja premestili v dobro zavarovano jetnišnico Butzbach. Ravno v tej Jetnlšnlci pa sta prestajala kazen še dva esesovska zločinca po Imenu Strippel in Baab, ki sta bila obsojena na dosmrtno ječo. Bila sta pomočnika jetniškega zdravnika in opravljala že druge važne posle. »Zadovoljni smo z napovedanim zvišanjem pokojnin Jože Vidic iz Sela pri Žirovnici je že 15 let predsednik društva upokojencev. Pred upokojitvijo je 42 let delal v železarni na Javorni-ku. Bilo je to v času, ko zakon še ni določil štirideset let dela kot starostno mejo za upokojitev. Pogovarjala sva se v znamenju gripe, ki je pri Špancu vse priklenila za posteljo. »Ste upokojenci upokojeni tudi od domačega dela?« »Kje pa,« je Vidic energično zamahnil z roko, »več dela imamo kot prej, ko smo bili v aktivni službi. Soseda, upokojenca, plcteta žične mreže, nekateri so s skrajšanim delovnim časom zaposleni pri raznih podjetjih, drugi opravljajo svojo obrt, jaz pa kmetujem.« Nato se je glasno zasmejal in dejal: »Nisem vedel, da bom na stara leta kmetoval. Redim dve kravi, dva prašiča in 15 kokoši. Dovolj je z živino dela zame in ženo.« »Kako se pripravljate na novoletne praznike?« »Na našem področju je 12 upokojencev, ki so stari nad 80 let. Sklenili smo, da bomo vse osemdesetletnike za novo leto obdarovali. Obiskali bomo tudi tri upokojence, ki so v domu onemoglih na Jesenicah.« »Koliko upokojencev je na vašem območju?« »V desetih vaseh krajevne skupnosti Žirovnica je 298 upokojencev, dva pa se bosta društvu priključila januarja, tako da nas bo točno tristo, če nas ne bo kdo zapustil oziroma umrl. Pred vojno pa je bilo samo 15 upokojencev.« Trlejeva mama iz Podgore »Vsaj za malico naj bi ml dali,« mi je ondan z nasmeškom dejala Trlejeva mama iz Srednje vasi v Pod gori (vas med Begunjami in Tržioem). Pri Trleju je bila med vojno gospodarska komisija, sedež vaške OF, kurirska javka in varno zavetje partizanov. »Prva sem začela delati za partizane. Sedmim partizanom sem rešila življenje, sin ml Je padel kot obveščevalec. Od februarja 1942. leta Imam priznano dvojno delovno dobo, a ničesar ne dobim,« je ondan pripovodova-la Trlejeva mama. Trlejeva mama je povedala naslednjo zgodbo, ki jo je vredno zapisati. Nekega dne so prišli borci iz odreda in ji izročili sinovo spoa"očilo. Sin je obvestil mamo, da je lačen in naj mu pošlje kaj za pod zob. »So tudi drugi lačni?« je vprašala Trlejeva mama, ker je vedela, da bo sin delil z drugimi vse, kar mu bo poslala, »če Je tako, da ste lačni,« je pribila Trlejeva mama, »potem vzemite v hlevu vola in ga odpeljite. Sina lepo pozdravite in mu recite, da mu pošiljam vola.« Decembra 1944. leta je bil drugi bataljon kokrškega odreda na pohodu na štajerskem. Ker je odred spadal v četrto operativno cono, je dobil nalogo, naj pošlje v Gornji grad staro in pokvarjeno orožje. Tam so staro orožje zamenjali, v nahrbtnike so nabasali stretova in se vrnili proti Karavankam. Pot je Ibira" mapoma. Zadnjo noč so potovaili od črne nad Kamnikom do Begunj; seveda čez hribe in doline. Ko so obšli Tržič, so šli pod Dobrčo na cesto. Pred sv. Nežo so se Planine in njegov kurir oddvojiH, priključil pa se jim je tudi Trlejev Janez, da bi v Srediiii vasi za utrujene borce p -avil večerjo. Pred sv. Ne pod Dobrčo pa zaslišijo k >iono, ki jim je Sla naproti. Planine zakriči: »Sloj! Kdo je tam?« Na vprašanje pa so Nemci vžgali. Planine in kurir sta brez praske skočila v gozd. Trlejev Janez pa je takoj omahnil smrtno zadet. Bilo je to 5. decembra 1944. leta. »Videla sem Nemce, ko so Iz Begunj šli proti Tržiču,« se spominja Trlejeva mama. »Ko bi tedaj vedela, da ml bodo ubili sina, bi pohitela naprej, da bi ga obvestila. Pokojni mož je šel sam s sankami po sina. Sin Janez, ki se je prostovoljno javil, da gre naprej, da bi borcem pripravil nekaj za pod zob, je prav zaradi svoje navdušenosti za naše osvobodilno gibanje padel blizu doma.« Ko sva se tako pogovarjala, je še dodala: »Saj mi nič ne manjka, ampak za malico bi nd pa lahko na stara leta priznali priznavalnhio ali pa majhno pokojnino.« Dobil sem vti6, da ji ni toliko do malice, saj so doma kmotje, kot do večjega priznanja za delo med vojno. Rada vidi, da jo obiščejo bivši borci. Morda so tudi obiski nekdanjim partizanskim mamicam oblika priznanja, saj sc morda prav zaradi tega včasih čutijo pozabljene. J. Vidic Jože Vidic »Koliko je socialno šibkih upokojencev?« »Moram reči, da smo s socialnim položajem upokojencev zadovoljni. Socialno ogrožena jc samo ena ženska, ki potrebuje našo pomoč. Tarejo pa nas razne bolezni...« »Ste zadovoljni z napovedanim povišanjem pokojnin? »Seveda smo zadovoljni. Zadnji čas je že bil, da se odpravijo velike razlike med starimi In novimi pokojninami.« »Kaj pa kulturno življenje upokojencev?« »Že več let nazaj skupno z mladino uprizarjamo ra/nc vesele igre Nastopamo tudi v drugih krajih, vsako leto pa se tudi predstavimo bolnikom bolnišnice v Begunjah. Letos smo organizirali tri zelo dobro obiskane izlete: v Piran, na Koroško in v Cri-kvenico.« »In vaSc novoletno sporočilo upokojencem?« »Upokojenci imamo samo eno željo: želimo si predvsem zdravja.« J. V. objavlja rezultate nagradnega žrebanja, ki je bilo v Beogradu 17.12.1969: Nagrajeni so bili naslednji kupci peči EMO-5, EMO-8 in KAMIN EMO-5: 1. nagrada — renault 16, št. kupona — 021157: IVONIČ DUŠAN, UL. JNA 71 — BAČ 2. nagrada — potovanje v Grčijo za 2 osebi, št. kupona 7539: BAJC SREČKO, Matenja vas 55, POSTOJNA 3. nagrada — potovanje v Grčijo za 2 osebi, št. kupona 24583: ŠeMUNAC IVAN, UL. JNA 83 — NOVI SAD 4. nagrada — potovanje v Grčijo za 2 osebi, št. kupona 036181: OGRINC EMIL, Predstruge 8, DOBREPOLJE 5. nagrada — potovanje v Grčijo za 2 osebi, št. kupona 026404: URBANC MARIJA, Mrtvice 37, LESKOVEC pri KRŠKEM 6. nagrada — potovanje v Grčijo za 2 osebi, št. kupona 018118: GAL ANTON, Lešnica 13, OTOČEC 7. nagrada — potovanje v Grčijo za 2 osebi, št. kupona 018188: CEROVŠEK ing. VOJKO, KRŠKO, Ul. 4. julija 8. nagrada — potovanje v Grčijo za 2 osebi, št. kupona 41726: TURŠIČ ALOJZ, LJUBLJANA, Titova 23 a 9. nagrada — potovanje v Grčijo za 2 osebi, št. kupona 052570: GRIČNIK MAKS, OPLOTNICA 117 a 10. nagrada — potovanje v Grčijo za 2 osebi, št. kupona 22597: RANTAŠA JOŽE, MURSKA SOBOTA, Cankarjevo naselje 22 11. nagrada — potovanje v Grčijo za 2 osebi, št. kupona 21882: ŠPILAK ŠTEFAN, MURSKA SOBOTA, Koroška 5 12. nagrada — potovanje v Grčijo za 2 osebi, št. kupona 6423: ŠTIPO FRANJKOVIĆ, Trpanj, Pelješac, DALMACIJA 13 nagrada — potovanje v Grčijo za 2 osebi, št. kupona 020522: KALAJĐIĆ SLAVKO, Sp. Petefi 48, PANČEVO 14 nagrada — potovanje v Grčijo za 2 osebi, št. kupona 051567: LESKOVEC GELCA. Videz 22, SLOV. BISTRICA 15. nagrada — potovanje v Grčijo za 2 osebi, št. kupona 014618: CEROVŠEK ANICA, Medlog 2, CELJE 16. nagrada — potovanje v Grčijo za 2 osebi, št. kupona 008325: JORDAN MILICA, Ogeče št. 1 a, RIMSKE TOPLICE 17. nagrada — potovanje v Grčijo za 2 osebi, št. kupona 5339: KOPČOK KARLO, KULPiN, Školska 27 18. nagrada — potovanje v Grčijo za 2 osebi, št. kupona 36678: ŠTUBAN VERA, MRACLIN, Braće Radića 112 a 19. nagrada — potovanje v Grčijo za 2 osebi, št. kupona 15988: ŠURK SILVO, LJUBLJANA, Jurčkova pot 129 20. nagrada — potovanje v Grčijo za 2 osebi, št. kupona 021951: EMILIJA OSTOJIĆ, LOZNICA, 7. Jula 47 21. nagrada — potovanje v Grčijo za 2 osebi, št. kupona 7535: OLENIK ATANAZIJ, POSTOJNA, Vegova 3 22. nagrada — potovanje v Grčijo za 2 osebi, št. kupona 6404: BRUN IVICA, RIJEKA, Prol. brigada br. 13 23. nagrada — potovanje v Grčijo za 2 osebi, št. kupona 4492: HAUPTMAN VLADO, IZOLA, Cegnarjeva 9 24. nagrada — potovanje v Grčijo za 2 osebi, št. kupona 007609: HRIBAR FRANC, Šobčeva ul. 14, LESCE-BLED 25. nagrada — garnitura kuhinjske posode special, št. kupona 046033: AHTIK BOGOMIR, Runtole 7, ŠKOFJA VAS — Celje 26. nagrada — garnitura kuhinjske posode special, št. kupona 17992: LUKCVNJAK ALOJZ, S. ko!-32, VRDNIK — Srem 27. nagrada — garnitura kuhinjske posode special, št. kupona 004907: KOKOVNIK ALOJZ, MOZIRJE, Mozirje 183 28. nagrada — garnitura kuhinjske posode za 4 osebe, št. kupona 2689: KOMEL ANTON, NOVA GORICA, Rožna dolina 113 29. nagrada — garnitura kuhinjske posode za 4 osebe, št. kupona 042120: ŠULC VALERiJA, NOVI SAD, Majevička 49 30. nagrada — garnitura kuhinjske posode za 4 osebe, št. kupona 23706: HREN MIHA, SLOV. KONJICE, Delavska 31. nagrada — ekonom lonec 7 I, št. kupona 0343333: MEDVED DRAGO, G. trg, BEDNJA 32. nagrada — ekonom lonec 7 I, št. kupona 15364: JURIŠIĆ IVAN, B. Broličevića 2, CRIKVENICA 33. nagrada — ekonom lonec 5 I, št. kupona 024256: KOŠTA TANACKOVIĆ, Poplukiha 6, LOZNICA 34. nagrada — ekonom lonec 5 I, št. kupona 022331: HORVAT MARIJA, LJU3LJANA, Vrhovci VI/9 35. nagrada — garnitura kuhinjske posode mojca, št. kupona 21795: KADVIĆ DUTKA, Medveska 2, MOSTAR 36. nagrada — garnitura kuhinjske posode mojca, št. kupona 028412: POLIMAC ĐORĐE, B. Slukan 10, VARAŽDIN 37. nagrada — sokovnik, št. kupona 012337: VERA MARUŠSĆ, Pionirska 6, ŽIVINICE kod Tuzle 38. nagrada — sokovnik, št. kupona 5047: MILETIĆ SVETISLAV, SVETOZAREVO, Njegoševa 17 39. nagrada — sokovnik, št. kupona 025203: ANTONIJE KRSTIĆ, Kej oslobođenja 87, SREMSKA MITROVICA 40. nagrada — sokovnik, št. kupona 021869: JOVAN PEKOVIĆ, BEOGRAD, Mačvanska 14 41. nagrada — sokovnik, št. kupona 12916: JOVIĆ VERICA, Gavrila Principa 12, NIŠ 42. nagrada — garnitura loncev ideal, št. kupona 012287: KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE, Podružnica SLOVENJ GRADEC 43. nagrada — garnitura loncev ideal, št. kupona 15782: VEINGERL FtRDO, Ptuj, Rajšpova 14 44. nagrada — garnitura loncev ideal, št. kupona 002892: ČAS MIRKO, SLOVENJ GRADEC, Celjska c. n. h. 45. nagrada — garnitura loncev ideal, št. kupona 012233: KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Podružnica SLOVENJ GRADEC 46. nagrada — garnitura loncev ideal, št. kupona 4202: ZELIĆ LEOPOLD, Rijeka, Mihanićeva 2 47. nagrada — garnitura kožic ideal, št. kupona 3898: IVAN ŠULAR, PULA, Dino Budičin 16 48. nagrada — garnitura kožic ideal, št. kupona 021197: CUGH STANKO, SLOV. BISTRICA, Mariborska 46 49. nagrada — garnitura kožic ideal, št. kupona 36478: VOGRINČIČ MARIJA, MARIBOR, Zrkovci 137 50. nagrada — garnitura kožic ideal, št. kupona 35460: RADOJKOVIĆ KRSTO, DUBROVNIK, Pera Čingrije 8 51. nagrada — garnitura kožic ideal, št. kupona 1000: BATISTIČ IVANKA, PORTOROŽ, Blok 2, LUCIJA 52. nagrada — garnitura loncev novum, št. kupona 048643: TONČKA JURKOŠEK, CELJE, Tržaška n. h. 53. nagrada — garnitura loncev novum, št. kupona 037113: LUKMAN NEŽA, SREDIŠČE OB DRAVI 266 54. nagrada — garnitura ponev ABC, št. kupona 39976: DR AGI CEV! C BRANKO, Vijenac Moše Pijade 11, OSIJEK 55. nagrada — garnitura ponev ABC, št. kupona 022457: BULE GRBIĆ, DRENČA, Župski Aleksandrovac 56. nagrada — garnitura ponev ABC, št. kupona 14258: KATIC PEPCA, CELJE, Mariborska 54 a 57. nagrada — garnitura ponev ABC, št. kupona 13453: DANDIĆ DIKA, Mostar, Lacina 4 58. naqrada — jedilne skodele, št. kupona 23336: SVETOZAR KRNJULAC, NOVI SAD, Brače Ribnika 59. nagrada — jedilne skodele, št. kupona 2969: KOVACEVIC ĐORĐE, ZEMUN, Ul. bregovita 30/1 60. nagrada — jedilne skodele, št. kupona 012862: ŽIVKOVIĆ MILUTIN, BEOGRAD, Milutin Vojvode Brane br. 19 VELETRGOVINA IVI L. A • PRIČAKUJEMO VAS & VABIMO VAS V NAŠIH PRODAJALNAH NA NOVOLETNI SEJEM IN GOSTINSKIH ENOTAH V KRANJU KRANJ P0 VSEJ G0RENJSKI 00 16-do 26-12-1969 Priporočamo se za nakup na novoletnem sejmu v Ljubljani? ki je na Gospodarskem razstavišču od 18. do 28. 12. 1969 Zahvala Ob grenki izgubi naše nenadomestljive mame Marjance Plestenjak se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih dneh karkoli pomagali, sočustvovali z nami in jo pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni č. duhovščini, pevcem iz Žabnice, upokojencem in vsem darovalcem cvetja. Iskrena hvala dr. Janezu Bajžlju, ki je z veliko požrtvovalnostjo skrbel za njeno zdravje. Žalujoči: otroci Štefka, Rezka, Lojzka, Angelca, Poldka, Francelj, Blaž, Jaka in Ivo z družinami, Francka, Marina, Marjan in Bernard, sestra Pepca ter brat Janez Šutna, Koreno, dne 16. decembra 1969 Zahvala Ob težki izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, pradeda, brata, strica in tasta Alojzija Vidmarja se najlepše zahvaljujemo za zdravljenje in lajšanje bolečin dr. Pircu. Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki sle nam pomagali v težkih trenutkih, kakor tudi vsem, ki ste ga spremili narnjegovi zadnji poti, darovali vence in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku, cerkvenim pevcem, UP Šenčur, GD Šenčur, kolektivu Tckstilindus, obrat tkalnica I, elektro delavnice obrata II in finančnem sektorju, stroj, ključavničarstvu Šenčur, Kovinarju Kranj, Zvezdi Kranj in Obrtniku Kranj. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena, sinovi in hčere z družinami, brat in sestra ter drugo sorodstvo Šenčur, Britof, dne 23. decembra 1969 Zahvala Ob bridki in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, bratranca, tasta in svaka Franca Rajglfa se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti in mu zasuli grob s prekrasnimi venci ter nam osebno ali pismeno izrekli sožalje. Posebno sc zahvaljujemo zdravnici dr. Mariji Bračkovi iz Škofje Loke za posebno skrb med boleznijo. Prisrčna hvala govornikoma za poslovilne besede, pevskemu zboru, društvu upokojencev, gasilcem, čebelarjem in sodelavcem uprave SO Skofja Loka. ZZB NOV, ZVVI ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Šc enkrat vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala. Žalujoči: žena Pavla, sin Lojze z ženo in otroki, sestra Tilka ter drugo sorodstvo Sutna, dne 22. decembra 1969 Zahvala Ob prezgodnji izgubi naše drage mame, žene, stare mame, sestre, snahe in tete Mare Vukelj se na j topleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ter sosedom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem, ki so nam izrekli ustno in pismeno sožalje ter darovali vence in cvetje, prisrčna hvala. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu župniku Francu Rozmanu, pevcem, pogrebnemu zavodu, dr. Novaku za zdravniško pomoč, sindikalni organizaciji Creina Kranj, šefu Rebcu Francu za pomoč prevoza ljudi in kolektivu tovarne E.votcrm za venec. Žalujoči: mož Novo, sinova Dedo z ženo, Preko z družino, hčerki Dilja in Paška z družino, Vukelj Francka, Marko in Pavle z družino ter sedem vnukov in vnukinj Strahinj, Kranj, Gusinje, Peč, Titograd, New York, Pariz, IS. decembra 1969 Kvartopirske stra- si V delavskem naselju opekarne v Dvorski vasi so delavci igrali karte. Za denar, seveda. Menda so igrali »anc«. Sicer pa igralci to dobro vedo. V hazardu pa ni usmiljenja; brat ne pozna brata, delavec sodelavca. Tudi v Dvorski vasi je bilo tako. Delavec, ki je priigral 140.000 S din v enem večeru, tokrat ni imel sreče. V igri že, toda po igri so ga pretepli in mu vzeli denar, še bežati je moral do postaje milice. Občinski sodnik v Radovljici ve povedati, da je bilo letos že več primerov hazarda. Nekega večera v novembru so v posebni sobi pri Majdnc-ku v Lescah igrali trije fantje »anc« Bili so to Stane, Ivo in Božo, slari okrog 30 let, vsi pa so zaposleni v Verigi. Miličniki, ki so jih zalotili, so jim odvzeli 24.500 S din, kolikor denarja je bilo na mizi, sicer pa so skušali denar skriti. Pred sodnikom so izjavili: »Res je, da smo igrali 'anc', toda ne za denar, pač pa za pivo.« Kdor pozna to igro ve, da se zA steklenice piva ne da igrati. Sicer bi morali imeti v posebni sobi 100 steklenic piva (okroglo povedano). Pred kratkim so trije fantje igrali hazardne igre v restavraciji Triglav v Radovljici. Eden od teh je začel igrati, ko je bil že močno vinjen. Druga dva sta izkoristila priložnost in ga pri igri ogoljufala za 80.000 S din. Ko so ob enajstih ponoči nehali igrati, sta tista dva, ki sta dobila, takoj zapustila lokal. Tisti pa, ki je izgubil 80.000 S din, je začel metati po tleh še preostalih 20.000 S din, kolikor mu je še ostalo od prejetega osebnega dohodka, in razočaran zahteval za ves denar alkoholno pijačo. Seveda natakarica tej želji ni ustregla. Občinski sodnik za prekrške je vse tri fante poklical na zagovor. Če sta pri igri dva dobila in eden izgubil, so pri sodniku vsi trije nekaj dobili in nekaj izgubili. Fanta sta morala vrniti ves priigran denar, ki bo nakazan v sklad za republiški proračun. Vsi ti i K pa so dobili po 11 dni zapora. Tisti, ki je pri igri iz- gubil, sc je pritožil, v pritožbi pa je med drugim navedel: »Prosim za nižjo kazen. Upošteva naj se, da imam ženo in pet majhnih otrok. Vsi živijo od moje mesečne plače v podjetju. Ker sem kaznovan z zaporom, skoraj pol meseca ne bom mogel delati ali pa celo izgubim službo. V vsakem primeru bodo otroci brez sredstev za življenje, ker žena ni zaposlena.« Republiški senat je prvotno kazen občinskega sodnika za prekrške, ki jih je kaznoval s 15 dni zapora, zmanjšal na 11 dni zapora. V obrazložitvi pa je rečeno: »Senat za prekrške se strinja z ugotovitvijo prvostopnega sodnika, da je obravnavani prekršek imel težje posledice glede na to, da je obtoženi izgubil večjo vsoto denarja, katero je imel namenjeno za preživljanje« Mladi mož si bo verjetno dobro zapomnil, kdaj je zaigral mesečni osebni dohodek, za katerega je moral trdo garati, kdaj je moral zaradi kart v zapor in kdaj so bili zaradi hazarda njegovi otroci in žena lačni. J. Vidic ŽIVILA KRANJ objavlja prosto delovno mesto oddelkovodje tehničnega oddelka BLAGOVNICE v Cerkljah Pogoji za sprejem so: — VK trgovski delavec tehnične stroke — KV trgovski delavec tehnične stroke z daljšo prakso v stroki Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Prijave sprejema kadrovski oddelek do 10. 1. 1970. Zahvala Ob prezgodnji izgubi sinčka in bratca Romana Koglarja se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje in nam pomagali v tem težkem trenutku ter ga spremili na njegovi zadnji poti in duhovniku iz Predoselj za zadnjo spremstvo. žalujoči: oče Miha, mati Tilka, sestri Bernatka in Martina Mlaka, dne 20. decembra 1969 Prodam Prodam suha BUKOVA DRVA. Smledniška 78 b, Kranj 5838 Prodam KRAVO s teletom. Grošelj, Podgorje 39, p. Kamnik 5898 Nerabljeno superavtomatič-no uvoženo PEČ na olje, ogrevanje do 350 m3, 12.500 Kcal/h in italijanski kombinirani VOZIČEK prodam. Ogled dnevno od 16. do 19. ure. Prah, Stošičeva 3, Kranj 5899 Prodam dva KULTIVATOR-JA, opremljena z ježem. Cesta na Klanec 37, Kranj 5900 Zelo poceni prodam novo plinsko PEC aida. Poljane Kristl, Visoko 4, Šenčur 5901 Prodam 4 PRAŠIČE za zakol, težke po 200 kg. Žabni-ca 43 5902 Prodam delovnega KONJA in KRAVO, ki bo marca te-letila. Grad 43, Cerklje 5903 Prodam PRAŠIČA za zakol po izbiri. Visoko 34, Šenčur 5904 Prodam SKOBELJNI STROJ, širine 30 cm, in MEŠALEC za malto z dvigalom. Naslov v oglasnem oddelku 5905 Prodam PRAŠIČA za zakol. Voklo 44, Šenčur 5906 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK znamke albor. Mlaka 30, Kranj 5907 Prodam dva PRAŠIČA, težka od 140 do 150 kg. Sp. Desnica 6 5908 Prodam ročno SLAMOREZ-NICO, nemški PLUG obračalnik in kmečke vozne SANI, primerne za hribovite kraje. Sp. Brnik 11, Cerklje 5909 Prodam SEKULARKO za obžagovanje lesa. Naslov v oglasnem oddelku 5910 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Sp. Brnik 13. Cerklje 5911 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA. Zg. Bitnje 30, 2ab-nica 5912 Prodam tri PRAŠIČE za zakol in 5 let starega KONJA. Cirče, Staretova 13, Kranj 5913 Prodam tri mecese brejo SVINJO in 2 PUJSKA, stara tri mesece. Hribar Franc. Sobčeva ulica 14, Lesce pri Bledu 5914 Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1 133. — Telefoni: redakcija 21835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki Imajo 10 %, popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Nasovče 19, Komenda 5915 Prodam PRAŠIČA za zakol po izbiri. Sp. Bela 9, Preddvor 5916 Prodam dve breji SVINJI in brejo mlado KRAVO. Si-draž 5, Cerklje 5917 Prodam 6 PUJSKOV. Sp. Brnik 65, Cerklje 5918 Prodam REPO za krmo. Adergas 27, Cerklje 5919 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Šenturska gora 3, Cerklje 5920 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Cerklje 52 5921 Prodam PIHALNI BAS in kupim diatonično HARMONIKO B-ES-AS ter OJAČEVALEC 40 do 50 W na najmanj štiri priključke. Bernik Ševlje 3, Selca 5922 Prodam dva PRAŠIČA težka po 180 kg. Visoko 66, Šenčur 5923 Prodam KRAVO. Britol 68, Kranj 5924 Prodam BUTARE in DRVA. Trstenik 15, Golnik 5925 Prodam lepo IGRAČO — dirkališče s tremi dirkalnimi avtomobili znamke marklin na električni pogon z 2,4 x 1 meter transformatorjem. Tr-čon, Kranj, telefon 22-386 5926 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Dorfarje 35, Zabnica 5927 Prodam mlado KRAVO in PRAŠIČA za zakol. Jama 27, Kranj 5928 Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA. Šenčur 23 5929 Prodam 4 PSICE, stare dva meseca. Naglic, Radovljica, Prešei nova 10 Kupim CENTRIFUGO — Mavčiče 40, Medvode 5930 Motorna .vozila Prodam dobro ohranjen AVTO AMI 6. Košak, Medvode 116 (bloki) 5872 Prodam VW, letnik 51. Ogled pri mehaniku Jenkotu v Čirčah 5931 Ugodno prodam ŠKODO, letnik 65. Kranj, Ljubljanska 27 5932 Prodam FIAT 600-D za 4800 din. Lahko tudi za ček. Naslov v oglasnem oddelku 5933 Stanovanja Ugodno prodam NOVO HIŠO z vrtom v Kranju. Ponudbe oddati pod »primerno« 5934 Izgubljeno V nedeljo zvečer so padle iz avtomobila v vreči tekaške smuči in palice. Poštenega najditelja prosim naj jih odda v slaščičarno Šink ali javi na telefon 21-154 5^35 Kje bomo na Gorenjskem silvestrovali? — Zasebni gostilničarji, gostinski kolektivi, restavracije, hoteli, sporočite nam na upravo Glasa, Kranj, Trg revolucije 1 ali na telef. Kranj 22-152 do sobo te 27. decembra. Upravni odbor Gorenjske predilnice v Škofji Loki razplsufe 1 (eno) štipendijo za študij na Tekstilni srednji šoli v Kranju — predil-ski odsek. Prošnje z navedbo letnika šolanja naslovite na kadrovski oddelek Gorenjske predilnice Škofja Loka. Razpis velja do podelitve štipendije. GOSTINSKO PODJETJE KOMPAS LJUBELJ prireja za svoje priljubljene obiskovalce: silvestrovanje v znani restavraciji na Ljubelju in veliki restavraciji npteliica v Tržiču. Gastronomsko izbrani me-nu v restavraciji Ljubelj — 80 din. v restavraciji Deteljica, Tržič — 60 din. Izredna dekoracija prostorov. Odlična organizacija. Izbrana vina. Igrajo naslednji ansambli: Veseli hribovci, Tržiški kvintet. Z rezervacijami pohitite, ker je le še malo prostih mest. OBIŠČITE NAS. Silvestrovanje bo nepozabno doživetje. GTP ENTRAL KRANJ; razpisuje naslednja prosta delovna mesta za nov hotel BOR v Preddvoru: i. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 1 poslovodje 1 šefa recepcije 1 šefa kuhinje 1 šefa strežbe 1 natakarja za grajsko klet 1 receptorja 3 kuharje (ice) 3 točaje(ke) 3 natakarje (ice) 2 sobarici 1 ekonoma 1 obračunskega referenta-administratorja 1 1 1 1 pomivalke delavca nočnega čuvaja čistilko glasbeni trio Pogoji: ad: 1., 4., 5. — hotelska šola, VK ali KV natakar, znanje 2 tujih jezikov in 5 let prakse v hotelskih podjetjih; ad: 2., 6. — višja ali srednješolska izobrazba, znanje 2 tujih jezikov in 2 leti prakse v receptorski službi; ad: 3. VK ali KV kuhar in 5 let prakse v hotelskih kuhinjah; ad: 7. — KV kuhar in 2 leti prakse v hotelskih kuhinjah; ad: 8., 9. — KV ali PK natakar, znanje 1 tujega jezika; ad: 10. — srednješolska izobrazba, delno znanje 2 tujih jezikov in 2 leti prakse kot hotelska sobarica: ad: 11., 12. — ekonomska sr. šola ali trgovska šola ter znanje 1 tujega jezika; ad: 13., 14., 15., 16. — osnovna šola; ad: 17. — Sklenitev pogodbe za vsakodnevno izvajanje glasbe. Pismene ponudbe z dokazili o šolski izobrazbi sprejema Central Kranj, Maistrov trg 11, splošni sektor. Nastop službe pod: 1., 2., 3., 4., do 1. februarja 1970. Od 5. do 17. pa do 15. aprila 1970. Hotel Bor bo odprt 30. aprila 1970. ZLATNINA, SREBRNINA, DRAGULJI, URE v priznanih IN ŠPORTNI strokovnih POKALI trgovinah Georg Pirker Ze petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško, italijansko in slovensko. Dinarje vam obračunamo po najbolj- šem dnevnem tečaju. Nesreče zadnjih dni usodni pretep V soboto, 20. decembra, opoldne je voznik osebnega avtomobila Stanislav Zorman iz Lahovč zavijal s ceste drugega reda Kranj—Mengeš na stransko cesto v Lahovčah. Spremembo smeri je nakazal s smerokazom, avtomobil pa je zapeljal proti sredini vozišča. Za njim je takrat pripeljal voznik osebnega avtomobila nemške registracije Franc Jesih iz Struge pri Slovenski Bistrici. Jesih je začel zavirati, ko je videl, da ne bo mogel prehiteti Zormanovega avtomobila. Pri tem je Jesi-hov avtomobil zaneslo v vrt na levi, kjer je oplazil drevo, podrl betonsko ograjo ter po 25 metrih vožnje trčil še v dva osebna avtomobila, ki sta stala na parkirnem prostoru pred gostilno Zaje v Lahovčah. Voznik ni bil ranjen, škode pa je za 10.000 din. V nedeljo, 21. decembra, popoldne sta v Hrastju pri Kranju trčila avtobus, ki ga je vozil Janez Draksler iz Šenčurja, in osebni avtomobil, voznik Janez Grilc iz Kranja. Nesreča se je pripetila, ko je osebni avtomobil vozil z neprimerno hitrostjo glede na vremenske pogoje in trčil pri tem v avtobus, ki je vozil preveč po sredini ceste. Pri trčenju sta bila ranjena sopotnika v osebnem avtomobilu Jože Triler in sin Janez iz Kokre. Škode na vozilih je za 9500 din. Istega dne popoldne je na cesti prvega reda na Meji voznik osebnega avtomobila Alfonz Ribnikar z Golnika zadel Ernesta Strnišo s Trate pri Gornji Radgoni, ki je hodil po desni strani ceste. Pešca so ranjenega odpeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. V soboto, 20. decembra, popoldne sta se v gostilni Meglic v Lomu pod Storžičem stepla 61-letni Franc Švegelj iz Potarij pri Tržiču in 27-let-ni Anton Primožič. Iz prerekanja se je razvil med omenjenima pretek, med katerim je Primožič udaril šve-glja tako močno, da je ta priletel z glavo v vrata. Nezavestnega so odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer je še isti dan umrl. Preiskovalni sodnik je za Primožiča odredil pripor. Ogenj pri Starem Mayerju V torek, 23. decembra, ob drugi uri zjutraj je izbruhnil požar v gostilni Stari Majer v Kranju. Zaradi slabega dimnika so se vneli leseni stropni nosilci. Škoda še ni ocenjena. Zahvala Ob izgubi naše drage mame Frančiške Jeglič roj.Kaian Matijevčeve mame Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so se poslovili od nje, z nami sočustvovali, jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje oziroma po njeni želji namesto vencev darovali za dobre namene, duhovnikom za spremstvo in pevcem za žalostinki. Predvsem pa iskrena hvala dr. Bajžlju za dolgoletno požrtvovalno zdravljenje. Žalujoči: hčerke in sin ter drugo sorodstvo Podbrezje, 21. decembra 1969 Zahvala Ob težki izgubi naše ljube mame ter stare mame Roža j Frančiške roj. Brleč sc najlepše zahvaljujemo za zdravljenje in lajšanje bolečin celotnem1.! oseb ju asepcijske klinike v Ljubljani. Zahvaljujemo sc vsem sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste stali ob strani v težkili dneh in sočustvovali z nami. Iskrena hvala tudi pevcem DU, ki so jo z lepo pesmijo pospremili na zadnjo pot. Zahvala tudi g. kaplanu za lepe besede, ki jih jc izrekel ob odprtem grobu. žalujoči: sin Darko z ženo Angelco in malo Karmen ter drugo sorodstvo Kranj, dne 21. decembra 1969 Zahvala Ob prerani in nepričakovani izgubi naše dobre mame in stare mame Orel ni kove mame roj. Košir Se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in man ceni, ki ste z nami sočustvovali, darovali vence, izrekli sožalje ter jo v tako u'!,km številu spremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala vsem zdravnikom iz ZD Kranj in bolnice Golnik, ki so ji nudili pomoč in gospodu župniku iz Predoselj za spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: hčerka Ivanka, sin Francclj, Joža, Janez in Peter z družinami, sestre Angela, Ivana, Kristina in drugo sorodstvo 22. decembra 1969 Nevšečnosti zimskega veselja Ujemite tatu Sezona smučanja se je komaj dobro začela, pa so se že v naših zimskih smučarskih središčih pojavile tatvine smuči. Samo decembra je pet parov smuči menjalo lastnika. Številka je za začetek sezone velika, če vemo, da je v letošnji spomladanski smučarski sezoni, to je od januarja pa tja do marca, bilo ukradenih kar 47 parov smuči. Niti slaba polovica lastnikov pa ukradenih smuči ni dobila nazaj. Večina smučarjev namreč ne ve serijske in tekoče številke, s katerimi so opremljene smuči, zgodi pa se tudi, da smučar, ki prijavlja tatvino, ne ve niti barve niti znamke smuči, na katerih je smučal ves dan ali ves teden. Tatovi izkoriščajo v največji meri malomarnost lastnikov. Največ smuči »zmanjka« med opoldanskim odmorom, ko smučarji hite na kosilo, smuči pa puste ali zataknjene v sneg na smučišču ali na strehi avtomobila pred hotelom ali na parkirnem prostoru. Večina hotelov je sicer poskrbela za shrambo smuči. Tudi na smučiščih vsaj v večjih zimsko športnih središčih lahko smučar odloži smuči v posebne »predale«, ki stoje v bližini okrepčevalnic. Tako lahko smučar sam med počivanjem nadzoruje smuči, za mal denar pa imajo v nekaterih zimskih središčih organizirano garderobo s čuvanjem. In kdo vzame navadno smuči? Pogosto so to mlajši in dobri smučarji, ki si ne morejo privoščiti dragih smuči. Malomarno shranjene drage smuči, (dobre smuči so vredne okoli 1000 din) pa kaj rade zapeljejo v skušnjavo. Večkrat pa je tu tudi načrtna kraja — tat pride vedno iz drugega kraja, nikoli ni domačin. L. M. V NEKAJ STAVKIH Podreča — V soboto so v Podreči odprli dvostezno avtomatsko kegljišče. Veljalo je okoli 12 milijonov Starih din. Pri zbiranju denarja za kegljišče so imeli precejšnje težave, pohvaliti pa velja podjetje Vino Kranj. Ob navzočnosti številnih prebivalcev domačega kraja in tudi gostov je kegljišče uradno odprl sekretar občinske zveze za telesno kulturo tovariš Polak — F. Rozman Medvode — TVD Partizan Medvode jc v počastitev dneva JI.A priredilo telovadno akademijo. Nastopajoči so poželi aplavz obiskovalcev; še posebej so navdušili starejši pionirji z vajami na bradlji in krogih. — F. Rozman Zbilje — V petek so na Zbiljah odprli novo trgovino podjetja Merkator, poslovna enota Grmada. Trgovino so uredili v poslopju nekdanje gostilne Jezero. Nova trgovina z živili in galanterijskim blagom, ki bo poslovala z deljenim delovnim časom, jc velika pridobitev za Zbilje in okoliške vasi. Ureditev nove trgovine je veljala okoli 18 milijonov starih din. — F-Rozman Zahvala Ob nenadni izgubi naše drage mame in stare mame Cecilije Ovsenik sc iskreno zahvalni m vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste /. nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali vence in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno so zahvaljujemo sosedom za vsestransko pomoč in g. župniku za zadnje sprem stvo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Jože z družino in lu irka Mira /. družino Piezrenje, dne 19. decembra 1969 Naš komentar Le zadovoljiva pripravljenost naših skakalcev V Planici je bilo v nedeljo pregledno tekmovanje naših skakalcev na 60 metrski skakalnici, kjer so nastopali vsi najboljši mladinci ter v članski konkurenci le nekateri najboljši iz prve ekipe. Tekma je pokazala, da so naši skakalci pred pričetkom mednarodnih tekmovanj le v zadovoljivi formi in prav zaradi tega ne moremo pričakovati večjih uspehov na prvih tekmah na tujem, čeprav so bile priprave zelo dobre, zlasti na umetni masi, njihova pripravljenost ni na takšni višini kot bi pričakovali. Zlasti z zanimanjem pričakujemo nastop naših skakalcev na tradicionalni novoletni skakalni turneji, kamor bodo jutri odšli Zaje, Mesec, Štefančič, Jur-man in Dolhar. Kakšnih vidnejših uspehsv po rezultatih, ki so jih dosegli na preglednih tekmovanjih v ČSSR, ne moremo pričakovati. Menimo, da so letos prišli na na sneg precej prepozno, saj so začeli vaditi na skakalnicah pokritih s snegom šele 1. decembra. Vsa prejšnja leta so namreč vadili na snegu že v začetku novembra. Vsi reprezentantje zato niso zadovoljni s številom skokov na snegu, saj jih imajo povprečno le nekaj čez 100. Glede na odlične rezultate, ki jih je dosegel na umetni masi Peter štefančič, pa je od peterice, ki bo odšla na novoletno turnejo, še najmanj skakal na snegu, saj ima za sabo le nekaj čez 50 skokov. To pa je nedvomno premalo za začetek oziroma za nastope na tako pomembnih tekmovanjih kot je avstrijsko-nem-ška turneja. Smolej in Prelovšek ter mladinci D. Pudgar, Kobal, F. Mesec in Loštrek pa so danes odpotovali na prvo mednarodno tekmovanje v novi sezoni, na dve tekmi v Švico. Za mlado generacijo skakalcev bo to nedvomno težka preizkušnja, saj bodo morali nastopiti na sorazmerno težki skakalnici v St. Moritzu, ki dopušča skoke do 85 metrov. Doma pa so doslej vadili le na 60-metrski skakalnici v Planici. « J. Javornik Od nedelje do nedelje KEGLJANJE — Na kegljišču Triglava je bilo v soboto in nedeljo spominsko tekmovanje slovenskih kegljate* za Gromov memorial. Med 48 pari je prvo mesto osvojila dvojica Česen — Turk (Triglav), drugi je bil Hafner — Šlibar (Jesenice), tretji pa Abmrožič — Kor-dež (Triglav). Na prvenstvu Slovenije moških parov v kegljanju za starejše člane pa je v Ljubljani osvojila prvo mesto ekipa Jesenic, za katero sta igrala Cufar in Korošec. Na drugo mesto pa se je uvrstila Kranjska gora, medtem ko je Triglav zasedel peto mesto. KEGUANJE NA LEDU — Na drsališču pod Mežakljo Je bil prvi del prvenstva SRS v kegljanju na ledu ob udeležbi 11 ekip. Vrstni red: 1. Drlnovec (Jesenice), 2. Langus (Jesenice), 3. Markelj (Kr. gora). Drugi del prvenstva bo 25. januarja na Bledu. ALPSKO SMUČANJE — Na meddruštvenem tekmovanju v slalomu, ki je veljalo za kategorizacijo na Pohorju je prvo mesto osvojil med člani Jeseničan Pesjak. Tudi na ostala boljša mesta so se plasirali Jeseničani, tretji je bil štraus, četrti pa Mirko Klinar. SMUČARSKI SKOKI — Na pregledni tekmi v Pla niči je med člani zmagal Marjan Mesec pred klubskim tovarišem štefančičem in Dovžanom z Jesenic. V konkurenci starejših mladincev je bil najboljši Danilo Pudgar, na tretje mesto se je uvrstil Kobal, na četrto pa Franci Mesec (oba Triglav). Na meddruštvenem tekmovanju na Vrhniki so imeli v kategoriji članov in starejših mladincev daleč največ uspeha skakalci kranjskega Triglava. Pri članih je bil naslednji vratni red: 1. Gorjanc, 2. Bukovnik, 3. Bizjak, 4. Jakopin (vsi Triglav), pri starejših mladincih: 1. Norčič, 2. Grosar, 3. Kapušin (vsi Triglav), pri mlajših mladincih je zmagal Poljšak iz Zirov, zmago pa so Odnesli mladi Zirovci tudi v kategoriji mlajših pionirjev, kjer jc zmagal Burjak. J. Javornik Mladinsko prvenstvo Kranja v šahu Pred dnevi je bil končan polfinalni del šahovskega mladinskega prvenstva Kranja. V finalni del, ki se je pričel včeraj, so se uvrstili: Sire, Fišer, Koncilja, Štagar, Strman in lanskoletni zmagovalec Franc Naglic. Tudi letos ima največ možnosti za prvo mesto Naglic. Drugo in tretje uvrščena pa si bosta priborila pravico nastopa na članskem prvenstvu Kranja, ki bo v januarju. Vrstni red polfinalnega turnirja: 1. Sire in Fišer po 5 točk, od 3.—5. mesta pa so zasedli: Koncilja, Štagar in Strman s po 4 točkami, itd. F. štagar Memorial Prešernove brigade Na prvem spominskem tekmovanju tekačev za memorial Prešernove brigade, ki je bilo v nedeljo na Pokljuki, so zmagali tekači prireditelja iz Gorij. Zmagovalci v sestavi Kobilica, Dornik in ši-mnic so zmagali predvsem zaradi odličnega streljanja in odličnega mladinca šimnica, ki je ostale tekmovalce prehitel kar za več kot 4 minute. Vrstni red: 1. Gorje, 2. Jesenice, 3. Fužinar. itd. -dh Drsališče odprto Na stadionu Stanka Mlakarja je odprto drsališče za ljubitelje drsanja vsak dan od 10 do 18. ure. Za hokejski klub Triglav pa od 8. do 10. in od 18. do 20. ure. Svet osnovne šole Stanka Mlakarja Šenčur razpisuje prosto delovno mesto učitelja MATEMATIKE, FIZIKE za določen čas z nepolnim delovnim časom. Pogoj je predmetni učitelj ali profesor. Stanovanja ni. Rok prijave — 15 dni po razpisu. SE NT A skladlič« Kranj Tavčarjeva 31, tel. 22-053 (bivši Exoterm) VAM NUDI: Q najkvalitetnejšo moko vseh vrst £ testenine »Bačvanka« O vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni Obisk v naših telesnovzgojnih organizacijah Gorenjski tekači pripravljeni tako kot še nikoli Sezona zimskih tekmovanj na snegu je že v polnem razmahu. Ker je snega tudi v nižinah dovolj, že iz vseh krajev prihajajo poročila o raznih tekmovanjih. Za novo sezono so se tudi tekači iz Gorij marljivo pripravili. Večina tekmovalcev iz tega tekaškega centra je poleti in jeseni delala na Pokljuki pri Gozdnem gospodarstvu Bled po pet ur na dan, ostali čas pa so imeli tekmovalci iz Gorij na voljo za kondicijski trening. Gorjanska ekipa bo letos zelo močna. Sestavljali jo bodo zelo dobro pripravljeni Pavel Kobilica, Pavel Dornik, Filip Kalan in Franci Zupan pri članih, pri mladinkah oziroma pri mladincih pa Kati Pristov in Mato Šimnic, ki so vsi člani državne reprezentance. Za vse pridno skrbi dolgoletni tekač, reprezentant, bivši državni prvak in sedanji zvezni mladinski trener za teke Lovro Žemva. V letošnjem letu so na planini Kranjske doline na Pokljuki uredili v odkupljeni planšarski koči lepe prostore, ki že rabijo kot prebivališče gorjanskih tekačev ob času treningov kakor tudi vsem članom društva za prijeten oddih poleti ali pozimi. Za zdaj imajo urejena dva prostora z 12 posteljami in kuhinjo, ostali prostori pa še čakajo na preureditev in denar. J. Ambrožič Sodelavec RTV Ljubljana Nenadič in speedvvavist Mokorel na prireditvi v Dupljah. OBČINSKO PRVENSTVO TRŽIČA V SKOKIH Planiška področna šola Storžič je minulo nedeljo organizirala občinsko prvenstvo Tržiča na 20-m skakalnici v Sebenjah. Nastopilo je 22 pionirjev in mladincev. Vrstni red najboljših: mlajši pionirji—l. Milan Lukanc (17,5 17,5 m), 2. Peter Jenko (16,5, 17,5 m), 3. Jože Demšar (15,5, 17,5); starejši pionirji — 1. Boris Rib-nikar (18, 18,5), 2. Emil Praprotnik (18,5, 19), 3. Tone Pušavec (16,5, 17); mladinci — 1. Riko Kle-menčič (18,5, 18,5), 2. Tone Jazbec (18, 18,5) 3. Cveto Zalokar (20 p. 19) itd. J. Kuhar V NEDELJO SKOKI V SEBENJAH TVD Partizan Križe bo skupaj s področno plani-ško skakalno šolo Storžič organiziral v nedeljo, 28. decembra, meddruštve-no tekmovanje na 20-m in 45-m skakalnici v Sebenjah. Na prireditvi bo sodelovala tudi mladinska državna reprezentanca in ostali najboljši skakalci, ki ne bodo ta čas na novoletni turneji. Tekmovanje na manjši skakalnici se bo pričelo ob 11. uri, na večji pa ob 13.30. Pri reditelji pričakujejo, da bo dosežen najdaljši skok okoli 45 metrov. J. Kuhar Pokali in nagrade v Dupljah Pod pokroviteljstvom gostinsko trgovskega podjetja Central iz Kranja je bila v soboto ob 18. uri v dvorani gasilskega doma v Dupljah športno zabavna prireditev, kjer sta TVD Partizan Duplje in naše uredništvo podelila pokal najboljšemu gorenjskemu športniku in naj- boljši gorenjski športni ekipi. Prehodni pokal našega uredništva je prejel Peter Štefančič, pokal gorenjskih občinskih sindikalnih svetov pa hokejski klub Jesenice. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Za prijetno razpoloženje je v prvem delu skrbel ansam- Za jeseniški hokejski klub Je prevzel pokal V. Tišler, Pokal mu je izročil V. Planinšek bel Lojzeta Slaka s Fanti s Praprotna. Sodeč po smehu in aplavzu pa je obiskovalce najbolj navdušil humorist Marjan Roblek. V drugem delu so potem nastopili Veseli trgovci, prireditev pa je potekala v obliki novinarskega večera. Tako smo se o tako imenovanih komunalnih problemih Dupljancev pogovarjali z domačinom Janezom Gradi-šarjem, ki je bil 1955. leta eden od ustanoviteljev danas* njega TVD Partizana. Janez Gradišar je dejal, da imajo v Dupljah že nekaj let težave s kanalizacijo oziroma s poplavami ob malo večjem deževju. Menil je tudi, da športno dejavnost močno pospešuje »znamenita« jama pred gasilskim domom. Pa tudi /. avtobusnimi postajališči je v Dupljah križ. »Kako pa je s cestami. Novinarje nas večkrat zanese pot v ta del Gorenjske. Opažamo pa, da so ceste precej valovite?« »Ceste upravlja Komunalni servis Kranj. Ko so luknje prevelike, pridejo z buldožerjem in jih zravnajo. Kaže, da bodo tako počasi prišli do temeljev, ko bodo cesto lahko asfaltirali,« je šaljivo odgovoril Janez Gradišar. Potem smo se pogovarjali z najboljšim gorenjskim športnikom IVlrom šlclanči čem in spcedvejistom Jože-tom Mokoreloin. Nagrade za gorenjske šport nlke in izžrebane obiskovalce pa so prispevala podjetja Murka Lesce, Elan Begunje, Alples Železniki. Kokra, Živila in Engineering iz Kra-nia. Najboljši gorenjski športnik za leto 1969 P. štefančič v pogovoru s športnim urednikom J. Javornikom Veseli trgovci s pevko Bogatajcvo Fantje s Praprotna so »pomagali« Slaku