i3o
Ivan N. Resman :   Ljubici.
Vsem se smiliš,   vsem  se smiliš Nam,   prijatelj  ljubi stari! I  v  pregnanstvu  pota  tvoja Blagoslavljaj  dobri  Allah!«
Molk  in  žalost . , .  Tukaj,  tamkaj Solza kaka se utrne, Po junaškem steče licu, Kane  v brado,  kane  v brke.
Vstane  paša —  in   lokavo Gostom  svojim se  namuzne; List lisjak jim  čita  tajen . . . Kaj  mu  skrivno piše sultan?
»Ljubi paša,  Mustaf paša!
Ne  zameri ne zameri,
Da pokaral  sem te javno . . .
Mene srce je bolelo! Jaz se  čisto   s taboj  strinjam, Kar  počenjaš,  odobravam ; Sprejmi hvalo  mojo  tiho ! Kaj  Armencev meni  mari, Ako  tudi  vse pobiješ! Toda  —  tisto  ,javno mnenje' Vpilo je,  saj  veš,  in  vpilo, Spravilo me res v zadrego . . O,  pri  bradi  Mohameda ! Kakor preje  še te ljubim. Kaj ne veš,  da:   »vrana  vrani , Naj  stori to  Turek   Turku ?! Pridi v Štambul brez odloga! Ti zaslužiš mesto  višje: Za ministra ti si rojen   — Imenujem te  vezirjem!«
A. Aškerc.
.«?
Naše dekle.
' j   ostoj  in  pome"ni se malo Oj,  dekle ti mlado in  zalo! Kako si   ti krasne rasti, Kot  bila gosposka bi hči . .
In  nedra,  kako  so  kipeča, Kot  mak so  ti usta  rdeča  — Oh,   čtij,  za  poljubček  en  sam Ta  prstanek  zlati  ti  dam !«
Kot roži sta lici  rdeči, Kot zlato  so lasci  blesteči, Oko  ti  kot  demant  žari, In glasek  kot  godba  zveni
SŽ2..
VT^
»»Gospod  vi  iz mesta,  počasi, Ne  dela   tako   se  na   vasi: Nam  prstane zakon zvari  — Poljube ljubezen  deli!««
Ivan N. Resman.
Imel sem ljubi dve —
Xmel sem ljubi dve,                                          Pozabil bom dekle  —
A jedno  sem izgubil.                                      A tebi,  domovina,
Naj   bo,  pa bom  odšle                                   Strce" poklanjam   —  vse,
Srčneje drugo ljubil!                                  Ti ljuba zdaj  — jedina !
L.  Habetov.