ti»* *di * tai gaWays. mam YEAR XVIL GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JCDNOTE Uw4aiSMUapeevaiiU peat trli Mf S ImiM« it, office ef i seat te. Leí Tslipèeas» Uv«M« MU. gcu«««*, m. i***. as. f*bwj« tr* as). m* stev—number bo. rt ^ul ■»!. .» WIM. m-.M«I fcrt. «m«í.. lio». X.1.1 0.1. j. HI». m j,.. 14, ,«ia. oolidge velel Daughertyju, naj [edstopi take|. -tiini tajnik mor» ali podrti rtarko, ali pa ga odstavi prod-¿aik Coolidge f dmekutivnim ukazom.1 . agpgSONIK ooolidoi js s tem kokakom prevzel vodstvo svoje stranke. fiahington, D. O. — Dežela u t teku oseminitindeeetih ur riiakovati odstop pravosodnega ijnika Daughertyja. To ja rezul-t konference, ki jo je imel pred-Snik Coolidge v torek a večer v sli hiii o kritične^* položaju v idevsh avoje administracijo in ipnblikanake stranke. Kikor poročajo, se je predaed-odločil zahtevati od juetične-I tajnika Daughertyja resigna-jo, če sam ne poda oatavke v te-|enega ali dveh dni prostovolj- Predsednik je rekel Deugherty-i, ds je javnost izgubila zaupa-je v njegovo administracijo, ia i ieii on njegovo resignacijo v libenem in političnem oziru. To pravi, ds mora Daughertj častiti svojo službo in sc odreči ivici do delegatstva na repub-uski narodni konvenciji. To zadnje je nesvetoval Willi-| M. Butler, ki je predsednikov ol v volilni kampenjI Butler jc tjal, da je ohejska države iz-sbljena za republikaneko etren->, ¿e ostane Daughertj ia nada-rplivna osebnost v republikan-politiki. Razgovor v BeU hiši se je vriil tri ure trajajoči ko fd predsednikom mi potrt ratstr Nerence. Tako je bil izdelen. je komaj odgovarjal česniker- um poročevalcem. Sel je mimo ih ter jim mrmrejo dejel, de na ničesar povedati Si konferenci v Beli hiii ste k Butler in bostoneki milijo-ir Frank W. Stearns, ki prispe-»i ivojim denarjem predsednici kandidaturi. ^utlerju in Stearnsu sc zdi Wgherty pretežko breme za ad-Jnistraeijo. Zato jc najbolje, če ' *a Predsednik ali izlepa, ali pa trda iznebi. Predsednik jc sedaj dejansko «vzel vodstvo svoje stranke. Iv bc JC pO nasvetu Lodga IVpperju ter naposled rekel iughertyju, da želi njegovo o * ' n pooblasti eem* to ftVDl 0,1»<* preisketi admini-l)H.iiihertyjevege depart-To se bo ¿g^ilo od vče-1 m Obeminštirideset ur. V tem !u.prroHtaja- Daugbertyju kakor pobrati ftila in [P"« ali pa čakati, da ga vr-pijrder-dnik iz kabineta. Prvo L . l,,1(l° ** takega človeka, |.r*u " Uaugherty, toda dru-IJ«' pa k, hujše. mr-d republikanskim na-111,1 b,l borom, ki zagovarje olj-naj« nje, jn ,,a med rCpubliken-¡J' »natorji jc hudo ujezil ttii_Odborovl uradniki Prsglsš datvsih dogodkov. Senator Reed zahteva, naj pred sednik Coolidge počisti svoj kebi-net ali pa naj tudi on poda ostavko. Malo je manjkalo, da ni bil pretep v poslanski zbornici. CqoUdge ukazal juetičnemu tajniku Daughertyju, naj odstopi. McCrey(govcrner Indiene, obtožen sleparij po veleporoti. Farmarji eo proti znižanj^ carine na Uneno olje. 5000 krojeUcih delavcev in delavk aastevkelo v Chicegu. Inoaematvo. Delavska vlada v Angliji zopet zmagala a pomočjo liberalcev v zbornici. Mornerična konferenca Ligo narodov v Rimu ae je rezbUe. Proces proti Ludendorfu in Hittlerju. Hittler je dejal pred sodiščem, da edino brutelni fašizem more rešiti Nemčijo. Rikov, Leninov naslednik, Je odšel v zdravilišče. Obregon vzel zadnjo poetojenko vstašem. Vai bogati vataši v Me hiki bodo za kaacn razlaščeni. TUDI COOLIDGE Dl MORAL ODSTOPITI. Hannibal, Ko. — Senator Ja-mea A. Reed je razpravljal na javnem shodu v tem mestu o rsz-kritjih' oljnega škandala. V svojem tosedevnem govoru je dejel, da bi moral predsednik Coolidge tudi odstopiti, če ne bo skoro is-c išče n zvezni kabinet. Nejprej je trebe očistiti Washington in vlado v njem. Oprati jo je traba ve* "hptigioi so bile silne vsote denarja, in po mojem mnenju ni bilo podkupovenjc omejeno samo na Alberta Fnlle," je dejal Reed. .... V poslan, zbornici bi skore prišlo do pretepe. Dva demokrateka poelanoa sta d škodila v laae, ker ee nieta pravO-no razumela. Tudi med repvkli. kanci bi bile skoro odločate pceti. KLJUB VELIKEMU NEREDU PA JE ZBORNICA PRECEJ NA* PREDOVALA V DAVČNI RAZPRAVI. Washington, D. 0. — V poslan- ski zbornici zo poslanci selo burno razpravljali o Mellonovi davčni reviziji. Ta debata je dosegla svoj višek, ko eta si proti vešeru skočila demokrete Oarner is Te*1 zase in Clancy iz Miehigana v lase, in prav malo je menjkalo, pa bi odločale poeti med njima. Demokreteki voditelji eo jn naglo obkolili ter rasločill. Oarner je hotel naekočitl Clancyja, ker jc mielil, da ga dolži dvoreznosti. V resnici pa ao bile Claneyjeve besede namenjene republikancem. To je bil višek v eni nri veli kege nereda. Zmešnjava sc je pri čele, ko so si repubUkenoi prize devall preprečiti, da bi Clancy, govoril o svojem predlogu se znižanje davka na avtomobile. Z njegovim dovoljenjem je bile te za deva predložena poslanski zbornici po poslsncu McLaugblinu. Ob neki drugi priliki nista do-puetila poslanca Begg iz ohejeke drževo in Young iz Severno Dako-te govoriti demokretekemu vodi telju Oarrettu. To je hudo ujezilo republikanskega voditelja Longwortha, ki ee je ogreval to, de morajo biti republikanci biti pravični do menjšinakih po alaneey. Begg je umaknil svoj p vor, e " JJr"li tračno stališče kakor i* ' • k< "c j® s svojimi služ- fc,"i «zjsvauii Mj< nj. ka Odtl »^•Iji nh izrekel za razve-»»jcmnipskih pogodb snovanje iaeh krivcev. . . utWi bodo Coolidgevi »evoljno na urad «•sro.|„ega odbora, če ee bo- tak» * (hUU av0Í° , , ; .ln "jegovi kampanj. "e|ji bodo izrecneje na- h'1' nazore in F«n*kr stranki». mnenje repu- Majska konvencija tÜÚ - (Peder. stranka v i. J" na »vo^m zborovanju vključili, a* d#. 4 «rmersko^elavako kl « «tvori 30 meje Delavske banke uspevajo. ; ♦ ;Now York, N. Y. (Fed. Prees.) — Denarni zavod bratovščine lo-komotlvnih inženirjev Cooperative Trust Company ima sedej premoženja v skupuem znesku več kekor $2,000,000. Poslovati jc zabela ta banka malo manj kakor pred dvema mesecema. V tem času jc več kakor podvojila svoje premoŽenje in število svojih vlog. Ta dejstve jc posneti iz poroši-ln* kl ge je izdal benčni predsednik Wsrren S. Stone. To poročilo dokazuje, da ee železničerzke ideje o bančnih poslih naglo udej-etvujejo, utrjujejo in uspevajo v največjem mestu te dežele in vsepovsod drugod. * Federation Bonk, ki je delavsko podjetje v New Yorku, je tudi isti ¿as izdala poročilo, ki kaže, da je ta denarni zavod po devetih mesecih svojega poslovanje nagrmadil - denarja več kakor $4.000,000. Obresti plačuje Federation Bank kakor železnlčarska banke. Namreč po 4%. "V dobi treh let ee je Ukazalo, da ni kooperativa na bančnem po. lju več lc prazna marnja," priznava dokraja nazadnjaški in rc-akeijonsrni list New York TeJc-gram Mail. "Dejanski dobiček, ki so ga deležni vložniki takih benk, je petodstoten, kakor jc rezvidno iz benčnega poročila, izdanega dne 31. decembra 1923 po odbitku delničarekib dividend ln vecb tistih vsot. ki jih postsva sahteva za prcbftni račun. KEOJAiKA STAVKA V 0KOAOU. 60C0 delavcev in delavk v boju aa večjo Šlo do pretepe tudi med republi- kanci. Ob tjst). priliki sta bila glavna 'junaka' načelnik Green in Milla. Orecn jc dolžll poslanca iz New Vorkn. da si prilašča načelnlkove pravice, a Mills pa je Greenu zabrusil v obraz, Češi da je ta načelnik finančnega odeeke ssmo po imenu. V t' ' 4 *, , • Kljub tem prepirom ln neredom je poslanska zbornica naredila precejšen nepredek glede ne davčno predlogo, in sicer i Grcenov amendment za davek na darilo je bil sprejet. Po njem znaša devek na derile v znesku po $50,000 en odstotek. Ns j višja postsvke v tem davku je 40 odstotkov na tista darilo, ki znaša-jo $10,000,000 ali več. Vsa darila izpod $50,000 eo izvzete, so neobdavčena. Glssovanje je bilo v rszmerju 191 proti 65. Davek na cigerete je bil po večen s $3 na $4 od vsakega tisoša. To bi pridodalo vladnim letnim dohodkom okoli $60,000,000. Ali imslanec Hamley se jc upiral flar iierju. t rdec, feš, da bi tak davek zmanjšel uporabo in zvezue dohodke. Po njegovem mnenju bi ljudje kadili tobak is pip ter si sami zvijali cigeretc. Glasovanji-je izpadlo v razmerju 117 proti 85. ' Postavke v Mellonovi devčni reviziji, ki priponoee, nej bo da-.vek na gledališko vstopnino po 50 centov in manj odpravljen, ne višje vetopnine pa naj ostane deset odstotkov, kekor jc bilo eedaj. jc bila sprejete. Poslanec McKeon bi bil rad naložil 50-odstotnl davek na čezmerno stanarino. Ali se mu to ni posrečilo. Njegov predlog jc bil odklonjen. • Zbornica Je pridela razprevlja. ti o avtomobilčkih davkih. A je potem to zadevo odložila aa četrtek. Med voditelji obeh strank eo ee sf>orezumeli, de bo zbornica konč-no alacovate o celi devčni predlogi v petek. POROTA OBTOŽILA GOVERNERJAINDIANE. '—- ' /' kdianapolia, Ind. — Governer državo ludlanc Warren T. Mo-Cray sc je prostovoljno zglesil v pisarni zveznega maršala Moredi-tha ter ee lsročil na dve obtožnici, ki ju jo neperlle veleporote proti njemu. Sojen bo dne J. marce. Izpuščen jc bil na podlagi dveh bondov po $10,000. >iee dolži goveraerje, da rabljal pošto v sleparske na-ln da jc kršil nerodne banč-itave. " v da je predetavljel evoj položaj v napačni luči, poeojel denar na bankah, okolnost ustvarja glavno aa ketero sc nealanje porine obtožnica. Sto in oedemdeeet bank jc bilo ogoljufanih, jo satrjeno v obtožnici. Governer drševe Indiene je eedaj tekorekoč finančne resvali na, a je kljubtemu še vedno načelnik države. J Memarična konferenca v Rimu ee Je razbila OptoaM delegat JO eapustU konfe-rcnoo; Orto so ae tudi sprU a eborovalci. KuaOoliai zdaj go-vori o "veliki italijanski mor [ Rim, 27. febr— Mornerična koufercnce Lige nerodov jc bila po biim tednu pričkanja In nato sinoči naglo zaključna Inovan je bil odbor, eestoječ Is ^getov Holsndlje, Brezlllje, ije, Francije in Itellje, ki ima aeetavitl poročilo, na pod keteraga nej Liga neredov bojnih Tekom konference je špenski drleget «spustil zborovanje. Grški zastopnik se je tudi spri z vodi teljl konference redi Turčije. Ruski delegat jO vitrajal, da aov jetske republike morsjo skrbeti za vernost svojega vodovje, dokler imejo drugo velesile velike bojne mornarice. Istočesno je Mnssollnl konferl-rsl s itellje nekimi admirali Itt Is-javil, de Itelija mora imeti močno bojno floto, ker o rasorošenju na morju še ni znemenje. "Na suhem amo dobri," jo rekel Mueeo-lini. 4'Ne severu smo saverovenl z Alpami, toda ne morju smo še slsbl. Povem vsm, da ne bom ml-rovsl, dokler ne bomo močni tudi na morju.M/ ' ' ' Hrvatje v boja z rs-{kis p^k^oin § Po tem porodili kalgradaka skup-ššina še ni gleeoraU o ratifl kadji reška pogodbo. Atene, 27. febr. — Vesti iz Belgrada mačijo, da je politična stmosfere v Jugoslaviji nekoliko razburkane redi reškege pakta. Hrvaški poelanci Radičcvc strsn ke, ki doslej niso hoteli iti v per-lament, nsmeravejo zdaj vzeti svoje aedeže s nemenom, de preprečijo rstiflkeeijo pekta o Reki. Ifrvetje ao proti temu paktu, ker deje Italiji Keko itir efektivno kontrolo nad Jadreneklm morjem (Pred nekaj dnevi je bilo poro leno, da Je reški pakt Ce ratificiran v belgrejakl akupščinl In per dni pozneje je prišle veet Is Rime. de bo Reke enektlrena 2. marec. Veekakorjc nekje pomota. Op. ur.) Delavska vlada je zopet zmagala v bornici. Liberalei, čeprav nejevoljni, eo glaeovall aa vlado v konfliktu gloda podpore krespoeelntm delavoom v Poplarju. MINISTER ZA ZRAVSTVO OSTANE NA SVOJEM London, 37. febr. — Nižja abor-niča jo včeraj odobrila delo mini-etra za adravetvo Johne Wheet-leya, kl jc bil obtožen, da aoolell-etični uradniki v Poplarju, kl apa-dajo v njegovo področje, izplačujejo previeoko podporo brezposelnim delevcem. Liberalci, ki eo kritizirali Wbectleyu ln celo gro sili ,de bodo zehtevall njegovo ostavko, ako ee stvar hitro ne predrugsči, so sami glaeoveli eanj, ko eo tlrijl hoteli isrebitl zanj, ko ao toriji hoteli lfbrabitl glasovanje. Za vlado je bilo oddanih aos glaeov, proti pe 216. Zadeva je oetele, kjer js bile. Vlede je obljubile, de ob prvi priliki spravi vee eiotem breaposel nostne podpore v revizijo. Mini-eter Wheetley ostane v službi. Ako bi bili liberalci glaeovall kakor so krltlsirsli, bi bili lshko strmoglavili delavsko vlado. Tege pa niso hoteli etoritl In eo rajši pogoltnili svoje nepede us sdrev-stvenege ministre VKEME. "koliea: ''«'peretura v V petek zedajik 40 "J*** 33 - °b o 2e, zaide ob 5:37. Chicago. — Blizu 5000 kroja šklb delavcev in delevk, ki izdelu jejo žeaeke obleke, y za»tavkelo v sredo zjutraj. De level, ki ao šla-nI unije lnterneei« «.el l^edies' Garment Workers, zahtevajo vee» jo meado, priznanje unije in zavarovanje zoper brezposelnosti .Pri blii»o 250 delavnic je prizadetih WILLIAM PMILIPPS «ENO VAN EA POSLANCA V OUI. ■PPD. O. - Sedanje ga drlavocga pedtajaike Willie-me Philippee je predsednik Cao-ltd ge imenoval za ameriškega poslanika v Itclgiji. Philippe pride na tacalo Itearyja P. Plctekerja, ki je preoMŠrea v -Rim. Poinoerjev stolček ao še vodna maja. Pariz, 27. febr. — Praneoeke višja zbornica ee je vlerej epet poeta vila Poincareju po robu, ko je sklenila, de ae bo nodaljevole debele o flnooéa* predlogi, dokler še ne izvoli aov finančni odsek, k» bo poročal o predlogi. DragtnjeW Izgredi aa Porta- BLjaaksas, ff. fekr. — Velike • Irmonstreeije proli draginji ae bile v*praj v toku V Ltaoboni. Jav ai nameščenci eo zeetevkelL Ludondorf pred eodliSom. ai»tt»r j« pono.no pri^nk 4» J.' Monakovo, Bavarska, 97. febr. — Prvi dsn aodne obravneve pro ti generelu Ludendorfu, Adolfu Hittlerju iu osmim drugim vodi teljem monsrbističnega puča \ zadnjem novembru jo bil den dolgih govorov. Hittler jc v avo jem zagovoru govoril kakor pa kakem feiistovskem shodu. Dejel je, de ediuo neusmiljeni in brutal ui fašisem more rešiti Nemčijo. Ludeudorfe jo ksrekUrisirel kot može nejmočnojše volje v Nemčiji in zato ga '>i potrebujemo", Co jo oil kriv veleizdajc kot jc obto žen »letlaj ate dr. Kabr in gensral Loeeow tudi veleladejeleei in vsi nemški patriotje so veleisdejalci. "Največje veleisdejstvo je biht revolucija leta 1910., ki je zase dila Nemčiji nož v hrbet," je rekel Hittler. Ko js bila obravneve otvorjene, jo drževui pravdnik predlagal, da se isključi občinstvo. Odvetniki obtožencev so bili proti temu ln sodišče je zavrglo predlog. Vlada jo storila vse korake, da se preprečijo demoustrscije med procc aom. Hoduijsko poslopje je obkro ženo s policijo in vse oeebe, kl stopijo v poslopje, eo skrbno pre. iskotie. Ženskam preiščejo tudi lepe in nogavice. Zgodnji zskssi slss zanič. Okicago, III. — Zgodnji zakoni, prevelike strasti, skoro nič romantike, puritizem In podobne reči dajejo znemenitemu irskemu pieetelju Hhawu Desmondu po vod za- mnenje, da je zakon naj slabše od vseh človeških ustanov. Desmond ima sedaj predevenje po Ameriki. Njegove snov ee suše predvseni okoli zakonskega pro-nleme med st rest jo in pravo lju-beenijo. Po tem pieetelju ne more noben moški, ki je star manj kot trideset let, in nobena Ženska izpod 27 let pravilno pojmitl IJubeani. "Zgodnji zakoni eo vzrok velikemu številu rezporok ia aero maaliéni pa nrsrečai odnošaji, ki so p«»pcl irlgsncga spolnega veet-ja. Zgodnji zakonci so vzrok ne. krojnim s|*olnlm zločinom, na katere naletimo tolikokret," jc oe dalje govoril Desmond, ki jf spi sSl "«treat"Bogoie", "Tele-M ia duš«'1 In veš drugih zakon ekih remano v RAZLAŠČENJE MEHIŠKIH VSTAŠEV. Obregon jo vael Tuspam, aadnjo večjo poetojanko na vahodu. Oallss ae vrne v predsedniško kampanjo. Mexico City, 87. febr. — (Ped. Prosa.) — Z v ozn a vlada je aaklju-čile, de ee imejo reelestlti vel fteet-niki, generell ln politični vodje vstaje kekor tudi vsi bogejti reek-oionerji, kl eo flneneirall revolto ell drugače Iskaaall svoje slmpetl* je vstašem. RaalaSŠcnje bo keeen se njihovo isdajeko početje, Ker je med prlzedetlml veliko število zemljiščnih posestnikov, tovor* uerjev, katoliških škofov s večji-mi poseetvl — bo imela aveane egrarua komisije, ketera se le nekaj čase bavl a raadaljcvanjem zemljišč, zdaj lahko delo. Vae ee-plenjoua poaeatva pridejo v roke komisije. ZeČaanl governor Kso-quid Heloedo v dršavi Zaoateoae jc se Izvršil kaaenake ukrepe proti vstsšom. Ko je našel drševno bla-gajno presno, je izdal naredbo, da sc Imajo aepleniti posestvo ln druge imetje bogatih vatašev v korist drŠevae blagajne. Tempfoo, Mehike, 27. febr. — Zvezne šete so danes okupirale Tuzpem bres boja. VateŠl eo še včerej pobegnili Is te vešno pošto-jauke v oljnem dletriktu. Vataške čete, katero vodijo gšuarall Moren, Ruode, Vlllereel, Prleto, Leurees in Ramirea, ao ae reapr» šile v manjše tobe ln poraagublle v tampišklh hribih. ^Neketerl generell eo ee ukroell na ladje In l»ejc pobegnili v New Orleene. Generel Plutgreo Cellee, kl je včeraj prišel v Monterey, je dejal, da je vstaja na oVeh fryyjj^llkvl- ge d Irene In on tično Šivijeuja- < i fttirtsi iw as ka^^ prgiaaillMlRIS g—▼ ■ aprilom Cellee je le vedno kendl-dat in v kratkem ponovi svojo ksmpanjo, kelero je pretrgale revolta pred melo več ko d verne pieeeeeme. Kmetje proti znlienj« carine na laneno olje. Minneapolis, Miss. - Najboljši pridelek, ki prinese sevurnoze» pednemu kmetu uejveš dobička, je ogrožan. Pred svesoo tarifno komisijo je sedaj predloga aa aoL ženjc carine ne leneno olje, kakor poroča naOefalk as dej. Odstreli Jens bi hUe is terife e-diue raŠČHiia določba, ki jo Ima severnozapedui kmet. Sedenja rolnioa na leoeuo olje znaša 24.75 eeuta na galono, a po predlaganem načrtu pe bi bile le 12.376 centa na galono, Trgovei ln bankirji Iz Minoc* epolise eo pozvali kmete, noj se* jejo več lanu, ps msnj pšenice. In čc bo sedaj zoišene eolnlns na sneno olje, bodo rekli minneeoU ski kmetje, de ee trgovei In hen» klrjl le norčujejo Iz njih. Tsko je tudi ITRIJB KABINETNI URADNIKI BODO POZVANI PRED ODSEK Weakingtoa. D, 0. — Motor lleflin iz Alsbsme je v senstu zahtevsl, naj bedo štirje kabinet-n) liani pozvani pred prelekoval-ni odsek, d* povedo, aekej je pri* šlo pred kratkim do keaferenče t oljnim msgiietom E. L. Dobe* ayjem. IlefHn je dejal, de jc Do» he or omenil t »aio konferenco v svoji izjavi, ki je izšle v lasople* ju v pondeljek rvešerr Kdo eo bi* II tieti šlrje kebineint členi, je treba iavedeti od Dokcn/Je aa mege. PROSVETA 1 glasilo novmm HAMOpnt rooroaws umi uZSki fgassff LASTNIMA SLOVI C— «a*—r te »apaeçrii. lekeilsl m — erešaJo. ' Hmrmtm** Utojeoe Me (Lrw'cWjWi) f*00 J**- » •ol l«u (a 11.» se tri MMMI CtbMM MiO M Wu, M » sa ■ Ks» ee tri je - -. Nt»l«t m *ae, kar tmm K* ■ IbMai pol tROSVETA' - T «T« llLlOM ■ Org— S—S-tly.M jU—s it—i—i m sJg: SLIKE IZ NASELBIN SuLsrripti««: U»ft.d SÛUS ( -'Si 0*1 u« T e. pr. (Jsa. »1-14) Hh raleae MMii dm • u* Suma p*ukl» mmrmimlom. Pene**« j« pr**— im»mm, dm M »•• M iMUfl lia*. __ LEPA PRAVLJICA, KI PA IMA NAMEN. Trockij bo v štirih tednih v Moskvi. Sam ne pojde, ampak prikorakal bo na čelu rdeče armade, da strmoglavi zdajšnje komunistične diktatorje. Tako poroča po* ročevalec dnevnika "Chicago Daily Tribune" v pondelj-kovi številki. Po takem uvodu nadaljuje poročevalec, da Trockij po najboljših informacijah iz Londona ne poizkusi tega "puča" preje kot v štirih tednih. Temu dostavlja, da je Trockij dejal, da ne bi šel na severno stran Kavkaza, ako bi ga "višji psi, ki so dvignili iz bastardne tolpe ne ignorirali in ne ponižali". Trockij si je izbral za svoje bivališče v južnem Kubanu„da lahko konferira z nekomunističnimi voditelji izmed donskih, kubanskih in ta-reških kozakov in ljudstva v Arzebljanu, Geoiyiji in ob Qrnem morju, kjer prihaja komunizem v nasprotje z navadami o plemenskem vodstvu in kjer ga niso nikdar sprejeli. Ko se je poročevalec na takšen način izkihal, pripoveduje, da komunistična stranka ne počiva, ampak da je pričela z agitacijo 7. februarja, di pridobi sto tisoč novih članov. Poročilo s 15. februarja pravi, da se je eden in osemdeset tisoč delaveev v Moskvi že vpisalo, na tisoče prijav pa prihaja še vsaki dan. Na to zopet pripoveduje poročevalec, da so sovjeti dovolili v zadnjih treh letih devet in petdeset tujezemskih koncesij itd. Ko pameten človek prečita tako poročilo, pravi: "to so čenče", pa naj sodi kakor hoče o sovjetski Rusiji. In res, prave čenče so tako poročilo. Zdrava človeška pamet pove človeku, ako bi res Trockij nameraval kaj takega, kar mu podtika časnikarski poročevalec, da Trockij ni tako zabit, da bo pravil ameriškemu časnikarju, kdaj prične s pohodom proti Moskvi. Ameriški šmokavzar mora priznati Troeklju saj toliko pameti, da ve, ako bi take namene razbobnal v svet, preden se uresničijo, da bi mu priredili gorak sprejem, še preden bi dospel do Moskve. Kakšen namen pa imajo take pravljice o Trockiju, se nehote vpraša človek, ko jih čita. Najprvo so skušali nekateri šmokavzi očrniti sovjetsko Rusijo, da so pripovedovali o strašnih grozodejstvih, ki jih uganjajo boljševiki, katera so se pa navadno rodila v možganih domišljavih šmokavzov. Poročali so tudi velikih zmagah Denikiim, Judeniča, Kolčaka, Semenova in drugih nasprotnikov sovjetskega režima, ki so pa bili porazi. Čimbolj so bežali ti generali s svojimi četami, toliko bolj živo so bile opisane njih zmage. Resnica je prišla vselej še le tedaj na dan, ako so bili ti generali ubiti ali če so se z urnim begom rešili v tujezemstvo. Na to so naprtili boljševikom lakoto v Rusiji, dasiravno je bilo znano pametnim ljudem, da sta bila suša in prejšnj carski režim odgovorna zanjo. Careki režim pač ni ničesar storil skozi stoletja za zboljšanje poljedelstva v Rusiji Ko tudi to ni ničesar izdalo in ni omajalo sovjetske Rusije, so pričeli pripovedovati, da se je Trockij izneveril delavcem, da zbira veliko armado, da udari z njo po komunistih v Moskvi. S takimi poročili so hoteli omajati vero med delavci v poštene voditelje in zastopnike delavstva. Njih namen je prikazati delavstvu, da je vsakdo breznačelen lump, ki postane vodja delavskih in kmečkih mas, pa naj bo komunist, socialist, republikanec ali pa demokrat. Posebno zdaj potrebujejo take sugestije, ko iz Teapot Doma curi olje, da že vse ozračje diši po njem. Dalje je namen take pisarije prikazati, da so tisti tako slabi, da se ne morejo posUviti v bran, ki so ostali še zvesti svojim principom. Češ Trockij maršira s strašno armado, voditelji v Moskvi pa nimajo toliko moči, da jo zdrobc. Kadar se časnikarji poslužijo takih prozornih čenč, takrat gre slsbo stvari, katero zagovarjajo na ukaz njih gospodarjev. Ako so res tako trdno prepričani, da Trockij koraka z veliko armado v Moskvo, da porazi in uniči komuniste, zakaj niso počakali še štiri tedne, da bi poročali o dovršenem faktu? Ko je padel carski režim, ga niso niti en dan napovedali naprej. Zakaj? Ker se preklici je ne morejo napovedati naprej, ampak naprej se napovedujejo le "puči" ali pa prekucije v centralnoameriških republikah, katere podpirajo kapitalisti s denarjem, ker pričakujejo od njih velik dobiček. Datum pravih prekucij se ne more napovedati naprej, ker take prekucije niso odvisne od posameznih ljudi, ampak od razmer, pogojev in učinkov. Za datum takih prekucij ne ve nobtn človek, kakor ne ve sa uro in dan svoje smrti. * BL — Človeku nehote silijo v glavo re«tovrstne misli, ko se poglobi v čitanje dnev. nih novic sadajih par tednov, pa nsjsibodo novice Tissega ali katerega drugega naroda. Dosdeva ae nekako tako* kot bi bil t umobolnici in bi jemal ftodije po opazo-vanju uzsobolaih ljudi, katerih ima vaak drugačno obnašanje, ker zastšeni možgani aa vsaàega vplivajo drugače. Dejstvo ie, da se lehko vsak prepriša, kdor opaauje ljudstvo v splošnem, Id čita današnje časopisje.. Ako sodimo pravično, moramo odprto rdi, da niti pat ljudi iz-med sto nc uvažuje glavnih člankov, to mislim onih, ki ee tišejo današnjega drulebnega reda. In te med onimi je mnogo takih, kateri se na vse sedajo izražajo, češ» kej mi pomaga še to, ker tako ie bilo in bo, dokler bo tak sistem. Najvcš ljudi čita časopise, ki prU naŠajo šale e slikami, nekoliko radi Športnih zabav, nekoliko epet radi sakonzkih ločitev. Drugi zopet redi šitajo liste vsled oeebnth napadov ia še več tekega, čeSar bi ae bilo treba. Reševeti delavsko vprašanja je deveta, briga mnogim Dokler da« leveč iakoriššs delavca, akortvtvo prvi kakor drugI enako mislita sli pa starazličnega mišljenje, tske dolgo tudi ae bo »animsnja, da bi te delavsko vprašanje rešilo .r zadovoljstvo delavcev. Tako ae dae. vi meajajo, mi pa tošimo» kdo je kriv. Krivdo zvrečemo na drugega, mesto da bi jo na sebe. Vsi smo krivi, ker sebi privoššlmo val, drugemu p* niš. — Tega ,pa naj ba sa danes dovolj v mojem depi-eu, ker drugače morda izoetaac.. Ker »me ravno v času, ko eè pri* bližajo gospod Kurent, moram je-viti Slovencem širom nove domovine, da društvo Slovenski as-rodai dom priredi dne 1. marca t. I. v 8. K. D. veliko maškarado za Slovenec, as kateri bo izplačanih $100 v gotovini. Vabim vee slovenska in hrvaško občinstvo nfše slovenske nseelbi no kakor tudi rojake iz bliinjlh naselbin. Pri maškaradnem plesa bo igral hrvaški tamburaški orkester is Bseina, Wlz., pod vodztveiš mr. Charles Bllasa. Začetek je 14r čno ob oemih zvečer. Z najboljšo postrclbo bo preekrbljeao. Vstopnina sa maskiraaoe je $1, za ne-mtskirencc pa 50c. Otrpel spremstvu staršev sa prosti. Pri dite vel. Vaak je dobrodošel. — M. 0. Wereek. Olarksbnrg, W. Vs. — Dolgo Še ni bUo slišati poročila ia naše na* selbiae, sato*ee po dolgem času zopet ogleaim. Z delom gre bolj srednje: nekaj rudnikov obratuje e polno paro, nekaj po tri do štiri dni v tednu, a večina je zaprUh Še veš meoeoev, kakor je tu navada. Če ne bo boljšega obrata torej ne svetujem nikomur hoditi »em delom. Upenje pa imamo vedao na boljšo bodočnost, ker vse to nam pripomore do večjega veeelja, da lažje brez skrbi spimo. Kmalu ee bomo ravnaU kot etoodetotni A merikaaclt samo de je za danes, jutri pa tako nc vemo, če bomo Šo pri življenju ali ne. Kekor je rezvldao Iz časopisjs smo torej zopet preskrbljeni sa tn leta, da bomo lahko zopet garali, ako nam bodo pttotlU podjetniki. Pa če nam pustijo ali ne, veeeao se mi dobro vidi, da se je srevnel spor med delavci la podjetniki tako gladko, kakor ee čite v listih. Saj to je veliki udarec sa tiste, ki so se veeellli prihodnjega it raj k a, češ, da bo prišel'čaa, ko bomo ao pet lahko delaU vsaki dan ia za dobro plešo, pa tudi lahko kame» nje polagali v smo, ko bo aasaajka lo premoga. JJllšal aem aa sveja ušesa, ko aem hodil pred tremi tedni po Pennsjrlvanijl v Fayette Co., kjer Isstujc rečiao rudnikov Priekova kompaaija, keko eo pogovarjali tisti, ki eo delali med sadajo atavko, kake evtomobile bodo kupili, sedaj, ko bodo sopet šli ualjekl delevci etevkat. Račun brez krčmarje vendar rsikder ne nese, tako ae tudi ni obaceel pobožno račuaajočim atavkokazom. Če bodo hoteli imeti aore avtomobile na račun etavkarjev, bodo morali še šakatl precej šasa. ker podjetniki še niso posabiH stavke iz lete 11», la jim b® tudi aa vsaki koa* fertaei, ko ae bodo pogajali a m-derji glede atetde. spomnili. Zate pa ae bo prišlo tako hitro veš do spore Kdor bo pe šakal v aeuaij-ekih premogore> Ih teko dolga, aa» mo na tisti preobrat rslfd aaš« rtsvke, bo tudi lekko spravil tiste krvave eemte. ki jih bo «trgal n» prrtluim drašiaam od aet. <* bi Jar pošel kaj takega ter bi š! PROSVSTA^ | f pridobil eeat «a rečna etavkarjev, ae pekel in pomagati bi ai mogel Drugače pa> z vernimi atavkokazi, ker ac lahko zatečejo svojim patrom, pa ee izpo\ejo svojih grehov. Patru jc treba stlv niti petek, pa je oetndea greh od raščen. * Povedati moram, kaj sem videl ko sem ae nahajal ▼ Pe jrette okraju v Pcnal Tam imajo povsod po ližnih vratih neplaano: O t M f B • 1924 Vprašal aem nekoga, kaj pomenijo tiete ekrivnoetaa črke, >e mi jc povedal, de eta naredil» gospod ia mežnar, ki eta žegnala liže. Vedel sem dovolj o dotičai naselbini, ia ei mislU, še bom kupil v tej bogamoleči naselbini mm tudi jez moral noeiti eai aa-pia na hišnih vratih. To ml nikakor ni bilo všeš in pobrisal jo odtom hitro kot sil jc bilo mo goče. Obžalujem tiste, Id ao sa w jkrstkern naselili tja in eo napred nega mišljenji, a morajo biti taki, kakor hočejo pobožnjaki. Da bi se kpmu posrečilo spreobrniti temkejšaje n»»»dnj»kc, še mjsliti ni troba, ker oni vse pretr-pijo za pol svet, kjer bomo vaf e* neki. PS pUči eo jim ssgli tudi teke globoko, da zaslužijo komaj za hrano in za trtbušnlka, ki nikdsr ne zamudi evoje kolekte. Moje mnenja je» kakor kitt» bd-do začeli krajšati plače pa neunij-skih krajih, se bodo oni sššsU ee IHi v unijske, kakor emo ee mi leta 1922, ko smo bili prcaiaganin* tamkajšnjih ztavkokazov. Zraven eo se nam še smejali, češ, ali smo jib sfiksaU, da »e šil Sedej pa nc bomo mi njih efikesll da bi «orali Iti aU pa delati sa borne plačo, a smejali ee p* bomo, kajti pregovor pravi: Kdor ee ssdn)i smeje, »e smejo nejboljše. Ts pregovor , a resničen. Tudi pogodba kosipanijeke unije poteče. AU bedo tudi te podpisale pogodbo » svojimi hlapci z» tri lcuf Inzakekosseeiot To nam morda eporodi kak neoajjskl blapeo. V»a znamenja V bodačno-eti kažejo tako, torej as noge nI, kateri še nsissravsjo poeteti pošteni delsvel Pridružite pe nam vel kajti čjmmsnj bo delavcev po n^unijekih naeelblash, toliko pr<\j bodo v»e kompani je priznala nai* je, ker na U način zgdene nsjknj-ši udarec nennijske operatorje» ako jim zmanjka delovnih moči To »a bo tudi zgodilo, ako bodo poskusil trgati zaelulek. če se odpre delo po rudnikih v tej naselbini bom takoj poročal — Moram končati ¿epi», da ee ae raztegne tako, kot marsikdo pravi, da ga odloši, prej kot bi ekoa* čel Pozdravljam Čitateljc Proeveto, kakor ji tudi šelim mnogo naročnikov v tem letu, kajti to jo najhujša jeza, ki te« fran&lškej narje, de bodo radi nje morali par let prej zapueUti ta evet ia iti v "obljubljena jim ne beza". — la-dolph Mectek. ČETRTEK» 28. FEBEUAKJA boljšo polovico, se je Ukoj odpo-N.dal veemu, kar diši po napred jen, ter se pridruiil uazadnjakom Tistega dne sem prišel k druži nI obstoječi iz štirih tlenovjute-rih še nobeden nI pri društvu. Pričel aem agitirati za priatop v isto, nakar mi pobošaa ženica pove, da nc mara niti ne potrebuje naših društev in da njim bog da srečo, da njen mož dobro služi. — Iz tega se vidi, da je še veliko ljudi, ki imajo goeto mrežo pred očmi. U-pajmo, da ee odprejo oči onim, ki Še vodna spijo. Saj to je le tam, kjer zepovejo tercijalke. Pregovor o dolgih lsaeh je pač žalostna res-niea. Pozdrav vsem članom 8. N. P. J. in čiteteljem Prosvete. — J. I*. MICE IZ JUGOSLAVIJE Prekmurske veeti. _ Oodl Dravske divizijake oblasti je Ji' vodstvom dr. Čerina phredîla £ feb. v Dol. Lendavi v hotelu 'fj FinleyviUe, Pa. Po kratkih eedmjh lctil^ ee zopet ogleaim. Novega ni revno posebnega, nekaj pa je vseeno. Dolgo Časa se že govori ig ropota o iinlejrvillskem pečlarskem klubu in res »mo zbo-r o vali dne 20. februarja 1124. Bila je to isvanredn» sejs, na kateri smo izvolili odbornike^ in daU našemu Uubn ime "BorHolj". Seja ee jo nadaljevala. Odbornik Jbe Jaklič je predlagal da ee priredi pečlarska veeelica na L marca in Sjegov predlog je bil z večino sprejet. Zato vabimo vso bližnje in oddsljene pečlarake klube kot vse Slovence od blizu in daleč, da ee v polnem števili udeležijo ve- krom simfonični koncert s pi^: v prid zaščiti revne dece. KoZ! je izredno dobro uzpel laTiJ vilno navzoče občinstvo gJu Dravzke divizije navduituo Z' zdravljalo. - Madžarsko ezJJ | sje onstran meja zopet poereu^ sUro pripovedko, de * v uajkraL^ šem času priključi k Madi.r^i 17 prekmurskih občin r Dol uli davo do Mure. S podobDln; ven. mi zasleduje madžarsko čaaopi,], namen, da med maloštevUoiai madžarofiU v Prekmurju vabuj* i upanje na povratek budimncluZ' ske strahovlade. V razširjenju Z resničnih, vesti po madžar. ¿4. eopiaju se prav posebno odlikuj, svoječasni okrajni glavar v hI kmurju Viszkely. Szmoobsebl J mevno vestem madiarakega ¿a* pizja tukaj nihče ne veruje, temi manj, ker prihajajo v Prekmurj. od niadžarzkih državljanov piW ki izražajo željo, da bi nijnk : zapustili deželo fitefan^ke kro^^ ia pribežali v Jugoslavijo. Madžarskem »o namreč fivlieni. ske prilike naravnost nevidrlatM Hovomeške vesti — Trebušsii leger ae širi pri naa. Ker slaba pitna voda okoliških vodnjakov na zadnjo torišče to nevarne no. settee finleyvillakega pečl&rakegartfUce, je »dravetvena oblast uk«. kluba "Borttelj". Čieti dobiček bomo darovali Slovenskemu narodnemu domu v Heckettui ki ga nameravamo zgraditi. Torej kU-čem k veeclekm »videnju dne l. marca. Pričetek jf točno ob šestih in treja do 12. v prostoru mre. |Urj M»jsek v Haokettu. Vstopnino plačajo moški po 8fe, demo pa »o proete. Igrala bo izvrstna godb»- V»e potrebno bo preekrbci veeelični odbor. — Fraak Pernl- Olevelaad, 0. — Nc vem, »11 bo moj dopie zzglodal beli daa, »U bo morda zlezel v uredniški kol Eno bo gotovo. Vendar ai dovoljujem plaatl Delevskih razmer ae nc bom dotikaval ker po mojem mnenju ni vredno, d» ee o njih pt še. — Nepredek pri društvu je le povoljen in mielim, da bomo tako napredovali M dalje. Kdor je aa napredek bo gotovo prišel v naše vrata, kdor pa jo neaadajek, toge jc bolj teško dobiti Neše društvo ei jc nabavilo re-gelije pri bratu Frenku Keržetu, In kot člaa društva, št. 477 S. N P. J. ter pooblaščenec za pobira nje nerošalae eem prišel k rojaka in mu povedal, za kaj ee gre, da regglij* stane S6 centov. Odgovoril mi je, da nc da sa.to društvo aiU centa več. Izpraševal aem ga »»kaj, kak varok ima, pa me je »S-vrnil, da ista društvo preveč naklad. To ai resnica, ksjti odkar društvo obetojl, jo bUo le 75 centov aaklede. Za društvoae potrebe. jc rekel da je vedno doetl beračenje in prošenj. — Keder se odzovemo kaki prošnji, naredimo to največ a prostovoljni®! pri-epevki, ker pa ae moremo smstrs ti za naklado. Nsveezadnje pa ee imenujemo podporna orgsniis. i-ja, in to sadoetaje. Bojek ima izgovor, da nI čaaa, da bi hodil k društvenim eejam, slasti ker ee vršijo ravno ob desetih, boš ko je v eerkvi aajvešja služba božja, slu-Šba onega, kogar ne pozna, pa ma ie veeen« veš kot vsa njegova drušiaa. Na prigovarjanje, naj rojak prečita ustavo ia pravila 8. N. P. J. eem dobil odgovor: Vet ste neprtdni, dokler etc sdrevi ko pa pride bolezen, tečete tja deU k gospodu ia pozabite aa vašo na-prednost. Rojak je segel e tem ne sej v svojo lsttnu skušala, kajti eem je vedao trdil de je nepred-Sjak. la sebevljal šsz gospode In ; ka ee je pa r dražil a evoje laihssyiHe, M. - Ugodno-»ti in okoliščino ¿ako k«|ejo, da bedo imeli Američani jpriložnoet nepraviti ai lepe denarje v letu 19*4 — tako ee je izrazil Morgan v P»rizu na Fr»nao»kem. Bo U te re», ja velika uganka ta mezdnega delavca, kajti industrijslaka in drug» podjetniška svojst nik»kor ne pusti deievcem še toliko seem žiti,da bi mogel z» silo preživljati aebe in svojo druflno. No. bo pa epet najbrž tako, da bodo ne» kateri veliko pobraU, drugi pre* veš, veČina pa bo »pet atradala ob trdem delu — z žuljavimi rokami. Tukajšnji dramatični klub §p pridno pripravlja na igro "Bepo-štev" v petih dejanjih. Kot jo videti, so vloge v dobrih rokah in pričakovati je, da bo Vprizoritev dobro izpadla. Igra bo prirejena v soboto dne 1. marca 1924 ob zod-mih zvečer v Slovenskem narodnem domu..' Ob tej priliki moram izroči pohvalo dremetičnemu klubu in vèem njegovim zotrudnikom za toliko požrtvovalno napravo boljšega odra na evoje stroške. Vsak tukajšnji Slovenec mora priznetl, d» pri dramskem klubu rez ni zobičnoetl, ampak velika požrtvovalnost in nerodna saveet. Zeto jim kličem: Le teko neprej! — Mi pa, rojaki, podpirajmo pleme nito uatanovo dramskega kluba, saj bo tudi nam v korist. Upem, da vidim aa . vfesellei "ljuba vse Slo vene pod streho naše hišo ene". Pozdravi'— Pora* čevalec. IZ PRIMOftJA. trtev zime. Ivan Kašca iz Soče jc nedavno sekal amrečje za koze aa gorovju Lemeža v Le peni. Med delom se mu je spodnnilo In pedel je v prepad. Domašiai so ga naši mrtvega a razbito glavo. Dve žrtvi ognja, — Bila je vi-haraa noč S. februarja. Nočni čuvaj kraške vaelec Oriše je zepazil da ae vali iz neke hiše goet dim.-Pričel jc takoj klicati doncčiae ia jih oposoril na nevarnoet, v kateri ac aakajajo. Komaj ao bili vsi na nogah, je izbruhnil plameu z vso sUo proti nebu. TuŽno so zvonili zvonovi In soeodje so prihiteli nesrečni družini na pomoč. Izpustili so živino iz hlsvov in gospodar Žlbcraa m je spomnil, de je pustil v sobi dener. Kljub odsvetovanju fcosedov je odšel v hiše. Z njim je šel tndi Saletai VI-tez, ki se J» boš tega dne prijavil za vstop h kersbinerjem. Komaj su bila v hiši. se je vdrla težke ratreka. ki nI bila krita s opeko, ourveč s kasMnltimi pliššeaii. sleroet Ljudje so osupnili ia si niso mogli possagatl. &cle ke jc pelar prenehal, ee Izvlekli iipad pogorišča dve zgoreli trupli; ki pa aiata bila podobai šloveškemu bitja. nil», d» zc širjenje epidemije temi potom prepreči. V žabji vaai ljo. dje niao hoteli plačevati vodar^ no za dobri ztopiški vrelec, puiti. U ao zl že pred leti zapreti tu tamošnje vodovodne iztoke in t» raje pili slabo atrešnieo aU hod® daleč na ztudcace. Zdaj je v isti vazi obolela cela mnogobroju J družina, in čuje ze vedno o notii) slučajih; zato je okrožni zdravnik dr. Oregorič zaprl v vazi vae vod.! njake in odprl vse vodovodne it. toke. žabenčani bodo zdaj meodi sprevideli bligor mestnega vod«, voda in ee ne bodo več branili as> | lenkostnih tozadevnih itroikor. — V Krajčevi hiši v Kandiji ji otvorila trafiko vojna vdova |o-zpa Hajder. Nova trafikzntinja li postavi apomladi lastno barzk» poleg moeta v Kandiji. Prej u j« nahajala trafika v trgovini £. Ki-»teljca. I »vMMI^K Sfi^ ll maakiranih in oboroienih moi, ji prilomastila v Samožane pri Mo*> kanjcih. Roparji ao napadli naj«! prvo poa. aina Martina M undo ia mu ukradli nato gamaie ia ki* buk. Nato 'eo šli roparji v Gori. šico, kjer so poskuisli vlomiti r štiri hiše, pa so jih oboroicnl kmetje prepodili. Od tam 10 odšli na Formin, kjer so vlomili v stanovanje Ivana Koroels in ha* na Kovačoca In ukradli več obleke in raznih predmetov v skupni vrednosti okrog 40,000 Din. Po: izvršenem ropn so odlli zopet proti 8amožanom. Do sedsj so aretirali kot osumljene brsta Franea iz Mertina Ptohla iz Pormina in Ivina Bezjaka Iz 8tijznskcga vrh*. Ukradenega blaga še niso dobili Zmanjšanje števila gizus^ Beograjeki lizti poročajo, da * * prosvetnem ministrstvu priprar-¡jejo na redukcijo, gimnazij. Do-j sedanje število bo znižsno na dri; tretjini Predvsem bodo znižam j nekatere nižje gimnszije, nato pa, vsi oni ražrcdi višjih gimnstij, b jih poseče do lo učencev. Kaviaaeti denar v neii državi Pred aekej dnevi se je vriila v W nenčnem ministrstvu konfereneiij na keteri eo razpravijsli o kejl n ju nikleetege densrja po 1 Da in SO per. V promet bi za^kr« prišlo ze 10 milijonov tefz m vinskega denarja. 'Mmgnsdsrslmšolavllot* « Ministrstvo gozdov in m^ kov se je odločilo, ds otveri r Sloveniji novo praktično radarsko šolo. V to svrho je doloijm. posebna komisijs, ki naj u^s vse predpripravo ts otrort" nove gozdsrske šole. ^ roparskega pogUvsfls V Osjeku se vrši rszprt-va proti 211etaema kmetakesn sinu Mljiču, ki j^ obtolea> P ustrelil v družbi z thgl^J banditom Čaruge oroiniik^a ^ rednika Tiatorja. Radi ip v celoti obtoženih li» pravo vlada vekke ker je to predigra k jeJJI prečeča proti čeragi. Bes^ bo trajala veš dei. flmrt aajelarsjšsgs J- aa. V Djakovki je umri te m Jusuf Mscs, ki je dosege i IX) let. Pokoj s i J«** ™ nikdar pil ia kadil samo svoje turške kave m na. Ošenjea jc bil trikrst mlajši sia je star 77 k« aiso zapostile de zadnji* cgrw¡K*TvmÜÉ Má Nmkt (Mentol ?rm>) «iiksls rsrmere v p o Vi »kolijL BHd*&lg ipor*ij«. je pripomni domi-X»bomici, naj vsSkoni osem- ^delavnik v jcklsrjki tndu-Sj ¿hn prej mogoče. Za deUv-r oek.torih drugih industrijah se ps določi doeeturoik kot ikiimalni glavnik. jmagovit» stavka» gttperior, Wis. - DoUrel v tu ij|{]ii tovarni lansnega olju so ¿Jah stavko a zmago. Stavka jo njaU osem dni. Druiba so jo po-gU Delavci ao aaatavkeli, ko jO ruiba hoteli, da po trijo molje mirijo devet atrojov. Delavci odgovorili ,da oaem strojev os pj delavee je dovolj. Prt tem je dij ostalo. V teku atevke sts ss Overila le dva dclsvea, dasl ivkarji niso bili organizirani v. maji. Tlioc mehiakih ¿elesnilerjeT ▼ . škripcih. Mexico City. — Tiseč železni-irjev, ki so prostovoljno stopili ililbo vstsžev, ko so ti kontro- r»!i železnico is PueMo T Vers roz ia iz Ls Barce v Gusdals-iro, je idaj v nevarnosti, da is-ube delo. Vlsds je obljnbils, ds 0 stvar dobro preisksls, predno reče kakšno obsodbo. Itrajk ns Bavsjib L aprila. Honolulu. — Okrog 14060 fili- ioskih delavcev na sladkornih kaužah na Usvajskik otokih bo iltrajkalo 1. aprila. Delavci na Kubi zmagali. Hivana. — Generalna prottat* 1 itavka na Kubi« ki jo trajate Lin 25. februarja, jo prinesla ugo 12,000 železnlčerjsm na sited Railways, katerim ja dru*- i prepovedala stopiti V splošno fauičarako unijo. Druiba aa je SgmpUBT MILIJONOV SA FMu ftunrnfe H10D- nt je pomogls železničarjem do Hge. Washington, D. O. (Federated Presa) — Sedemdeset milijonov dolarjev v obliki fUipinskih vladnih bondov, k! imsjo dosoreti še-lo čez 20 Jet, je v ameriških lan kah. To je ps bH glavni in definitiv ui razlog, sekaj jo bit vojni tajnik, Weeks na zaslilanju pred zborničnim odsekom ss otokke ta dove proti temu, da bi bila neiuu doma dans ototju popolna neodvisnost. * Bondni meletar in sedaj kabinami uradnik Weeks ja s veliko bahavoatjo govoril o "obvezuo-stik" Združenih držav do Filipi-nov in pa o potrebi za trezno is preudarno vpoltevanjo vaakršiu i spremembe v odnošajiU s filipinskim ljudstvom. Ftjipioci so zelo blizu Japonake in Kitajake, in vsekskor ni sedanja saktsva po neodvjgnoftti odon nsjboljlih hss-kov za Ffliplnoe. Weeka Jo rokel, da naj obdrže Združeno državo filipinako otočje toliko čaaa, dokler ne dobe popolnega jamstvs ta poplalanje orne-njanlh vladnih obveznic ln pa drugih varnostnih papirjev, ki snsls Jo kakih $41,500,000. On in ge-norsl McBntyrc sta prisnala, ds nimajo Združene držsve nobene postsvno pravloo do istorjnnja teh dolgov. Ali po njunem mnenju jo to moralna terjatsv, ki o* prsvičuje nadaljno ameriško zasedbo. Poolanee Schaefer Is Wlsconai-na js vprslsl, ali ni morda siisUl Weeks s svojimi pravkar omenjenimi besedami tega, da marajo s-morilko dote čuvati in varovati ss Ameriko filipinsko otočje ' najmanj le 29 let. Weeks pi ničessr odgovoril aa to. Pro< KAJ JZ HA BOLGARSKEM? Poročila o komunistični revolti ss r ^ ponavljajo. Atene, 97. febr. — Grške obmej-ne čete so prejele informscljc, da je bila republika.proklamiraua v Bolgariji. Usoda kralja Borisa nI mana. Neka vest se glasi, ds Je pobegnil na Dunaj, druga pa pravi, da vodi armado proti revolucionarni vladi. OSMA tMUtUA OBSOJENA • RADI UMORA. Ohioago, 111. — Qmožena Kata-rina Baluk Malni je osma ženska v okrsju Cook, ki je bila obooje-na radi umor^. Itazen dveh lajem jo to ena najstrožjih obaodb. Izjemi sta smrtni obsodbi ua veža- ll|j( va sukg Aa VJ' Ali nobens teh dveh obsodb ni 'Punaj študirat bila iavrlena. Pred sodemlndvaj-setimi leti Js bila obsojeno ss smrt ng valalih morilka Meggie Tittcr. A ni bila obslena. Droga je Sabella Nitti Crudelle. Ta Jo bila obaojena na smrt na vetallh, ker je zastrupila svojega moža. Iu kakor voe kaže, tudi ta smrtna obsodba ne bo nikoli isvrlens. V nasprotju s temi oamimi slučaji pa keže zapisnik, da je.bilo najmanj šestinltirideset drugih žensk obtoženih umora, a so bilo vse ali oproščeno, ali pa razbremenjene vsake krivde in kasni po poroti mrlilkoga oglede. Raznejestl. lUClLNA UBIJA DALA 74* OAKTOM 48 UB ODLOOA. 0W«go, HI - Unija medna- dmh ženskih oblačilnih delav-3« dala tovsrnsrjem v Chice-48 ur odloga po podpredsed- ku M. Perlsteinu. če ss dotlej premislijo tovsrnsrji in ns u-« delavskim zahtevam, bo uni-odloiil» delo ter zaatavkala. klavci zahtevajo večjo plačo, Unovitcv zsvsrovalnlne proti ««poselnosti in organiziranje »žilnega odseka za poravnavo »trikih sporov. k Mavko ao glaaovali člani <*nega Mavkovnegs pdbora, ki J« pooblaatilo unijako Član-«klicati atavko, kadarkoli ao » » to potrebno. Devetdeset stotkov unijakegs ČUnstra Je ^ ZAFÜETIL PREMO. *wje svoji ture. ^ngtonTïTo. - Prcmole-» Pokojnega Woodrowa WUso-^■ njegova Žena Edith Bol- Uoki0"' r j< 10 "pUin0 pokojnik ttpui5A gvojl ».500 n. leto, dok£ ïil von NaJ, ^ t Amerika zapletu v'.VÍ rao v,jno. tXuM* Povedano, koliko ¿•J»« HiUonovo premolesi>. ^ ^ «J® WiJT mr,4tnij pripade po amr.1 ató c vd0V€ Wilwnovim -u>' "« sicer Margareti, noj I^^MeAdoo i„Vj. Vi n. ■»ADABJU EOJETBVf ^^E najem-sJ govorna za pa- ; J - v č,kažkem IZ, Ua * V dr4ÄI*1,i ad ra vat ve-»«yac D. iUwliags. Ka P-'bivale«v pride 19.4 • a »ran, p. ,17; u>, ^ » *k tisoč pre bi vs lee v 11 A L* mni p* IU O- inu 103 rojstev • * «artl pa 15 3. »daodalk otoško postavodaje Manuel* Bojaa jo odgovoril bro kerskemu tajniku ter dejal, ds so bile alsbe finančno rasmero pred tremi loti na otoku posledica svetovna dopresijl t kupčiji, ali se-daj so pa popolnoma izginile. Vlada jo na trdnih nogah. Ona ne prosi nobeno finančne pomoči od Ameriko. "Mi smo ljudje, ki smo bili že več bojev sa svojo svobodo," je pripomnil zbornični predaednik Rojas. "Tri dolga lota smo tvegali brezupno Sorbo V Združenimi dr žavsml, da si priboMmo svojo no odvisnost. Dsli smo premižljcno in srele realoge za to svojo sahtevo. O tem niti ss trenotsk ne dvomi mo. Ml lelimo biti svobodni in ns-odvisni" la več vpliva v % • 1 i, m m l,.IMJ----a—--.aa IVL.I. n rranoom ari vi prepira ram Tita? Kairo, Egipt, 27. fobr. — Tu tankamenov grob, v katerem zdsj počiva vse delo, je postsl politična afera, v ksteri igra novs, ns cionalistična vlada v Egiptu ne bal lopo ulogo. Mnogi inozemski diplomstjs sumničijo, ds je frsn cosks propaganda v ozadju. Fran-coski arheologi le dalj Čaaa grdo glodajo prednostne prsvics Angležev in Američanov v okrivsnju faraonskih grobov, toda opravili niao nič, dokler je bila egiptovaka vlada naklonjena Angliji. Odkar pa ao smagall pri volitvah nacionalisti ln je Zsgltil pela postal prodaadnik vUde, jo mogoče, da je francoaka propaganda proti Anglelem dobila Egiptu,. Carterjeva ssdeva jo zdaj prod sodiščem v Kairu. Kako se bo končala, so fts ns vs. Ko se je zadnjo sobota vaŠiis prva razprava, ao fanstični nacionalisti priredili hrupno demonstracije proti Carterju v sodni dvorani in razpreva se Je morala pretrgati. Kitajski Kolumbi. Peking. Adolf E. Urosjesn, pekingski stariner, trdi, ds so Kl-tsjci obiskali Ameriko tisoč let pred Kriltofom Kolumbom. Ns-tančni dstum sevods nI sasn, toda Orosjesn je prepričsn, ds so Kitsjei bili v Južni in Severni k-merikl dsvno pred Evropejci, najbrž le pred krlčsnsko aro. Kot doksz za svojo trditev nsvs-Ja Grosjean rszne izkopnine v Tueatanu, kl so kitsjskega izdelka in podobno predmetom, posebnim U brana, ki so bili odkriti v Ksmčetki ia dragih krojih Hibi-rije. Njegovo mnenje Je, ds ti izdelki spadsjo v dobo &vovo dinastijo, ki Jo bila ntemaljeaa 1. 1050 pr. Kr. Prvi Kltsjd, ki ao p/»setiB Ameriko, so bUi budistični duhovniki. ŽIVILA BO BB PODRAŽILA Washington, D. C, (Federated Press.) — Delsvski dopsrtmont poročs, da so >11* osns Živil v js-nusrju v splošnem tri odstotke višje kot lsni v Um času; obenem •o bilo oene 52 odstotkov višje kot kot v januarja 1913. Csne »vil so v prejšnjem letu poskočile zs 8 odstotkov v Springfieldu (111.); za 7 v Peorijl (111.), u fl v Chlca-gu, Cinelnnatiju, Columbusu, Mil-waukeeju in Omshi, ss 5 v 0sUs-su, Donverju, Lonlsvillu, PitU-burghu in St. Louisu ter ss Itlrl odstotke v Atlsnti, Birminghsmu, Houstonu, Indisnspolisu, Jack-sonvlllu, Kansas Oityju, Memphl-su, Mobilu in Sen Frsnciscu. BUfOLAIB M AMBRA VA OD-v* ^ fTOFITI. ' niiirr T a * y ,, * ¿ *sw Tork, Y. — Predsednik Sinclalrjevs oljne korporaci-je in načelnik oljne kompanije Mammoth Harry Sinclair utegne v krotkem reslgnirati, kakor krožijo govorice po Wall Streetu. Njegov naslednik bo najkrž bivši predsednik Oljarno Prsirle, kl je podružnics oljnegs podjetja Stan-dard. < ' Sinclair se hoče umskniti v zasebno življenje, ker.se neki hoče iznebiti kupčijskih bremen. Nsj-brž ps je vzrok njegovemu na-meravsnemu koraku prelsksva tespotskegs škandala. Možakar bi so rsd ns lop nsčin izmazal Iz oljnega blsts. 75. oWstaiss samas-. : snlks Frasesta | Sloresái hnt* Prešerst. •.oartU lino 9. februsrjs 1.1 je minulo 75 let, odkar J« aatlanil oči naš pesnik dr. France Psoloren, kl se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Ooreujekom kot ain revnega poscatuike. Leta 1807 ga js vsol k •ebi očetov atrio Jožef Prašcrc«, kl je bil takrat župnik na Kopa nju ua Dolenjakem, kl ga Ja poalal 1.1810. v šolo v Ribnioo. Leta 181)1 pa ga je poalal v Ljubljano, kjer je dovršil 3. razred aačetnih šol pod vodstvom savoda, ki mu Jo Stal ua čelu Valentin Vodnik. L. 1613. jt stopil v glmuaaljo, 1.1819. pa je preatopU v lieej, ki ga Je do- Podpora Jednota lakova* t? taatie t SOV « deiaet li>as>i¥ vr 14 1. 18Í1. Od tfciu pa js šel ua prsvoalovje. Žs i 18^5—20. predloži Prešeren svoje tBKEKA UETRBLILA DVA CRMOROKARJA. Clevcland. O. — Dva črnoro-karja sta bila ustreljens v strelni bitki s go. AnnelH, ki Jo stars 21 let. Ga. Annelli je povedala policiji, da so prišli k njej trije mo-Iki na njeno otanovanje ter zahte-vsli od njo dettar. Zabarikadirala jo vrata in okna ter so oborožilo s tremi ssmokresl. Streljstl j* začela skoz vrsta, in policija je najžla Majka Marina ln Kaflta Transa mrtvs na dvorlžču odspre-dsj. prvence (pesmi) Kopitarju, ki »u pa svetuje, naj jih puatl nekaj let ležati, ker tudi stori 29. avguste 1820, dovrši prsvne študij« s odliko. Prva njegova pesem Je isšls dne 12. jsnusrja 1827. v "Uir-ekem listu" pod nsslovom "De-kelzam". Dne 27. msrca 1828 Jo bil promoviran ss doktorja prava. Tega leta pride v Ljubljano in atopi v piaarno odvetnika dr. U Baumgartpsrja. Kmalu nate stopi v državno službo, a ksr js moral delati zastonj, Isstopi is nje 17. do-ceiujn-a J88L Tega lota H Je spoznal s Primčevo Julijo in Ji posvetil celo vrsto pesmi, Lsto pozneje sledijo "Gazele'V 1833 pa Je lašal "Sonetni venoo". Lote 1882. Jo položil odvetngki ispit in bil spo-snan za samostojnega advokata. Do L maroa 1834. js dslal skupno fe dr. Baumgartanom, nafto stepi v piaarno dr. Cbrobatka. Tega lota je bil nstlsnjon njegov sonetni ve-neo. L. 1836. Jo islei^Krst pri Savici" v posebni knjigi. L. 1839. ss je Julija Primčeva omožtla s pl. Scheuhcnstuolom. V tem Času ss Prešeren zaplete v razmerje s Ans Jelovžkovo. 15. deoeSibra 114«. ao llo pjrgovo 'poezijo' v 1200,isvo-dih med svst. 21. msros 1848. se Je Prešeren preeelil v Krsnj in priČsl z odvoksturo. Novembra maaeca 1848. zboli ns vodenioi in 8. fsbru-*i»trsj gs Js vzela smrt, so kratki podatki o ajago void Življenju. Kdor izmed rojakov no posns «a j «ene izmed njegovih lepih pesmic, v katerih je opevsl ponajveč samo ljubezen. Bil jo peanlk in gosi j, ki gs mu jo {udi med velikimi narodi težko nsjtl psrs. " ' CLAVNI IT AN i SSS7-SS SO. LAWNDALB AVEH CHICAGO, ILLINOIS. Ixvrlevalni odbor t UFFEAVNI OOS ER 11 , Andrew VMrlek E. F. D. ?. tka« Tork. lajalk UUUh.ee aMelko JeSo Z«verleih. »WlagfMd. POROTNI OOSEKi 40? W. Ney I •TS, 414 Mla¿ ir 8»„ * EOLNIIEI OOS EE i OSEEONiE OKEOEJEi BUe Novak. aroM.lk, SSST-SS go. Uwadalo Av^ VZHODNO OEEOUE. J.^í aULiii. Be. see. Mm, Earn, Fa. IAFAONO OKEOEJEi Maa Mara, Baa 19S, Eakl. M loo, aa severaaaMd MIhe g« tal. »OSS g. Wlaakesioe »t.. Marra y, Utah. (Mural odbori Zdmlltrani odbor: ÄÜoÄVÄw m^cS^vT' "" iTsiSruiSru. SČ äVv5Ä" VBNQVNI ZDEAVNIKi Pr. F» i. Kara, SSIS 8t, Clair Av, CUoakad, O. ^ Elf ^selsass s gU-sOonlht, kl dslajo v «lavaam arada, ¡j-«»g^sa^ -¿¡t DO EBBT BTMBA EVOJO JS-BO V ČASOPISJU. Washington, D. O. — Senator Burtoa K. Wheeler je v odgovor na izjavo oljnega krsljs Doheny. Ja, éol, da fskorilčs Wheeler svojo senstorako imuniteto za lsžnji-vs izjave, rekol tole» "Doheny-jeva lajava ni vredna odgovora Povest starega rsiirja. (Ki. Anton Mu.) mammmmmmm (Dalje.) Nas rojak, kl Je bil tako grdo bičan v rovu in mu ni bilo dovo-ljeno, da bi poiskal pravfco, js danes ugledni posestnik blizu mesta Ponn t akoravno lo v visoki starosti 80 1st, že vedno zdrsv ln vesel On Je tudi edini lo ostsl izmed' devetih mož, ki smo prišli sem prvi v skupini, dočim lene lo vse živijo, skorsvno jo preteklo 32 let. Is tegs torej vidimo, ds je Ženam Že od nsrsvs določeno daljše življenje kakor možkim. 1912 je bilo nearečoo loto. katerega ao naši hudo občutili. V tistem letu ac ja potopil tudi "Titanic'V najmogočnejši takratni paruik« a katerim je llo na dno morja tudi aekaj slovenskih sinov. Ko Jc White Stsr družbe, ki jo zgrsdila parnik, nasnsnila da bo mogočna ladja naredila svojo prvo pot prsko oceana, so tudi na* Ši ljudje kupili pravieo ukrcati ss na ladjo, da jih bo prepeljal oce-soški orjak, ki lsbko kljubuj« vi-hsrjem, L k resi i so sa prvi ia sad* nji Paraik je vzel 325 potnikov prvega, 280 drugega, 710 pa tretjega razreda ozirossa medkrovjs. Med potniki prvega razreda so bL li po vsčini ssmi odlični Amerila- ki mod strežniki in uradniki, Pripo-vodoval je: "Sluteč nokaj Izrednega os obiščeta ln bitim na krov, kjor sem videl razburjanje, semlntjs hiteče ljudi in pa spuŠčsnje rešilnih čolnov. Hitro planem v podkrov po mojo petotno hčerko Anioo. Ko prispeva gori, so mi iitrgsll otroka in gs posadili v čoln, meno pa so hoteli poriniti nsssj. Dekle Jo krilslat "Ats. sts l" Medtem so mo ssgladali mornarji čolns, kl so ms posneli, ksr ssm jim mod petjo vočkrst dal povohati svajo steklo-nteo krsnjsksgs brinjsvos. Poteg-min so me v rešilni 8oln in btl sem roleti smrti. Vsi drugi taojl slo venski sopotniki so ss ps psr ml nut pozneje polaplli s veliko ls< Ijo "Titsnieom" vrod v strašne globočine. Ii čolna smo videli btrslne prizore. Ns izhodu its ste la dvs krovns čsstnlks s potegnjenima samokresoma in groails vsskegs ustreliti, kl as drsne sta piti v rešilni čoln. Vldsl sem, ds so lenem in otrokom pustili rellti se, ps neka lene ss niso dais ločiti od svojih mož, rekočs 'Kamor grel H, tja jas'. Tako so potonile dvojice. Mod največjo psniko pa so stroji ns lsdjl le vedno delovsli in klicali na pomoč. Brezžična postaja je hitela s pošiljanjem klieov ns pomoč, Čule ao tudi druge Udje In odfovsrjsle, tods vso preveč so bilo oddsljeno od "Tltsnles". — (DaJja prihodnjič.) ' Foprsvsk. V Ietnlcsh pri spisu Antona Heohsrjs sts so urinlli pomoti. V št. 300 z dne 31. dee. bi se morolo glasiti, da Je bil pripovedovalec potrjen k vojakom lete 1878 In ne 18791 v Št. 34 pa bi so morolo glssiti, ds so prišli orgsnisator-jI is Pittaburge dns 22. sprils 1894. ne JK99. — Ured. NAZNANILO IN ZAHVALA Naznanjamo žalostno vest, da nam js neisprosna smrt pobrsla Usls dvs sinčoks dvojčka, ki sts te rodila dno 10. jsn. 1924. Prvo rojeni Andrsj js umrl dn« 29. jsn. 1924 ln msteri somi j i smo ga ii-rodili dns 81. jsn, t. 1. Drugo rojeni je umrl dno 0. februarja 1924 ln pokopsll smo gs dns 8. fob. 1.1. Oba ste bils pokopana pp katoll-Iklh obrodili, ns kstolilko poko. Slilčo North Braddook, Pa. krona1 hvala botru In botft Andreju ln FrsnČižkl Svet, zs ds-rovsne krssns vence iu sočutje ob mrtvsžkem odru, kskor tudi ss vso nsm dsno pomoč in tolsžbo. Nsdaljo lepa hvsla Johnu in Msri-jI Mule, kl sts ju obisksls ns zadnjo uro, ter družinsm John iu Marijana Petelin, Jskob in Fran-čižka Hrano«!, Anton in Marija Mramor, družini 2etko, Milanovi* in Brosovlč, Nals nsjlspša hvala vsem, ki ao nas tolažili lo pomagali pri pogrebu. Umiru počivajte drsgs nsla sinčeka In Ishka vam bodi ameriška zemlja, žalujoči ostali: JerneJ in Marija Znldar-BČ, stsrils, Jernej Jr. iti Joseph, brste. Msrijs iti Anns, sestri. Korth Brsddock, Ps. BAZVAKILO IV ZAHVALA Javnost lahko uvidi, da m teki ^ %t*TT kl ^ izrazi le jesavest človeke, ki ae ?r"v «fromno ladjo mu obete kasenako sodno posto- v i»*11 UP°' • *»<> panje, ker je podkupoval vladne uradnike. V ovojem strsbu al prizadeva odvrniti od eebc ljudsko pozornost a tem, da napada drugega človeke/' Pepel edBkeval geWala Woode Manila. FUI pin f, 27. febr — Geaersl Leoaerd Wood, govemei Filipinov, Je pre jal od papeža ko lajno "miru" v prisasnj< nj»go vib "zaslug ss hamsaitrto f Basi či, ki Je btte revno četrta aa mor ju ss "Titanica" in so bel prirejali ze prvi rearad veliki benkei Ur 4« bila I« dvanajste ars, pa le m nihče mislil na počHek, so Jo po zgodila katastrofa. Potniki tsot-|rga ia druge«e ra sreda so bili takrat žo poapaii, Is v prvem resre du ao le rajiali. Kako se je sgodik, bom nepisel, kot Je pripovedoval naš edini ro> š> nt rojsk a te pati. ki je utekei asHi s svojo patkfei« hčerko. JI \ je gor o im« Ja Frank Ksrun in Sovjetska iaia svoje domo v jo ia družino \ tU. tttafcs ladje, je JfAZMAKILO. Brougbton, Fenna. — Društvo "Zvosda", It. 52 ti. N. P. J. pri-redi vsliko plesno In mslksrsdno vssolioo dne L msros, ki prične ob lestih zvečer. Vstopnins jo sa molka 50c, Žensko ps 25e. Mseke plačajo vstopnino pa 50o, aajsibo moško ali lanske. NsjbelJ po-membne mssko doba primarno na- C do. Vabljeni so vsi Slovenci In vsnke in Hrvatje U blifnjc okolicr. ds se številno udelež*. Igrala Ik> slovenske godba. Za pri-grisek in drugo vse bo preskrbe! odbor. Veselics so vrži v Slovenskem domu. Torej na svidenje pri veliki Udeleibl Z bratskim posdrsvom. — Fr. , tajnik. LIETBIOA URBDBIBTVA. S tužnim sroem nssnsnjsm sorodnikom, prijateljam in anah-cem, ds je dna 15. februarja, 1924 poneerelU v prsuogorovu in umrl moj prsljubljeni soprog in očs AKTOM FLANINlBK. . Bojen v Bačioi pri Litiji ua Delsnsjskem, stsr 36 lat. V Ame. riki Ja bil 13 lat. Tukaj lapušča Žalujočo soprogo in žtiri nedo« raetls otroke v starosti od 4 do • let, ter tri ooëtrs. V sisrern kroju Rs mslsr, pot brstov In tri sestro, ogreb os Jo vrlll daa 18. feb. t. L po kstolitkem obredu ns pokops-Ulle Čast le Shsnnon, Pe. Bil je člen društva "Zvesds" It. 52, S, N. F. J. v Uroughton, Ps , katerega llanatvu sa prav lepo zahva-IJujam ze krasni veaee In za obilno vdeleflx» s zestsvo pri po-grobu. Lapa hvsla tudi člsitom od lokale U. M. W. of A. ze darovane venec. Nadalje moja Ukrene hvaU vsem sorodnikom, snan-#em In prijateljem sa dsrovana vene«, ze vdoležbo pri pogrebu, se vas trud in p»moč, 1er toUŽlKi se čaaa moja želostn« na«rele. Ae enkrst iskrens ia Upa hvala va^m Eps na kri diktator padfžavl iada strljet j Moskva, 27. febr. —-------- Paris, 27. febr. — Is Medrida vlada Je isdala «rebrni orobi« To i sleslmrgu. ------—^ j—-------- jevljajo. de Je direkterij ekleaii Jo prvi srebra! donor V Kueiji p> r»kel. «le t* čoiil .e pokenei gs Je Croat* and NU/i podrlavitl špaaake in lusiríje. ¡ vojal ■ j I spravilo nenadno aemlmo gibeaj« Miebigan Av«. . Wyane, Fa. — Obrnite sa u os-ZV Kí'i.M^^f' Uum, •¿'ûpsj. ïrbi drü§7 w/prog"n o/" 8J7, City lia.II. PhUedclpbm, P- . Mim,t> ^«J ^ l0 Uhkn J^fHut lIOl ünUe Aresdâ.||u^, ^ Anas PUnint-iî. FWsbargh. l's. Z M»prr*gs. Mary. h^rk. T-ny, Bsročatk JJ Ubrane *e aa ^iWHlU»a io Km il, alaovl. Urt,xJ¿ ton, Pa. Jasnila na (.oosulat«; of Th* Herbe, |«a«e. trjfi VerOij l'WMlre« ! ^ ' <Êà ■■■■ PK08VBTA Skrivnost Atlantido. V »pisih grških piaateljsv M j« ohranili med drugim tudi «kriv-noetna pravljica o Atlantidi, Halji visoke kulture, ki ee je nakar jala onkraj Uerkulovik stebrov, to je onkraj današnje morske oŽi-ne pri Gibraltarju. Iz grškega vira ki je edini estel, ae da razbrati, da ao Grki pravljico o Atlantidi dobil) od etarib Egipčanov.* Stari Egipčani, ki ao se že sami pona* šali, da je njihov rod tako etar, da je 21 vel že prej, predao je aad našo semljo zeblestela luna, ao pripovedovali, ds so njihovi pradavni pradedi stali v ozkik etikib s to skrivnostno Zemljo Atlantido, n njo kupčevali, se pa todi voj-skovsli. Podrobnosti o tem so bilo baje popieane v neki «teMavni knjigi, ki pa je pri polaru znane velikanske knjižniee v Alekaan-driji, zgorela skupsj z drugimi 2c pred KristOvsm rojstvom/'Prav-ljica je vzbudila še v prejšnjih deeetklUh obilo zanimanja med arheologi, astronomi in hiatoriki,' pa tudi med dibgimi, ki ae zani-' mejo za davno ^rošlost naie zem ije m «*loveik»-«a rodu. Devetnajsto stoletje, ki je imelo svoje le-leznotrdne zakone in ekulalo. rešiti vse probieftte po teh zakonih, je kratkomalo zanikalo pravljici vsako podlago in to iz enoetavne-ga vzrok* ker ji obetoj kake zemlje onkraj Gibraltara ni lel t ▼ račun. Danee tudi znanstveni, in to celo nemški krogi, vedno bolj ttSidevejo, da je reeniea najbrle precej drugačna, kakor ono kar ao skonstruirali hlsdni nemški ra-čunsrji devetnsjstegs ' stoletja. Mnofo teorij, ki ao Izgledale tako verjetne, da al o njih še nedavno nihče ni upal dvomiti, se danes ruši. Polsgoms prihsja spoznanje, da naša1 modroat le zdaleka ni tako velika, da bi lahko vae pro- pajo novi Časi in čudno bahanjo starih Egipčanov, da so &*eU i» preJ, predno je dala zemlja dobila v našem meseu svojega -vernega spremljevalca, kateremu so se poprej smejali, dobivs danee ietotako trdnejšo podlago. Glaei-jalna fcoemogonija dokazuje, da je naša zemlja imela še več sredstev, ki eo popadala in se združili s njo in da js Istotsko bilo tudi ved dob, ko je bila brez meeea. Hdrbiger trdi, da je nai današnji meeee ie peti. Prvi je spremljal nalo zemljo v pradobi, drugi v printerju, tretji v aekunderiju, Četrti * tercieriju, peti pa jo spremlja eedaj. Približanje vsakega meseca zemlji je povzročilo aa eni strini ledeno dobo, ns drugi pa veseljni potop. Po sskonu izoševanja krožne poti ee bo tudi razdalja med našo zemljo in današnjo luno vedno bolj krčila in prišel bo čae, ko sc bo tako približala, da ae bo radi velikanske prlvlačnoeti razletela in bodo njeni koti polagoma popadali na semljo. Po tem dogodku bo nastopila doba brez lune, ki bo trajala vee dotlej, dokler se ne bo Mars, ker je manjše telo kot naša zemlja ln se njegova krožna pot krog solnea torej tudi hitreje sošuje, tsko pribllžsl naši zemlji, da. ga bo ujela, kakor je nekoč ujela naša današnjo luno in. bo potem Mars naie luna, dokler ss: tudi z njim ne bo zgodilo isto. Tods pustimo dsljns irvajanja. Za razu-«sevanje usode Atlsntide zadostuje že to. <*mcta ln rekla na podlagi umetno^ Kultura »konstruiranih teorij: to je taka, vila po to ni tako; to je bilo, tega ni bilo. Tudi geologi eezuvejo polagoma železne škornje in se umikejo. S tem dobivs tudi pravkjiaa o Atlantidi večji pomen in nsnoge strokovnjakov je Jo izrazilo mnenje, da morda vender ni bres po- na Atlantidi ne je raz ljuem potopu, to je po oni strašni katastrofi, ki js zadela našo zemljo takrat, ko ee je nanjo zrušil tercijerui mete* Meeee, ki Ja poprej držal ^ zemeljsko .vodo zbrano i- velikanako maso na ekvatorju, je Izginil in voda je planila, prosta njegovp privlačne dl#ge.. Tudi v asttowaiui neate- ** °ba straw. preti obema poloma, butala nekaj čaaa semin-tja, dokler se ni umirila in enako-m«mo porazdelila po vsaj zemeljski površini VaJed tega so »topila iz vode razna ozemlja krog enva-torja, ki eo bila poprej poplavlje-Med temi-«čemi ji je bil tudi na del Afrike med Južno Ameriko, ki ae danee sopet nshaja pod vedo. ker jo drži aa ' ekvatorju novi, današnji meaae. Na tem ozemlju ee je naaelll dal preoatalafa človeštva in razvil tekom tisočletij viaoko kulturo, o kateri pripovr dnjs grika pravljica po egiptov ekik virih. S to semljo ln narodom, ki je Živel na njej, so obte veli stari Egipčani, občevali šo ps todi Indei v Južni Ameriki te Me hiki in ekoro gotovo je, da eo od njih prejeli svojo: kulturo. Kakor je to ekoro neverjetno, vendir Je edino na ta način* da vorujsmo v poveet o Atlantidi, mogoč*" ftaz vozlati skrivnost sorodnosti stsre eglpčaneke in ameriške kulture in umetnoeti. Vera etsrih Egipčanov je bila ekoro leta, kakor Inkov v južni Ameriki in Mehiki in otavbe, ki so jih gradili egipčaneki farao ni, so gradili tudi Inki, vladarji Inkov v Ameriki. Pred vsem pira midel One piramide, ki se še danee nehajejo v dolini reke Nila. eo popolnoma podobne onim« ki eo se ohranile j Teotihuaeanu v Mehiki in ki so, kskor ae sodi starejše nego eglpčaneke I Da bi bilo dvema tako narazen živahne ljudstvoma, enemu ▼ Afriki ln drugemn, v Ameriki, padlo pred davnimi tisočletji na pamet, gra ZLATNIKI. Spisal MIlan Pabjančič. (Dalje.) , • ' ■ ' , • • k "Stepo te kakor snop, kakor pijan dedee svojo babo," se js gromko sasmejalo v stenah. "Kakor sflop . . . Stene ne poVčdo nikomur, molče kakor mrlič. In če ei iakričiš srce, ne prevpiješ njihovega molka." ."O, vem » . . Zvezani so med seboj kakor veriga ... Ali zlata ne dem, če um tudi ubijejo t" je odgovarjal srdito. Pogovarjal se je s nekom, sam ni Vedel, kje in kaj je. Zdelo se mu je, da ekačo debel možic krog njege, kaže ostre sobe ln vihti gorjsčot "Stepo te . . .1". V nejasnih obrisih Je videl vso tists,>kl so se nekoč zvijali in drli pod gor ječami. 44 Bože, bože moj . . .," je pritisksl dlsni na. oči ln se majal. "Ne I Ne dam s . . Četudi ae ubijejo I" mu j« prešinilo vee telo, da so »e mu nspele mišice. Rsstrgsl je zaplato na srejcl, stresel troje zlstni-kov na dlan ln jih talilni. Rumen, prešeren smeh je seval iz njih \ . . ' Pokleknil je na koleno, otipal špranjo med deekama in enega sa drugim zadiral vanjo. Dvignil se jc, prekrižal roke na prsih ln se sasmsjal: "Tsko . . . Sedaj pa naj le pridejo I" Lotilo se ga je nepremagljiva utrujenosti ko-mai ds so ga drlals nogs, tako ga js lomilo v kolenih. Rana na deenl dlani ga je pričele peči in oči akeletl. "Kako nemarno ssm truden!" je počari in eključono stopal v kot, mukoma sedel in ee e hrbtom naslonil na stenb. <• "Naj le pridejo 1 Vidite, temle v špranji eo. pa jik ne nejdete ..." Ko je saprl oči, se je ponovile ons tisočera musikat sladko In opojno jc pozvanjalo ... Okovani ikornjl eo ssropotall pred vratml ln ključevniea je oetro ikrtnlla. Zdrznil ae je v kotu ln planil kvilku} eroc mu je poekočllo in neznosno udarilo. Brate so aa odpahnila In vstopili so trije, ogromni in mrki, ln saprli sa seboj. Stopili ao k ujetniku o kotu, ki ni trenil in podčastnik js a nasmeškom rprslsl: "No, prijs-telj, kako Je!" •-Ujetnik je molčal. v "Tukaj te nI volje kričati, et" Ujetnik je molčal. ' "Glej ga. kako ei tih! Ne, kaj jc pe s zlatnikom Tn NI odgovoril. • "Stopi Iz kotel" ga je podčastnik »grabil sa Jopič in ga potegnil ne sredo "Sedej pa razpnll" NI e* ganil Zgrabili eo ga vsi trljs in mu prebraksll vse lope in robove. " Pt glejmo mu v usta T ftsiklegill «o ujet nI-kova nate. ' 'm "čemu ti je tleta zspUts na srajc!t" • " "Za uli In etenleel" "Fant t Kje aa slstalkif Fsot. ksm al jih ▼tsknilt" je »treeal podčaetaik ujetnika sa rame. Molk je odgovoril. ' "Kje ao, sinil" je udsril s pestjo ujetnike v obiai. Ostro j« odgovorile ujetaikove peat ns pod« Sfttnikovem nosu. Planili sa val trije — vaijerjeot tigri ns ujet teka ln gs lovili za roke in nege. ker ae jim Je upi fel i vso allo železnega, beanečega molke In poje-Mrti« lil., uiišic. suval in odrival. — Omahail je pod udsrri ujihovih pesti iu bre okovsnlh škornjev Ko jim jc ležal pridavljco na tleh. «o mu potegnili hla<«.HH VnifB.i» prjtlaiuUa gorja«*e . . . »J ¡Varopotala »o vrsta — vai trije to planili ns kudnik le aaobrnill kiju*..... Volsgoaaa ae je pobiral im etokal zaprtih oči. Kakor da gazi trnje, je omakoval v kot ln gladil prebito meso: "Oh, oh . . ."Iz kota se je šepaje poganjal v nasprotni kot, postal sredi celice in uprl svoj ,od muke rszdcjeni obraz proti linici, ki so-jo le zadelale mračne sence. Sila onega železnega, krvavečega molka sc je vračala neugnena, še upornejše, ki jo; je trt med zobmi ln davil v peeteh. , Lomila ga je telka utrujenost, po mozgu so se mu podile misli, se davile ln krvavele ; alika jc izpodrivala aliko, Id eo.vse vstajale s temnega dna, zaradi telesne onemoglosti beenešc duše, ker je* hotela dobiti duška jlmkriknitl skozi kledne stene > v svobodni mrak., .. -1 - Odlspal je v kot povaieaih rok in sklonjene glave, ss vlegel na trebuh, naalonil čelo na lakti in ee zazibal v omotico. Pod njim eo sc msjala.tla v silnem zagonu, stene eo se sibsls nsme in tcike. Stctieoč zvončkov se je sdramilo; pelo in kričalo je v opojnem iumu vse na okrog. Zavrtela ae? so t tih, se vrtela divje in besno in obetala . . . t * V sanjah js jsčal prod goreča gorjačo in ni ss mogel odmakniti; kričal ln umiral je grose. Gor ječa pa je drvela sa njim, da ga opali,*pohodi ln str» • . . Ob aori je plenil krttku; kar vrglo ga je. Krlknil je bolečine, kakor da je etopll nallvanke, in so s rokami naslonil na zid. Pri liniai, kPso se skozi njo prerivali kleMeči aolnčni žarki in ae poigmvali nasprotni stsni, se je Ul sveži jutrftfjl hlml. "Učen ..." ga je pretreslo in čelo sa mu *jo oznojilo. "že tretji dan brez kruha .. M" je le-petal predse in od trenutka do trenutka ae jo a' surovo eilo večal občutek lakote. Kolikor bolj je mislil na to, toliko grosnejše je bila znoj ta 8topil je v sredo oeliec la polofn dlani na šalo. "Učen, lačen .. je lepetel in ae zibal. Grabilo ga je po lelodeu in drobu. da ee je «vi-jal In etiskal s rokami život. In stopal je od Mene do elane, se eklenjal, postajal-ln stlakal »kosi sobet "Učen..." s m. "Ak. lačen .. se ja sdramilo t njem i veo eUo in ss besnelo; vrtel se ja med mrzlimi,' reenimi stenami, kor je ona tajna sila privrela do vrhunca in mu trgala rassodnost na koeee, da je euval e peat ju v livot. da bi pregnal črve, ki m jo vee globlje zajedal v drob. "Daj mi mir. daj ssi miri" . Stopil je k vratom in s očmi zagrizel vanje; po bodal ka so odmevali umerjeni koraki etreže. "Ah, vi hudiči P* jc stisnil skozi sobs in zagrozil s pastjo. Razkoračil ae je. sc nasloud s rokami na kolena in »e zadri; "U r,,. Ostali prihodki federalne vlade rasun dohednrins in dobičkarinc izvirajo iz razni drugih davčnih virov. Teh prihodkov iz raznih drugih virov je bilo y minulem fi skalnem letu ekupaj Čez 930 ml ljonov dolarjev naaproti gori na vedenim 1700 miljonom Iz "in-oome and prof it taaea" Ti razni drugi viri vključujejo davke na delniških glavnioah in nepremičninah, tobaku, telegrafu in telefonu, prletojbine na prodaji raznih predmetov, kolkovinc, posebne davke na izvrievanje gotovih poklicev itd. Davek na tobak je c-den izmed največjih virov prihoda in je leni oddal Čez 300 miljoaov dolarjev. , Glede mnogih davkov ae zakte-va mesečna prijava davkoplače-valocv. Glede dohodninskege dav-ka pa je predpieana letna prijave (return). To prijavo mora davko-plačevslec vloHti . najkseneje 15. maroa sa predhodno koledarčke loto ekupaj s vsaj četrtino dolžnega davka. Ako kdo radi bolezni ali odeot-nosti potrebuje daljši rok sa pri-jsvo dohodkov, naj zaproci pravo-čeeno pristojni dsvčni urad (col-leetor of in terasi rcvcnuc) se po-doljlanje roka. Ta urad mu sme podaljšati rok aa največ 30 dni Ako je potem treba daljlega roka, naj ss prosi osrednjo davčno oblast (eommiaaioner of interna! re-venne) v Waehingtonn. Ako kdo is enega ali drugege v/roks ae more sam vlolitl svoje prijave, ame njegov pooblaščenec to sanj storiti V takem slučaju je poslednji ooeboo odgovoren ss reanično prijavo. Dl "vroče ti piše Življenje* vsak W ved nO1 zavito je biker so se upirali .vsi čioveikMutf činjo-niči privilegiranega moriloa, čigar eksistence ps si razum zakonov ni nikoli sramoval ^runaU,: r. Bratislavski rabelj Pavel Spae-the je usmrtil v zadnjih osmih letih petlnltirideect oaeb. Poleg tega jc našel možakar, ki je bil baje zelo preprostega in. čuvatvene-ga srca, še vedno .dovolj.4asa, da je izvrševal še pok#o. goatilniča-rja. Bil je zelo moičcfr in jc govoril o svoji rabelj*ki blužbi samo, če je bil ssm s svojimi pomočniki. Med njegovimi jmpirjl.eo našli tudi neko potrdilo, ga je prineeel svoj č«u| iz Koeli^a, kjer jc izvršil neko smrtno obaodbo. Potrdilo mu Aie izstavi^ državno pravdništvo in ima sledeče be-sedilo: "Krvniku PayJu Spaethe-ju iz Bratialavo ac potrjuje, da je delal brezhibno in d^bro.^ Mirui, preprosti, odkriti in kakor doka-zuje samomor radi illosti, tudi srčnodobri mož je bil beje na to sprlčevslo zelo ponosen. Če je govoril o potrdihr," je povdsrjal besedo "brezhibno'1*, češ disf je usmr-titev tako strafeno drataatično, da pomeni "brezhibno postopanje a kiljentom " za • krvtiika' največjo pohvalo, ki jo more kdaj doseči. Spaethc ni bil* navaden krvnički hlapec, teOiveČ "naslednik in u-čenec" '»znanega'1 krvnika — Schvietza. KrfnM ne pridejo samo v govorilnem iargonu-^v bližino univerz; vŽaaib, n. pr. med vojno, so znanost in profesorji zelo radi zagovarjali vojno, ki jc bi lo le potencirano krvništvo. Zlomljeno krvnikovo srce. Sko-ro bi morali smatrati zs paradoksno, da bi mogel- občutiti mol, ki je hladnokrvno in brezhibno po siki pol stotins ljudi na Oni svet, bolest rsdi smrti nekoga drugega. Toda psibologični uvodi v nsra vo tega zagonetnega moža eo popolnoma odveČ^ če'pomislimo, da uam jc dala :sedunjost telo bogato zbirko tnkih^-vlzoreev/Tu je n. pt nek vojskovodja, kf je igral V vojni imenitno Vlogo. V €etrtem delu svojih krvnlških spominov, ki jih on naziva raemosrc, ae ved no vročo na bolest, ki mu jo je povzročila »ssrt njegovega sina. Bllv hi povsem nečloveško, če bi ne hoteli razcfmeti krvnikove bo lesti; pač ni bil rOjčn' sa krvnika, ki mora imeti trdo kuhano srce, pri čigar ledeni hladnosti - o tope vai čuti. Bratislavski; krvnik js delal pri svojfh klijentik brezhibno in si jo mords tudi zato vsel Življenje, ker mu je postalo naknadno elabo; oni general pa s svojim "človeškim materijalom" nI delal brezhibno in piše memos-re (Conradov četrti zvezek" je ravnokar izšel), -v katerih se zlomi njegovo srce na nepravem mestu. Tudi on ni b^ kakor vemo danes, rojen za krvnike; toda*on ni izvršil samomora, ampak je vse preživel, zlasti mnogoltevilne klijen-te, ki jijrJe poslal brezhibno na oni svet. 28. FEBRUARJA, 1924 Razno. '»ohajo, asamiaosu.it »ki list "11 Gozzettiüü Je «Uravnavati "problem ¿etL no»u". Dekleta, s plo^mi* »0 le« J nestanovitne in ljubeznjire z»2 majo se za sm^no druito, ?u3 in postaaejo včasih umctai,Jl tonske na I VABILO NA BAMKiT katerega priredi dmltvo "Jugoslovan" št. 126, S. S. P. Z. v soboto, dne 1. msrea, 1924 v Slovenskem Domu, na tf-Butler Street, Pittaburgb, Pa. Zadetek zabave točno ob 7. uri zvečer. Ker je te prireditev v korist društvene blagajne in še poeebno .pa, ker naa bode zabavalo Psvako društvo "Prešeren" s krasnim slovanskim petjem,. naln mlada VlUrija" e pri jamo donečimi .slovenskimi tamburicami in Slovane« e poekoč-nicami na harmoniko; naj radi tega Slovenci, Hrvatje in Srbi ne zemude te lepe prireditve. Za dobro postrežbo bode akrbel zato pripravljeni odbor. Torej pridite vsi in ss sabavajte i a nami. Ru-dolph Bole, tajnik. Pittsburgh, P*- - r- nr -v (Adv.) ■Mikih univeraki Rektor csrigraj^kc uuiverie pZ] čs, da študira "sedaj na tamb3 nji pravni fakulteti 24 turikit 3 jakinj. Rektor izjavljs. v T d eiji ui nobenega zakonu, ki i ženskam zabraujcval izvrieraj pravne službe. blasnica s britvijo odrezala prlare. Morilko »o oddali na opiiou nico. Dolga krila In tesni čevlji Nsj» znečilnejši znak spomladinni mode bodo delga krila in dolg suknje. Velike modne trgovini i v tem aolidarnc. človek bi m prt pogled mislil, ds gre zs žetsh svojeglavnost, tods razlogi g praktični in dolge, obleke naj« potrebne; vsej tako mislijo Pri žani V zadnjem čaau je postajata namreč vedno bolj jasno, di ji ženaka noga apačena. To m je sir bolj opazilo na mečeh. Zdramiti lo ugotovili, da leži vzrok v ozki čevljih in visokih petah. Žcntkejf morala Često balansirati in tak so nčkstere mižicc popolnem » mrle. In šc tako lep obraz ne vk> če, ako je oblika noge grdi-6 ti modo bodo acvcda prizadete ii katere lepotice, toda večini k gotovo zadovoljnz. Sicer pa be» nekaj letih boljše, kajti i dolgoat-jo oblek bodo prilli v modo tnl ohlapnejši čevlji. Konono pa de kleta hitro vzcvetejo in na?lo sahnejo. Vabljive pa so vendar» mo mlajše. Nevarno čtivo. Župnik U Ps lyksrpšeia na Nemškem je »rojiš župljanom prav iskreno mroiB, naj mu isročc vee knjige, ki d* ve smedejo in pohujšajo, di ij bo uničil. Dan posneje je m ljlvi župnik res dobi! par daeitr knjig ~ tods glej čudo so nove duvčue knjige. - bik ■ ZA KUHANJE PIVA DOMA Imamo v zalogi slad, hmelj. la vac druzt pntrfh^n^PotkeJ kuhln^SŽ^U fí jboljtíls acjii. Dobiti Je toči tt«rko steklenic la reSsih loncev, iuL Ml vam dostavimo aarotíle f F Ki točno v vse kraje. Grecorijass. aUd««arlem l«v^ dajalne lolcsnhio d»»o pnnMjrrt P paat pri večjfb naročilih. P^PI Informacije not FRANK OGLAR, 0401 Sapor loe Avoooe. Orf.U^® ITAUANSKE HARMONIKE JUL Oudna v~t|fojt. Jakce: Oše, nov! u«telj*me jc takoj prvi dan naMI. Očrt 81 najhrf i rasluin. Učitelj te aMrra tradar jg|siiti • Hm — ampak vzgoja ss vendar na aačac od sedaj! REVMATIZEI Uaole «dr.»U»" W «a J* «e» t tet mm wi »r^ Z,' i mimiiim tn-^ t. MIIUmm I»I »a li i er^z str?« ji Mm trt M«. »»H imSa» SBw «ra raws?. MC|"Ua M trr. -•a «OM m- t« «amvm whm w« V ■< ni u liivU* m OMOt" «iM gJÍMO^ ___ BKs/^í i fc«£j«r liHh 1 VTrT* i T rs. m* MP1