Vinske sode, rezan in tesan les, bukova drva, cepano in žagano kolje prodaja ali zamenja za dober vinski mošt Gnilšek v Mariboru, Razlagova ulisa 25. . (Dopis iz Planinske vasi.) Sadno drevje cvete. Ko nam je dne 10. avgusta t. 1. kakor še nikdar strašna toča združena s silnini viharjem in sledečim nalivom uničila vse na prostem se nahajajoče pri- delke in še z v kozolce spravljenega žita zbila 40—50% zrnja, je naslednega dne ležalo nezrelega sadja na tleh za vagone. Kdor bi ležal asodnega dne v nezavesti, bi si naslednjega. dne ne mogel predstavljati, da je prespal več tednov in se zbudil šele koncem decembra. Sadno drevje se otožno maje brez sadja in Iistja, tla kakor s snegom pobeljena, jarki napolnjeni z ledeno točo in celo zrak ni imel več poletnega vonja. Na njivah nisi mogel razpoznati vrst žita, na travnikih, kjer je poprej stala otava, je zgledalt. kot telovadišče. Naslednjega dne popoldan so se pod pritiskom solnca se tajajoče toče zbirali potočki vode in odhajali kakor zmagajoča armada po končanem boju. Zelena barva sadnega drevja prehaja v rujavo, tako da ni na drevju več ddeti poletnega življenja. Do danes se je sad> no drevje, kolikor ga vihar ni izruval _n po.omil, na novo obrastlo in vidiš sadno drevje: /abolke, hruške in slive v cvetju kakor spomladi, kar po prerokovanju starejših ljudi pomeni, da to sadje drugo leto ne bo rodilo. Žalostno gleda tukajšnji kmet v temno bodoč nost zime, ko ne bo imel obleke in ne živeža, dasiravno se je celo leto od svita do temne noči, to je 14 do 16 ur v potu svojega obraza pehal, da si vsaj potrebnega živeža priskrbi za pozimski čas. Na izkupiček smo pa že itak pozabili, odkar je s padanjem cen uničen poglavitni vir dohodkov: živinoreja. Za odpis davka smo prosili, pa kaj pomaga, bodo pa doklade višje, saj nam samo šentvidska šola za leto 1933 obremeni neposredne davke z 92 .dstotki, kar je pač za današnje čase preobremenilno za že itak izmozganega kmeta, ki mu je v vsaki miznici že preveč položnic, ker jih ne more sešiti. Pred kratkim sem govorij z nekim vpoko.iencem, ki mi je v razgovoru o slabih časih pristavil: »Tudi mi vpoko.enci občutimo krizo, glej, tudi nam se je pokojnina skreila, in danes je že osmi dan v mesecu in še nisem dobil pokojnine.« Hej, sem se začudil, ali se ti zdi osem dni taka večnost, le poslušaj, jaz in moja družina smo na naši kmetiji pridno dma.i vsak dan 14 do 16 ur in pri tem štedili, pa povem ti, da od leta 1928 do danes nismo nič zaslužili več, kakor je bifa vredna naša doma pridelana kmetska hrana, smo napravili vsled padca cen goveje ži- .vine in drugih pridelkov zgube na našo gospodarstvo. Geslo: pomagaj si sam in Bog ti J)O pomagal, v prvem odstavku za nas poškoflovane kmete ne velja več, ker si sami ne inoremo pri najhujšem naporu yeč pomagati, «ato kličemo Boga in državo na pomoč! Davčna oprosfifev novih sadovnfahov. Da bi se podprlo napredovanje sadJarstva kot izredno važne poljedelske panoge, od katere živijo celi naši sadjarski okraji, in da bi se na ta način ^vplivalo na olajšanje krize, je z zakonom o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, iki je ti»kan v 70. številki »Službenih novin« 2 dne 24. marca 1932, predvideno, da ae oproščajo davka zemljišča, ki se zasajajo z novimi sadovnjaki in sicer s Blivami, predvsem požeškimi, bistriškimi, plavimi češpljami, .itljivkami Itd., ter z jabolki in hruškami, predTsem z jesenskimi, nadalje z orehi, lešniki ter drugim plemenitim sadjem — za šest let, zemljišča pa, na ikaterib se nasadijo olive, za 20 let. i Da se izvede gornji zaikonski predpis, je minister za poljedelstvo s štev. 55.860-2 z dne 10. septembra 1932 predpisal pravilnik, ki določuje, da se pod Badovnjakom razume ono zemljišče, na katerem je po 25. marcu 1932 pra.vilno zasajeno plemenito sadno drevje. Pod takšnim zemljiščem pa se razume ona površina, ki je v katastru ločena kot posebna parcela in zaznamo,vana s posebno parcelno številko. Če je sadno drevje zasajeno samo na enem delu takšne parcele, potem mofra ta površina imeti najmanj 250 kv. metrov, da se lahko doseže pravica do za.asne oprostitve davlca in da se to lahko zabeleži, oziroma izvede v zemIjiškem katastru. Nadalje je s tem pravilnikom s čl. 3 'določeno, da se pod pravilno zasajenim sadovnjakom razume tudi sadovnjak, ki je zasajen na položaju in na zemljišču, ki odgovarja dotični vrsti sadja, ter da je zemljišče preorano, kjer se to lahko izvede. S čl. 4 pravilnika je predvideno, da se kot plemenita sadna drevesa razumejo vse one vrste sliv, jabolk, hrušk, črešenj, marelic, breskev, višenj, orehov, lešnikov, smakev ter ostalega plemenitega sadja, iki so priporočene od ministrstva za poljedelstvo in banskih uprav, da se goje po posameznih okrajih in krajih. Ne smatra pa se za sadovnjak ono sadno drevje, ki je posamez ali v vrstah zasajeno po robovih in mejah njiv, steza in potov, po vrtovib, če je zasajeno poleg drugih kultur in po vinogradih. Interesenti naj prednašajo prijave in prošnje za oprostitev sadovnjakov od davika pristojni katastrski upravi v premerjenih ikrajih, oziroma pristojni davčni upravi v nepremerjenih krajih. Katastrska in davčna uprava dostavljata te prošnje pristojnemu okrajnemu načelstvu, fci odreja okrajnega poljedelskega referenta, da po uradni dolžnosti odide na lice mesta in ugotovi, ali zadevni sadovnjak odgovarja predpisom pravilnika. Katere podatke mora vsebovati prošnja in vsa druga pojasnila o tej stvari, so navedena v ;pravilniku samem. Pravilnik je dostavljen banskim upravam, ki ga bodo z.razpisom dostavile okrajnim na.elstvokn ter bodo okrajni kmetijsiki referenti zainteresiranim osebam lahfco dajali točna pojasnila. Razven tega bo pravilnik natisnjen te dni v »Službenih novinah«.