II.letaj v četertik 22. listopada. „**•/'*? 1849. ' II. polovice. Preveržena misel. (Poslovenjena pesem českiga naroda.) godila mamica, Hodila je po loki, Nosila sinccka Na svoji levi roki. O sinek, sinček moj! Kaj s tabo čem storiti? Al naj te utopim? Al mi te je zgojiti?*) O mila mamica! Oh tega ne storite; Zgojite me lep<5, Na vojsko me pošljite. Od kralja b6detc Pohvalo zadobili, Vojšaka godniga Da mit ste izrodili. Pri priči sinčeka Se mati smilovala, Zgojila ga lepi, In ni ga vodi dala. Sle mašuj se. (Povčsl.) Ko Francozi v glavno špansko mesto Madrid privihrijo, je bil med njimi tudi mlad Španec.v Kar plane s cerkvenih stopnjic prebleda ženska pred Španca in zavpije: „Moj brat, moj Alfonz!" Mladi španski vojak ji skoči naproti, jo na svoje persa pritisne, goreče objame in po svojim očetu vpraša. „Le pojdi, *) Z go ji ti ( »rediti. 162 da jih vidiš" — odreče in si solze otira. — „Tudi jaz se moram jokati, pravi Alfonz. Kako sladke so solze, ktere veselje preliva!" — »Kaj govoriš od veselja, zavpije špansko dekle! pojdi z menoj . . . ." in ga prime za roko. Brat. Kam me pelješ? Sestra. K najnimu očetu. Brat. Kje pa so? saj to ni pot, ktera k njih sta-nišu pelje. Sestra. K njih stanišu? — Oh brat! najniga o-četa ni več. Brat. Ali je mogoče? zakriči mladeneč. Kdo bi mogel mojiga stariga očeta iz svojiga pregnati? Oj, govori sestra moja!" Sestra. Brezserčniki, divjaki so to storili. Brat. Povej, kje so oče? Te zarotim pri Bogu. Sestra. Na velikim tergu, pojdi! — Obadva hitita in prideta na veliki terg. Tam ležijo še trupla, ktera so keršanski nasprotniki prevzetno vmorili. Dekle mu pokaže kopico zaklanih, kteri so nepokopani nespodobno ležali, ter reče: „Tukaj so najin oče. Mašuj se za njih!" in mu imenuje gerdi-ga morivca. Alfonz stoji kot okamnjen. Potem oberne svoj pogled proti nebesam, za moč maševanja prositi. Sestra je tudi klečala poleg razmesarjeniga očetovi-ga trupla. Nato zavpije: „ Poglej jih!" Vojak pade čez truplo, ga poljubi, pritisne merzle ustnice svojiga očeta na lice, vstane, in meč je blisketal v njegovi roki. „Sestra! varuj truplo, jaz hitim, se nad moriv-cam maševat!" Mladi vojak ni bil več človek, ampak oroslan, kteri kervi z gorečo žejo iše, zakaj on vidi truplo svojiga po nečloveško vmorjeniga očeta. Vojaki pa ga zaderžijo. En častnik ga misli pomiriti in ga milo pregovarja, da naj pozabi, kar se je zgodilo. ^Nesrečni! zavpije razdraženi, ali bi se Vi za svojiga očeta ne maševali? Poglejte truplo mojiga očeta!" Pade na kolena pred zapovednika, zagrabi njegove roke, jih poljubi, prosi in hoče od njega maševanje za milost in kerv svojiga sovražnika za dobroto. Ali njegove prošnje ne obveljajo. „Ge mo- 163 rivca ne osmertim, zažene naglas, sam sebi življenje vzamem!" Ta hrup zaslišati, pripeha duhoven njegoviga naroda k njemu. Serčen se mu bliža, kričaje: Si ti kristjan, Alfonz? .— Obdivjani mladeneč posluhne in reče : „Sim sim 5 ampak za očeta se hočem maševati." — Nato mu duhoven križ pokaže, rekoč: „Tedaj poga-zi ga z nogami, zakaj on, ki na njem visi, je vmerl tudi nam v poduk, da moramo sovraznikam odpustiti" Molče mu Alfonz mertviga očeta pokaže. Duhoven vgane njegove misli in hitro povzame: „Tudi morivcu svojiga očeta moramo odpustiti!" —: Odmaje Alfonz. Ali častitljiv duhoven mu k nogam pade in vpije z povzdignjenim križem. Predin za morivcam vdereš, moraš popred čez me, gospodoviga služabnika, planiti; moraš čez ta križ stopiti, kteriga je tvoj oče prj zadnjim dihleju poljubil. Presunejo ga te besede. Vzdigne potem stariga duhovna, pritisne križ na svoja usta, se bogaboječimu duhovnu v naročje spusti, ga objame, in goli meč mu iz desnice pade. Sovražniku enači maševanje te; — Odpusti mu, glej, to povikša te čez vse. Ant. Navratil. Življenje imenitnih Slovanov. Knez Lazar. Lazar je bil zadnji kralj serbski, oženjen z Milico, hčerjo Juga Bogdana, serbskiga junaka. Milost, zmernost, serčaost, pobožnost so bile lepe lastnosti tega imenitniga moža. Serbski narod ga je ljubil kot očeta. Za kralja so ga venčali, ali on je bil tako malo časti lakomen, da se je vedno le kneza imenoval. Deset let je imel s Turki mir. Leta 1386 pa da turški cesar Murat I. pri mestu ,,Konja" v Azii veliko serbskim vojšakam zavolj lnajhine pregrehe glave odsekati. V imenu razžaljeniga serbskiga uaroda- je Lazar prisiljen Muratu vojsko napovedati. *) Lazar nažge leta 1387 s pomočjo Bošnjakov Turke tako, da jih dvajset tisuč mertvih obleži. *) Poglej Hamer— Purgstaloro zgodovino ozmansJciga cesarstva »te. 170. Nesrečna pa je bila za Lazarja in ves serbski narod bitva na Kosovim polju. — Lazarjeva zeta Miloš Obilic In Vuk Brankonvic sta se bila pred to nesrečno bitvo razperla. Brankovic sklene prevelike togote na Kosovim polju vojsko Turku izdati. To ostudno hudobijo pa priti-kuje vpričo Lazarja natihoma Obilicu. — Zvečer pred vojsko sije napivaF žalostni Lazar s svojimi vojvodi zdra-vice. „Izpij mi na zdravje čašo — veli Milošu — če si tudi izdajavstva obdolžeu!" — „ Hvala ti — odgovori Miloš Obilic — izdajavec ti pri kolenih sedi; jutri bomo vi-dili, kdo je verin, kdo neveVin." Drugi dan se začne na Kosovim polju, neizrečeno veliki planjavi Serbije, strašna vojska. Že turško desno krilo omahuje. Zdaj pa se umakne nevernim Turkam nezvesti Brankovic. Strašan boj se vname. Glava pri glavi leži na rudečih s kervjo zalitih tleh. Zdaj šine kakor divji ris izmed izdanih Serbov Miloš Obilic med Tnrke. S samim turškim cesarjem želi govoriti, ker pravi, da mu ima nekaj posebniga povedati. Murat mu dovoli priti. Obilic se pripogne, kakor da bi hotel po turški šegi cesarju nogo poljubiti. Tačas ga pa potegne s konja, in mu nož v persa zasadi. Cesarjeve straže padejo čez Obilica. Ali jakih rok in urnih nog jih več okoli sebe zmlati, in jim trikrat u-teče. Pa še predin do svojiga berzniga konjička dospe, ki ga je bil pri vodi privezal, ga Turki doteko in sosekajo. • Izdani Serbi se bojujejo po oroslansko. Lažnjivi glas pa, da je tudi njih pomočnik Provič orožje proti njim ober-nil, prestraši serbsko vojsko tako, da se v beg spusti. Junaški Lazar to viditi skoči kot blisk na konju pred bege-če, in jih s krepkim glasam vstavi. Na konju pred njimi jih pelje še enkrat nad Turke ki jih seka da je joj. Kar se zgrudi pod njim konf vstreljen. Sine nazaj po drugiga. Ker ga pa Serbi spred oči zgube", mislijo, da je vbil ali vjet. Vnovič pobegnejo. Lazar šine na novim- konju drugič pred-nje. Ali Serbi ga v homatii in hrupu ne vidijo, ne čujejo — in le beže\ Turki za njimi. Lazarju se konj spotakne, — Lazar pade Turkam v roke. 168 Pritirajd ga v šotor vmirajočiga Marata. Ta mu vka-že 'mahom glavo odsekati, da bi pred svojo smertjo tudi smert svojiga sovražnika vidil. Lazar pa viditi v šotoru mertviga Obilica in zvediti vzrok smer ti tega, ki gaje iz-dajavca mislil, Je dd solz ganjen. Z veseljem glavo poda, ker tudi Murata, sovražnika serbskiga naroda, v smert-nih težavah vidi. Turki so nato nesrečno Serbijo v svojo Oblast dobili. Lazarjevo truplo so Serbi, kakor je govorica, še le dva leta potem vsled neke prikazni na Kosovim polju izkopali. Odneso ga v cerkev ltavanico v Serbii, nato pa v Verdnik v Sremu. — Serbi časte verliga in junaškiga kralja, ki je svojo domovino tako goreče ljubil, kakor svetnika. Vsako leto' i5. junija priroma neizrečena množica romarjev v cerkev*nepozabljivimu Lazarju posvečeno. — Na posled še pristavim, da je Lazarjevo življenje različno popisano. Jaz sim se deržal popisov, ki se mi naj bolj verjetni vidijo. j. Navratil. Kratek, popis sveta. *D Kdo rad ne posluša in bere,, kaj se kaj po svetu godi? Ce pa človek kaj posebniga zve, in ne ve, v kteri deželi da leži mesto, v kterim delu sveta tista dežela, kjer se je kaj imenitniga zgodilo, jelke, da mu težko de? Da se ne bode tu-» di našim bravcam taka godila, jim hočemo ob kratkim svet popisati. Mislimo, da jih bode to prav veselilo, in da si bodejo vse pridno zapazili. Zavoljo novih bravcov bomo nekaj maliga ponovili, kar je poprejšnjim že znano, ali so pa morebiti že tudi pozabili. Svet imenujemo z eno besedo vse, kar je Bog v šestih dneh vstvaril.: zemljo, solnce, luno, zvezde i. t. d. Zemlja je ta del sveta, na kterim mi prebivamo, Zemlja je okrogla kot krogla, naj se nam ravno plošata vidi. Vsa suh* zemlja se razdeli v pet delov na dveh polovicah. Na eni polovici so Azija, Afrika in Evropa, ki se >) Fo knjigi,, Blaže ino Nežici", ta slovensko mladost nepreoenljivi. 166 stari svet imenujejo; na eni pa Amerika in Avstralija, ki jima pravimo novi svet, za kteriga še le nekaj tri sto let vemo- I. Azija. Azija, naj stareji znani svet, kjer so bili pervi starši in tudi Kristus rojen, nam proti jutru leži, in se nallu-sovskim Evrope derži. Tam je sveta ali obljubljena dežela Palestina, Arabija, Perzija, Indija in Kitajsko kraljestvo. Tam so velike reke: Evfrat, Tiger, Jordan i. t. d.; — svete gore: Ararat, Sinaj, Libanon i. t. d. — me-sja: Jeruzalem, Betlehem, Damask i. t. d. Veliko starih mest je razsutih, da se kraj ne pozna, kjer so stale, p: *) Babilon, Ninive i. t. d. Ljudje so zagorele, perstene barve, malokaj pridni, kraji slabo obdelani, ne prezdravi, pu-šave velike. Zverine je veliko, p: oroslauov, risov, hien, slonov i, t. d. Tudi strašno velike in strupne kače. (Dalje sledi.) Drobtinice iz slovenske slovnice. Približevaje se ilirskiinu narečju moramo naj pred malo po malo z oblikami začeti- Pri tem delu pa naj bi se po naši misli teh pravil deržali: Ilirske oblike, ki so na slovenskim tukaj ali tam ke v rabi, imajo prednost pred drugimi, toliko več, ako je ilirska oblika tudi staroslovanska. V rečeh pa, v klerih imajo vsi Slovenci še slaroslovanske oblike, se morajo tudi Ilirci nam vklonili, postavimo: bil, ležal, volil, ne bio, ležao, volio, kakor Ilirci pišejo. Malo po malo naj bi se pa tudi v slovenski govor pristojne ilirske besedice jemale. Po zgornjih pravilah smo začeli tedaj v dvo- in višebrojnim imenovaniku in kasavniku srednjiga spola prilog s končnico imena pisati, postavim v dvobroju: (dva) rudeča lica, (dva) lep« imena, ker tako velik del SIo-vencov % Ilirci govori — namesto: (dve) rudeči lic?, (dve) *) p: pomeni „pojlavim." 167 lepi imeni. V višebroju: rudeč« lic«, lep« imena, ker tako velik del Slovencov govori, ker je tako po ilirsko in staroslovansko — namesto: rudeče lica, lepe imena. (Dalje sledi.) 'Vraže ali prazne vere. Pravijo: Vsak človek ima svojo zvezdo. — Gotovo, če si jo na popir zarisa, tode na nebn ne. In to bi Je Bog nam zamogel povedati. Ker pa ni taka, tudi ljudje tega ne morejo vediti. Ce se ta zvezda vtrene človek vmerje. Da takrat, kadar se kaka zvezda vtrene, tudi kak človek vmerje, je gotovo; zakaj učeni so že zrajtali (zračunilf), da na svetu v vsakim trenutku ali sekundi en človek vmerje, tedaj v eni minuti Mizo 60 ljudi, Po tim takim se ve, da tudi v tisti sekundi, v kteri se zvezda vtrene, tudi en človek vmerje, če ravno pri nas ne. Svet je velik. (l)rugo pot vam bom pa razjasnil, kaj da je to, ki pravijo, da se zvezda vtrene, in kako se more vediti, da v vsaki sekundi en človek na svetu vmerje.) Kdor zgoraj imenovano prazno vero terdi, gotovo tudi misli, da je zvezda na ravno tisti bolezni vmerla, kakor človek. v Ce človek ime svoje zvezde vgane, tudi vmerje. — Ueri spisek vsih zvezd, ki so nam znane, zato ne boš vmerl. Po tim takim bi nobeden zvezdogled čez eno leto ne živel. pviltelttt^ V. Kratliočasiiica, Pri neki železnici stojita dva moža, in z rudečim, na koncu dolge palice pripetim platnam migata. Ker rndeča Mrva nevarnost pomeni, voznik hlapon urno vstavi in ster-meči ju vsi pričakujejo. Jaderno prispeta, se odkrijeta, prikloneta in — za milodar poprosita. Voznik ju brez plačila na voz vzame, kar ju je prav razveselilo. Ko pa voz na odmenjeni kraj priderdra, ju vodja vozovlaka nekterim gospodam z rudečimi zavihali, ki so ravno blizo bili, iz- 168 roči, in jima tako v ječi za en mesec staniše brez plače preskerbi. . M. J. Drobtinice. — (Ljudje, ki zemljo jedo.) Učeni naravopisec in popotnik Humbold piše, da je narajmal v Ameriki blizo vode „Orinoko" ljudi, ki neki il jedo. ,,Otomaki" pravijo tem ljudem (Kako Turki merliče pokopavajo.) Turki ne zakopljejo merliča tako kot mi; ampak trugo po koncu postavijo, tako, da merlič proti Meki gleda, kjer Muhamed počiva. Smešnica. (Nekoliko z iiirsk, oblik.) Mlad človek ogazi plesaje svoga prijatelja, ki tako tanjke noge iraaše, *> kot vilice. Ljuto se razserdi ogar-ženi i reče: Mar misliš, da sim jaz svoje noge ukral? 2> — Ne mislim, odgovori uni; da si jih ukral, bi si bil ba-rein 3» bolje izbral. Majerjevi predpisi latinsko - in cirilsko-slavenski. Maša šolska mladost je že spet nove, lične, sedajnim potrebam primerjene predpise dobila. Na svetlo jih je dal eden izmed naj učenej-šlh , naj iskrenejžih Slovencov — gospod Matia Maj ar, duhoven v Žabnicak na1 Koroškim. Tiskane so v Pragu 1849 s krasnimi latinsko in cirilsko-slavenskimi pismeni (čerkami) z lepim prcdgo-voram, v kterim najdeš slovenska imena vsiga pisniga orodja. Zalih predpisov je devet, s predgovoram v enim zvezku. Cena 20 kr, srebra je gotovo nizka. Nadjamo se, da si jih bodo torajvsi domorodni gg. učitelji omislili in naj pred sebe, potem pa iz lastniga nagiba tudi svoje_ učence kmalo tudi s posvečeno cirilico seznanili. Lahko bodo potlej ročno brali serbske in ruske knjige, in se teh slovenskimi! naj bližnjiših narečij kaj kmalo naučili. V_kratkim jim bo gladko teklo tudi branje_ bogate staroslovanšine, ki je vir in podstava vsili slovanskih narečij. Vi pa, slovenski učenci, bistre glavice! jelite, .da se bode te z veseljem učili pismen, s kterimi je sveti Ciril našim prededam pervič osrečivne nauke svete vere pisal? Obljubite enoglaso: Bomo. Predpise imajo na prodaj: v MarburgU A. Ferlinc, v Celovcu. Siff-mund, v Ljubljani Lerker, v Terstu Ž/ivic, v Celju Jeretin, v Žabnicah (Saifuitz, Post Tarvisj izdalelj. —l Ravno zvemo, da se g. Ma-jerjeva nova slovenska slovnica v Ljubljani pri g. Blazniltu že tiska. 1) i maše, jo imel (tudi po slarostovansko), — 2) «k r al, namesto ukradel, — 3) barem, vsaj. Roaalija Eger, založnica, J, Navratil, odgovora) vrednik.