Pomoč frontnih organizacij      
pri izvajanju plana
Obrež, oktobra 1949 TukajSnji krajevni odbor Osvobodilne fronte je obvestil okrajni odbor Oir, da snio v Obr^žu do 1. oktobra t. 1. 40 o<l-stotno izvedli jeseftski setveni plan, ostalih 60 odstotkov pa bo izveden v kratkem času.
Kmetje iz Obreža so resno pristopili k setvi, čeprav je biio spočetka mnoso neupra%'ičenega razburjanja zaradi po-trebe povečanja ormh povrSin v korist povečanja površin pod žitaricann, krorn-pirjem  in  industritskuni   ra.stliniini.
K.I.
Skortšnjak, oktobra 1949 Tukajšnjj odbor ()F si močno prizadeva, da bi pridobil nove člane' v Osvobodilno ironto. Več bi jih pristopilo, če bi ne bilo med sedanjimi člani par oniahljiv-cev, ki tistvarjajo med članstvom ma-iodušje, zlasti v zvezi s prepričevanjern za vključitev zaveduili članov v prosto-voljne frontne brigade, ki bi tekotn ok-tobra ponia^ali vršiti planske naloge pri gradnii tovarne aiuminija v Slrnisču Tukajšnji odbor OF vodi zato občutno borbo»proti lažem, o življenju delavcev v produkciii in ilanov frontnth brigad, ki odhajajo za krajšo dobo v akcije iz Haloz Strnišče in druRam, da ne bo-do v bedi zrasli ljudie iz tialoz šs na-dalje neraz&ledani in da ne bodo še nadalie  minio  svojih   delovnih   sposob-
nosti  čakali  na milost  reakcije.      P. D.
•
G r a j e n a, septembra 1949 Ciani Osvobodilne fronte iz Orajene smo od§!i v soboto 24. sept. t. 1. na iz-let v Keko, Opatijo in Postojno. Naš vodja je bil sekretar OF za Orajeno in Krčevino tov. Krepek Franc, ki J2 te kraje že večkrat videl in nam je tudi znal   razložiti   vse  zanimivosti.
V nedeljo zjniraj snio prispeli v Reko. V  jutranjern   svitu  smo   opazovaii   ribi-
Ške iadje in ostale zanimivosti v rešketn pristanišču. Občudovali smo tudi večje in manjše potniške ladje, ki so bile vsi-drane v luki. Ogledali smo si Opatijo. kamor snio odpluli z Iadjo Nismo sc mogli načuditi tamkajšnjim krasnim ho-telom in vilarn, ki so nekdai služile bur-žujem s severa in juga, katerim so bili delovni Ijud.ie samo slup;, okoliSki kmetiči pa so jih hranili z južnim sadjern in ostalimi pridelki, da so samo za silo živeli. V Opatiji smo siečavali nešteto delovnih Ijudi, ki so tam na oddihu, da bodo potem na delu čili in zdravi in da bcdo lahko sledili Sirotanovičevernu zgledu. Na povratku smo se uMavih v Postojni ter si be?no ojrledali ianiske zanimivosti, ki so nastajale skozi de-settisočletja.
Vso pot smo bili dobro razpoloženi. Naše razpoloženje se v ničemer ni raz-likovalo od razpoloženja ostalih sopot-nikov. Naši delovni liudje so veseli pri de!u in tudi na potovaniu. Kdo bi jim smel kvariti razpoložen.ie, ki izvira \z zavesti, da trradfio terne?je nove srečne domovine?
Sedaj razumctno posebnost življenj-skega načina I.iudi ob Jadranu, ki obdcv lujejo skronme površine zemlje rned skaloviem in ko odhajajo v temnib no-čeh z manjšimi in večjirni čolni na morie ribarit. Lepo je njiliovo živlienje ?e lepSe pa je življenje na.šili kinetov. ki se jim ni treba boritl s kameniem niti z morskimi valovi, da bi zavaroval!' svoj življenjski obstoj.                               I
Ob vsem tem, kar smo videli ob pif liki enodtievnega izleta, svetujeino iz vsega srca ostalim funkcionarjem in članom OF, naj si gredo ogledat lepote ob našem Jadrami m ko se bodo vrniii, bodo naši pomenki žlvabnejši, ker sicer ne bi mopli zlahka verieti nam in na-šemu  pripovedovanju.                   Janja