Naročnina Dnuvnn Izdaja za drŽavo SHS m c se cd o 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo me%eCno 35 Din nedei|ika Izdaja celole no v Jugo-slav!)) 120 Din. za Inozemstvo 140 D &ENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp, petli-vrsta mali oglosl po 1 SC ln 2D, veCJI oglasi nad 45 ni m vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din p Pu večiem □ naročilu popusi Izide ob 4 /luiinl razen pondeDKo In dneva po preznlku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici Si. 6 111 tlolsoplsl se ne vračalo, netranklrana pisma se ne spre/etna/o Uredništva telelon št. 2030. upravnlštva št. 2328 Brez načrta Kdor mnogo govori, malo stori, pravi pregovor, ki pa očividno še ni prodrl do ušes šefov KDK. Kajti gostobesedni od sile so vsi voditelji KDK in ne mine dan, da ne bi vsaj dva njena voditelja osrečila Jugoslavijo z dolgo izjavo. Zlasti g. Svetozar Pribičevič je v tem oziru priden in kmalu si bo za vse čase priizjavil naslov glavnega dobavitelja za vse časopise KDK. Kljub vsej tej ogromni gostobesednosti, pa javnost še do danes ni mogla izvedeti, kaj da gospodje od KDK konkretno zahtevajo. Se najmanj pa je mogel kdo uganiti, kako si šefi od KDK prav za prav predstavljajo rešitev krize. Iz vseh izjav voditeljev KDK vemo samo to, da vodijo nad vse vestno sestavljen register o vseh javnih škandalih, ki se dogajajo v državi in da so radi teh škandalov vsaj enkrat na dan temeljito ogorčeni. Da bi pa javnosti tudi povedali recept, po katerem bi sc mogli ti škandali enkrat za vseleij odpraviti, tega ni mogoče doseči za nobeno ceno in pod nobenim pogojem. Nehote se mora zato človek vprašati, če imajo šefi od KDK sploh ta recept in če ni morda vse njih ogorčenje zaradi teh škandalov samo narejeno, da svet ne zapazi zadrege, v kateri je vsa KDK, ker ie brez načrta. Da pa je KDK tudi v resnici brez načrta, dokazuje vsa njena taktika in vse njeno delo. Brez dvoma je na primer, da vsi šefi in pod-šefi od KDK nimajo nobene bolj vroče želje, kakor da vržejo sedanjo vlado. Parlamentarno je mogoče vreči vlado le v skupščini, če se večina posl. izreče proli vladi. KDK pa ne gre v skupščino in jo bojkotira in naravna posledica tega je, da vlada z lahkoto dobi večino za 'svoje predloge, za katere bi se morala sicer težko boriti. Taktika KDK je torej baš nasprotje tega, kar si želi in prav za prav edina možnost, da je vlada brez neprilik. Na neparlamentaren način je mogoče vreči vlado, če se opoziciji posreči, da prepriča merodajne kroge, da ima boljši načrt in boljšo politiko od vlade. Niti tega dokaza noče dati KDK in živ krst ne ve, in menda tudi voditelji sami ne, v čem je boljši načrt ftDK in v čem je slabši vladni, ker je KDK sploh brez načrta. Mogoče je vlado vreči tudi s silo, z revolucijo, ali tudi tega sredstva ne marajo voditelji KDK. Oni so le za socialni bojkot, o katerem pa zopet niso povedali, kako si ga predstavljajo. Edino, kar se je moglo izvedeti od voditeljev KDK je to, česa nočejo. Nočejo se razgovarjati z nobenim srbijanskim in vladnim strankarjem, nočejo sploh nobene stvari, ki bi prišla iz Belgrada. Ne toliko zato, ker bi bila ta stvar slaba, temveč zato, ker so oni a priori proti vsaki stvari, za katero je Belgrad. To gre že tako daleč, da bi bili najbrže tudi proti hrvatski samostojnosti, če bi jo predlagal Belgrad. Čisto v stilu znanega predloga dr. Mačka, da naj Hrvati mesto -ži-Talic uporabljajo kresilni kamen. Šefi KDK so čisto zalezli v negativno politiko, ki je gotovo od vseh politik najslabša. Kajti negativna politika vodi neizogibno v de-fenzivo, prave uspehe pa donaša le ofenziva. Naj napadajo voditelji KDK še tako vehe-mentno vlado, Belgrad in vse, kar jdm pride pod zob, so pri tem dejansko vendarle v de-fenzivi. Kajti kljub vsem tem napadom stoje samo ob strani in samo gledajo, kako delajo drugi. Če bi bili njih nasprotniki ljudje slabotnih živcev, potem bi njihovi besedni napadi imeli morda še kak učinek, Tako pa vse to izlivanje žolča na nikogar ne vpliva in dogodki gredo svojo pot, ker preprečuje delo samo tisti, ki je sredi ceste, ne pa tisti, ki je ob strani. Ta se je namreč že umaknil. Priznavamo, da ni ravno prijetna pot po cesti, ob kateri stoje ljudje, ki glasno izražajo svoje nezadovoljstvo. Toda ta neprijetnost ni tako velika, da bi postala že argument in da bi prisilila k opustitvi pota in privedla do kapitulacije. Treba je uporabiti močnejši argument in stopiti na cesto ter povedati svoje pogoje za prehod. Teh pa KDK noče povedati. Številno in močno armado je zbral St. Radič, a vsa ta armada jc danes brez voditelja in brez cilja. Armada stoji in čaka na povelja, nikjer pa ni nobenega voditelja. Kajti vsi tisti, ki pravijo, da so voditelji te armade, niso šc nikdar bili voditelji, ker so brez načrta, ker sploh ne vedo, kam na povedejo armado. In tako ta čaka in čaka, zgublja čas in dobro voljo. Žc se pa tudi pojavljajo prvi znaki, da so^^dje, tega čakanja siti in da bo pričela armu.- —Kopneti. Tedaj, pa sc bodo morda SDomnirr*šefi KDK. da ie treba imeti Uprava /e v Kopitarjevi ul.št.6 j- Čekovni račun: C/uhi/ana štev. lO.tiSO In I0.34V xa Inserale. Saralevošl.7503. Zagreb it. 39.OH, Vraga In lluna! št. 24.797 Nooi državni proračun Belgrad, 17. nov. (Tel. »Slov.«) Finančni minister je predložil danes narodni skupščini proračun za bodoče leto. Proračun je večji od lanskega. Lani so znašali izdatki 11.280,000.000 Din, letos pa 12.158,000.000 Din. Krediti za državno upravo so povečani. Razen tega so povečani krediti za pokojnine. Prvič jo navedena v dohodkih vojna odškodnina od Nemčijo, ki znaša 274,000.000 Din. Splošni državni izdatki so zmanjšani, in sicer pri državnih dolgovih za 137.000 Din, ker so črtani krediti za obveznosti države iz prejšnjih let, katere so bile izplačane iz mo-uopolskega posojila. Stvarno so dolgovi povečani za 50,000.000 Din, kolikor so znašali dosedanji krediti za državne obveznosti iz prejšnjih let. Ta znesek se uporabi za izplačilo državnih dolgov. Proračun prosvetnega ministrstva je zmanjšan za 26,000.000 Din in sicer zaradi zmanjšanja kreditov za investicije. — Proračun notranjega ministrstva jo zmanjšan za Din 16,000.000, ker se je izločil kredit za pokojnine orožništva in se je prenesel v proračun za pokojnine. — Proračun zdravstvenega ministrstva se je zmanjšal za 14,000.000 Din radi zmanjšanja investicij. — Proračun zunanjega ministrstva se je zmanjšal za 1,000.000 Din radi razlik na kurzu radi izplačila tujih valut. — Proračun gradbenega ministrstva je manjši za 90,000.000 Din, ker so se ukinile vse podpore za vzdrževanje cest in investicije. — Ministrstvo za agrarno reformo ima za Din 11,000.000 nižji proračun radi prenosa kreditov za vodne zadruge v finančni zakon. Povečani so proračuni: Vrhovne uprave za 198,000.000 Din, ki se porabijo za državno dotacijo oblastem in dotacijo fonda pri Drž. hipotekami banki, za zavarovanje osrednje premične in nepremične državne imovine. Nezadostni krediti za pokojnine in invalidske podpore so se povečali za 115,000.000 Din in znašajo 1.031,000.000 Din. Proračun pravosodnega ministrstva je povečam za 34,000.000 D. Večji del te vsote se bo porabil za izvedbo novih sodnih zakonov. Proračun min. za vere je zvišan za 1,000.000 Din. V proračunu je zagotovljena prevedba kronske kongrue na dinarsko. Finančni efekt znaša okrog 5,000.000 Din. Finančno ministrstvo je povečalo proračun za 11,000.000 Din. Povečanje je posledica reorganizacijo finančno službe, razen tega pa ludi pripravljalna dela za sestavo katastra v Srbiji in Črni gori. Proračun vojnega ministra znaša 2.549,000.000 Din. Torej se je povečal za 121,000.000 Din. Povečanje se opravičuje s potrebo mornarice ln zrakoplovstva. Proračun železniškega ministrstva se je povečal radi tega, ker se je kredit ravnateljstva za gradbo novih železnic prenesel med splošne izdatke min. Proračun kmet. ministrstva se je povečal za 2,000.000 Din. Povečani krediti bodo služili za pospeševanje kmetijstva in povišanje rentabilnosti. Proračun trgovinskega ministrstva je povišan za 3,000.000 Din. Povečanje bo služilo zgraditvi srednje tehnične šole v Sarajevu. Ministrstvo socialne politike sin 10 izkazuje povečanje za 3,700.000 Din, ki so bodo porabili' za ljudsiko štetje in štetje živine, ki se mora izvršiti do konca 1930. Proračun rezervnih kreditov znaša 74.000.000 D. Tzdatki drž. gospodarskih podjetij so se povečali. Izdatki v resoru prosvetnega ministrstva so se zmanjšali za več kot 3,000.000 Din radi tega, ker so je zaloga šolskih knjig v Zagrebu in Ljubljani izročila oblastem. Izdatki za državne ustanove Belje, Topo-lovec, državne sladkorne tovarne so za nad 7,000.000 višji. Ti višji izdatki so potrebni BeSgraske vesti Belgrad, 17. novembra. Minister Cvetkovič je danes izjavil, da je zoper vse tiste, ki so poslali znani brzojav na ministrskega predsednika iz Niša, vložil tožbo in se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. Dne 22. novembra bo predaval na belgrajski univerzi ljubljanski vseučiliški profe- tudi kak načrt, kako bo šla bodoča pot. Toda takrat bo že prepozno in takrat bo armada že odšla. Danes armada brez voditeljev, jutri voditelji brez armade. To je usoda KDK, ker so njeni voditelji brez načrta, brez ideje in samo negativisti, ki poslušajo, česa noče Vlaška ulica. radi povečanja dohodkov. Iz proračuna železniškega ministrstva so izvzeti vsi krediti, katerih namen je bil, preosnovati železnice na trgovski podlagi. V celotnem je proračun železniškega ministrstva višji za 332 milijonov dinarjev, kar se opravičuje s tem, da so bili dosedanji krediti nezadostni. Za zgradbo pošt, telefonov in brzojavov so povečani krediti za 8 mil. Din. V kmetijskem ministrstvu so povečani krediti za 10 mil. Din, ki se bodo porabili za povzdigo konjereje, svi-larstva in potrebe državne loterije. Krediti za gozdarstvo in rudarstvo so povečani za 125 mil. Din, ker dosedaj rudniki niso izhajali z dovoljenimi krediti in so vedno zahtevali naknadne kredite. Povečini so krediti za ustanove v trgovinskem ministrstvu za 900.000 Din radi povečanja poslovanja Drž. hipotekarne banke. Med državnimi dohodki izkazujejo največji iznos državna gospodarska podjetja, >n sicer 6.631,000.000 Din, torej za 201 mil. Din več kot v prejšnjem proračunu. Monopoiski dohodki 1.904.000.000 Din. Dohodki bodo večji pri prodaji tobaka in tobačnih izdelkov, manjši pri prodaji soli radi znižanja prodajne cene. V celoti so dohodki za 1,500.000 Din manjši kot v prejšnjem proračunu. Neposredni davki so proračunani na 1.684,000.000 Din, za 10 mil. Din več kot pri prejšnjem proračunu. Povečanje se opravičuje iz dohodkov davka na uslužbence in obresti za zaostale davke. Dohodki iz carin 1.463,000.000 Din, to je 187 mil. Din manj kot dosedaj radi znižanja carinskih postavk, ki so posledica novih trgovinskih pogodb s sosednimi državami. Takse so proračunane na 1.159,000.000 Din ali za 104 mil. več kot sedaj. Povečanje izhaja iz večje prodaje kolkov, vrednostnih papirjev iu povečanja uvoznih taks. Dohodki iz trošarin znašaijo 783 mil. Din, to je 30 mil. Din manj. Dohodki iz državnih denarnih zavodov (Narodna in Hipotekama banka) znašajo 30 mil. Din, Razni dohodki iz kapitalov, fondov itd. znašajo 95 mil. Din, to je za 8 mil. Din manj, ker so se izločili prispevki za posestva, ki spadajo pod agrarno reformo. Proračun izkazuje prebitek 48.285 Din, ki se bo porabil v smislu čl. 40 zakona o računovodstvu v to, da sc priklopi državni gotovini. Proračuni posameznih ministrstev so torej ti-le: Državni dolgovi 863,143.326 Din. Notranje ministrstvo 546,000.879 Din, Zunanje ministrstvo 166,270.168 Din. Ministrstvo za agr. reformo 30,371.081 Din. Pokojnine in inval. podpore 1.031,637.565 Din. Ministrstvo za vere 112,024.622 Din. Železniško ministrstvo 2.080,080.171 Din. Trgovinsko ministrstvo 51,940.374 Din. Prosveta 780,273.720 Din. Vojno ministrstvo 2.549,696.611 Din. Zdravstveno ministrstvo 175,294.197 Din. Gradbeno ministrstvo 204,702.476 Din. Vrhovna državna uprava 318,725.635 Din. Pravosodno ministrstvo 307,651.012 Din. Finančno ministrstvo 359,768.548 Din. Kmetijsko ministrstvo 139,287.764 Din. Ministrstvo za soc. politiko 33,972.839 Din. Proračun je sestavljen kakor lani. V prvem delu so izdatki državne uprave, na drugi strani pa izdatki državnih gospodarskih podjetij. Izdatki uprave in dotacij znašajo torej 7.829,839.786 Din. Fiskalni dohodki in pavšalni dohodki iz gospodarskih podjetij 7829 mil. 888.071 Din. sor g. dr. Pitamic o pravni podlagi zaščite manjšin. Demokratski klub je imel pred skupščinsko sejo svojo sejo, na kateri je vzel na znanje sklep radikalnega kluba. Nato je obravnaval vprašanje dalmatinskega agrarja. Klub bo jutri celo dopoldne zboroval. Jutri se vrši seja glavnega odbora Zadružno zvoze. Danes se je vršila predkonfe-renca. Dne 20. novembra odide v Berlin delegacija z dr. Gosarjom na čelu, da se pogaja o socialnopolitičnih vprašanjih. Danes je imel sejo odsek zakonodajnega odbora. Obravnaval je kazenskopravni red. Dne 25. novembra bo prva seja odseka za Ihidskošolski zakon. Seja skupščine Zakon o javnih delih in pomoči pasivnim krajem sprejet. Belgrad, 17. nov. (Tel. »Slov.«) Današnja skupščinska seja se jc pričela ob 10. Glavni predmet jc bila debata o javnih delih in pomoči pasivnim krajem. Od radikalov je imel dolg govor Radko Parežanin, ki je zahteval, da se vrši nad lo razmeroma majhno vsoto nadzorstvo, da sc nc potroši za razne dnevnice. Zakon je dober in potreben. Glasoval bo zanj. Poslanec se je bavil s pasivnostjo naših krajev in trdil, da je za to stanje kriva gospodarska politika dosedanjih vlad. Dokaz so dosedanji proračuni. Krivo je tudi strankar-stvo. V naši upravi imamo veliko število nesposobnih uradnikov, ki prejemajo denar, ki bi se lahko uporabil za reforme. Našteva številne primere, da se jc s fondi za izboljšave slabo ravnalo. Zlasti za pogozdovanje. Poslanec obtožuje ministra za agrarno reformo in gozdarstvo, da vladajo po njegovem mnenju tu tajne sile. Zavzema sc za povzdigo kmetijstva, ki je zanemarjeno. Kot zgled navaja kako druge države skrbe za to. Nato je govoril zemljoradnik Š a v 1 j i č. Izjavil je, da so krediti majhni. Radikal Mif-1 u t i n o v i č opisuje razmere v raško-zve-čanski oblasti. Musliman Husein A 1 i č je priznal, da ima zakonski predlog tudi slabe strani. Vendar jc mnogo boljši od prejšnjega. Določena vsota 120, mil. Din je razmeroma majhna. Pri glasovanju jc bi! zakon s 127 proti devetim glasovom sprejet, Nato jc preds. prebral poročilo finančnega ministra, da predlaga narodni skupščini proračun, nakar sc je seja zaključila. Prihodnja skupščinska seja >o na praktično javno življenje. S tem je nalje dana naloga, da se mora katoliško ljudstvo v smislu našega katoliškega svetovnega na^ra šolati. Politična stranka z vsemi temi naJo^arai nima nič opraviti; njeno delo je da po »ofcioisa uveljavi katoliška načela v javnem fcvijenju, v državi in deželi, v rakooodaji in opravi. Politična stranka mora imeti, posebno če je krščanska, tudi svoja nepremakljiva n*:ela, in jih ne sme nikdar zatajiti ali izdati. To je samoobsebi umevno. V kolifco pa ta nespremenljiva načela doseže, to je vprašanje njene politične moči. Krščanska stranka bo včasih morala pristati na kak kompromis, ki ga po svojih načelih zavrača. In-ago vprašanje je, kdo naj deluje v kat. akciji kdo v političnem življenju. V katoliški aJuaji naj Ikkh> samoumevno vsi katoličani, vsaj t»w. kjer i» gibanje nosijo naša katoliška društva in organizacije, naj bodo njihovi (lani. To je najmanjša zahteva, ki jo moram« nasloviti na vse katoličane, naravno t'Kli na naše krščanske mandatarje. Mi moramo oSlov.<) Telefonske zveze med Anglijo in kontinentom so povečini še vedno prekinjene. Za prihodnjih 24 ur se napoveduje nov vihar. Ziltag ni prišlo do trgootaske pogodbe s Prago Praga, 1?. nov. (Tel. »Slov.«) 0 jugoslovansko, češkoslovaških trgovinskih pogajanjih, ki so se prekinila in so usojena na politiko čakanja, je zvedel vaš dopisnik nekatere podrobnosti. Da ni prišlo do pogajanj o tarifnem delu pogodbe, so krivi češkoslovaški agrarci, ki niso hoteli brez protiuslug skleniti niti veterinarske konvencije, ki jo je Jugoslavija z Madjarsko z lahkoto sklenila. Med pogajanji bi bilo kmalu prišlo do krize češkoslovaške vlade. S pogajanji se je bavil ministrski svet, v katerem pa so zopet zmagali agrarci, ki ne marajo nasproti jugoslovanskemu kmetijstvu ničesar popustiti. V splošnem gredo češkoslovaški agrarci za tem, da oana^ fijo češkoslovaško državo za agrarno, da jo na tem polju popolnoma osamosvojijo. Radi tega je malo upanja, da bi se pogajanja nadaljevala, doikler bodo imeli češkoslovaški agrarci odločilno besedo v vladi. Jugoslovanska delegacija, videč, da ni mogoče pričakovati kakega uspeha, je pogajanja prekinila. Najbliže ne bo silila na nova pogajanja, dokler ne pride v vlado češkoslovaška socialistična stranka. Agrarci trenutno ne marajo ničesar popustiti, ampak gredo v boj za pokrajinske volitve z geslom: zvišanje carine na živino in kmetijske pridelke. Ker je češkoslovaški izvotz v Jugoslavijo še enkrat večji kakor jugoslovanski v Češkoslovaško, bo Češkoslovaška imela več interesa, da podvzame korake za ponovna pogajanja, kakor SHS. Dokler ostane sedanja vlada na krmilu, na nova pogajanja ni računati. Protfrnski volni n*£rtl Moskva, 17. novembra. (Tel. »Slov.«) Sovjetski listi poročajo o podrobnostih razširjene poljsko-romunske vojaške zveze, ki je bila sklenjena pod vodstvom Poljske. Pilsudski-jevo potovanje v Romunijo, številna potovanja poljskih in romunskih generalšlabnih častnikov v obe državi in potovanje francoskega generala Lerona v Romunijo so služile v to, da se je ugotovil nov razširjen operacij-pripravuti. Vodilna mesta v političnem živ- ski načrt med Romunijo in Poljsko za primer ljenju bodisi kot zaupniki, načelniki strankine i vojne z Rusijo. Najvažnejše določbe so: Polj organ arije in kot mandatarji bodo zavzemali in naj jih zavzemajo možje našega zaupanja, če katoličani pri političnem gibanju ne stoje bb-straoi. ampak se goreče v njein udejstvu-jejo. T; od nas v političnem življenju naprej jk»sta ljeni nositelji našega zaupanja se radi tega ne smejo smatrati takoj kot katoličani druge vrednosti. Tu zahtevamo najprej katoliške mandatarje; posreči se nam, da spravi- $e'levfe POVSfOČHO IZbFUh Etne sko pošlje Romuniji v primeru vojne z Rusijo 3 divizije pod romunsko komando, Romunija pa Poljski za slučaj vojne z Rusijo osem infanterijskih divizij in eno kavaTerij-sko divizijo. Poljska pa bi postavila enakb število čet, tako da bi vse te divizije stale pod francosko komando. Operacijski načrt predvideva tudi dvotirno železnico od Černo-vic do Črnega morja in francosko mornariško pomoč v slučaju boljševiškega napada na Poljsko ali Romunijo, ali v primeru skupne vojne. O vseh pripravah bosta razpravljala francoska generala Leron in Moien. Dalje je tudi sklenjen dogovor med tvrdko Schneider-Creuzot in Škodovimi tovarnami za graditev tovarn za vojni material v Romuniji in Jugoslaviji. V Jugoslaviji je specialna poljska misija dosegla, da se sme jugoslovanska prosta cona v Solunu porabljati kot izklana baza za vojni material iz Francije v Romunijo in Poljsko. (Objavljamo te sovjetske vesti z vso rezervo. Op. uredn.) Volitve v SSLU Ponoven porast katoliške »Slovenske liste" Ugled in sila katol. akad. mladine na naši univerzi neprestano naraščata. Ponoven jasen doka so sinočnje volitve v najvišjo stanovsko reprezentanco Ljublj. akad. mladine, v SSLU. Slovenska lista beleži zopet krasno zmago. Izid sinofinjih volitev v SSLU je sledeč: vseh oddanih glasov 920, »Slovenska lista« A je dobila 340 glasov, »Stanovska lista Delavne omladine« B .114 glasov, »lista enotne napredne omladine« C 389 glasov in »lista svobodnih akademikov« D 77 glasov. Po tem rezultatu je razdelitev mandatov sledeča: Lista A je dobila 3 mandate, lista B 1 mandat, lista C 3 mandate, lista D nobenega mandata. Po vol i vnem redu se je Svet konstituiral kakor sledi: Predsednik: K5stl Janko (C), L tajnik : H r i b o v š e k Anton (A), podpredsednik : Z d o 1 š e k Joža (C), blagajnik: Oven Zvonko (A), tajnik II.: Babič Mihovil (C), arhivar: Kozina Ljuba (B), odbornik brez mandala: Potokar Mirko (A). Revizorji: E k a r Dušan (C), Ilija Alojz (A), Debe-1 j a k Milan (C). Slovensko katoliško akademsko dijaštvo je doslej še vedno pokazalo svojo notranjo silo, ki ga druži v silno enoto vsakokrat, kadar je to treba pokazati komurkoli. Notranje zdravje naše kat. akad. mladine je pokazalo baš minulo poslovno leto, ki zanjo ni bilo baš preveč prijetno, a je znala eliminirati vsak nezdrav pojav, tako da je nastopila kompaktno s svojo »Slovensko listo«, dočim je ostala baš »napredna« fronta razcepljena. Zanimive so številke o volivnih rezultatih v prejšnjih letih. Ijeta 1925. je ob volivni udeležbi 890 dobila napredna lista 453, levičarska 187, katoliška 250 glasov. Leta 1926. ob udeležbi 838, napredna lista 362, trigla-vanska (napredna frakcija) 97, levičarska 103, katoliška 283 glasov. Leta 1927.: udeležba 871, napredna lista 357, triglavanska 107, levičarska 91 in katoliška 316 glasov. Tako so dobili v lanskem Svetu »napredni« 3 mandate, triglavani 1 in katoliški akademiki 3 mandate. mo vrle katoličane na ta mesta, potem pa jih sami nekako izključujemo iz notranje katoliške vzajemnosti. To ni nič. Tako ne pridemo naprej. Katoliška akcija in javno življenje (politika) se naj medseboj dopolnjujeta, krepita in jačita. Kunschak pa je med drugim izvajal: Kat. akcija stoji na večnih verskih resnicah in se radi tega nima na nič ozirati kakor na svoja načela. Politična stranka pa je pri svojem ravnanju in pri svojih odlokih vez-ana na menjajoče se razmere in posebno na vsakokratno dano razmerje moči. To razmerje za katoličane ni ugodno. V »Narodnem svetu je n. pr. 73 krščanskih socialcev, 71 socialdemokratov, 12 velenemcev in 9 deželnih zvezarjev (Landbund). Ker so velenemci in večina zvezarjev liberalci, je v kulturno-poli-tičnih vprašanjih liberalna večina. Pri tem položaju strogo obsojati dr. Seipla in krščansko socialno stranko, ker ne delata izrecno katoliške politike, ni samo nepravično, ampak hudobno. Nekateri žele, da bi krščanski socialci vrgli proč vlado in šli v opozicijo delat načelno katoliško politiko. V dunajskem občinskem svetu so kršča&pki socialci v opoziciji. pa se slišijo le tožbe, kaiko vladajoči so- Milan, 17. nov. (Tel. »Slov.«) Ravnatelj Melladra na neapeljskem vezuvskem opazo-vališču smatra, da je zadnji izbruh Etne povzročilo obilno deževje meseca septembra. Iz istega vzroka smatra, da bo tudi Vezuv hujše deloval meseca decembra ali januarja. Drobne vesti Francoski delegat v ženevskem mednarodnem delovnem uradu Youchaux je sedaj po Boncourju tudi podal demisijo. V časnikarskem intervjiuju je izjavil, da ne more zagovarjati, da bi zastopal v Ženevi desničarsko vlado. Širi se govorica, da bo tudi radi-kalnosocijalni poslanec Bascide odložil svoje mesto kot delegat v Ženevi. Nemški državni zbor je danes v svrho podpore izprtim delavcem v severnozapad-nem industrijskem ozemlju dovolil 20.000 mark. V ponedeljek se začne zunanjepolitična debata z govorom dr. Stresemanna, ki bo poročal o poteku prihodnjih pogajanj v stvari Davvesovega načrta. Razsodba v grškem procesu. Iz Aten poročajo, da je v konfliktu med grškim državnim erarjem in mednarodno finančno komisijo radi zastavljenih državnih dohodkov se- ciademokrati zatirajo katoliške zadeve; stav- daj razsodil švicarski razsodnik tako, da roo - , - , t vi _ _ . !1! ^ P nlnlili tnOT\l.AtT 1 ja se vprašanje, ali ne bi bilo boljše skleniti kompromis s socialdemokrati, da se omili so-ciademokralski kulturni boj zlasti glede šole. Windhorst je rekel, da »Centrum« ni konfe-sionalna stranka, ampak politična stranka. Tako je ostalo do danes pri »Centrumu«, tako pri krščanskosocialni stranki. Če je moj prijatelj Fried zahteval za katoliško akcijo in za politiko svobodo odločitve in delovanja, se s tem popolnoma strinjam in kličem tako zastopnikom katoliške akcije kakor zastopnikom krščansKO-socialne stranke: V svobodi drug poleg drugega, v svobodi drug z drugim za našo vero, ljudstvo in našo domovino. »Osservatore Romano« ima dne 20. oktobra o tem poročilo z naslovom: »Po zborovanju na Dunaju — katoliška akcija in politično udejstvo.auje,« kjer odobrava stališče obeh dunajskih govornikov v dolgem uvodnem članku. »Reichspost« ponatiskuje 26. oktobra z zadoščenjem članek vatikanskega lista. To posnema tudi »Kalholische Kirclienzeitung« dne 8. novembra. Ta še pripominja, da je dr. Pfliegler v svoji reviji »Neuland«, »Ir. 216 z »Osservatore Romano« v nasprotju, ko dvomi o življenski možnosti krščanskosociaine stranke in njeni koristnosti za katoliško Cerkev, očitajoč ji, da je le sredstvo za moč obrtnikov in meščanstva, stranka kapitalizma, da ae * ra Grška vrniti 15 milijonov zlatih frankov, razen tega pa še odškodnino za zvišanje obresti. 0 izpraznitvi Porenja se je izjavil poljski zunanji minister Zaleski in dejal, da ji ni nasproten. Banka del piccolo credito v Ferrari je ustavila plačila. Za vrhovnega poveljnika italijanskega brodovja v gornjem Tirenskem morju je bil imenovan admiral Lido Ducci. njenim delovanjem na tragičen način Cerkvi odtujuje vedno več ljudi, navajajoč h koncu besede judovske boljševikinje Kameneve. Iz tega članka sklepa »Kirchenzeitung«, da hoče Pfliegler s katoliško akcijo izločiti krščansko socialno stranko, dočim smatra »Osservatore Romano - katoliško akcijo za nekaj izvenpo-litičnega in nadpolitičnega ter se veseli, da sliši isto iz Friedovih in Kunschakovili ust. Te konstatacije so jako poučne za bosanske razmere, kjer sarajevski »Katoliški Tjed-nik« pobija v imenu katoliške akcije politiko Hrvatske pučke stranke, dočim je katoliška akcija nepolitična, i zven politična in nadpoli-tlčna, kakor to sledi tudi iz teh rimskih in dunajskih izjav. Svet Dmsivp narodov Ženeva, 16. novembra. 53. zasedanje sveta Društva narodov je sklicano za 10. december v Ženevo. Dnevni red je precej obilen. Od političnih vprašanj sta postavljena dva spora, ki sta bila že ponovno predmet brezuspešne razprave pred svetom in sicer poljsko-litvanski spor in pa vprašanje madjarskih optantov v Romuniji. Glede optantov so se vršila zadnje mesece ponovno direktna pogajanja med obema državama in ravno te dni bi se imela v Rappalu vršiti nova konferenca. Radi spremembe vlade pa je bila odpovedana. Vendar ne vlada več taka napetost in zato se upa. da bo konečno vendarle mogoče svetu Društva narodov najti kompromis, ki bo zadovoljil obe stranki. Se bolj star je spor med Poljsko in Litvo, med katerima vlada stalno napeto skoraj vojno stanje. Glavno sporno vprašanje je pripadnost Vilne, ki je pod poljsko okupacijo in jo Poljaki smatrajo za sestaven del svoje države. Litvanci pa so v svojih pretenzijah po tem mestu šli celo tako daleč, da so v ustavi proglasili Vilno za. svojo prestolico! Tudi druga vprašanja kakor železniški in poštni promet so popolnoma neurejena. Zato je bila nedavno sklicana v Konigsberg konferenca, kjer sta se sestali na direktna pogajanja delegaciji obeh držav in se tudi kmalu razšli — brez uspeha. Pri nepomirljivosti litvanskega Woldemarasa tudi izgledi razprave pred svetom niso najboljši. Dalje so na dnevnem redu se vprašanja manjšin, posebno nemških manjšin na Poljskem ter razprave o izvršitvi sklepov plenuma. To so predvsem vprašanja finančne in administrativne prirode. Splošna politična važnost tega zasedanja pa bo seveda odvisna od tega, če se bodo sej udeležili zunanji min. Chamberlaine, Briand in Stresemann. Doslej se še nobeden ni izjavil, vendar se smatra za verjetno, da pride,jo vsi trije in da porabijo to priliko za direktna pogajanja o izpraznitvi Porenja in o reparacijskih obveznostih Nemčije. .Jutru" v vednost Na naš uvodnik o škodljivem delti skrnjne-žev je »Jutro« odgovorilo z uvodnikom, ki jasno dokazuje, da se »Jutro« ne more ločiti od ekstremistov. Po tem dokazu in svojih običajnih poklonih Slov. ljudski stranki, pa zaključuje »Jutro« svoja razmotrivanja z vprašanjem: Ali more SLS sploh še nazaj? Nc, ne more! Ker SIS