URN_NBN_SI_DOC-0MBIBBD0

STATISTIČNI PREGLED DELA UNIVERZNIH KNJIŽNIC V LETU 1975 V statistično preglednico za leto 1975 je zajetih vsega 57 knjiž­ nic; od tega je 48 knjižnic Univerze v Ljubljani, 7 knjižnic Uni­ verze v M ariboru, knjižnica SAZU in Slovanska knjižnica pa sta dodani, ker s svojim gradivom pomembno dopolnjujeta gradivo univerznih knjižnic. Z aradi organizacijskih sprem em b na univerzah so knjižnice nekoliko drugače razporejene kot v preglednici za le­ to 1974, vendar je prim erjava s tem letom še vedno mogoča. V tem pregledu je prim erjava sicer preveč splošna, da bi mogla prikazati uspehe in težave vsake posamezne knjižnice, lahko pa nam pokaže sm er razvoja univerznega knjižničarstva na obeh univerzah. Tem eljna knjižna zaloga še naprej enakom erno narašča. Res je nakup v zadnjih letih precej omejen, res pa je tudi, da v univer­ znih knjižnicah sploh ni omembe vrednega odpisa dotrajanega ali zastaranega gradiva. Knjižnice ljubljanske univerze so knjižno za­ logo povečale za 4,3 odstotka, knjižnice m ariborske univerze pa za 10,2 odstotka. P rirast knjižnega gradiva je bil v ljubljanskih knjižnicah še m anjši kot prejšn je leto in sicer se je zm anjšal za 9.760 enot ali za 9,85 odst. glede na leto 1974. Nobenega dvoma ni, da je stalno upadanje števila novo nabavljenih knjig posledica neskladja med rastjo finančnih sredstev za nabavo gradiva in rastjo cen tega g ra­ diva. Sredstva za nakup knjižnega gradiva so se v ljubljanskih univerznih knjižnicah povečala za 2,904.757 din ali za 28,9 odst. V m ariborskih univerznih knjižnicah je situacija nekoliko d ru ­ gačna. Te so povečale nabavo gradiva za 7.407 zvezkov ali za 25,9 odst., čeprav so bila sredstva za nakup knjižnega gradiva po­ večana le za 360.400 din ali za 29,9 odst. V erjetno je, da so m aribor­ ske knjižnice nakupile več domačega gradiva za študij, ki ni drago. Povprečna cena nabavljene knjige (tu računam o s celotno nabavo, ne le z nakupom ) je v L jubljani 145 din, v M ariboru pa 55,50 din. Če prim erjam o število tekočih časopisov in časnikov, se je v knjižnicah ljubljanske univerze povečalo le za 352 naslovov ali za 2,6 odst., v knjižnicah m ariborske univerze pa se je to število skoraj podvojilo. V letu 1975 so imele m ariborske knjižnice naro­ čenih 3.295 naslovov, k ar je za 1.476 naslovov ali za 82 odst. več kot v letu 1974. V nasprotju z letom 1974, ko so univerzne knjižnice dobile pre­ cej novih delavcev, je porast števila delavcev v letu 1975 bolj skro-