ELEKTRONSKA BANKA za občane, zasebnike in pravne osebe Gorenjska^ Banka Banka l<>/ili pas iz granitnih kock na zunanjem robu in uredili javno razsvetljavo. Celotna naložba, katere investitorje Direkcija RS za ces-,c> je vredna okrog 60 milijonov tolarjev. Stojan Saje Grafiti na Pungratu. padlo mestno obzidje na koncu vrta sosednje hiše, ki je tudi sicer zgovoren primer hiše brez pravega gospodarja. Skupina je sklenila sprehod na nasprotni strani ulice, v galeriji stavbe, kjer ima svoje nove prostore Zavod za varstvo kulturne dediščine. Tu se je tudi razvila živahna debata na temo obnove in oživitve starega mestnega jedra Kranja. Vladimir Knific in Milan Sagadin sta menila, naj zahodni del jedra ostane zapolnjen s pretežno kul- turnimi institucijami. Tu so namreč že Gorenjski muzej, lutkovno gledališče, zavod za varstvo naravne in zavod za varstvo kulturne dediščine, na nazadnje tudi Prešernovo gledališče. Prostor med Khislsteinom in še nedokončanim Škrlovcem oziroma Layer-jevo hišo bi bil po njunem mnenju idealen za novo mestno knjižnico, saj je občina že lastnica večine hiš na tem delu Tomšičeve ulice. Preden bo mestni svet odločal o novi lokaciji osrednje knjižnice, Pogled z vrta na hišo v Tomiščevi. bi kazalo dobro pogledati mesto in razmisliti o dvojnem projektu; projektu univerzitetne knjižnice v okviru Fakultete za organizacijske vede na Zlatem Polju ter o projektu mestne, "ljudske" knjižnice, ki bi lahko oživljala kranjsko jedro. Da je jedro treba primerno obnoviti in oživiti, so se strinjali tudi sogovorniki. Alojz Gorjanc je ocenil, da je oživitev že krenila v napačno smer, kar dokazuje selitev trgovine iz mesta, ki jo bo zdaj težko vrniti nazaj. Na obrobju jedra je treba po njegovem prepričanju zgraditi veliko parkirno hišo, mesto pa povsem zapreti za promet. Jasno je, da ponudba mesta ne sme biti prepuščena zgolj lastnikom hiš oziroma lokalov. V strokovno zasnovan koncept ponudbe mesta pa bi se vsekakor lepo vključevala tudi kulturna ponudba zdaj precej puščobne Tomšičeve ulice. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Večer s francoskimi otroki Na OŠ Orehek Kranj so v petek, 6. decembra, v okviru projekta Francoščina povezuje slovenske šole pripravili glasbeno - plesno srečanje francoskih učencev iz Ljubljane z učenci orehovške šole. Kranj - Osnovna šola Orehek po lanskoletnem uspešnem vključevanju francoščine v nižje razrede nadaljuje s "francoskimi srečanji", v katerih učenci predstavijo in pokažejo svoje znanje francoščine. Na Miklavževo so člani projektne skupine Francoščina povezuje slovenske šole pripravili srečanje z učenci Francoske šole in malčki Vrtca Livada Ljubljana, ki so stari od štiri do trinajst let in so predvsem otroci francoskih ambasadorjev v Sloveniji. Program je vseboval pozdrav in dobrodošlico slovenskih učencev v francoščini tridesetim francoskim otrokom in njihovim staršem, ki so zaradi zastoja v prometu na prireditev nekoliko zamudili. Sledil je kulturni in zabavni program, ki so ga pripravili na obeh šolah. Učenci francoščine iz devetletnega programa OŠ Orehek so peli, igrali na instrumente, plesali, lutkovni krožek je uprizoril lutkovno igro "Grad, gradič", nastopila je folklorna skupina, otroški zborček je zapel otroške pesmi o dedku Mrazu in Cicibanu, prikazali so Miklavža v slovenski tradiciji. Učenci šole Livada pa so uprizorili skeč o Miklavžu in par-keljnih, zapeli pesem o Miklavžu, malčki vrtca Livada so zapeli nekaj otroških pesmi. Na koncu pa sta Francoski pevski zbor OŠ Orehek in Pevski zbor francoske šole Livada skupaj zapela pesem o Miklavžu v francoščini, kije ob zaključku prireditve vse otroke tudi obdaril. Prof. francoščine Hilda Zalokar je pojasnila, da so srečanje s francosko šolo načrtovali že v lanskem šolskem letu, pa se jim časovno ni izteklo in so dogodek preložili na začetek letošnjega šolskega leta. Tematsko so ga združili z Miklavžem, predstavili pa so se učenci razredne stopnje. S francosko šolo Livada bodo sodelovali tudi v prihodnje: obiskovali se bodo, skupaj pripravljali projekte, šli skupaj na izlete. Vse z namenom, da bodo francoski otroci utrjevali slovenščino, slovenski pa francoščino. Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič Sanje o miru na otroških plakatih V Šivčevi hiši so 6. decembra, odprli razstavo Plakat miru 2002, ki sta jo pripravila Lions club Bled in Muzeji radovljiške občine. Tema natečaja ustvarjanja plakata je bila Sanje o miru. Radovljica - Pri natečaju, ki ga Lions club v svojem distrietu organizira vsako leto, so v letošnjem letu sodelovali učenci petega in šestega razreda iz osnovnih šol Bled, Gorje, Lesce, Lipnica, Radovljica in Antona Janša Radovljica. Direktorica muzeja Irena Štekar Vidic je v uvodnem nagovoru povedala, da galerija Šivčeva hiša rada odpira vrata učencem in otroški ustvarjalnosti, zato letos z veseljem Ze četrto leto sodelujejo s člani Lions cluba Bled pri njihovi organizaciji prireditve: "Tudi ta razstava dokazuje, da so otroci izredni ustvarjalci, da so njihove risbe polne domišljije in da so kvalitetno izdelane. Zato jim čestitam, kakor tudi mentorjem, ki so pri tem pomagali. Upam, da bodo člani kluba v Šivčevi hiši organizirali podobne prireditve tudi v prihodnje, za kar so jim na razpolago prostori in pomoč." Vsakoletne aktivnosti vseh Lions clubov po Sloveniji so vezane na projekt PlakatHniru, ki je namenjen predvsem ozaveščanju mladih ljudi, ki naj bi se ob ustvarjanju plakatov zave- dli, kako pomembna vrednota je mir in s tem utrjevanje prijateljstva med ljudmi po celem svetu. Predsednik Lions cluba Bled Janez Bohorič je pojasnil, da so se v okviru Lions cluba International v projekt vsako leto vključi vseh 43.000 klubov v 189 državah sveta, v katerega vključijo učence osnovnih šol: "Namen je, da bi otroci skozi to razumeli pomembnost vrednote miru v otroštvu in ko bodo odraščali, jo nosili v sebi in utrjevali prijateljstvo med seboj in z drugimi narodi. Akcija se ponavlja vsako leto, geslo je povezano vselej z mirom. Iz slik je tako razvidno, kako si otroci predstavljajo mir." Natečaj je sočasno potekal tudi v ostalih Lions clubih po Sloveniji. Vsak klub bo izbral najboljši plakat in ga poslal na tekmovanje v distriet, ki jih je v svetu nekaj tisoč. V Sloveniji letos tekmuje 40 klubov s svojimi najboljšimi plakati, najboljšega pa bodo poslali v Ameriko, kjer se bo med zbranimi izbralo dvajset najboljših in bodo razstavljeni v palači Združenih narodov. Med njimi bodo izbrali » mm najboljšega, nakar absolutnega svetovnega zmagovalca organizacija Lions club International povabi na svojo letno konvencijo, kjer se mu ob prisotnosti vseh 20.000 delegatov celega sveta se izroči nagrada. Letošnji absolutni zmagovalki Lions cluba Bled Lauri Šimenc iz OŠ dr. Josip Plemelj z Bleda tako lahko zaželimo veliko uspeha na nadaljnjih izborih. Katja Dolenc Kaj meni pomeni advent Cerkveni zbori v Lescah Ob besedi advent pomislimo na adventni venec. Štiri sveče na njem prižigamo ob štirih nedeljah pred Božičem. Beseda advent pomeni prihod. Za nas kristjane pomeni prihod Boga med nas, ali točneje, naše pričakovanje Njegovega prihoda. Ljudje marsikaj pričakujemo. V Kranjski Gori čakamo, kdaj bo zapadel sneg in bodo stekle žičnice. Mati čaka. da se bo vrnil sin s služenja vojaškega roka. Drugi spet čakajo, kdaj bo odplačan zadnji obrok kredita. Otroci so čakali, kdaj bo prišel Miklavž. Ko sem sam bil otrok, smo dobesedno odštevali dneve, kolikokrat gremo še spat, preden pride Miklavž. Ljudje nosimo v sebi še eno zelo globoko hrepenenje. Čakamo na odrešenje, na prihod pravice, resnice in miru. Za to se sicer tudi sami trudimo, a se zavedamo, da je to zastonjski Božji dar. Prvi advent Dobrota, mir in resnica so bili skaljeni z grehom prvega človeka v raju. Človek je moral zapustiti raj, po katerem hrepenimo in ga kot romarji po svetu vedno znova iščemo in čakamo njegovo uresničitev. Pred nekaj več kot 2000 leti se Janez Avsenik je to pričakovanje uresničilo. Takrat je Bog vsemu svetu poslal odrešenika, svojega Sina, Jezusa Kristusa. Beseda Jezus pomeni, Bog je odrešenik., Bog rešuje. To je bil prvi Božji prihod. Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina za nas (Jn 3,16). Drugi advent Drugi Jezusov prihod pa je danes. Danes prihaja med nas po ljudeh. Jezus govori: "Kar ste storili kateremu izmed mojih najmanjših, ste meni storili. (Mt 25,40)" Včasih nam pride na misel, da bi koga utopili vodi ene žlice. Pa nam Gospod prihaja naproti ravno po teh ljudeh, po tečnih učiteljih in politikih, po prijaznih in manj prijaznih sosedih in sorodnikih. Bog prihaja danes po zakramentih. Po svetem obhajilu se nam sam daje v hrano. Bog, ki je ustvaril mene in tebe, ki nam v usta polaga vsak dih, je navzoč v < posvečeni hostiji. Ta skrivnost je tako velika, da pred njo pokleka-mo. Bog nam odpušča in nas tolaži po zakramentu svete spovedi. Velikokrat doživljam, kako se Bog po odvezi grehov sklanja k ljudem. Nekateri se prav zjokajo v spovednici, tako so ganjeni nad svojo grešnostjo in križem svojega življenja. Takrat je Bog po zakramentu dobri Oče, ki odpušča in je poln ljubezni in usmiljenja. Bog prihaja po vsakdanjih križih. Ko se nas loti bolezen in se sprašujemo: Zakaj me je to doletelo? Pa vemo, da je to Božji dotik, da nas ima Bog tudi po teh križih zelo rad. Govori nam: "Jaz sem z vami vse dni do konca sveta (Mt 28,20)". Danes Bog prihaja v ta svet tudi po nas. Če smo mi dobri, potem je naše življenje pričevanje o Božji dobroti, da nas ima Bog rad. Res je, da smo za te vsakdanje prihode Boga med nas zaradi vsakdanjih skrbi slepi. Boga ne prepoznamo, zdi se nam daleč, da nas je zapustil. Takrat v večini mi zapustimo Boga in ne on nas. Tretji advent Tretji advent pa bo trajal vse do konca sveta. Dokler smo na tem svetu, le megleno zremo resničnosti tega življenja. Smo v pričakovanju dovršitve pravice, miru in dobrote. Kdaj bo konec sveta, ne ve nihče (Mt 24, 36). Vse napovedi so le mahanje po zraku. Tistemu, ki ima rad Boga, tudi konec sveta ni nekaj groznega, ampak srečanje z Nekom, ki nas ima rad. Naše pričakovanje naj bo v veselju. Veselje je vedno znova prižigati svečke na adventnem vencu. Več kot je prižganih svečk, bližje je veselje božične skrivnosti. Pri nas doma smo vedno pred jedjo in po jedi prižgali sveče na adventnem vencu. Tudi danes zmolimo. Želim, da bi adventni čas tudi da-•es zbiral družine k adventnemu pričakovanju. Kjer družina skupaj moli, dam je prostor, v katerega prihaja Bog. Veselimo se torej, kajti Gospod je blizu (Flp 4,5). Janez Avsenik, župnik v Kranjski Gori Svetniki in godovi Lucije in Lučke praznujejo Danes, 10. decembra, ko je mednarodni Dan človekovih pravic, godujejo Loretska Mati božja, Melkijad, papež, in Judita, svetopisemska žena. Judita je bila pogumna vdova, po kateri se imenuje tudi ena od knjig Svetega pisma stare zaveze. Judita naj bi šla v sovražni tabor, ubila poveljnika Haloferna in rešila Palestino pred Asirci. Ime Judita pomeni v hebrejščini "judovska, iz Judeje, Judinja". Ime je v Sloveniji dokaj redko. Papež Melkijad pa naj bi bil v resnici Miltijad. Pisatelj Janez Mencingerje pisal, da so ime Melkijad dajali nezakonskim otrokom. Jutri, 11. decembra, so v knjigah in na koledarjih zapisani Damaz L, papež. Danijel Stilit, puščav-nik. Sabin, škof, in Davic, redovnik. Damaz je bil slaven papež, ki si je prizadeval za ugled papežev. Njegov tajnik pa je bil slavni sv. Hieronim, eden največjih poznavalcev Svetega pisma, ki je znal odlično grško, hebrejsko in latinsko. V četrtek, 12. decembra, je praznik Ivane Frančiške Šantal-ske, redovnice. Bila je žena in mati šestih otrok, po nenadni moževi smrti (ubit je bil na lovu) pa seje predala veri. Koje poskrbela za otroke, je po nasvetu Frančiška DRUŽINSKI NASVETI Bi želeli izboljšati spomin? (5) Preprosta vsakodnevna vaja za izboljšanje spomina je usmeritev misli, tako da si poskušamo vsak dan nekaj zapomniti in to prikličemo v spomin naslednji dan ob določeni uri. Trikratna ponovitev nekega dejstva v mislih ali glasno nam pomaga, da se začnemo zavestno ukvarjati s shranjevanjem podatkov v spomin. Če se učimo tujega jezika, se naučimo novo besedo in naslednji dan ob šestih zvečer jo ponovimo. Ura nam pri tem pomaga, ker se bomo spomnili najprej na uro, potem na dejavnost. Reševanje križank je znana dejavnost za urjenje spomina. Prav tako učenje pesmi, šal ali obnavljanje določenih dogodkov, ki so se zgodili. Včasih smo v zadregi, ker pozabljamo imena ljudi. Ime je nekaj osebnega. Mnogi ljudje menijo, če pozabimo njihovo ime, pozabimo tudi nanje. Kako si zapomniti imena ljudi? Že ko se predstavljamo drug drugemu lahko ime našega sogovornika na glas ponovimo in komentiramo (pogovor o tem, iz kje izhaja ime, pogostost imena, kako nam ime zveni, na koga nas spomni ipd). ljudje, ki so jim bolj všeč vidne zaznave, v mislih napišejo ime sogovornika na njegovo čelo, ga pobarvajo in povežejo z dejavnostjo človeka, ki ga spoznajo. Nekaterim pomaga, če povežejo kraj srečanja z imenom človeka in oboje čim večkrat ponovijo. Dolgotrajnemu spominu pa pomaga, če povežemo ime osebe z določeno barvo, parluniom, jedjo, besedo, zvokom. Dijaki, študentje in vsi. ki se ukvarjajo z učenjem presedijo mnogo ur pri učenju pa naslednji dan niso zadovoljni s svojimi rezultati. Kako lahko izboljšajo učenje? V pomoč pri veliki količini podatkov nam je razvrščanje v skupine ter določanje pomena besed. Pomen besede je lahko splošen ali poseben. Vedeti moramo, kakšno znanje je za nas pomembno in prehajati iz splošnih podatkov v posebnosti podal kov. Pri tem obstaja nevarnost, da se izgubimo v množici podatkov in tako si skušamo zapomniti preveč vsega. Miselni vzorci so koristna stvar, saj pravilno urejeni in zapisani zajemajo le ključne besede, preko katerih se spomnimo še ostalih podatkov. Pri izdelavi miselnih vzorcev bodimo pozorni na barve, na velikost besed, na razvejanost vzorca po posameznih področjih, dodajmo slike, narišimo žival ali poleg tega napišimo vprašanja, ki nas bodo spomnila na odgovore. Pri shranjevanju podatkov v spomin nam pomaga naštevanje po številkah ali črkah, saj tako vemo, kolikšno je število določenih podatkov. Tudi prve črke besed so nam v pomoč, iz njih lahko sestavimo akrostih (Smeh Pomaga Ohranjevati Moč In Navade). Skratka pomagajmo spominu in spomin bo pomagal nam... Šaleškega ustanovila novo redovno skupnost salezijank ali red Marijinega obiskanja (vizitatinke), ki jo je Rim potrdil leta 1618. Cerkev je slavi zaradi svetosti, ki jo je odlikovala v štirih stanovih: devica, žena, vdova in redovnica. V četrtek je tudi praznik Amalije, mučenke. in Gvadalupske Matere, ki jo slavijo v Ameriki. V petek, 13. decembra, bodo go-dovale Lucije, Lučke, Otilije in Tilke. Ta dan je praznik Lucije, device in mučenke, in Tilke (Otilije), opatinje. Ime Lucija izhaja iz latinske besede "lux", ki pomeni svetloba, svetlost, sijaj. Zato je Lucija zavetnica vida. Legenda pravi, da se je snubec zaljubil v njene oči, ona pa si jih je izdrla in mu jih je poslala. Angel ji je prinesel druge. Zato jo upodabljajo z. očmi na pladnju. Sicer pa je Lucija živela v Sirakuzah na Siciliji. Lucija, ki so jo zaradi krščanstva ubili, je napovedala smrt cesarja Dioklecijana leta 313. Ta rimski cesar je bil najhujši preganjalec kristjanov. Praznik Lucije pomeni tudi začet priprav na božično praznovanje. Zavetnica za zdrave oči je tudi Otilija oziroma Tilka. Rodila se je v francoski Alzaciji in je bila ob rojstvu slepa, zato so jo hoteli ubiti. Mati je to prepreči- la in jo skrila v samostan. Ko so jo krstili, je spregledala. V soboto, 14. decembra, bodo prazniki Janeza od Križa, duhovnika in cerkvenega učitelja (znan je kot prenovitelj moškega karmeličanskega reda v bosonoge karmeličane), in Spiridiona (Dušana), škofa. V nedeljo, 15. decembra, bo 3. adventna nedelja in praznik Marije di Rossa, redovne ustanoviteljice, ki je v Italiji v času kolere ustanovila red Služabnic ljubezni, ki so bile predvsem strežnice v bolnišnicah. Ustanovo je 1852 po cerkveni priznala tudi državna oblast. V ponedeljek, 16. decembra, bosta praznika Albine, mučenke, in Adele (Adelhajde), nemške cesarice. Jože Košnjek Predavanje za družino Kranj - Dekanijski odbor za zakon in družino vabi na predavanje dr. Huberta Požarnika z naslovom: ZAKON. DRUŽINA IN KRIZA SREDNJIH LET. Predavanje bo v petek, 13. decembra 2002, ob 20. uri v kranjski župnij ski dvorani. Lesce - V župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Lescah je bila v nedeljo, 8. decembra, revija cerkvenih pevskih zborov iz deka-nije Radovljica, ki je največja de-kanija v ljubljanski nadškofiji, saj obsega območje od Radovljice in mešani pevski zbor župnije sv. Nikolaja iz Bohinjske Bistrice, mešani pevski zbor župnije Marijinega vnebovzetja Lesce, mešani pevski zbor Skala iz župnije sv. Petra v Radovljici, mešani pevski zbor župnije sv. Martina Srednja Združeni cerkveni pevski zbori radovljiške dekanije med vajo za skupni nastop na zaključku nedeljske revije v Lescah. Begunj do Rateč. Na reviji, katere glavni organizator je bil begunjski župnik Franc Maček, ki je v dekaniji zadolžen za cerkveno petje, je sodelovalo sedem zborov: mešani pevski zbor iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, mešani pevski zbor župnije Žalostne matere Božje Breznica. vas v Bohinju in pevski zbor podružnične cerkve sv. Andreja v Podkorenu. Za zaključek so sodelujoči zbori pod vodstvom skladatelja prof. Jožeta Trošta zapeli tri pesmi: Železnikovo Vi oblaki, Mavovo Čaščena Marija in Pre-mrlovo Materi dobrega sveta. J.K. Tudi letos Luč miru Kranj - Leta 1986 so v času pred Božičem v oddaji avstrijske televizije ORF Luč v temi, namenjeni invalidnim otrokom, v zahvalo nastopajočim namesto daril delili plamen iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu. Ideja je naletela na velik odmev in seje nadaljevala v akciji Luč miru iz Betlehema. Betlehemska luč miru je po zaslugi Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov leta 1991 prvič prišla v Slovenijo s sporočilom Mir je čas brez vojne. Od takrat prihaja LuČ miru redno v Slovenijo, skavtom pa so se pridružili tudi taborniki. Mladinski ceh. Društvo MMM - stičišče mladih in Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov. Luč miru bo prišla v Slovenijo tudi letos. Njena pot po Sloveniji se bo predvidoma začela v soboto, 14. decembra. Med potjo luči se bodo zbirala tudi prostovoljno darovana sredstva, ki bodo porabljena v dobrodelne namene. J.K. Razstava jaslic v Kranjski Gori Kranjska Gora - Gornjesavski muzej - enota Kranjska Gora vabi na odprtje razstave miniaturnih jaslic iz zbirke Frančiškanskega samostana Brezje z naslovom Božične jaslice doma in po svetu. Razstavo bodo odprli v petek, 13. decembra, ob 17. uri v galeriji Liz.njekove domačije na Borovški cesti v Kranjski Gori. Razstavljene jaslice bo predstavil naš najboljši poznavalec jaslic in predsednik Društva jasličai jev Slovenije pater dr. Leopold Grčar z Brezij. V kulturnem programu bosta sodelovala sopranistka Nina Kompare in kitaristka Eva Jelene Razstava bo odprta do 2. februarja od torka do petka med 10. in 17. uro in v soboto in nedeljo med 10. in 16. uro. J.K. Božični koncert Kranj - Evangelijski center Kranj je prireditelj koncerta Božič za vsakogar, na katerem bo s tradicionalnimi in modernimi božičnimi pesmimi nastopila glasbena in pevska skupina The New Hope Band & Singers iz Kalifornije. V skupini prepeva 31 članov, med katerimi so tudi otroci. Pojejo v slovenščini in angleščini. Prvi koncert bo danes. 10. decembra, ob 19. uri v Domu krajanov v Šenčurju, drugi pa jutri. 11. decembra, ob 19. uri v Prešernovem gledališču v Kranju. J.K- Piše Eva Senčar S knjigo o V somraku kraljestva palčkov in škratov, zbirka Zakladnica slovenskih pripovedi, izbor in uvodno besedilo dr. Monika Kropej in mag. Koberto Dapit, Didakta, Radovljica 2002, ilustracije Andrej ka Čuler, 49 str., 4,300 sit. Nevidna bitja nas skrivnostno spremljajo od malega. Oprijemljiva kot palčki v pravljičnih knjigah, skoraj verjetna kot liožiček in dedek Mraz v kožuhu in z velikim košem daril, ne oprijemljiva kot strah, ki je v sredi votel, okoli pa ga nič ni po opogumljajočem prigovor janju moje nnune meni kot otroku. Med tremi decembrskimi možmi je Miklavž izjemen; če sta BoOčeh in dedek Mraz poosebljena dobro ta (ki sicer nimata posluha z.a vse želje ena kol pa Miklavževo spremstvo združuje dohro (Miklavž, angela) in njegOVO nasprotje (par keljni). Danes to razumem, namreč to, kar mi je zagotavljala stara mama, de so parkeljni popolnoma pod nadzorom Miklavža in Onge lov. Ta jih samo pogleda, [>a že nehajo rož.lja- li proti porednim otrokom. A ee mi je Miklavž med vsemi dobrotami prinesel tudi palieo z. repo in korenjem, sem si to verjetno zaslužila. Mar tudi veliki otroci, ne le mali, ne verjame nio v Miklavža in njegove obvezne spretnije valee parkcljne, v BogO, ki stoji kači na glavi, v porednega škrata in dobrega palčka? Prt magati zlo je perpetuum mobile. Božanska, duhovna in mitična bitja nas posredno vodijo, da se nagradimo, kaznujemo, usmerjamo. Tudi v deželi bajnih bitij palčkov, škratov, skrivnostnih lučk in drugih prikazni se od ne kdaj za prevlado drenjata dobro in zlo: gozdni škrati čuvajo vse, kar je v gozdovih, poljski pomagajo ljudem pri poljedelskih opravilih; gorski pritlikavi! (di gnomi kopljejo rudo in poznajo zaklade, včasih pa jih človeku tudi ne Odkrijejo, da morajo rudnik zapreti. Palček je prijaznejši od škrata in pomaga šivati obleke in obdelovati drage kamne, kot pri Snegulji i d in palčkih. Nevarnost in strah poosebljajo: čatei - Zgoraj človek, spodaj kozel, z rogovi in brado, ki je tako kol antični 1'an ljudi spelje val v neznane kraje, orko, ki v divjinah straši ljudi, v antični mitologiji pa pomeni pekel, ali zlobno nagajivi podlegaj S podobo osla, ki naj bi zrasel do zvezd, ko bi človek sedel nanj. nato pa ,er I'" od'-.loj kl.'iMl ludi kipe: ga je predsedniku Dragu Sitarju izročil Franci Dolhar. »r Jaka" društev v nekdanji kranjski občini. Skupaj so predstavljali programe na sejmih doma in v tujini, nekdaj uspešni prireditvi Fantovščina in Kmečka ohcet pa so nadomestile druge. Pripravili so 14 pohodov na Jakob in izlete okrog gradov. Turistični podmladek je uredil gozdno učno pot s senčnico Josipine Turnograjske. Mladi so aktivni tudi v folklorni skupini. S hortikulturno sekcijo Društva upokojencev Preddvor skrbijo za lep Izgled kraja in ocenjujejo urejenost hiš v njem. Za materinski dan je v turistični poslovalnici razstava ročnih del, ob letošnjem jubileju pa so tam prikazali spominke domačih izdelovalcev. Natisnili so tudi brošuro 70 let Turističnega društva Preddvor, ki jo je pripravila Mirjani Pavlic, nekdanja predsednica društva. Pohvale za dosežke in dobre želje za bodoče Drobce iz zapisane zgodovine so predstavili na sobotni svečanosti v kulturnem domu, kjer je domačine in številne goste pozdravil predsednik TI) Preddvor Drago Sitar. Čeprav je šele dobro prevzel krmilo društva, že snuje za misli za program bodočega dela. Kot je ugotovil župan Franc Ekar, je turizem doslej ze vtisnil viden pečal v podobi 930 let starega Preddvora. Ker je pravo Ogledalo kraja, si /eli nadal|cva nja tradicije, ki temelji na prosto voljnem delu. Da je na lak način moč toliko doseči, je izrazil občudovanje predsednik Turistične Predsednik TZS Marjan Rožič z dobitniki priznanj ob 70-letnici društva zveze Slovenije Marjan Rožič. Društvu je izročil priznanje TZS z. zlatim znakom, pisno priznanje z zlatim znakom so prejeli Miran Štele, Marjan Trtnik in Jože Urška Križnar, srebrni znak z diplomo Jože Markun, Helena Križaj-Smrdel, Stane Arh, Anton Klakočar in Mirjam Pavlic, bronasti znak z. diplomo pa Maja Dvoržak, zlati znak z diplomo Senk-Zidar. Tončka Kociper in Marinka Lombar. Sekretar GTZ Franci Dolhar je društvu predal najvišje gorenjsko turistično priznanje, kipec "Planšar Jaka". Kot je zaželel, naj bo spodbuda za uspešno bodoče delo. Med prireditvijo, katere pokrovitelj je bila občina Preddvor, so podelili tudi društvena priznanja. Prislužili so si jih Jože Kaštrun. Jože Urbane, ansambel Gašperji, Planinska sekcija Iskra, apartmaji Ušlakar, gostilna Pri Majču, pekarna Maček iz Britofa, Beti Metlika in župnik Miha Lavrinec. V kulturnem sporedu, ki gaje vodila Saša Pivk Avsec, so nastopili folklorna skupina CIRLES, pevski zbor Društva upokojencev Josipine Turnograjske in turistični podmladek OŠ Preddvor z igrico Poroka v Preddvoru. Kot se za slavje spodobi, so obiskovalce tudi pogostili. Pred koncem leta bodo imeli še eno prireditev, potop božične smrečice 25. decembra na jezeru Črnava. Stojan Saje Podeljena priznanja Planinske zveze Nova Gorica Minulo soboto je bila v dvorani Mestne občine Nova (rorica slovesnost ob podelitvi najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije za leto 2002. Na srečanje ob iztekli mednarodnega leta gora so povabili 33 nagrajencev, med katerimi so bili tudi domačini. Svečano listino, najvišje priznanje PZS, je prejelo 11 dolgoletnih sodelavcev planinske organizacije, med njimi Pavel Dimitrov iz PD Jesenice in Tone Škarja iz PD Kamnik. Spominske plakete PZS je dobilo 21 jubilantov, med katerimi je sedem Gorenjcev: za 65 let Franc Benedik iz PD Kranj in Tone Mulej iz PD Škofja Loka, za 70 let Stane Jereb iz PD Radovljica, Bogdan Klinar iz PD Gorje, Zdrav ko Markuš iz PD Kamnik in Martin Petan iz PI^ Škofja Loka ter za 80 let Marija Rauh iz PD Dovje Mojstrana. Zlati častni znak PZS sije prislužil predsednik PD Lisca Sevnica Jože Prah za požrtvovalno delo v planinski organizaciji in uspešno izvedbo letošnjega Dneva planincev na Lisci. V kulturnem sporedu so nastopili pevci Goriškega okteta Vrtnica in učenci OŠ F. Erjavca iz Nove Gorice, ki pod vodstvom planinske mentorice Sonje Savnig dosegajo uspehe tudi v tekmovanju Mladina in gore. S.S. Likovni samorastniki, ustvarjalci v kovini razstavljajo v Kovaškem muzeju v Kropi Umetno kovaštvo je doma v Kropi V petek je bila v Kovaškem muzeju v Kropi odprta razstava del likovnih samorastnikov ustvarjalcev v kovini. Nov korak k uveljavitvi Krope kot središča umetnega kovaštva v Sloveniji. Kropa - Pobudo za tokratno razstavo, ki je sad sodelovanja Kovaškega muzeja iz Krope in Sekcije umetnostnih varilcev, kovačev in livarjev Plamen pri Društvu za varilno tehniko Ljubljana, so podali ustvarjalci, člani sekcije, sami. Z razstavo se namreč pridružujejo praznovanju 50-letnice Kovaškega muzeja Kropa, ki je tudi po njihovem mnenju v vseh teh letih veliko prispeval k ohranjanju in širitvi zgodovinskih sledi kovanja, tako v Kropi in na Gorenjskem, kot v celotnem slovenskem prostoru. Z okrog 30 deli se predstavlja 13 umetnikov iz vse Slovenije, razstava pa bo na ogled do konca meseca. Joža Bertonclja, druga številka je izšla letos junija ob praznovanju 50-letnice Kovaškega muzeja, v pripravi pa je tretja številka o rudarjenju na Jelovici, ki naj bi izšla prihodnje leto ob Kovaškem šmarnu. Izid Vigenjca spremlja tudi razstava na temo, ki jo publikacija obravnava. Kot rečeno pa so se letos praznovanju 50-letnice pridružili tudi člani Sekcije umetnostnih varilcev, kovačev in livarjev Plamen pri Društvu za varilno tehniko Ljubljana. Na razstavi tako sodeluje 13 ustvarjalcev, umetnostnih varilcev, kovačev in livarjev ter en preoblikovalec kovin v hladnem: Aleksander Arhar, Ivan Dvor-šak, Aleksander Kovač, Janez Kranjc, domačin iz Krope Adam Kržišnik, Leopold Mav-sar, Lojze Pogorevc, Rudi Sto-par, Bojan Štine, Jože Volarič, Drago Vukovič, Jernej Zorko in Dejan Žagar. Vsak se predstavlja s po nekaj deli iz obdobja zadnjih petnajstih let. Ob razstavi so izdali tudi priložnostno knjižico in jo posvetili muzeju in njegovi obletnici. "Potrebno je prepoznati lastno kulturno dediščino in jo nadgrajevati tudi na način, kot je tokratna razstava," razmišlja Florjančičeva, prepričana, da bodo tudi v prihodnje pripravljali razstave s kovaško tematiko, tudi v smeri muzejskih razstav s prikazom tehnologije umetnega kovanja, livarstva, varilstva... Igor Kavčič Saša Florjančič, kustosinja Kovaškega muzeja v Kropi, si s sodelavci zadnja leta močno prizadeva za večjo prepoznavnost kroparskega umetnega kovaštva... N«N S U Nekatera dela na razstavi so izredno kvalitetni umetniški dosežki, kot na primer skulptura Lojzeta Pogorevca z naslovom Bolečina. Po besedah kustosinje Kovaškega muzeja Kropa Saše Florjančič, organizatorke ter v s sodelovanju z arhitektom in poznavalcem oblikovanja kovin, Marjanom Gašperšičem, soavtorice postavitve razstave, je ta tudi nov korak k razumevanju in uveljavljanju Krope, kot središča umetnostnega oziroma umetnega (kot se termina držijo muzealci) kovaštva pri nas. Kraja, kjer je tovrstno oblikovanje doma že vse od tridesetih let prejšnjega stoletja naprej, v času po Zgodbe na koži Škofja Loka - V Okroglem stolpu Loškega gradu je bila v četrtek odprta razstava fotografij z naslovom Zgodbe na koži, Tamare Vodopivec. Njene fotografije so nesramežljivi dialog med diapozitivi in odzivnostjo telesa. Gre za bližnje srečanje s fotografijami, ki so nastale s projiciranjem diapozitivov na človeško telo. "Tukaj ni nobenih trikov ali fotomontaže, čeprav gre mogoče za namerno manipulacijo z našimi očmi," je k razstavi zapisala Uršula Pajk. Glavna lokacija Tamarinih projekcij je žensko telo. To je za nekakšen body art, koža je ožigosana. Nagrobna sveča, pajčevina, orientalski vzorci, steber, minaret se odslikavajo na prsih, rokah, stegnih, prekrivajo komaj razpoznavne dele telesa in nas vodijo v novo dimenzijo percepcije. "Fotografije Vodopivčeve so nekakšna pričevanja, ne le o tistem kar resnično obstaja, ampak tudi o tistem, kar je videno v posamezniku," dodaja kustosinja Saša Bu-Čan, avtorica Tamara Vodopivec pa nas vabi na epizodo z žensko za zaprtimi vrati... I.K. drugi svetovni vojni pa je do leta 1954 v Kropi delovala celo šola za umetno kovinarstvo. Klavdij Palčič v Kranju Kranj - Jutri, v sredo, 11. decembra, ob 18. uri bo v preddverju Zavarovalnice Triglav v Kranju odprtje razstave tržaškega slikarja Klavdija Palčiča. Priznani zamejski umetnik, med drugim tudi nagrajenec Prešernovega sklada, se nam bo tokrat predstavil z deli iz konca devetdesetih let. V kulturnem programu bo nastopila pevka ljudskega izročila Ljoba Jenče. I.K. Modra vrtnica za princesko Škofja Loka - Jutri, v sredo, ob 18. uri, bo na Loškem odru premiera pravljične veseloigra za otroke Modra vrtnica za princesko, Kristine Brenkove. Druga letošnja premiera Loškega odra je namenjena najmlajšim. Zgodbo o norčku, ki govori le resnico, o kralju, ki zelo rad vrtnari, o vrtnici in njenih vrtnicah, o princeski, modri vrtnici in fantu s piščalko, sta režirali Juša Berce in Meta Petrač, sceno pa sta si zamislila Roza Peternelj in Matjaž Trepše. Kostume je izdelala Irena Pajkič, glasbeno opremo pa Iztok Drabik. V vlogah se bodo predstavili: Jan Bertoncelj, Tjaša Drabik, Miha Eržen, Petra Klan-šček in Klemen Čadež. I.K. "Zanimivo, da mnogi umetni kovači sami o svojem kovanju menijo, da je nevredno, pač izdelki kot izdelki. Prav zato manjka precej dokumentacije na tem področju. V muzeju pa smo se pred dvema letoma začeli načrtno ukvarjati s proučevanjem kroparskega umetnega kovaštva in smo v okviru muzejskih krožkov s sodelovanjem Gorenjskega muzeja evidentirali več kot 1000 primerkov kovaških izdelkov." V tem času sta izšli tudi dve številki Glasila Kovaškega muzeja v Kropi Vigenjc. Prvo so pred dvema letoma posvetili 100. letnici rojstva znanega umetnostnega kovača domačina ĆFAh MoŽJC, BELE K°*Ti Sitarjevi stripi v Solunu Poljane - V grškem Solunu je bilo 6. decembra odprtje stripovske razstave "Zgodbe z Balkana", na kateri sodelujeta tudi dva stripovska avtorja iz Slovenije. Poleg Tomaža Lavriča, ki se predstavlja s stripom "Bosanske basni", bodo Grki spoznali še strip "Črni možje, bele kosti", Iztoka Sitarja. Gre za razstavo stripovskih avtorjev iz držav jugovzhodne Evrope, ki je del mega projekta Olimpiada kulture 2001 - 2004, skupnega projekta grške vlade, UN-ESC-a. Sveta Evrope ... Avtorje iz držav Albanije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Hrvatske, Makedonije, Romunije. Slovenije, Srbije in Črne gore je razen grških avtorjev, izbral selektor in kustos razstave Zoran Stefanovič iz Beograda. Kljub želji, da se predstavijo predvsem avtorji realističnega -mainstream stripa, je selektor na razstavo uvrstil tudi precej "alter-nativcev". Iztok Sitar, tudi uradni karikaturist Gorenjskega glasa, se predstavlja s stripom Crni možje, bele kosti, ki gaje izdal pred dvema letoma ob 2000-letnici krščanstva. In se v njem loteva "grehov". ki jih je v dveh tisočletjih v naših krajih pustilo krščanstvo. I.K. Izšel je Veliki slovar tujk "Verbinc" gre v pokoj Z novim Velikim slovarjem tujk, ki je te dni izšel pri Cankarjevi založbi, bo priljubljena fraza med študenti "mi posodiš verbinca" po skoraj petintridesetih letih zagotovo izginila iz njihovega besednjaka. Ljubljana - Po velikih pričakovanjih, izšel naj bi že na začetku jeseni, smo na nedavnem Slovenskem knjižnem sejmu že zasledili novi Veliki Slovar tujk, prejšnji teden pa je v prostorih SAZU izdajatelj Cankarjeva založba pripravila tudi njegovo uradno predstavitev. Na več kot 1300 straneh je zapisanih več kot 45.000 gesel, 40.000 podgesel, ki jih je obsežna ekipa soavtorjev črpala iz več kot 40 jezikov in okoli 80 področij. Kot je uvodoma povedal urednik Tine Logar, gre za enega osrednjih projektov Cankarjeve založbe v zadnjih nekaj letih, pa ne le založbe, zahteva po novem Velikem slovarju tujk je v zadnjem času tako rekoč postala že nuja. Prihodnje leto bo namreč minilo 35 let, odkar je leta 1968 izšel Slovar tujk izpod peresa Franceta Verbinca. Prav toliko let je služil slovenski inteligenci, generacijam in generacijam študentov, med katerimi je stavek "mi posodiš Verbinca" postala že fraza vsakodnevni-ca. Slovar je v tem času doživel kar 10 ponatisov, kar pa ga seveda ni rešilo pred zastaranjem. V tem času se je namreč slovensko besedišče temeljito spremenilo. Danes se besede menjajo, prihajajo in odhajajo, tako rekoč z. dinamiko razvoja v računalništvu. Če je bil prvotni namen, pred deset in vcc leti zgolj posodobitev "starega verbinca", so pred štirimi leti, ko so pri Cankarjevi založbi resneje začeli razmišljati o povsem novem slovarju, tako razmišljanje hitro opustili. "Slovar lahko do polnjuješ, ne moreš pa ga obnavljati," je mnenja urednik in redaktor, pri založbi so mnenja, da tudi duša novega slovarja, Miloš Tav-zes: "Slovarja ni mogoče le obnavljati s prepisovanjem in pre- vajanjem novih gesel. Gre za temeljno delo, številna nova gesla, nove besede, ki so prvič zapisane v slovarju, mora potrditi stroka. V tem času se je v močno spremenilo moderno besedišče, ki seveda temelji na novem Slovenskem pravopisu, ki smo ga Slovenci dobili pred dobrim letom." Pod strokovnim vodstvom Miloša Tavzesa je pri pisanju gesel za slovar sodelovalo mnogo ljudi, samo v zadnjem letu je na projektu delalo 55 do 60 ljudi z. dvajset-urnim delovnikom brez vikendov in praznikov. "V delo so bili vključeni številni obetavni študentje, bodoči doktorji..., v slovarju se tako rekoč predstavlja Alma mater ljubljanske univerze," trdi Logar, Tavzes pa dodaja, da se jim je sodelovanje z mladi mi obrestovalo, tako zaradi njihovega "tekočega" znanja, ki so ga vseskozi plemenitih v sodelovanju s svojimi profesorji. Kot rečeno je bilo besedišče zaključeno letos, slovar vsebuje tudi mnoge izraze, ki jih poznamo tako rekoč šele od včeraj. Za mnoga gesla, pri katerih so razpolagali s strokovno podprtimi, a ne nasprotujočimi si podatki so iskali tudi razlago v terminoslovju, razlago Izvora besede. Nedvomno gre za Ena od tujk, ki smo jih spoznali v zadnjem času, je na primer WAP-|/vap/ angl. VV(ireless) Application) P(rotocol) protokol uporabe brezžičnega signala] elektronski standard za povezavo interneta z mobilno telefonijo. monumentalno delo, v katerem ob številnih okoliščinah, ki so spremljale njegovo nastajanje, ni šlo brez napak. V ta namen so pri založbi odprli tudi spletno stran, posvečeno na to temo www.slo-vartujk.com. Pričakujejo nove vsebinske razlage, popravke, ki jih bodo upoštevali pri ponatisu. Čez približno dve leti pričakujejo tudi elektronsko izdajo slovarja na CD - Romu. Tokratna naklada Velikega slovarja tujk je 22.000 izvodov, redna cena je 25.500 tolarjev. Igor Kavčič Svet je poln majhnih sreč. Imeti morama le oči zanje. ROKO V ROKI Lfmr-td : Cnr.ojns 99 Z.ilozha Karantanija Sorinlujto v vseslovenski BR0DELNI AKCIJI pomoč otrokom sveta Za Miklavža sem dobil Popstars vstopnico! Sebastian se je v pol ure preoblekel štirikrat, Be Popovci so nastopili zadnji, najstnice so vreščale in ob vsem pompu se MORAMO starejši spomniti preproste resnice: v njihovih letih smo bili enaki, le glasbeni idol je bil drugačen. Kranj - Popstars koncert, ki se je v soboto odvijal ob vrišču in trušču najstniških glasov (predvsem najstnic) v dvorani na Zlatem P°UU^ je dosegel svoj namen. Polna dvorana, kjer je bilo med obiskovalci največ osnovnošolcev, nekaj srednješolcev, celo nekaj starejših ter kopica otrok, ki so prišli na koncert v spremstvu svojih starše, se je na trenutke zatresla, stene pa so od močnega skupinskega petja občinstva vibrirale. Najstniki namreč znajo besedila pesmi svojih najljubših izvajalcev na pamet in več kot dveurni koncert so spremljali odprtih oči, ust in ušes. Karta za Turnejo Popstars 2002 ali pa kar štiri tisoč tolarjev zanjo, je bila za večino staršev precej V Kranju so bile vstopnice za draga, tako da je praznovanje Mi- sobotni koncert Popslarsov raz- vrstah postalo slabo. Ob koncu leta je bila tovrstna zabava res najlepša popestritev za najstnike (predvsem najstnice, saj so na koncertu nastopili trenutno najpopularnejši in najbolj vroči slovenski pop glasbeniki Sebastian. Po-wer Dancers, Game Over in Be Pop. Kranjska dvorana na Zlatem Polju je bila s svojim odrom na žalost za velikanski projekt Pop-slar Tour 2002 kar malce premajhna, kar se med njihovim ria- Na koncu so se vsi glasbeni izvajalci pojavili na odru. Sebastian in njegove "vroče" plesalke. klavža mladini šlo zelo na roko in večina si jih je zaželela ravno vstopnico za koncert. Pred leti so bila darila, ki jih je nosil Miklavž drugačna. Predvsem bolj skromna. Orehi, sladkarije, rožiči in mandarine, dandanes pa hočejo otroci med drugimi materialnimi dobrinami vstopnico za koncert prodane že pred tednom dni. Število prodanih vstopnic se je gibalo med 1600 in 2000. Na koncertu je bilo prisotnih čez dvajset varnostnikov, ki so skrbno pazili, daje celotna zadeva potekala brez zapletov. Moška reševalca nista imela posebnega dela. čepra\ je sem ter tja kaki mladenki \ prvih stopom sicer ni opazilo. Vendar Kranjčani niso videli vrtljivega odra. ki je predstavljal eno izmed točk v nastopu izvajalcev. Turneja se je začela 29. novembra v Celju, sledilo je Novo mesto, potem Kranj, na vrsto pa pridejo še Nova Gorica. Ljubljana in Maribor. V Ljubljani bo koncert 19. in 20. decembra in v Mariboru 27. decembra. Karte pa so trenutno za zadnja dva koncer- Obiskovalce koncerta je morda malce negativno presenetil prihod in odhod Sebastiana na oder. na trenutke preveč "vročih" plesalcev in piesalk. "modna revija" med izvajalci (pač del bogate ko-stumografije), ki ji kar ni bilo videti konca, prijetno pa so bili presenečeni nad zvočnimi in svetlobnimi, specialnimi efekti ter ener- Game Over. Be Popovci pa so nastopili zadnji ter poželi bučen aplavz, ogromno skandiranja njihovega imena, oboževalke so potoci le celo nekaj solz. Predvsem pa so s pesmijo Ti si moje sonce spravili vse sedeče najstniško občinstvo na noge in ko so odpeli zadnjo pesem, so jih ti s težavo spustili z odra. Med Be Popovci Joj, mami... ta še na voljo, vendar zelo hitro "gredo", če uporabimo besedo iz najstniškega žargona. Sandra, Darja, dve Nini in Irena so se malce pritoževale nad neurejenim "pokoncertnem podpisovanjem njihovih priljubljenih izvajalcev, saj so si noro želele podpisov članov skupine Be Pop. Nad samim koncertom pa so bile navdušene. Najbolj pričakovana glasbena skupina večera - Be Pop. V prvi vrsti so dekleta vreščala, pela in jokala. gičnim plesom, pri čemer se je še prav posebej izkazala skupina Game Over. Tudi Powerke so pokazale, da so še vredne svojega imena. Pa tudi ostali nastopajoči v plesu niso kaj dosti zaostajali za njimi. Energija nastopajočih je zazibala v pozibavanje in mrmranje tudi starejše občinstvo, ki so ga v veliki večini predstavljale otroke spremljajoče mame. celo nekaj očetov ter sem ter tja oba starša. Največ medvedkov je priletelo na oder med nastopom skupine najdemo tudi Gorenjca Simona, ki je vztrajal na avdicijah za Popstars in mu je na koncu uspelo -postal je član novopečene takrat še komaj rojene pop skupine Be Pop. Vztrajnost včasih pride do izraza in je lahko prav "zvezdniško" poplačana. Simon je Tržičan in je pravzaprav zelo skromen fant. Pravi, da se je na odru pred domačim občinstvom počutil fantastično: "Z veliko treme, vendar so bili kot občinstvo enkratni." Alenka Brun, foto: Tina Doki Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Kersnikova pokrajina (I) Umetnostni zgodovinarji so že od nekdaj radi domnevali, da na oblikovanje umetnikovega ustvarjalnega duha vpliva tudi pokrajina, v kateri avtor živi. Njen "dobri duh" pravzaprav, po starem imenovan gentUS loci. Tako se, denimo, še zdaj vprašujemo, zakaj so nekateri kraji umetniško bolj rodovitni od drugih.' Zakaj se je ravno v gorenjskih vaseh pod Stolom in v dolenjskih okoli Velikih Paše rodilo toliko pisateljev ali v krajih pod Blegošem toliko likovnikov.' Videli smo. da je bil tudi Kersnikov rod po očetu iz. Most pri Žirovnici. Še bolj pa je na njegovo umetniško zorenje vplivala pokrajina okrog Brda pri Lukovici, na katero je bil tako zelo navezan. Poglejmo si, kako je Kersnikovo pokrajino in njene ljudi pred sto leti doživel dr. Ivan Prijatelj. "Ob staroduv- 4 /;/ veliki cesti, ki je vodila v rimskih časih iz Emone čez Adrans v Celeio in vezala pred dobo želez-ničnega prometa Ljubljano z Gradcem, leži pokrajina, kjer se je rodil, kjer je delom vzrastel in kjer je živel do svoje smrti Janko Kersnik. Sredi onega tri kota kranjske deželi'je razpoložena, ki ga na južni strani omejuje Sava z litijskimi hribi, na severovzhodni strani savinjske ali kamniške planine, na zapadni pa nizko gričevje, ki se vrsti v severni smeri od Šmarne gore proti mestu Kamniku, ležečemu tik pod snež.nobelimi (irintavci. Glavna vodna žila je Bistrica, ki rele v široki strugi od severa proti jugu plodovito ravan, takoimenovano mengeško polje. Vanjo se izteka od vzhoda prihajajoča tiha. med jelšami in vrbovjem se snujoča Ra-domlja. Ob tem potoku leži tudi Kersnikov dom in sicer baš tam. kjer stopa Radomlja iz soteske, prošlu le ga Črnega Grabna, v ravnino." Prava idila. Tako JO doživi naš učenjak. "Bilo je lepega sobotnega popoldne, ko sem se še kot dijak vozil preko nun- Tp Hip Janez Vidic, ilustracija za Kersnikov Ciklamen, 1969 geškega polja in občudoval krasoto te gorenjske pokrajine. Od takrat mi je ostal ta lepi kos slovenske zemlje v neizbrisnem spominu. V industrijskih Domžalah sem krenil proti vzhodu. Na levi in desni so me pozdravljale lične bele hišice vasi. na do[go raztegnjenih ob veliki državni cesti. Od Doba ni daleč v Prevoje in od Prevoj ne v Št. Vid. a šenrvidski zvon odgovarja kot bližnji sosed zvonovom na Brdu. pod katerim leži prislonjena na brdsko vznožje Lukovica. Kmetje s<> se vračali z bogato obloženimi vozovi s polja, ki ga napajajo umetno izkopani pretoki iz. Bistrice, imenovani Mlinščice po namenu, kateremu morajo v prvi vrsti služiti: vrteti kolesa mnogoštevilnih mlinov, drobečih zlato rumeno zrnje klenega gorenjskega žita. " Sto let pozneje je ta pokrajina enaka in vendar drugačna. Ko sem se peljal poleti prvič na Brdo. sem pridirjal po avtocesti, se komaj ustavil, ; nje sem lahko zavil šele naprej od Lukovice, nobenih žlahtnih podrobnosti nisem mogel videti, "bogato obloženi vozovi" so se mi pri- kazovali kot tovornjaki, o mlinih in klenem gorenjskem žilu pa ne duha ne sluha ... V nadaljevanju oriše naš profesor trojno socialno strukturo ljudi v teh krajih - graščakov. tržanov in kmetov - in njihovih bivališč. "Sobice je sijalo mirno in toplo, in kakor na dlani so ležale pred menoj goste vasice, razpoložene po nizkem brdju. Med vasmi se dvigajo kakor neku starinska posebnost kraja idilično ležeči gradiči iz zelenih gajev. Ti gradiči podajajo pokrajini neko zgodovinsko obeležje. Na desno strani moli že peto stoletje v zrak svoje trdne štiri stolpe grad Krumperk. nekdaj sedež mogočnega Ravbarja. junaka slovenske narodne pesmi; na levi pa gledata izza zelenja Čemelo in Čemšenik. nekoliko višje v brdju stoji Kolovec. Imena dokaj znanih kranjskonemških plemiških družin nas srečujejo, ako listamo po zgodovini teh trdnih gnezd, stoječih sredi pohlevnih kmetiških hišic: Lambergi. Hohcnuarti. Apfdltrerni. Raspi, (iallenbcrgi in Barbi SO gospodovali tu nad slovenskimi kmeti. Vojskovodij, ki bi se odlikovali v slavnih bilkah, niso šteli v svojih vrstah, pač pa celo vrsto visokih deželnih in državnih uradnikov. Slovenec jih ni ljubil, ker so mu bili tuji in trdi gospodarji. Zato je v prvi polovici XVI. stoletja večkrat navalil na njih utrjene domove in jim dal pogosto okušati tujo svojo pest. " GORENJSKI GLAS »10. STRAN ••••••• KRONIKA / info@g-glas.si Torek, 10. decembra 2002 Reševalci pripravljeni, gorniki manj V vodstvu Gorske reševalne službe Slovenije ugotavljajo, da je število nesreč v gorah iz leta v leto večje. Opozorila ne zaležejo. Ljubljana - Letos so imeli v desetih mesecih 265 akcij, v katerih so pomagali kar 290 ljudem. Med njimi je bilo največ gornikov, nesreče pa se dogajajo tudi ob nevarnih športih in delu v goratem svetu. Gorska reševalna služba je za pomoč dobro opremljena in usposobljena, vendar si želi več pomoči drugih organizacij pri preprečevanju nesreč. V zadnjih treh letih je število nesreč v naših gorah že preseglo povprečje 250 na leto. Tudi letos ne bo drugače, je ugotovil načelnik GRS Slovenije Toni Smolej med četrtkovo novinarsko konferenco v Planinski zvezi Slovenije. Do konca oktobra so imeli gorski reševalci 265 akcij, kar je za tri več kot lani. Skupaj so pomagali 290 ljudem, med katerimi je bilo 183 poškodovanih in 26 mrtvih. Lani so bile 4 smrtne žrtve več, a je bilo le 146 poškodovanih. Pomoč je torej letos potrebovalo več ljudi, čeprav so v gorah našteli manj obiskovalcev. V analizi nesreč, ki jo je pripravil načelnik podkomisije za analitiko in informatiko Janez Kosec, izstopa primerjava o udeležencih. Od skupno 290 rešenih oseb je bilo 214 gornikov; 12 jih je umrl, 141 pase jih je poškodovalo. V drugih nesrečah so potrebovali pomoč udeleženci raznih športov in terenski delavci. Medtem ko se je zgodilo manj nesreč pri turnem smučanju (lani 15, letos pa le 4), zaskrbljuje povečanje nesreč pri tako imenovanih aktivnostih v zraku (lani 16 nesreč s 15 ponesrečenci, letos pa že 25 nesreč s 23 ponesrečenci). Za to so krivi predvsem jadralni padalci, ki so doživeli 9 nesreč več kot lani. Na vprašanje, kje se dogajajo nesreče, je pomočnik načelnika Komisije za GRS pri PZS Jože Rožič odgovoril: "Povsod tam, kjer je množičnost! V množici je veliko neprimerno pripravljenih polovici letošnjih akcij je sodelovala dežurna ekipa na letališču Brnik, kar je skrajšalo čas reševanja na največ uro in pol. Čeprav je reševanja s helikopterji vse več, so nepogrešljiva tudi terenska vo- jo, da bi se ponovil letošnji januar, ko so zaradi poledice in zdrsov v gorah umrli štirje ljudje. Zato svetujejo, da se gorniki odpravijo le na ture, katerim so dorasli. Zanje ni dovolj le popolna tehnična oprema, ampak je nujna pravilna uporaba te opreme. Brez izkušenj in primernega spremstva je torej bolje in varneje ostati v dolini do takrat, ko bodo planinske poti spet kopne. Stojan Saje Okrogla miza o trgovini z ljudmi V okviru letošnje kampanje "Kaj ti je, deklica?" je bila pretekli petek v Cankarjevem domu okrogla miza o trgovini z ljudmi. Gostje okrogle mize so bili Alenka Malenšek, Mednarodna organizacija za migracije, Tatjana Mušič, Ministrstvo za notranje zadeve, Katjuša Kodele Kos, KLJUČ - Center za boj proti trgovini z ljudmi, Iztok Suhadolnik, Ministrstvo za notranje zadeve. Okroglo mizo je povezovala Špela Veselic. Letos so v okviru kampanje tako spregovorili še o eni zelo aktualni temi, s trgovini z ljudmi in prisilni prostituciji. Temo so odprli že na lanskem posvetu zatočišč in varnih hiš, letos pa ji posvečajo posebno pozornost, saj je poudarek celotne kampanje "Kaj ti je, deklica?" na mladih ženskah. V Sloveniji obstajajo le približne ocene o razsežnostih trgovine z ljudmi. Po ocenah Mednarodne organizacije za migracije je bilo v zadnjih desetih letih odpeljano iz Slovenije približno 100 žensk, 24 primerov pa je bilo registriranih. V Slovenijo naj bi bilo vsako leto pripeljanih do 400 žensk, ki so postale žrtve trgovine z ljudmi, s prostitucijo pa naj bi se ukvarjalo nekaj tisoč žensk. V Evropi naj bi število žrtev trgovine z ljudmi znašalo 500.000, 300.000 pa naj bi jih prihajalo iz balkanskih držav. Na okrogli mizi so spregovorili o konkretnih oblikah pomoči, ki jih nudi država Slovenija, o tem, ali so te oblike ustrezne in ali so primerljive s pomočjo, ki jo nudijo v drugih državah. A.B. Študent ali dijak brez odpovednega roka Študentje in dijaki so vpeti v novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), ki bo začel veljati s prvim januarjem naslednje leto. Po novem ZDR bodo lahko študentje in dijaki na sistematiziranem delovnem mestu opravljali največ 90 dni brez prekinitve pri posameznem delodajalcu v posameznem koledarskem letu. in opremljenih ljudi, ki se v naravi ukvarjajo z raznimi nevarnimi dejavnostmi. Med njimi so tudi tako imenovani adrenalinski športi, pri katerih je popoln nered. Zato bo država morala poskrbeti za predpise, ki bodo urejali te zadeve." Kot so prepričani v vodstvu GRS, samo opozorila reševalcev in policistov niso dovolj, da bi ustavili trend naraščanja gorskih nesreč. V preventivni dejavnosti bi lahko dosegli več, če bi pri tem sodelovale tudi druge organizacije - od športnih društev, civilne zaščite in vojske do zavarovalnic, bolnic in drugih ustanov ter podjetij. Ob pregledu nesreč v gorah, za katere so vzroki še vedno največkrat padec, zdrs in nepoznavanje terena, so reševalci spregovorili tudi o svojem delu. V približno žila. Za ukrepanje ob raznih nesrečah imajo ustrezno opremo, ki jo stalno dopolnjujejo. Imajo eno najboljših tehnik za klasično reševanje, kar jim priznavajo tudi tujci. Vseeno želijo še kaj izboljšati, zato razmišljajo o uvedbi poletnega dežurstva na Brniku tudi med tednom. Letošnja planinska sezona se počasi izteka. Pozimi je v gorah manj obiska, a je nevarnosti še več. Ena od njih so prav gotovo snežni plazovi. V drugi polovici decembra bo pri založbi ZRC SAZU v Ljubljani izšla knjiga Snežni plazovi v Sloveniji, ki jo je napisal Miha Pavšek. V njej bo zbrano vse o geografskih značilnostih plazov in preventivi. Gorski reševalci obenem opozarjajo na druge pasti zime, da bi bilo nesreč čim manj. Nikakor si ne želi- Praznična ponudba velja od 9. do 31. decembra 2002 40^KMM)s.t 19.990,00 SIT Sesalnik, SIEMENS, VS 52 A 24 KIDS & FUN © © 89^90,00 517 74.990,00 SIT Digitalni fotoaparat, SONY, DSC-P 5 ZA NOVO LETO VSE NAJBOLJŠE! V primerjavi s sedaj veljavno zakonodajo je novost novega ZDR opredelitev začasnega in občasnega dela. Zakon tako opredeljuje dve vrsti začasnih in občasnih del. Gre za dela, ki se glede na delovni proces ne opravljajo kot stalno in nepretrgani delo. Do sedaj je veljala razlaga, da takih del ni potrebo sistematizirati, ampak trajajo krajši čas ali se opravljajo kot občasna dela. Na takem delovnem mestu ni časovnih omejitev za dijake in študente. Delo na sistematiziranem delovnem mestu pa je po novem zakonu, kot je bilo že omenjeno, omejeno na največ 90 dni brez prekinitve za enega študenta ali dijaka. Delodajalec mora prav tako zagotoviti varnost pri izvajanju del, ter študenta ali dijaka že pred začetkom dela seznaniti z vsemi varnostnimi do prodaje zalog in še -10% popust za vse izdelke bele tehnike in akustike popust ne velja za izdelke po vročih, ali drugih akcijskih cenah v Kranju: MERKUR, Cesta Staneta Žagarja 67, tel.: 04 201 79 00; v Radovljici: MERKURDOM, Gorenjska c. 41, tel.: 04 537 1 3 00; na Jesenicah: MERKUR, Sp. Plavž 3 b, tel.: 04 583 43 06; v škofji Loki: MERKUR, Kapucinski trg 12, tel.: 04 511 13 82. MERKURDOM ukrepi dela. Dolžan je tudi plačevati prispevek zavarovanja za primer poškodbe na delu in poklicno bolezen To velja tako za pravne kot fizične osebe, kjer študent ali dijak opravlja delo. Trenutni znesek znaša 526 slovenskih tolarjev na realizirano napotnico. Po mnenju glavnega urada DURS (izdano 23. 09. 2002) pa lahko prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, za pri- mer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, plačujejo tudi študentje ali mladinske organizacije, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, če prevzamejo plačilo tega prispevka. Prenos pooblastil za plačevanje pavšalnega zdravstvenega prispevka s strani delodajalca na študentske servise prav tako ni sporno. Kake posledice bodo čutili študentje, dijaki in delodajalci, ko bo nov zakon stopil v veljavo, pa bo potrebno počakati do naslednjega leta. Alenka Brun KRIMINAL - DROGE - PROSTITUCIJA - SVET Manj vredno življenje Irank Številne Iranke so zaposlene, številnejše so od moških na univerzi, a je kljub temu uradno njihovo življenje manj cenjeno kot moško. Po veljavnem islamskem zakonu, ki pa ga želijo Iranke v parlamentu spremeniti, je ena ženska vredna toliko kot pol moškega, katerega vrednost je ocenjena na približno 150 milijonov rialov ali 18 750 dolarjev. Moški je po iranski tradiciji enakovreden sto kamelam in dvesto govedom ali tisoč ovcam. Trinajst iranskih predstavnic pa se je odločilo za kampanjo za enako vrednotenje moškega in ženske. Za večjo zaščito potnikov Spektakularni korak na področju zaščite potnikov, hkrati pa bo predlog zakonodaje pomagal potnikom povrniti zaupanje v zračni promet. Ministri z;i promet iz petnajstih držav članic EU so se dogovorili 0 zakonskem predlogu, ki bo močneje zaščitil pravice potnikov v zračnem prometu, če se li kljub kupljeni vozovnici zaradi prena polnjenosli ne bodo mogli vkrcali na letalo, če bo njihov let odpovedan ali če bodo njihovi leti prelo ženi za dalj č;,»sa. Kot je dejala podpredsednica komisije zadolžena za področje transporta in energije Lovola de Palacio, je pod jen predlog komisije "spektakularan korak na področju zaščite potnikov", hkrati pa bo pomagal potni kom povrniti zaupanje v zračni promet Vsako leto doživi kar približno 250.000 evropskih potnikov neprijetno presenečenje, ko se na le tališču kljub kupljeni vozovnici in plačani rezervaciji ne morejo vkrcali na letalo, ker je Operater ali letalski prevoznik prodal preveč vozovnic, Zaradi tega se potniki znajdejo v nerjiijetnih položajih in izgubljajo dragoceni čas Predlog nove zakonodaje ho za menja] tisto iz leta 1991, ki se je pokazala kot nezadovoljiva, saj ni "pokrivala" odpovedi letov iz ko mercialnih razlogov, čarterskih poletov in dolgih zamud, pri tem pa je slabo urejala kazni za letalske prevoznike, tako so ti še vedno pogosto zavrnili potnike. Nova zakonodaja, ki jo mora potrditi še Svet EU in Evropski parlament, uvaja štiri glavne ukrepe. Prva velika sprememba je, da so izplačilu odškodnin zavezani vsi poleti - tako redni kot čarterski in celo poleti, ki so del paketnih počitniških ponudb turističnih agencij. V primeru, koje potniku zavrnjeno vkrcanje zaradi prenapolnjenega letala, mora letalska družba najprej pozvati vse potnike na letalu, če je kdo izmed njih pripravljen odstopiti sedež, na letalu za primerno nadomestilo. Šele če ne uspe pridobiti prostovoljcev, lahko zavrne vkrcanje a mora potniku plačati odškodnino od 250 do 600 evrov (glede na dolžino poleta) in mu zagotoviti sedež na naslednjem letu. Ce je ta let prepozen, mora letalska družba v celoti povrniti denar za vozovnico. V primeru daljših zamud bodo potniki upravičeni do povračila za vozovnico. Nova zakonodaja bo veljala za potnike, ki bodo potovanje začeli na kateremkoli letališču na ozemlju držav članic m za potnike, ki bodi) prispeli iz tretjih držav z letalskim prevoznikom s sedežem v EU. Kraja van Goghovih umetnin 1/. muzeja Van (Jogli v Amsterdamu sta bili v soboto zjutraj ukradeni dve sliki slavnega nizozemskega slikarja Vincenta Van Cogha. Po ocenah direktorja muzeja Johna I .eightona naj bi bili obe deli iz umetnikovega zgodnjega obdobja ustvarjanja, "Pogled na morje pri Scheveningenu" iz leta 18X2 in "Izhod cerkve v Nuene-nu" iz leta 1884, vredni več milijonov evrov. Te slike sicer nimajo natančno določene tržne cene, vendar se. za primerjavo, slike iz istega obdobja prodajajo za več milijonov c\ ro\. je pojasnil I e ighton. Sliki nista bili zavarovani. sa| sta bili v nizozemski državni lasti. Po ugotovitvah tamkajšnje policije naj bi tatovom uspelo V muzej vlomiti prek strehe Marija Sušnik z Gorenje Save se je imela pravico pritoževati Triglav izgubil tožbo Sodnik Okrožnega sodlfcča v Kranju Mihael Kersnik je pred dnevi odposlal pismeno sodbo v pravdi smučarskega kluba Triglav proti Mariji Sušnik. V tožbi je klub zaradi "oviranja" gradnje skakalnice od sosede Sušnikove zahteval 265,8 milijona tolarjev odškodnine. Sodba še ni pravnomočna. Kranj - Narok v civilni tožbi je bil 17. oktobra. Tedaj je predsednik smučarskega kluba Triglav Kranj Jože Javornik z odvetnikom Damijanom Pavlinom sodišču dokazoval, da je Marija Sušnik zlorabila pravice pritožnice in s tem zavrla gradnjo državnega nordijskega skakalnega centra na Gorenji Savi. V tožbi je klub od nje zahteval plačilo odškodnine v znesku 265,8 milijona tolarjev z zamudnimi obrestmi vred. V tej vsoti je vštetih 124 milijonov tolarjev na račun podražitve gradbenih del, 35 milijonov povečanih stroškov za treninge v tujini v štirih letih ter 106 milijonov tolarjev izgubljenega pričakovanega dohodka nove skakalnice. Smučarski klub Triglav, ki je in-vestitorstvo za gradnjo centra lani prevzel od mestne občine Kranj, je na sodišču dokazoval, daje bilo lokacijsko dovoljenje za skakalnico izdano junija 1998, nanj se je Marija Sušnik kot soseda pritožila, občina ji je ponudila 1,5 milijona tolarjev odškodnine, postavitev dvometrske ograje in povrnitev morebitne škode na njenem zemljišču. Sušnikova naj bi sprva pristala na odškodnino 70.000 nemškim mark. za kolikor bi umaknila pritožbo, nato pa si pre- mislila in ceno dvignila na 120.000 mark, kar naj bi občina razlagala kot izsiljevanje, na katerega ni pristala. Sušnikova naj bi s "šikanoznim izkoriščanjem pravnih sredstev v upravnem sporu začetek gradnje zavlekla vse do sredine leta 2001, koje investitor pridobil dokončno dovoljenje za gradnjo. S tem naj bi po prepričanju tožnika zlorabila svoje procesne pravice, saj naj ne bi ščitila lastnih interesov, ampak izsiljevala plačilo odškodnine za zemljišče". Odvetnica tožene Marije Sušnik Renata Godnjov Špik je v odgovoru na te očitke navedla, daje investitorka skakalnega centra sama umaknila zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja, decembra 1999 pa v kranjski upravni enoti vložila zahtevo za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo prve faze skakalnice. Le-to je bilo izdano avgusta 2000, o pritožbi Sušnikove pa je ministrstvo za okolje odločilo v slabih treh mesecih. Zato Sušnikova ne more biti odgovorna oziroma kriva za očitano štiriletno škodo. Vzrok za zamudo pri gradnji naj bi bil po njenem v pomanjkanju denarja na strani investitorja. Razen tega je imela Sušnikova kot stranka v postopku pravico do pritožb, je dokazovala odvetnica. Tako tudi do pritožbe zaradi gradnji žičnice brez gradbenega dovoljenja in sodniškega stolpa v nasprotju z enotnim dovoljenjem. Sodišče je na podlagi dokaznega postopka presodilo, da Marija Sušnik z vlaganjem pritožb ni zlorabila svojih pravic. Pri presoji se je sodišče oprlo na zakonske določbe in na teorijo o zlorabi pravic. Upravni organ, ki vodi postopek, mora med drugim skrbeti, da ena stranka ne uveljavlja svojih pravic v škodo druge, prizadevati si mora za poravnavo med strankami. Zastopnik takratne investi-torice, mestne občine Kranj, seje s Sušnikovo najprej skušal sporazumeti, v naslednjih letih pa prizadevanja opustil. S tem, ko naj bi Sušnikovo skušal prepričati, naj se za primerno odškodnino odpove legitimni pravici do pritožbe, naj bi celo ravnal v nasprotju s Kazenskim zakonikom Slovenije. Skratka, sodišče je zaključilo, da Sušnikovi ni mogoče očitati zlorabe procesnih pravic in zlorabe ravnanj v upravnem postopku, to pa pomeni, da tudi odškodnine od nje ni mogoče zahtevati. Sodba, ki je v pisnem izreku izšla prejšnji teden, še ni pravnomočna. Helena Jelovčan NESREČE Nagci na cesti Radovna - Dokaj neobičajna prometna nesreča, ki pa je imela kar hude posledice, se je v soboto, 7. decembra, zgodila na regionalni cesti Krnica - Radovna v Srednji Radovni. 65-letni V.Z. iz okolice Bleda je z golfom vozil od Radovne proti Krnici. V Spodnji Radovni je na cesti opazil tri povsem gole pešce. Vpili so, se opotekali ter krilili z rokami. Voznik je zmanjšal hitrost in jih obvozil, pri tem pa zaslišal, daje eden od njih udaril po avtu. Ker se je hotel izogniti morebitnemu konfliktu, je peljal naprej, nato pa obrnil proti domu, od koder je o nagcih na cesti nameraval obvestiti policijo. Tako je policistom, ki so primer obravnavali, očitno povedal V.Z. V.Z. naj bi ob ponovnem srečanju z golimi pešci zavil na makadamsko cesto, kjer je z desnim delom golfa oplazil 26-letnega B.B.. doma iz okolice Kranja. V strahu, da bi mu pešci karkoli storili, je počasi odpeljal naprej, po kakšnih dvajsetih metrih pa je začutil, da nekaj vleče pod avtom s seboj. Ustavil je in pogledal. Pod avtom je ležal 33-letni A.G., prav tako iz okolice Kranja. Prijatelja sta ga pomagala spraviti izpod golfa, voznik V.Z. pa je poklical pomoč. ■ Huje ranjenemu A.G. so na kraju pomagali blejski reševalci, ki so ga nato prepeljali v jeseniško bolnišnico. Policisti so z alkotestom preizkusili voznika V.Z. Alkotest je pokazal 0,00, medtem ko je pešcu B.B. nameril 2,66 promila alkohola v izdihanem zraku. Za A.G. so policisti odredili strokovni pregled v bolnišnici. Povzročitelja prometne nesreče bodo policisti kazensko ovadili, pešce pa poslali k sodniku za prekrške in jih denarno kaznovali. Zakaj so goli hodili po cesti, zakaj naj bi eden od njih udaril po golfu in sploh, kaj je dejansko botrovalo nesreči, pa možje v modrem še ugotavljajo. BMVV trčil v škarpo in svetilko Bled - 36-letni Jeseničan M.S. je z osebnim avtom BMW 325 I v nedeljo, 8. decembra, po pol enajsti dopoldne vozil po regionalni cesti od Bleda proti Lescam. V ostrem levem nepreglednem ovinku je avto zaradi neprilagojene hitrosti najprej zaneslo na neutrjeno bankino, nato pa je prek ceste bočno drsel na drugo stran. Trčil je v betonsko škarpo, dvignilo ga je v zrak, nazadnje pa je silovito trčil še v obcestno svetilko. Voznik M. S., ki ni bil pripet, se je v nesreči huje ranil. Na kraju so mu, vkleščenemu v avtu, pomagali blejski gasilci in zdravnica, nakar so ga reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico. H.J. Varno na poti v šolo in domov Osem nagrajencev Kranj - Slovenski prvošolčki so v prvih šolskih dneh prejeli posebne pobarvanke. ki so jih na igriv način seznanile z osnovnimi pravili obnašanja v prometu. Na območju Policijske uprave Kranj so razdelili 1700 pobarvank, otrok, ki so odgovorili na nagradni vprašanji, izpolnili kupon in ga poslali, pa je bilo skoraj 1600; dokaz, da so bile pobarvanke med učenci in njihovimi učitelji ali mentorji dobro sprejete. Na Policijski upravi Kranj so 27. novembra izžrebali osem nagrajencev, ki so včeraj dopoldne v spremstvu svojih učiteljic prišli po nagrade - kolesarske čelade in pakete s praktičnimi izdelkL Letošnji nagrajenci so: Primož Žvan in Žiga Frelih iz osnovne šole Žirovnica, Judita Drnovšek iz šole Križe. Matej Krt iz. šole Simona Jenka v Kranju. Tomaž Purgar iz šole Davorina Jenka v Cerkljah, Neža Špan iz šole Gorje in Barbara Čebašek ter Anita Svetina iz podružnične šole Ribno. . H.J. V Kompas po plinske peči Boh. Bistrica - V hotelu Kompas, ki je zaradi obnove zaprt, je neznanec prejšnji teden v nekaj apartmajih odmontiral deset plinskih peči. Pri tem je poškodoval tudi priključke na napeljavi. Odnesel je devet peči, vrednih skupaj 1.8 milijona tolarjev. Kranj - Policisti pa še poizvedujejo tudi za neznancem, ki je iz lesene lope za brunarico ob ribniku v Lahovčah odpeljal motorno samohodno kosilnico in kosilnico na nitko. Ribiško družino Bistrica Domžale je s krajo oškodoval za okrog 100.000 tolarjev. H.J. Očiščevalna akcija potapljaškega kluba Som v kanjonu Kokre Med odpadki precej igel V štirih urah sobotnega dopoldneva so kranjski "Somi" v kanjonu okrog nove brvi čez Kokro pospravljali bregova. Kranj - Gre za tretjo očiščevalno akcijo mladega kranjskega potapljaškega kluba Som, katerega jedro sestavljajo poklicni gasilci potapljači, njihovi kolegi iz škofjeloškega gasilskega društva pa tudi člani ekipe nujne medicinske pomoči iz Kranja. Njihovo osnovno poslanstvo je seveda urjenje v potapljanju za primer reševanja, v soboto dopoldne pa so se že tretjič prelevili tudi v "komunalce". Pred tem so dvakrat reševali Kokro oziroma njen kanjon odpadkov. Prečesali so del med mostom pri gostilni Arvaj in mostom v Poštni ulici ter nabrali za polne tovornjake odsluženih gospodinjskih aparatov, koles, pnevmatik in podobne šare, ki so jih lastniki "pospravili" kar v reko. Kot je povedal vodja sobotne očiščevalne akcije Matej Kejžar. bodo enako akcijo ponovili spet spomladi, tokrat pa so se na pobudo kranjskega župana, ki je bil tudi pokrovitelj, polotili manjšega dela kanjona. Odpadkov so očistili breg pod starim mestnim jedrom Kranja, to je pod Maistrovim trgom in Tavčarjevo ulico kot tudi breg pod Hujami v bližini novega lesenega Včerajšnji sneg povzročil kar nekaj prometnih težav Cestarji spet presenečeni Čeprav vsako jesen poslušamo, da je zimska cestna dežurna služba pripravljena na sneg in poledico, se zdi, da jo vsak prvi sneg "preseneti". Tako je bilo tudi včeraj zjutraj. Kranj - Na policiji o hujših prometnih nesrečah, ki bi jim botrovale zimske vozne razmere, sicer niso poročali. Sicer pa je praviloma tako, da v snegu vozniki peljejo previdneje in počasneje kot sicer, res pa je tudi, da i/govorov na letne pnevmatike ni več, saj vozniki pod' grožnjo kazni za zimsko "obutev" poskrbijo že sredi novembra. Kljub temu pa je sneg. ki seje pouk, ker avtobus ni prišel do njih. zlati v višje ležečih predelih Go- "Naslonil" se je na (igrajo in s te-renjske včeraj zjutraj že nevarno žavo so ga toliko odmaknili, da so oprijemal vozišč, povzročil kar Dražgošani z avti lahko pohiteli v nekaj prometnih zadreg. Šolarjem (zamujene) službe. V dolino niso iz DraŽgoS, denimo, je odpadel mogli tudi krajani Jamnika. Ko so klicali na mestno občino, so jim odgovorili, da skozi vas pelje državna cesta, v državni službi pa so zatrjevali, da so vzdrževalce že v petek opozorili na napovedano slabo vreme. Dokaj počasne so bile tudi kolone vozil, ki so včeraj zjutraj in zgodaj dopoldne peljala po gorenjski hitri cesti. Okrog pol devetih, na primer, je bilo v Podla -boru približno pet centimetrov snega, ki se je že oprijemal vozišča. Slo je sicer počasi, a brez huj- ših pretresov. V Radovljici smo "ujeli" pešce, ki so po zasneženih pločnikih in prehodih hodili previdno kot po jajcih - tudi zaradi avtomobilov, ki imajo v takih razmerah precej daljšo zavorno pot kot na suhi cesti. K sreči se je dopoldne nebo umirilo. Za nasled nje dni vremenarji ne napovedujejo novih padavin, bo pa mrzlo, pravijo. Torej bo marsikatera cesta še ledena, potrebna posipa. Helena Jelovčan, foto: G.K. mostu v Dovu, od koder vodi sprehajalna pot proti t.i. vojaškemu mostu. V sobotni akciji je sodelovalo sedemnajst članov potapljaškega kluba Som, ki so nabrali zajetne vreče odpadkov; odvrženih papirjev, embalaže, plastenk pa tudi uporabljenih injekcijskih igel. Teh je bilo največ na hujanski strani brega Kokre ob Poštni ulici, ki je bil na sploh tudi najbolj nasmeten. Dolga leta so svinjarijo za odraslimi (in jo občasno še) pospravljali otroci, zdaj so se tega nehvaležnega opravila lotili tudi potapljači v mestnem delu kanjona Kokre, ki je edinstven biser narave sredi mesta. Mestna občina Kranj je lani in letos razen lesene brvi v njem uredila približno dva kilometra dolgo sprehajalno pot, obnovila stopnice iz Poštne ulice, razmišlja pa tudi o ureditvi plaže, s katero bi Kranj- čanom vrnila nekdaj priljubljeno naravno mestno kopališče. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Goriva spet dražja Ljubljana - Danes so ponovno poskočile cene naftnih derivatov. Liter neosvinčenega motornega bencina se je na vseh maloprodajnih mestih Petrola podražil za 2,8 odstotka in stane 179 tolarjev, liter bencina 98 za 2,7 odstotka in stane 187,70 tolarja, liter dizelskega goriva je dražji za 3,2 odstotka in stane 157,10 tolarja, liter kurilnega olja pa je dražji za 5,2 odstotka in stane 92,40 tolarja. Plaz za zdaj ni nevaren Zminec - Po približno dveh tednih se je sredi prejšnjega v Zmincu ponovno sprožil zemeljski plaz. Krajan je o tem seznanil regijski center za obveščanje, kjer so povedali, da je strokovnjak za plazove že opravi) ogled, postavljene pa so tudi sonde za merjenje premika plazu. Plaz objektov sicer ne ogroža, vendar se premika hitreje kot običajno. O dogodku je center seznanil škofjeloški štab civilne zaščite. Kraj so si v četrtek ogledali tudi prostovoljni gasilci iz Škofje Loke. H.J. V soboto se je končal zadnji krog prvega dela državnega hokejskega prvenstva Iz Podmežakle malo nasmejanih Hokejski derbi med ekipama Acroni Jesenic in Olimpijo je v Podmežaklo končno znova privabil več kot dva tisoč gledalcev, ki pa so bili po tekmi zvečine razočarani, saj so videli malo lepega hokeja in še manj domiselne in požrtvovalne igre domačega moštva. Jeseničani so bili po sobotnem porazu na tiskovni konferenci bolj mrkih obrazov. Jesenice, Bled - "Naš vložek v to tekmo je bil zelo velik, dobro smo se pripravljali, nazadnje pa smo igrali slabo in nervozno. Premalo smo drsali, plošček je bil prepočasen, premalo smo igrali na telo. Bilo je tudi nekaj velikih napak in poraz je tu. Morda je bil vzrok za nervozo tudi na tribupah, saj je bilo gledalcev veliko, tega pa zadnje čase na Jesenicah nismo vajeni," je na kratko sobotni derbi v Podmežakli, ko sta se pomerili moštvi Acroni Jesenic in Zavarovalnice Maribor Olimpije, ocenil domači trener Roman Pristov. Sicer pa so državni podprvaki prvi hladen tuš na sobotni tekmi doživeli že v tretji minuti, ko je iz lepega prodora zadel Jurij Go-ličič in ZM Olimpijo prvič pope- V blejski ledeni dvorani bo od tega četrtka, 12. decembra, do sobote, 14. decembra, potekal mednarodni turnir Euro Ice Hockey Challenge. Začel se bo v četrtek ob 16.30 uri s tekmo med Francijo in Norveško, ob 19.30 uri pa se bosta pomerili naša reprezentanca in reprezentanca Hrvaške. V petek bodo naši hokejisti igrali z Norvežani, v soboto pa še s Francozi. Včeraj je na Bledu zaključne priprave pred svetovnim prvenstvom do 20 let začela naša mladinska hokejska reprezentanca, ki jo nastop na domačem svetovnem prvenstvu na Bledu čaka med 16. in 22. decembrom. ljal v vodstvo. Čeprav so gledalci na tribunah obnemeli, so domači hokejisti nekako skušali spraviti plošček za hrbet Olimpijinega vratarja Klemna Mohoriča, kar pa jim ob nepovezani igri ni in ni uspelo. K sreči je svoje znanje in spretnost v dvanajsti minuti dokazal "veteran" Andreja Razin-ger, kije izenačil na 1:1. Tudi v nadaljevanju tekme nismo videli prida lepih akcij ne na eni in ne na drugi strani, posamični poizkusi jeseniških hokejistov pa so se končali ob golu ali v rokah vratarja Mohoriča. So pa zato iz dveh hitrih akcij zadeli hokejisti v zeleno - belih dresih, saj je bil najprej uspešen Jaka Avgustinčič, nato pa še mladi Gašper Župan. "Vedeli smo, da bomo na Jesenicah morali nastopiti oslabljeni, saj so poškodovani nekateri standardni igralci. Vendar pa nam je to dalo še več volje, da se dokažemo in uspelo nam je," je po koncu tekme raz- mišljal Gašper Župan, sicer član mlade slovenske reprezentance do 20 let. Neusmiljen boj za plošček in zadetek na jeseniški strani se je nato začel v zadnjem delu srečanja, vendar pa pravega strela na jeseniški strani ni in ni bilo. Zato pa je bil v enem redkih protinapadov uspešen Udar Rahmatulin, kije prelisičil nezbrano jeseniško obrambo in štiri minute pred koncem tekme zadel za vodstvo 1:4. Takrat se je igra na obeh straneh praktično končala, Jeseničani pa so poraz omilili po zadetku Mihe Rebolja par sekund pred piskom sirene in postavili končni izid 2:4 (1:1, 0:2, 1:1). "V ekipi ni nič narobe, če ne gre, pač ne gre. Danes se nismo mogli zbrati. Morda so bile vzrok res precej polne tribune, vendar pa si gledalcev seveda želimo, saj je njihova podpora za nas vedno spodbuda," je po koncu tekme povedal kapetan Jeseničanov Miha Rebolj. Tudi sicer naj bi se razmere v jeseniškem klubu zadnje tedne počasi normalizirale, čeprav so redne plače za trenerja in hokejiste menda žal le sanje. Kot so sanje gledalcev jeseniške zmage proti Olimpiji... Sicer pa so konec tedna zadnji krog 1. dela letošnjega državnega hokejskega prvenstva odigrale tudi ostale ekipe. Za največje presenečenje bi skorajda poskrbeli hokejisti kranjskega Triglava, ki so še nekaj minut pred koncem v Zalogu držali točko, a so na koncu proti Slaviji M Opti-mi izgubili s 3:2 (1:0, 1:2, 1:0). Na Bledu je domače moštvo 8:3 (3:1, 2:2, 3:0) slavilo proti ekipi HIT Casino Kranjska Gora, eki- pa Marc Interierov pa je 4:1 (1:0, 0:1, 3:0) premagala Maribor. Za nedeljo napovedane zaostale tekme med ekipama Bleda in Maribora ni bilo, registrirali pa sojo v korist Blejcev 5:0. Tako bodo v drugem delu tekmovanja, ki se začne 7. januarja, iz prvega mesta startali hokejisti ZM Olimpije, z drugega Slavija M Optima. s tretjega Acroni Jesenice (vsi so zbrali po 24 točk, a je odločala razlika v golih) in s četrtega Bled. Maribor, HIT Casino Kranjska Gora, Triglav in Bled se bodo v nadaljevanju borili za razvrstitev od 5. do 8. mesta. Vilma Stanovnik Dejan Košir slavil na Švedskem Naš najboljši deskar Dejan Košir iz Kranjske gore je na tekmi v paralelnem veleslalomu v švedskem Tandadalnu ugnal vse konkurente in se desetič v karieri povzpel na zmagovalno stopničko. PLAVANJE ROKOMET Kranj - Konec tedna so deskar-ji na snegu v svetovnem pokalu tekmovali na Švedskem, Tanda-dalen pa bo zagotovo ostal v lepem spominu 29-letnem Kranj-skogorcu Dejanu Koširju, saj je prvič v letošnji sezoni zmagal. "Kljub temu da imam zadnje čase veliko težav z bolečinami v hrbtu, pa sem se na tekmo resnično dobro pripravil in osredotočil. Želel sem si zmage, vedel pa sem, da bom moral premagati vse najboljše. Zato mi zmaga veliko pomeni. Prav tako sem vesel, da je to že moja deseta zrna ga in prepričan, da ni zadnja," je po tekmi povedal naš reprezen-tant Dejan Košir, sicer tudi član Nokia Rider Teama. Poleg Dejana Koširja sta v paralelnem veleslalomu od Slovencev nastopila še Tomaž Knafelj iz Brez.nicc pri Žirovnici, ki je bil na koncu dvajseti in Rok Flan- VATERPOLO_ Dejan Košir se je na Švedskem veselil svoje desete zmage. der iz. Dragočajne, ki je odstopil. Po četrtkovi veleslalomski tek- Celjski derbi ekipi Kokre Kranj - Drugi krog državnega vaterpolskega prvenstva je potekal v dveh delih, saj sta bili v soboto srečanji v Kranju in Celju, zaradi plavalnega mitinga Miklavž 2002, pa je bilo ljubljansko srečanje na sporedu šele v nedeljo zvečer. V Kranju je ekipa Triglava Živil 14:5 (3:1, 3:2, 4:0, 4:2) premagala Koper, bolj zanimivo pa je bilo v Celju, kjer je v derbiju z dna ekipa Kokre ugnala domače moštvo Posejdona z rezultatom 9:12 (3:4, 0:2, 2:2, 4:4). Olimpija in Branik sta se razšla z rezultatom 10 :7 (0:2, 4:3, 5:2, 1:0). Na lestvici vodi Triglav s 4 točkami. Branik, Olimpija. Koper in Kokra imajo po 2 točki, Posejdon pa je še brez točke. 3. krog bo na Sporedu to soboto, 14. decembra, pari pa so: Branik Koper, Triglav Živila - Posejdon. Kokra - Olimpija. J.M. Janez Kocijančič še naprej predsednik OKS - ZŠZ Kranj Prejšnji teden je Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez pripravil volilno skupščino, na kateri so za predsednika izbrali dosedanjega prvega moža. mag. Janeza Kocijančiča. Podpredsedniki 80 postali Franci Ekar, kije hkrati postal tudi predsednik odbora športa za vse, dr. Marko Ilešič, ki je tudi predsednik odbora za vrhunski šport in Leo Kremžar. ki je predsednik odbora za šport na lokalni ravni. Člani izvršnega odbora v naslednjih štirih letih pa so: Ernest Al-jančič, Tjaša Andre - Prosenc, Miroslav Cerar, Bogdan Gabrovec, Roman Jakič. Mirna Jauševec. Janko Kosmina, Darjan petrič, Tanja Polajnar, Sonja Poljšak, Vojka Ravbar, Anton Ribnikar, Dušan Sešok, Andraž Vehovar in Branko Žnidarič. V.S. mi je bil v petek v Tandadalnu na sporedu paralelni slalom, Dejan Košir pa je zasedel 10. mesto. Rok Flander je bil 31., Tomaž Knafelj pa je odstopil. Tekmovalci v alpskih disciplinah so se konec tedna nato že preselili prek luže, saj jih nove tekme svetovnega pokala čakajo od četrtka do nedelje v Whisterju v Kandi, nato pa še v Mt. Ste. Anne, prav tako v Kanadi. Pred novim letom se bodo vrnili v Evropo, kjer bodo 5. in 6. januarja najprej nastopili v Badge-steinu v Avstriji, prvič pa bo v tej sezoni tekma svetovnega pokala najboljših deskarjcv in deskark na snegu tudi pri nas. V Mariboru se bodo pomerili v paralelnem veleslalomi in slalomu med 7. in 9. februarjem 2003. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki SMUČARSKI SKOKI ________ Nove točke tudi v Trondheimu Kranj - Minulo soboto in nedeljo so smučarji skakalci tekmovali v norveškem Trondheimu. Naši tekmovalci tokrat sicer niso stali na zmagovalnih stopničkah, so pa pridno zbirali nove točke. Tako so jih v soboto osvojili Peter Žonta za 12. mesto, Primož Peterka za 16. mesto, Damjan Tras za 23. mesto in Robert Kranjec za 27. mesto. V nedeljo je bil Peter Žonta 7.. Damjan Ti as 19. in Primož Peterka 20. Tako po štirih tekmah svetovnega pokala presenetljivo vodi Norvežan Sigurd Peltersen, kar trije naši skakalci pa so v petnajsteri ci najboljših: Primož Peterka na 7. mestu, Peter Žonta na devetem in Robert Kranjce na 15. mestu. V pokalu narodov vodi Avstrija pred Norveško. Tinsko in Slo ven i jo. Naši skakalci so včeraj že pripotovali domov, nove tekme svetovnega pokala pa jih čakajo ta konec tedna v Nemčiji V.S. Zaupnica Darjanu Petriču Kranj - Minuli petek je PK Merit Triglav Kranj pripravil skupščino, na kateri so prisotni ugotovili, da se kranjski plavalni klub vrača na pota nekdanje slave, kar plavalci dokazujejo z. vedno boljši rezultati in uspehi. Manj sreče je z odnosi, saj so pred časom v klubu odpustili trenerja Igorja Veličkoviča, ta pa je s skupino somišljenikov protestiral proti delu upravnega odbora, ki ga vodi predsednik Darjan Petrič. Na skupščino so zato glasovali 0 zaupnici upravnem odboru, večino delegatov pa seje odločilo, da klub še naprej vodi upravni odbor na čelu z Darjanom Pctričem. J.M. SMUČARSKI TEKI_ Rupnik pred Brodarjem Rogla - Tekmovalna sezona v smučarskem teku se letos ni začela na Gorenjskem, pač pa na Rogli, kjer so prvi dobili dovolj debelo pošiljko snega. Na prvi pregledni tekmi, ki bo merilo za nastop na prvih med narodnih tekmah za mlajše kategorije, je zmagala Eogatčan Vas ja Rupnik pred Škofjeločanom Nejcem Brodarjem in Jožetom Mehletom (Olimpija). Četrto mesto je pritekel mladinec kranjske ga Merkurja Blaž. Jelene, šesto Rok Bremec (Gorje). Med dekleti sta bili ob odsotnosti Petre Majdič, ki je na tekmi svetovnega pokala v Švicarskem Davosu osvojila 22. mesto in Nataši Tacen (31.), najhitrejši sestri dvojčici Hižar. Ines in Tina, trel ji čas pa je na 5 km v klasični tehniki pritekla 17-letna Vesna Pabjan (Merkur) iz Besnice. Tudi na naslednjih mestih so bile teka čice iz Gorenjske, Renata Pod v i z. (Olimpija), lera Rakovec, Barba 1 a lezeršek (obe Merkur), Brigila Belšak (Olimpija) in Mirjam Šoki ič (Gorje). Po današnji drugi pregledni tekmi bodo izbranci nastopili na prvi tekmi celinskega pokala v Švici. Metod Močnik Tesna zmaga Kranjčanov Kranj - Pregled rokometnega dogajanja začenjamo na EP za ženske. Slovenska reprezentanca se jez zmago nad Belorusijo 27-23, uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Nasportnice naših bodo: Norveška, Nemčija in Rusija. Z zmago proti Češkemu prvaku so se v četrtfinale pokala državnih prvakov uvrstili tudi rokometaši Mobitel Prul 67. Njihov nasprotnik bo nemški prvak Kiel. V ligi SIOL ni bilo presenečenj, značilnost kroga pa so tesni rezultati. Ločani so gostovali v Trbovljah in izgubili. Odigrali so dva različna polčasa. V prvem so igrali dobro in ga dobili s tremi goli razlike. Nadaljevanje je bilo slabše, saj so "knapi" Termo ujeli in na koncu zmagali z dvema goloma razlike. Še naprej so v vodstvu državni prvaki s Prul pred Celjani. Termo je sedmi. Vodilna ekipa 1. B lige je do nove zmage prišla težje, kot je bilo pričakovati. Morda je bilo na začetku tekme tudi malo podcenjevanja, saj je Gorišnica na repu lestvice. Gostje so kmalu uspeli povesti za štiri gole, a so jih Kranjčani ujeli in sami povedli za pet. Kljub vsemu pa je bil rezultat polčasa neodločen. Nadaljevanje je bilo podobno kot v prvem delu. Kranjčani so vodili, gostje pa so jih uspešno lovili. Razburljivo je bilo v zadnji minuti, ko so "čipsi" imeli gol prednosti, a na igrišču dva igralca manj. V zadnjem napadu so zadeli in zmagali: Spet pa so imeli pomoč ostalih ekip. Dolani so premagali Goričane, Ormož je izgubil točko v Izoli, le Novomeščani jim uspešno sledijo. O jesenskem prvaku bo odločala tekma v Ormožu. Očitno Štajerci niso več v taki formi kol na začetku, zato so možnosti za jesenski naslov Kranjčanov realne. Prav na derbijih varovanci Danila Lombarja igrajo najbolje. V 1. B ženski ligi - skupina zahod, so Kranjčane izgubile v Šentjerneju, za presenečenje pa so poskrbele Hrpeljke, ki so premagale ekipo lune Dolgun. Kratko sla potegnila tudi oba drugoligaša. Vse boljši Cerkljanci so tokrat morali priznati premoč rokometašem iz. Krškega. Še slabše so jo odnesli Radovljičani, ki so v Ribnici izgubili z. dvoštcvilčno razliko. Rezultati: SIOL liga: Slovan Gorenje 30-34; Rudar - Termo 23 21; Velika Nedelja (unos Koper 28-25; Trimo - Inles Riko 25-22; Celje P.L. - Prevent 33-23; Pivka p. - Mobitel Prulc 67 25-40; 1. B liga - moški: CHIO Kranj - Gorišnica 36-34; Dobova - Sevnica 21-22; Dol TKI Hrastnik - Gorica Leasing 35-28; Pekarna Grosuplje - Črnomelj 30-22; Istra Benz Plini Ormož 29-29; Mitol Pro Mak - Novoles 26-31; 1. B liga ženske: V1AS Šentjernej Planina Kranj 31-24; Jadran Hrpelje - luna Dolgun 37-35; Novo Mesto - Škocjan 19-33; 2. liga moški: Razkrije - Krim 28-25; Šmartno 99 - Sviš 21-29; Ajdovščina Arcont Radgona 20-34; Grča Kočevje Radovljica 33-23; Cerklje Atom Krško 22-26; Mokerc Ig - Drava 24-24. M. D. KOŠARKA_ Zmagi Ločanov in Radovljičanov Kranj Minuli konec tetina je ekipa košarkarjev Triglava v 1. SKL za moške gostovala pri Kopru in izgubila s 77:66 (56:43, 37:28, 14:7). Domžalski Ilelios je gOStOVal pri Birokratu SOL in izgubil / 81:66 (59:47, 34:31, 8:20). Na lestvici vodi Geoplin Slovan z 19 točkami, Helios na tretjem mestu ima 15 točk, Triglav na devetem mestu pa ima 11 točk V l.SKL /.a ženske je ekipa Jesenic gostila Radio (enter Maribor m Izgubila s 60:68 (50:49,38:37, 16:15), ekipa Odeje pa je gostovala pri Tbbo'fl Iliriji in zmagala s 74:85 (51:68, 40:45, 22:20). Na lestvici vodi RC Maribor, Odeja je tretja, Jesenice pa četrte. Popoln izkupiček iz gostovanj pa so tokrat prinesli gorenjski košarkarji v I.B SKL. Ekipa Loka kave je z 78:97 (62:64, 37:46. 24:29) premagala Radensko Crcativ, ekipa Radovljice pa je bila / 79:90 <54:71, \v49, 18:19) boljša od Rudarja. Na lestvici vodi ekipa Unika lil Postojna, Radovljica je drujga, loka kava pa šesta. V.S. Kranjska Gora bo najboljše slalomiste in veleslalomiste sveta gostila 4. in 5. januarja 2003 Novoletna rajanja bodo zaključili smučarji Ponovoletni konec tedna prirediteljem tekmovanja za 42. Pokal Vitranc sicer povzroča nekaj težav, saj bo v Kranjski Gori še precej agencijskih gostov, vendar pa so se konec tedna razveselili nizkih temperatur in prvih snežink, ki dajejo upanje, da težav s pripravo prog vendarle ne bo. ODBOJKA Kranjska Gora, Ljubljana - Prva postaja alpskih smučarjev po novem letu bo naša Kranjska Gora, kjer se bodo za točke svetovnega pokala tretjič v tej sezoni pomerili slalomisti, petič pa vele-slalomisti. Čeprav je do prireditve še skoraj mesec dni, pa je za člani organizacijskega komiteja Pokala Vitranc že veliko dela, saj so do prejšnjega tedna uspeli zbrati večji del denarja (okoli 95 odstotkov), kije potreben za nemoten potek prireditve. Kot je na priložnostni tiskovni konferenci v prostorih Leka v Ljubljani povedal odgovorni za finance in marketing Boris Pesjak, mora organizacijski komite za pokrivanje stroškov priprave in izvedbe tekmovanja zagotoviti blizu 320 milijonov tolarjev. Pri tem se morajo zanašati na denar, ki ga dobijo s prodajo televizijskih pravic in seveda marketinškim delom doma in v tujini. Glavni marketinški partner je agencija Media Partnere iz Lugana, saj s prodajo pravic na tujih tržiščih iztržijo več kot osemdeset odstotkov denarja za pripravo tekmovanja. Prav tako so pri pripravi tekmovanja pomembni slovenski sponzorji: od HIT Hotela Casino Kranjska Gora, Hypo banke, Leka Ljubljana. Elana Begunje, Siemensa, Acroni Jesenic, Zavarovalnice Triglav, Droge in Steklarske šole Rogaška, kjer tradicionalno izdelajo lične pokale za najboljše. Pri tehniki za kopiranje pomaga Minolta Ljub- Kot vse kaže letos v Kranjski Gori ne bo nastopil član domačega kluba Jure Košir, saj si je prejšnji teden na treningu poškodoval hrustanec na golenici, po pregledu v Valdoltri pa so mu priporočili, da vsaj mesec dni ne stopi na smuči. Jure še vedno upa, da bo hitreje okreval in da ne bo prvič v karieri manjkal na domači tekmi, na keteri je leta 1999 tudi zmagal. Borut Perovšek, Boris Pesjak, Srečko Medven in Neda Kovačič so na tiskovni konferenci v Leku predstavili priprave na 42. Pokal Vitranc. ljana, sicer pa veliko vlogo v letošnjem svetovnem smučarskem pokalu igra Audi. ki je novi sponzor tekmovanj. Pri nas ga zastopa Porsche Slovenija, ki se je prav tako vključil v domačo prireditev. Te dni člani organizacijskega komiteja sicer nameravajo podpisati še kakšno sponzorsko pogodbo, bolj kot finančni del izvedbe tekmovanja pa jih je začelo skrbeti pretopio vreme, saj je prejšnji teden sneg zapadel le nad tisoč metri. K sreči se je v nedeljo precej shladilo in končno so lahko začeli z zasneževanjem. "Če bo snega dovolj bo start z. vrha, sicer pa ga bomo tudi letos morali prestaviti nekaj niže. Vse službe za izvedbo tekmovanja so pripravljene, res pa je, smo vsako leto znova v velikih težavah, saj praktično leto za letom pripravimo tekmo svetovnega pokala v nemogočih pogojih. Pri tem mislim tako na zastarele žičniške naprave kot zastarel sistem zasneževanja. neustrezen transport na poligonu in še marsikaj. Če se v Kranjski Gori kmalu ne bo premaknilo na bolje, če se ne bo začela temeljita obnova, potem bomo tudi najbolj zagnani kmalu obupali," je poudaril vodja tekmovanja in direktor ASK Kranjska gora Janez Smitek in dodal, da jim tudi obiski najvišjih predstavnikov države in Mednarodne smučarske zveze veliko ne koristijo, če se ne začenja nič premikati na bolje. Nekaj upanja jim sicer daje projekt obnovitve poligona, ki ga pripravlja RTC Žičnice in ki pomeni, da naj bi postavili novo štirisedež-nico in nato posodobili še sistem zasneževanja, ureditve ciljne arene, razsvetljavo, parkirna mesta in še kaj, vendar pa pri pripravi na letošnjo prireditev na vse to seveda še ne morejo računati. Računajo pa lahko na obisk večine najboljših slalomistov in vele-slalomistov sveta, saj je večina držav že prijavila svoje tekmovalce. Poleg alpskih smučarjev bodo v Sloveniji v januarju gostovale tudi smučarke, ki se bodo na tekmi za 39. zlato lisico merile od 23. do 26. januarja na Pohorju. Kljub temu da bodo tik po novem letu v Kranjski Gori še agencijski gostje, so smučarjem in spremljevalcem uspeli zagotoviti potrebno število sob. nekaj pa jih bo morali prespati tudi do Bleda. Prav tako upajo, da jim bo uspelo do 28. decembra pripraviti tekmovalne proge, saj takrat v Kranjsko Goro prihaja snežna kontrola FIS- e. Kot je povedal generalni sekretar Srečko Meden pa bo veliko smučarjev v Kranjski Gori ostalo še po zaključku tekem za svetovni pokal, saj bodo nato na istih progah še tekme evropskega pokala. Vilma Stanovnik Derbi Kamničanom Kamnik - V gorenjskem derbiju je bil še najbolj zanimiv prvi niz, ko so po vodstvu domačega Calcita odbojkarji Merkur LIP Bleda uspeli priti na samo eno točko. Tekma je bila izenačena še do 17. točke, v nadaljevanju pa so bili domači odbojkarji precej boljši. Calcit: Merkur LIP Bled 3:0 (20. 16, 22). Z novimi tremi točkami so se Kamničani še utrdili na drugem mestu (šet točk zaostanka za vodilnim Salonitom), odbojkarji Merkur LIP Bleda pa so na 6. mestu in imajo 4 točke prednosti pred Šoštanj Topolšico. V precej izenačenem srečanju, v katerem sta se ekipi velikokrat zamenjali v vodstvu, so odbojkarji Astec Triglava izpustili iz rok priložnost, da se malce odlepijo od samega začelja, saj so proti gostom iz Šoštanja dvakrat celo povedli v nizih, v zaključnem pa precej popustili in ostali pri treh zmagah. Astec Triglav : Šoštanj Topolšica 2:3 (21, -21, 24, -22, -9). Kranjčani še vedno ostajajo na osmem mestu, saj je tudi Pomurju doma uspelo iztržiti le točko, tako da sta ekipi še naprej izenačeni po točkah, Kranjčani pa imajo zmago več. Ženske so končale s prvim delom 1. DOL. Igralke HITa iz Nove Gorice so so nabrale že 4 točke naskoka pred Sladkim grehom Ljubljana in Benediktom, le točko zaostanka več pa imajo aktualne državne prvakinje iz Maribora. Prav v zadnjem krogu pa so odbojkarice Varstva Broline opozorile nase, saj so po zaostanku 0:2 v nizih uspele priti do zmage nad favorizirano ekipo Ljutomera, ki še vedno ostaja na visokem 5. mestu. Varstvo Broline : Zav. Maribor Ljutomer 3:2 (-20, -18, 20, 23, 13). Kamničanke so se z dvema točkama približale ljubljanskim študentkam le na točko in si s tem precej povečale možnost za obstanek v ligi najboljših. V moški konkurenci sta se v Škofji Loki tokrat pomerila domači Termo Lubnik in Flaycom iz Žirovnice. Po pričakovanju so bili boljši domači odbojkarji, pa čeprav do zmage niso prišli tako zlahko, kot so nekateri pričakovali glede na položaj obeh ekip na lestvici.'Termo Lubnik : Flycom Žirovnica 3:0 (24, 18, 19). Odbojkarji Termo Lubnika ostajajo na drugem mestu, z dvema točkama zaostanka za Krko, sledita pa jim vse bolj zanesljiva Olimpija in Prvačina, ki imata še 2 oziroma 4 točke zaostanka več. Odbojkarji Flaycom Žirovnice so po zadnjih porazih kar precej zdrsnili (8. mesto) in so jim zasledovalci že zelo blizu. Igralkam Bleda pa je tokrat le uspelo dobiti peti niz, pa čeprav so tudi na gostovanju v Piranu imele možnost, da osvojijo vse tri točke, a so po vodstvu z 1:2 ponovno rahlo popustile, pa na koncu le tesno dobile peti niz. Piran : Bled 2:3 (16, -16, -18, 22, -13). Blejke so trenutno na 7. mestu z otipljivo prednostjo pred "nevarnimi" mesti, za položaj na lestvici pa bo zelo pomembna naslednja tekma, ko se doma pomerijo^ Taborom iz Maribora. V moški konkurenci 3. DOL zahod so tokrat nastopili le odbojkarji druge ekipe Kamnika in izgubili v Kočevju s 3:0. Tekmo pred koncem jesenkega dela je v vodstvu Logatec (14 točk). Kamnik II je na 3. mestu (8), Iskra Mehanizmi Kropa na 5. (3) in Bled-Žirovnica na šestem mestu (1). V ženski konkurenci 3. DOL zahod so igralke Mladi Jesenice zmagale na Kopru (Italijanska skupnost) z 1:3, Pizzeria Morena iz Žirovnice pa je presenetila ŽOK Partizan Šk. Loka v Škofji Loki in zmagala z 2:3. Bohinj je po vodstvu z 1:0 doma izgubil proti HIT Novi Gorici II z 1:3. V vodstu je ekipe Mladi Jesenice, ki ima že kar 8 točk naskoka pred ŽOK Partizan Šk. Loka, Pizzeria Morena pa ima na petem mestu še štiri točke manj. Bohinj je na enajstem mestu s tremi osvojenimi točkami. B.M. ALPSKO SMUČANJE__ Andrej Jerman najbolje v karieri Kranj - Minuli konec tedna so v Beaver Creeku merili moči smučarji v hitrih disciplinah. Na smukaški preizkušnji se je od naših najbolj izkazal 24-letni Tržičan Andrej Jerman (SK Tržič), ki je osvojil odlično 16. mesto, najboljše v njegovi karieri. Točke je osvojil še Radovljičan Gregor Šparovec (SD Jesenice) za 28. mesto. V superve-leslalomu je bil Jeseničan Jernej Koblar (SK Bled) 21., Andrej Jerman pa 28. V ženski konkurenci je v Lake Louisu 10. mesto v smuku, osvojila Mojca Suhadolc, Škofjeločanka Špela Bračun (SK Alpetour) je bila 27., Lea Dabič iz Bohinjske Bistrice (SK Bled) pa 49. V super-veleslalomu je bila Suhadolčeva 26., Bračunova pa 43. Naslednje tekme svetovnega pokal bodo konec tedna v Val d*Iseru. V.S. ŠAH Novi Gorici že šesti naslov Škofja Loka - V Hotelu Transturist je zadnja dva vikenda 7 ženskih klubskih ekip odigralo letošnjo žensko državno ligo. Svoj nastop so žal odpovedali Ptujčani in s tem pristali na odhod v nižjo ligo. Zasedba na turnirju je bila odlična. Nastopile so skoraj vse reprezenlantke, ki so nastopile na šahovski olimpiadi. Trije klubi so svoje ekipe okrepili tudi s tujimi velemojstricami. Do petega kola je vodila ekipa ŠK Triglav Krško, ki je nato izgubila odločilni derbi z. novo Gorico in Elena Sedi-na. Jana Krivec, Ana Srebrnič, Jerica Medvešček in Tina Vodopivec so si zagotovile že šesti naslov državnih prvakinj. Končni vrstni red: ŠK Nova Gorica (13.5, Sedina Elena, Krivec Jana, Srebrnič Ana, Medvešček Jerica, Vodopivec Tina), ŠK Triglav Krško (12, Prudnikova Svet-lana. Mar Karmen, Jurečič Smiljana, Ahmatovič Mirela. Žnidersic Sanja, Urbanč Suzana), LŠK Metalka Trgovina Lj (11, Stepovaia Tatiana, Kapš Darja, Števanec Lea, Hari Veronika), ŽŠD Maribor ŠK Piramida (8.5), Šl) Vele Domžale (6.5), ŠS MC dd Tomo Zupan KR (6), ŠD (iorenjka Lesce (5.5). Prvi naslov na Vrhniko Ljubljana - Končala seje celoletna slovenska šahovska liga. Med desetimi ekipami je bila od aprila do decembra najuspešnejše Šahovsko društvo 31) Vrhnika, ki sije tako uvrstil na evropski klubski pokal. Od drugo uvrščene .Šahovske sekcije MG d.d. Tomo Zupan Kranj so zbrali 6.5 točk več, na tretjem mestu pa so turnir končali igralci ŠD Vele Domžale s svetovnim prvakom Lukom I .eničein na čelni deski. Končni vrstni red: ŠI) 31) Vrhnika (42.0, Stcvič Hrvoje, Gostiša Leon, Šebenik Matej. Justin Matjaž, Jerič Simon. Praznik Niko. Čander Mitja. Praznik Anton, Mikac Tomaž. Miloševič Rade, Kariž Peter, Aičon Denis, Kobal Peter. Stanič Simon, Kavčič Žan. Hočevar Filip, liček /denko. Marinšek Denis), MC d.d. Tomo Zupan Kranj (35.5, Orel Oskar, Maiktiu Boštjan, Kosmač Blaž, Žvatl /iga. Sušnik Matej, Slibar Matjaž, Drinovec Aleš, Kovačič Peter, Zorko Dušan, Rožič Vesna, Rožič Atlrijan, Orel Karmen, Orel Anžc, Orel Smiona. Klavčič Klemen, Muri Emil, Rabič Drago, Ski lep Jaka), ŠI) Vele Domžale (33, I um I tika. Scinrl Marjan, Osolin Bojan, Grošelj Petra, Karnar Marjan, Vavpetič Vid, Bratko Ivan, Rebernik Boštjan, Skok Jože, skok Bona, Osolill Bogdan, Komi Franci, Piher Vinko, Jerina Anton, Zupane Franc, feran Boštjan), ŽŠD Maribor ŠK Piramida (30 S), ŠI) Gorenj ka Leace (30), ŠK Griže (25), ŠI) Koper Žusteraa (24.5)... A.l). Gorenjski atleti veterani uspešno končali sezono Gorenjski atleti veterani so se letos udeležili številnih mednarodnih tekmovanj, z njih pa so prinašali tudi kolajne. Kranj - Poleti in jeseni so gorenjski atleti veterani nastopili na več mednarodnih tekmovanjih in dosegli nekaj lepih uvrstitev. Tako so se julija udeležili mitinga Alpe Adria na Reki. Tone Kašitvnik je v kategoriji moških nad šestdeset let zmagal v metu kopja, Kosta Virant je bil v kategoriji nad 50 let prvi v metu krogle in diska ter drugi v metu kladiva, v kategoriji nad 50 let pa je Drago Pipan osvojil drugo mesto v skoku v daljino ter prvo mesto v teku na 100 in 400 metrov. V kategoriji moških nad 70 let je Miro Rant zmagal v skoku v daljino ter v teku na 100 in 400 metrov. Avgusta so atleti veterani tekmovali na evropskem prvenstvu veteranov v Potsdamiu, kjer so v konkurenci več kot štiri tisočih atletov in atletinj osvojili kar dve zlati kolajni. Ana Jerman je bila najboljša*v teku čez ovire na 2000 metrov. Milan Kotnik pa v teku čez ovire na 3000 metrov. Poleg te kolajne je Ana Jerman OSVOJila še bronasto v teku čez. ovire na 300 metrov, Milan Kot nik pa je bil tretji na 10 000 metrov. Uspešen je bil tudi Miro Rant, ki je v teku na 800 metrov osvojil srebrno kolajno, uvrstil pa se je še v finale tekov na 400 metrov in na 200 metrov. Izkazali so se tudi Tone Kastivnik, Drago Pipan in Kosta Virant. Septembra se je pet Gorenjcev udeležilo prvenstva v Judenbur-gu, kjer sta v kategoriji nad 45 let slavila Bojan Končnik in Tone Kaštivnik. ki sta osvojila prvo in drugo mesto. Kosta Virant je bil v metu kladiva prvi, v metu diska drugi, v metu krogle pa četrti. Drago Pipan je bil pri skoku v daljino in teku na 60 metrov drugi, v teku na 200 metrov pa tretji. Kar trikrat je zmagal Miro Rant, ki je bil najboljši v teku na 200, 400 in 1500 metrov. Tudi na mitingu v Zagrebu so gorenjski atleti posegali po najvišjih mestih. Prvo mesto si je prislužil Tone Kaštivnik v mestu kopija. Miro Rant pa je zrna gal v teku na 400 metrov. Prav tako dobro so se i/kazali Kosta Virant v metu diska, krogle in kopja ter Drago Pipan pri skoku v daljino in teku na 100 in 400 metrov. Ob koncu sezone so veterani nastopili še na zelo množi Tudi gorenjski atleti veterani Slovenijo častno zastopajo na največjih tekmovanjih. Na sliki: Drago Pipan, Tone Kaštivnik, Miro Rant, Kosta Virant. čnem mitingu Alpe Adria v Udi-nar, kjer se nastopa v enotni starostni kategoriji, dosežena mesta pa se izračunajo po atletskih tablicah. Znova seje izkazal Tone Kaštivnik, ki je v metu kopja osvojil prvo mesto, Miro Rant pa je bil najboljši v teku na 400 metrov. Drago Pipan je bil v skoku v daljino šesti, Kosta Virant pa peli v metu diska, šesti v mestu kladiva in sedmi v metu kopja. Kot je v imenu vseh povedal Kranjčan Miro Rant, se gorenjski atleti veterani že pripravljajo na svetovno veteransko atletsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Puerto Ricu, pa tudi na evropsko prvenstvu, ki bo leta 2004 na Danskem. Čeprav večino denarja za udeležbo na tekmah prispevajo sami, so ponosni, ko zaigra slovenska himna. V.S. Novi Beograd s "še svežim nakupovalnim mestom v malem" Odpiranje novega Mercatorjevega Centra v Beogradu je povzročalo kopico vprašanj, ugibanj in trditev. Vprašanj ni več, ugibanja so poniknila, trditve so se ovrgle oziroma sprejele. Zaenkrat Centru napovedujejo svetlo prihodnost. V začetku oktobra si videl surovo, še nedokončano stavbo, kjer so delavci "malo danes malo jutri" polagali zidak na zidak. Prvo sredo v decembru je velikanska "kocka" navzven že imela podobo nam že znanega Mercatorjevega centra, ko je znotraj stavbe še vladal kaos. V četrtek, kot je bilo tokrat predvideno, pa so nov Mercator Center Beograd tudi slavnostno odprli. O kaosu ni bilo več ne duha ne sluha, trgovinska stekla so bila zloščena, police založene, center pripravljen na maso obiskovalcev. Morda res na množico obiskovalcev, dvomim pa da so bili pripravljeni na to, kar so doživeli. Minuli teden je v četrtek, petega decembra, na ulicah starega in novega Beograda po pol drugi uri popoldne usahnil tok ljudi. Vse se je odpravilo na ogled novega trgovinskega čuda na Bulevarju umetnosti, v Novem Beogradu in obiskovalci centra so se želeli dotakniti vsaj zobne paste v Mercator-jevem Hipermarketu. Nekaterim je to uspelo, so jo celo prijeli v Lansko leto je začela s sedežem v Beogradu delovati družba Skupine Mercator, Mercator S, d.o.o. Družba je v stoodstotni lasti Poslovnega sistema Mercator, d.d. Njen direktor pa je Vladimir Kravčuk. Z otvoritvijo Mercator Centra Beograd je Skupina Mercator tako vstopila še na trg ZR Jugoslavije. To je njen tretji novi trg na katerem želi delovati dol- Dan pred odprtjem ... roke in med njimi so se našli tudi taki, ki sojo potem "pozabili" vrniti na stare mesto, ter je "odro-mala" v žepu njihovega suknjiča na prosto. Veliko ljudi je gledalo, malo kupovalo, pa vseeno so se našli tudi taki. Primerjavo za opis množice radovednih Beograjčanov, ki seje dobesedno "zavalila" v notranjost centra, je pravzaprav težko najti. Mercator je bil na srbskem trgu že prisoten. Leta 1973 so v središču Novega Beograda odprli veliko blagovnico, ki je delovala do konca osemdesetih let. To je bila Mercatorjeva prva naložba izven Slovenije. goročno in širiti svojo maloprodajno mrežo, do leta 2005 pa načrtuje še center v Novem Sadu. Mercatorjev center v Beogradu je njen prvi tovrstni center v ZR Jugoslaviji ter osemnajsti in hkrati največji v Mercatorjevi verigi. Njegova direktorica pa je Ljiljana Župac. Izgradnja novega Mercatorjevega centra je stala 38 milijonov evrov. Od tega sta bila zemljišče in komunalni prispevek že v celoti plačana, kar znese okoli osem milijonov evrov; grad-beniško-obrtniška in instalacijska dela naj bi znašala 25 milijonov evrov in je plačanih že 94 odstotkov, stroški za opremo, ki je vred- Od leve proti desni: Borut Šuklje (slovenski ambasador v Beogradu), Dimitrij Rupel, Zoran Jankovič in Goran Svilanović. Mercator ima osemnajst nakupovalnih centrov. Od tega trinajst v Sloveniji, tri na Hrvaškem, enega v Bosni in Hercegovini in sedaj tudi enega v ZR Jugoslaviji. Pri vseh odprtjih je vedno prisotno veliko število ljudi, vendar tokrat je to preseglo vsa pričakovanja. na pet milijonov evrov pa so poravnani tudi že 75 odstotno. V beograjskem centru, katerega skupna površina je 52 400 kvadratnih metrov, je svoj prostor našlo 51 različnih prodajaln in lokalov. Ko so se Beograjčani prijavljali za delo v Mercator Centru Beograd je število prijav preseglo vsa pričakovanja. Na koncu so jih zaposlili 480, od tega 184 v hipermarketu. Vsi zaposleni pa prihajajo iz lokalnega okolja. Hipermarket je osrednja prodajalna Centra, ki se nahaja na osem tisoč osemsto kvadratnih metrih in kupec lahko izbira med 30 tisoč različnimi izdelki. Štirideset odstotkov izdelkov je srbskih in slovenskih, preostalih dvajset odstotkov blaga pa je uvoženega iz drugih držav. Tudi v beograjskem centru najdemo Mercatorjevo košarico, ki seji reče Srbska košarica izdelkov. Gre za lokalno prilagojeno košarico izdelkov, najdemo pa lahko tudi Slovensko košarico. Poleg hi-permarkcta najdemo v centru še šest Mercatorjevih prodajaln, pa tudi vrsto specializiranih lokalov z različnimi prodajnimi programi in osebnimi storitvami. Kot v vseh Mercatorjevih centrih je tudi tu poskrbljeno za invalide, pa tudi s parkiranjem ne bo problemov: 916 parkirnih mest, kjer je 809 pokritih in 107 nepokritih. Za razliko od centrov, kot sta "malčka" -v primerjavi z beograjskim, v Kranju in na Jesenicah, je tu parkirišče premaknjeno v pritličje in so hipermarket ter ostali prodajni prostori v prvem nadstropju. Že v Kranju je obisk Mercator centra pravi izlet, tu pa vam povem, človek potrebuje udobno obutev in kar precej časa, da si lahko vso zadevo samo ogleda. Osebno me je najbolj navdušilo otroško igrišče Lumpi, ki predstavlja že manjši zabaviščni park za otroke. Kljub prostornosti in velikosti sem si ob odprtju Centra, ko seje vanj vsula množica ljudi, zastavila kar nekaj vprašanj: je morda le dostop do prvega nadstropja zapleten ali je nakupovalna kultura Beograjčanov pač neizprosna, ali pa so te številni prvi beograjski radovedneži pozabili na omikanost in je sosed želel pohoditi soseda. Skladno s svojim poslanstvom, katerega del je tudi vpetost v lokalno okolje in širša družbeno odgovorna vloga, se je Mercator odločil odzvati na potrebe lokalnega okolja tudi v Beogradu. V celoti je obnovil in na novo opremil otroški vrtec Naša radost, ki ga obiskuje 200 otrok, v starosti od treh do sedmih let. Donacija otroškemu vrtcu je znašala 250 tisoč evrov. Novinarji smo imeli tiskovno konferenco v Mercator Centru Beograd dan pred otvoritvijo. Naš program je bil precej natrpan V sredo, četrtega decembra, smo /. JAT-ovim letalom odleteli z Brniškega letališča in podokaj krat kem in nemirnem letu pristali na beograjskem letališču Surčin. Vračali smo se "po istem postopku" v večernih urah naslednjega dne. Takoj po pristanku v Beogradu je bil urejen avtobusni prevoz do hotela Intercontinental, kjer so nas namestili, potem pa odpeljali na tiskovno konferenco. Mercatorjevo osebje za odnose z javnostjo pravzaprav predstavlja nekaj deklet, ki imajo dobre organizacijske sposobnosti in si nikakor ne dovolijo odstopanj od točnosti in popolnosti programa. Mogoče sem še neizkušena na tem področju, nova pri tovrstnih otvoritvah, vendar zelo dobro vem kdaj organizacija šepa, kdaj ne. Morda sem vedno precej pozorna na to tudi zato, ker osebno bolj težim k per-fekcionizmu kot ležernosti. V organizacijskem smislu skoraj ni bilo napak. Kaka nepredvidena se pa tako vedno pojavi in še to so dekleta rešile kar se da neopazno. Nek novinar je v eni slovenskih revij zapisal, da je Zoran Jankovič odpeljal kopico novinarjev v Beograd na otvoritev njegovega novega Centra, da jih bo pogostil s ple-skavicami in čevapčiči in potem bodo oni napisali samo najlepše stvari o svojem najboljšem sosedu. Res nas je odpeljal, vendar je najprej poslal vabila in če se nisi odločil za udeležbo na otvoritvi, pač nisi šel. Res je: bilo je poskrbljeno za nas, pa tudi pisali bomo oziroma so o tem. vendar mislim, da ni nihče prisiljen da napiše samo najlepše. Dober novinar naj bo vendar objektiven. Najbolj zanimiv pa je bil občutek (kar je bilo meni osebno nadvse všeč), ko Mercatorjevo spremljevalno osebje pravzaprav s teboj ne dela kot z. novinarjem, te ne vpraša vsake dve minuti kako si, če je vse v redu, če pa te že povprašajo po počutju, ne dobiš vtisa, kot da s teboj delajo v rokavicah ravno zato. ker si novinar. , Spet sva bili v "kompaniji" s Tino. Ona je fotografirala, jaz sem beležila. Na začetku sva predstavljali manjšo posebnost, saj sva bili z Gorenjskega in popolnoma nova obraza, vendar so se naju stanovski kolegi zelo hitro navadili in sprejeli. Iz POP-teve-jevega snemalca, Edija iz Ruš, sva v dveh dneh (malce s pomočjo starejšega izkušenega novinarskega kolega) naredili znanost, vendar je fant prav užival v najini družbi (kar je bilo obojestransko), pa tudi vsa ostala novinarska okolica, ki je doživela njegovo predavanje o Rušah, ki so menda še v Sloveniji, poznane pa so predvsem po največjem parkirišču za osebni avtomobil. Vsaj tako pravijo večji "poznavalci" Ruš. Drug zanimiv pripetljaj je bila večerja, ko smo novinarji ugotavljali, kaj pravzaprav jemo. Bilo je precej ugibanj, nekaj nestrinjanj, vendar smo se na koncu sporazumeli, da je glavno jed predstavljala riba -dimljeni krap, pecivo pa neke vrste pita, ki je malce spominjala na baklavo. Belo vino je bilo slovenskega porekla, rdeče pa bolj pitno. Spoznala sem veliko zanimivih ljudi, pa tudi novinarjev, ki delajo za dnevne časopise in so (poleg vsega ostalega) pridno fotografirali ter pisali novice, članke ter daljše in krajše reportaže za svoje časopisne hiše v Sloveniji. Ostali pa smo zbirali vtise, si beležili utrip nakupovalnega središča in občutja tako Beograjčanov kot ostalih ter razmišljali o prihodnosti novega Centra. Spoznala sem tudi nekaj beograjskih novinarjev, ter med številnimi poslovnimi obrazi opazila kar nekaj Gorenjcev. Dejansko se je znanih Med prisotnimi gorenjskimi obrazi sem našla tudi direktorja Gradisa GP Jesenice d.d. Uroša Ogrina. ritvi s svojo "trobentaško" pesmijo, slavnostna govorca pa sta bila zunanji minister ZR Jugoslavije Goran Svilanović in slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki se ni mogel odločiti v katerem jeziku bi prisotne nagovoril - v slovenščini ali srbščini. Bil pa je zelo zadovoljen, da se stvari odvijajo tako kot se in da spet prihaja do plodnih sodelovanj med Slove- Mercatorjeve cene naj bi bile konkurenčne, saj so v primerjavi s cenami v beograjskih trgovinah kar precej nižje. slovenskih in beograjskih osebnosti iz poslovnega sveta in politike na otvoritvi Mercator Centra v Beogradu kar trlo. Otvoritev Mercatorjevega centra je potekala v njihovem stilu. Diva slovenske glasbe Helena Blagne Zaman je že ob prihodu na oder povzročila razburjenje med prisotno množico Beograjčanov. Manca Urbane pa vzklike. Ko sta peli je med prisotnimi nastala smrtna tišina, le sem ter tja se je pojavilo vprašanje: "Dal je plejbekT' Znani "trubači" so /a čeli in končali prireditev ob otvo- Med povabljenimi pri odprtju novega Mercator Centra Beograd je bil tudi direktor družbe Živila Branko Remic (skrajno levi) nijo in Srbijo. Povedal je še, da se takoj naslednji dan (v petek - šestega decembra) odpre redna letalska linija med Beogradom in Ljubljano ter da je tega še posebno vesel. Goran Svilanovič je v svojem govoru poudaril dobro-došlost Mercatorja v Beogradu, pa tudi ostalih drugih podjetij in družb, saj to pomeni za Beograd številna delavna mesta. Všeč mu je tudi, da se srbski proizvodi lah ko sedaj prodajajo v drugih Mercatorjevih centrih in trgovinah, ter da Beograjčani lahko kupujejo tudi izdelke tujih proizvajalcev. Predsednik uprave Poslovnega sistema Mercator. d.d. Zoran Jankovič pa se je že takoj na začetku slavnostne prireditve ob otvoritvi Centra, zahvalil vsem, ki so sodelovali pri otvoritvi in toplo povabil Beograjčane na ogled novega M e rcat or je ve g a ee n t ra. Vendar dogajanje pred Mer-catorjem po zaključku slovesnega odprtja ni zamrlo. Svečana otvoritev seje nadaljevala znotraj stavbe z navalom množice, ki je želela videti prav vse, zunaj pa se je do večernih ur odvijal koncert, kjer je nastopilo veliko znanih imen iz srbske, hrvaške in slov en ske glasbene scene (Menica Brun. foto: fina Doki Bo država s takso le polnila proračun? V industriji termičnih izolacij Termo, d.d., Škofja Loka, so prepričani, da je nanovo predpisana taksa za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida zgrešila največje onesnaževalce in bo služila le za polnjenje državnega proračuna. GOSPODARSKI KOMENTAR Škofj a Loka - Danes začne veljati uredba slovenske vlade o taksi za obremenjevanje zraka, ki jo je vlada sprejela sredi oktobra in objavili v Uradnem listu konec meseca. V industriji termičnih izolacij Termo, d.d., Škofja Loka, ki z izdelavo izolacijskih materialov pomembno prispevajo k manjši porabi energije in s tem tudi zmanjšanju onesnaževanja, so prepričani, da so na tak način obdavčili le gospodarstvo, pa čeprav še zdaleč ni glavni onesnaževalec zraka z ogljikovim dioksidom. V Termu Škofja Loka so prepričani, da na tiho pripravljena in sprejeta uredba v slovenskem gospodarstvu že povzroča veliko hude krvi, saj je več kot očitno, da njeni pripravljavci na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo niso upoštevali predlogov in mnenj gospodarstva in strokovne javnosti, predvsem pa niso pomislili na to, kakšne posledice bo imela na konkurenčen položaj slovenskih podjetij na svetovnem trgu. Ker zelo dobro poznajo predpise Evropske unije, zavračajo trditve o tem, da je uredba usklajena z evropskimi direktivami, še manj je resnična trditev, da je večina evropskih držav na podoben način uresničila zaveze iz Kyotskega protokola. Nova taksa obdavčuje samo industrijske proizvajalce, ki emitirajo le 15 odstotkov vseh emisij, ne obdavčuje pa glavnih povzročiteljev ogljikovega dioksi- da - termoelektrarn in prometa, ki spuščata v okolje dve tretjini celotne emisije v Sloveniji. Očitno je, so prepričani v Termo, da bo nova taksa postala le nov vir polnjenja državnega proračuna ne glede na posledice, ki bodo nastale v gospodarstvu. Da izgovarjanje na evropske usmeritve nima prave teže, priča že dejstvo, da večina evropskih držav takse na obremenjevanje zraka z ogljikovim dioksidom ne pozna. Podobne takse so uvedli na še na Danskem in Nizozemskem ter na Finskem,' Norveškem in Švedskem, pa še tam so takso omejili navzgor z odstotkom celotnih prihodkov podjetja. Če je na primer na Švedskem ta meja pri 0,8 odstotka, se pri nas te številke za nekatera energetsko intenzivna podjetja gibljejo nad 2 odstotki, kar samo kaže na neobrzdano, predvsem pa povsem nepremišlje- no grabežljivost naše države. Videti je, pravijo v Termo, da je Bruselj dal Sloveniji proste roke za polnjenje državnega proračuna, da se vsaj deloma odkupi za nepopustljivost pri ostalih predpri-stopnih pogajanjih, ki da so se končala z dokaj pičlim uspehom za našo državo. Seznam petih držav tudi jasno kaže, da so zunaj sistema regulacije emisij toplo-grednih plinov ostala največja gospodarstva, ki so tudi največji onesnaževalci zraka. Tudi opiranje na Kyotski protokol, ki zavezuje k globalnem zmanjšanju emisij glede na referenčno leto 1986, v slovenski uredbi ni izvedeno, saj je osnova za delno oprostitev takse povprečna poraba goriv med leti 1999 in 2001. Tako so podjetja, ki so že v preteklosti veliko vlagala v ekologijo in zmanjšanje porabe energentov v diskri-miniranem položaju. Bojan Mihovec, tehnični direktor Terma: "Če se bodo uresničila določila te uredbe, potem Nove strategije Kranj - Iz Save, d.d., družbe za upravljanje in financiranje so sporočili, da je bila v četrtek na Bledu 14. redna seja nadzornega sveta, na kateri sta bili osrednja tema predlagani prenovljeni in celoviti strategiji na področjih Turizem in Nepremičnine. Z oblikovanjem portfelja globalno konkurenčnih produktov in storitev na bi Sava razvila posle, po katerih bo prva v Sloveniji, druga v regiji in med prvimi tremi v Evropi. Tako naj bi, podprto z. aktivno politiko prevzemov in prodaj v strateških stebrih v prihodnjih letih, znatno povečali donosnost kapitala. Na področju Turizem predlog strategije načrtuje vlaganja v nadaljnji dvig kakovosti storitev v turizmu najvišje kategorije, kjer načrtujejo tudi znatno povečanje obsega poslovanja, velik poudarek pa bo na izobraževanju kadrov in racionalni organizaciji. Na področju Nepremičnine je strateški cilj ohranjanje vodilne vloge v Sloveniji ter širjenje na hrvaški trg. Člani nadzornega sveta so se seznanili s potekom dogovorov na področju potencialnih prevzemov turističnih podjetij in te načrte načelno podprli. Dokončno naj bi strategije sprejeli, ko bodo predstavljene še strategije za vsa ostala področja. Š.Ž. Termo nima bodočnosti kljub temu, da je v preteklih letih ogromno vlagal v ekologijo: povprečno 5 do 6 milijonov evrov. Nevzdržno je, da si ministrstvo izbere drugačno referenčno leto in s tem izniči vsa naša prizadevanja in vlaganja, za katera smo se ozaveščeno odločili in dobili celo zanje priznanja. Danes reči - kot je to javno izjavil državni sekretar na ministrstvu za okolje Radovan Tavzes: 'Gospodje, to je bila slaba poslovna odločitev!', meji na norčevanje. Slovenija bi morala počakati na enotno ureditev te problematike v Evropi, saj bi bila podjetja le tako v enakopravnem položaju, dovolj zgovorno pa je tudi dejstvo, da je bila tako pomembna odločitev sprejeta na vladi in ne v parlamentu." Matjaž Jelene, vodja energetike Terma: "Celotna zbrana sredstva iz takse bodo dosegla 15 milijard tolarjev, v namena sanacije pa naj bi se vrnilo le pet odstotkov ali 750 milijonov tolarjev. Če bi se v Termo lotili okoljske in energetske sanacije proizvodnje šele sedaj, in ne pred več kot desetletjem, bi se naša obveznost iz naslova te takse zmanjšala za dobro tretjino. V Evropski uniji so skušali uvesti enotno takso leta 1997, vendar poskus ni uspel. V Italiji, Franciji in Nemčiji, kjer so naši glavni konkurenti, takih taks ne poznajo, v državah, kjer je taksa uvedena, pa je znatno nižja in se dejansko po posebnih pogodbah med podjetji in državo namenjena v sanacijo." In kaj uredba pomeni za Termo? Izračunali so, da bodo morali leta 2009 v državni proračun plačati 300 milijonov tolarjev, pa čeprav 500 zaposlenih v tem podjetju izdeluje za okolje prijazne, predvsem pa zelo pomembne izolacijske materiale. Prav ti materiali namreč s prihranki zmanjšujejo porabo goriv za ogrevanje in na tak način zmanjšujejo tudi onesnaževanje zraka z ogljikovim dioksidom. Povedali so nam podatek, da kamena volna vsako leto v svoji 50-letni življenjski dobi prihrani toliko energije in s tem tudi emisije v zrak, kolikor energije in emisije je potrebno za njeno izdelavo. Ekonomsko rečeno: dobiček je petdesetkraten! Vsako podjetje lahko smotrno deluje in se razvija le, če uspe pripraviti strategijo, kar pa v pogojih, ko takse postajajo poljubno sredstvo za polnjenje državnega proračuna, ni mogoče narediti. Posebno še, če se taksa spreminja tako pogosta, kot prav ta. V Termu načrtujejo širitev in zaokrožitev proizvodnje na lokaciji na Trati (tudi preselitev obrata iz skrajno neugodne lokacije v Bodovljah), ki bi pomenila racionalizacijo in boljše varovanje okolja. Izpolnjujejo vse evropske standarde, tudi okoljske, vse to pa je s plačevanjem takih taks ogroženo. Utegne se zgoditi, da bodo lastniki rekli: 'Preselite tovarno drugam!' *, „ v & Štefan Zargi Pravočasno ali prepozno? Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete "No, končno," so si rekli nekateri, ko je Evropska centralna banka (ECB) pretekli četrtek po mesecih obotavljanja znižala obrestno mero v evro območju za pol odstotne točke. Zunaj zidov sedeža evropske denarne oblasti v nemškem Frankfurtu so že lep čas prepričani, da je znižanje prihajalo prepočasi. Zdaj pa se vsi sprašujejo, ali je znižanje dovoljšnje za spodbudo opotekajočemu se gospodarstvu evro območja in če ni, ali bo ECB pripravljena vso stvar ponoviti. Vsi komentarji so si enotni v enem, znižanje obrestne mere je bilo potrebno, ne pa tudi zadostno, saj so evropske gospodarske težave postale tako akutne, da bi bila potrebna nekoliko večja kratkoročna monetarna spodbuda, da bi v najboljšem primeru preprečili stagnacijo, v najslabšem pa ponoven zdrs nemškega gospodarstva (in morda še katerega) v recesijo. Po trinajstih mesecih čakanja na znižanje obrestne mere si zdaj v Evropi nihče ne upa napovedovati ali, kaj šele kdaj, bo prišlo naslednje. Predsednik ECB, Wim Duisenberg, o tem noče govoriti, evropske vlade pa je ponovno pozval k potrebnim gospodarskim reformam, ki naj bi spodbudile prihodnjo rast. Gospod Duisenberg ima glede reform seveda popolnoma prav, dosedanja neodločenost in negotovost nosilcev evropske denarne politike pa meče senco dvoma o nadaljnjih zniževanjih evropskih obrestnih mer. Delno je to odsev dejstva, da je ECB relativno mlada institucija, ki še vedno išče trdna tla in si skuša pridobiti zaupanje finančnih trgov. Tega si verjetno z nekoliko poznim ukrepanjem banka (še) ni pridobila, priznati pa je potrebno, da se je znašla v nepričakovano težkem, negotovem in nepredvidljivim mednarodnem okolju. Eden od problemov ECB je njena inflacijska tarča, postavljena na zgornjo mejo dveh odstotkov. Nekateri so prepričani, da inflacije pod dvema odstotkoma zaradi statističnih napak sploh ni možno meriti, a kakorkoli že, obrestna mera naj bi bila postavljena na ravni, ki zagotavlja srednjeročno doseganje inflacijskega cilja, delno tudi z uravnavanjem denarne rasti. Glavna težava pa je v tem, da tako inflacija kot tudi denarna rast vztrajno zadevata mimo tarč, kiju je postavila banka, ki v nasprotju z drugimi velikimi centralnimi bankami vseskozi poudarja, da gospodarska rast ni del njenega mandata. A evropski centralni bankirji v praksi seveda ne morejo kar spregledati gospodarske rasti in zadnje ^znižanje obrestnih mer je bilo več kot očitno odziv na piškavo rast v evro območju. Medtem ko je ECB več kot leto čakala, so v ZDA v zadnjih dveh letih dvanajstkrat znižali obrestno mero, z mešanimi rezultati. A zgledovanje po Ameriki je, tudi na splošno, milo rečeno škodljivo, saj so v Evropi razmere popolnoma drugačne. Globalno gospodarsko okolje je postalo bolj negotovo in strašljivo, kot bi lahko kdorkoli napovedal ob nastanku evro. To je, skupaj z zloglasnim paktom stabilnosti, ki postaja vse bolj breme, povzročilo, da se je gospodarska integracija evro območja zavrla. V nekaterih merilih so evro gospodarstva zdaj bolj divergentna, kot so bila leta 1999. Vse to, da širitve EU sploh ne omenjamo, predstavlja velik izziv za ECB in samo prihodnost bo pokazala, kako se bo z njim soočila. LTH zdaj tudi v Zadru Škofja Loka - Iz Loške tovarne hladilnikov, d.d., so sporočili, da so v sredo v Zadru odprli svojo novo poslovno enoto, s katero bodo, poleg svojih podjetij v Zagrebu. Puli in Dubrovniku, osvajali trg sosednje Hrvaške, na katerem so nekoč že bili. Ta podjetja in razširjena servisna mreža ter še nadalje načrtovana vlaganja v trženje so osnova nadgradnje za veljavo blagovne znamke LTH. To je še ena v vrsti naložb tega prebujajočega se škofjeloškega podjetja, ki je od lani v večinski lasti šoštanjskega Bluesa, podjetniška vizija novega lastnika pa mu je dala novega zagona. Letos so podvojili vrednost poslovanja, za prihodnje leto pa načrtujejo še nadaljnjo petdesetodstotno rast. Širi se tudi skupina Blues, ki združuje že pet podjetij: matični Blues Šoštanj, Blues Celovec, LTH Škofja Loka, nedavno pa sta se pridružila tudnta-lijanski R/DS ter jugoslovanski Tehnoliv. Š.Ž. I DOBAVA KURILNEGA OLJA Z GOTOVINSKIM PLAČILOM DO NAJCENEJŠEGA KURILNEGA OUA Dvorje 98 4207 Cerklje v: tel: 04/23 15 742 fax: 04/23 15 741 i.mGDiiova Jelka tisočerih zelja za zdfavje in lepše življenje! Radovljica FOTOGRAFIRANJE Z B0ZICK0M U.12. 13.12. 11:00 - 13:00 17:00 - 19:00 t /:UU "-it: Letošnja Si.mobilova DONACIJA je novoletno darilo zdravju. Za nas so ljudje na prvem mestu! Zanimajo nas njihove želje, potrebe, pričakovanja, hrepenenja ... In ni nam vseeno, kako se počutijo. Donacijo namenjamo petnajstim bolnišnicam in zdravstvenim domovom po vsej Sloveniji za najnujnejšo medicinsko opremo. Naj bo novo leto dolgo celo leto! vedno zame www.simobil.ri 080 40 40 Simobil d d , Smartinska 134b, SI-1000 Ljubljana simobil GORENJSKI GLAS »16. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE/ cveto.zaplotnik@g-g!as.si Torek, 10. decembra 2002 Počasnejša gospodarska rast Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v jesenskem poročilu ugotavlja, da bo upočasnjeno oživljanje gospodarske rasti v državah, s katerimi Slovenija največ trguje, vplivalo na manj izrazito rast bruto domačega proizvoda v prihodnjem letu. Ljubljana - Analiza inflacijskih vplivov opozarja na nujnost usklajenega izvajanja ostrejših ukrepov denarne, cenovne in davčne politike. Domača potrošnja se krepi, pri tem pa v prihodnjih letih pričakujejo hitrejše oživljanje investicijske potrošnje. Po ugodnih rezultatih pri zaposlovanju v preteklih treh letih so se gibanja na trgu dela letos nekoliko umirila, umirjeno je tudi gibanje plač. V Umarju so jesensko napoved gospodarskih gibanj pripravili na osnovi gospodarskih gibanj v svetu, cen surovin in deviznih tečajev. Gospodarska gibanja v svetu kažejo na počasnejše oživljanje gospodarske rasti v najpomembnejših razvitih državah, s katerimi Slovenija trguje, kot so pričakovali spomladi. V teh državah so napovedi gospodarske rasti za letos popravili navzdol, še bolj pa za prihodnje leto. Podobno je tudi v tranzicijskih državah, kjer pa so popravki navzdol bistveno nižji kot v razvitih državah. Medtem ko so v Umarju pri spomladanski napovedi predpostavljali ceno 24 dolarjev za sodček, je bila v prvih devetih mesecih povprečno za dva dolarja višja, za prihodnje leto pa ob predpostavki stabilnih razmer na Srednjem in Bližnjem vzhodu pričakujejo znižanje na 25 dolarjev, cene ostalih surovin pa naj bi postopoma naraščale. Kar zadeva devizne tečaje, so predpostavljali nespremenjeno tečajno politiko Banke Slovenije, to je zmerno, postopno drsenje tečaja in povečevanje zaostanka za rastjo cen življenjskih potrebščin. Prihodnje leto petodstotna inflacija Kakšne so napovedi za inflacijo? Če do konca leta ne bo bistvenih sprememb v ekonomskih politikah, medletna inflacija ne bo presegla 7.5 odstotka, povprečna pa naj bi znašala 7,6 odstotka. Hitrejše znižanje inflacije v prihodnjem letu bo možno doseči le z večjim omejevanjem pri politiki nadzorovanih cen, davčni, denarni in tečajni politiki. Ob usklajenem izvajanju vseh teh ekonom- skih politik in ob dokaj ugodnih cenovnih vplivih iz tujine (nafta), bi se medletna inflacija ob koncu prihodnjega leta lahko približala petim odstotkom, v primeru, da bi nadaljevali z nespremenjeno politiko, pa bi bila precej višja, 5,9-odstotna. Umiritev inflacijskih pričakovanj in tekoče inflacije v prihodnjem letu je tudi pogoj, da bi se v letu 2004, ko naj bi se vključili v Evropsko unijo in tudi v evropski tečajni mehanizem, inflacija znižala na štiri do štiri in pol odstotka. Vlada je ob obravnavi jesenske napovedi gospodarskih gibanj že sklenila, da rast reguliranih cen v prihodnjem letu ne bo presegla ciljne ravni inflacije in da bo tudi pri davčnih obremenitvah vodila omejevalno politiko. Počasnejšo rast pričakuje tudi pri cenah, ki so pod nadzorom državnih agencij. Domače povpraševanje se krepi In kakšna je napoved za gospodarsko rast? Statistični podatki o rasti bruto domačega proizvoda v prvi polovici letošnjega leta (za 2,7 odstotka) večinoma potrjujejo predvidevanja iz pomladanskega poročila Umarja. Jesenska napoved gospodarske rasti za 3,2 odstotka je v primerjavi s pomladansko (3,3 odstotka) le za malenkost nižja, napoved rasti izvoza blaga in storitev pa je kljub počasnemu zviševanju gospodarske rasti v državah Evropske unije popravljena navzgor za 0,2 odstotne točke (na 4,9 odstotka) predvsem zaradi nadaljevanja rasti izvoza na trge nekdanje Jugoslavije, Cefte in bivše Sovjetske zveze. Medtem ko so v Umarju spomladi napovedovali rast zasebne potrošnje za 2,3 odstotka, sojo v jesenskem poročilu znižali na 2,1, kar je predvsem posledica počasnejše rasti zaposlovanja in nižje rasti bruto plače na zaposlenega, kot so predvidevali spomladi. Investicije v osnovna sredstva naj po napovedih Umarja realno porasia za 2,9 odstotka, pri tem pa podatki kažejo, da letos narašča zlasti vrednost opravljenih gradbenih del v nizki gradnji. Medtem ko je lani h gospodarski rasti največ prispevala menjava s tujino, se je letos močno okrepil prispevek domačega povpraševanja, zlasti investicijske in zasebne potrošnje. Pri gospodarski rasti popravek navzdol Gospodarska rast naj bi prihodnje leto zaradi postopnega oživljanja gospodarske rasti v najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnericah Slovenije in nadaljnje krepitve domače potrošnje znašala 3,7 odstotka, kar je za pol odstotne točke več kot letos in za 0,6 odstotka manj od spomladanske napovedi. Podobno naj bi bilo pri izvozu blaga in storitev. Medtem ko so spomladi še napovedovali realno 6,5-odstotno rast, so jo v jesenskem poročilu znižali na 5,7 odstotka. Razlog za popravek navzdol je v tem, da bo oživljanje gospodarske rasti v državah Evropske unije počasnejše, kot je še kazalo spomladi. Ker obstajajo tveganja, ki bi lahko še nekoliko bolj zavrla oživljanje gospodarske rasti v letošnjem in v prihodnjem letu, so v Umarju pripravili še alternativni scenarij, po katerem bi bila rast še od 0,2 do 0,3 odstotne točke nižja od že napovedane. Prihodnje leto se bo zaradi naraščanja razpoložljivega dohodka prebivalstva in zmanjševanja zadolženosti nadaljevala krepitev zasebne potrošnje, ki se je začela že lani. Realna rast investicij naj bi ponovno presegla rast bruto ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM POMOŽNI DELAVEC POLAGALEC PODOV; ned. 6.; slov. j. - gw. in pts.: kal. B; do 13.12.02; DILCA D.0.0., SMLEDNIŠKA 128, KRANJ VOZNIK LAHKIH MOTORNIH VOZIL VOZNIK; d. 6. 3 mes.; 6 mes. det. izk.; kat. B; do 13.12.02; BILLABONG, KNEŽEVIĆ &C0. DNO.. C. MARŠALA TITA 11, JESENICE PEK PEK; d. č. 12 mes., 11, del. izk ; do 13.12 02; PERC D.O.O, KRANJSKA C. 15. RADOVLJICA MIZAR; ned. č.; 12 mes, del. izk,; slov, j. -gov. in pis.; kat. B; do 10.12.02; DILCA D.0.0., SMLEDNIŠKA 128, KRANJ MIZAR - IZD. NOTRANJEGA POHIŠTVA; d. i. 12 mes.; 12 mes, del. izk., slov |, ■ gov. in pis.; do 13 12,02; ZUPAN BORUT S.P., JEZERSKA C. 93A, KRANJ KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR VARILEC; d. 6. 3 mes.; do 24.12,02; FED00R D.O.O., TOMAŽIČEVA UL. I, KRANJ STRUGAR VZDRŽEVALEC - KOVINAR; d. i. 6 mes ; 1 I. del izk ; do 28.12.02: EGOLES D D., KIDRIČEVA 56, ŠK LOKA AVT0MEHANIK MEHANIK MOT. VOZIL, d. č. 12 mes: 21, del. izk.; slov |. -gov. in pis., nem. |. - gov, kat B, do 13 12 02: MEZE MATJAŽ S P, LANCOVO10E. RADOVLJICA FIN0MEHANIK IZDELOVALEC STEKEL ZA OČALA, ned ć ; do 25.12.02; AUANĆIĆ IVAN S.P, RUPA 23B, KRANJ ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTROMONTER: d t 6 mes., 2 I. del. izk . kat B; do 13.12.02; BRGANT BRANKO S P., SMOKUČ 17G, ŽIROVNICA ELEKTROINSTALATER; d Ć, 3 mes,, 6 mes. del. izk . kat B; dO 13.12.02; PRIMOŽIČ BOGDAN S.P., TREBIJA 52, GORENJA VAS ELEKTRIKAR ELEKTRONIK ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, d ć 3 mes , do 24 12.02, FEDOOR D. 0 0, TOMAŽIČEVA UL 1, KRANJ SLIK0PLESKAR SUKOPLESKARSKA DELA; d č. 6 mes, 51 del. izk , kat B; do 13.12.02; KALAN PETER S.P, BERTONCLJEVA UL 36, KRANJ SUKOPLESKAR;ned t; 12mes.del izk.;slov.i -gov m pis, kat. B; do 10.12,02; DILCA D 00, SMLEDNIŠKA 128, KRANJ SUKOPLESKAR, ned, č ; 3 I del izk , kat B; do 1012.02; BOLIC BORKA S.P, KIDRIČEVA 4B, KRANJ MONTER GRADBENIH KONSTRUKCIJ MONTER SUHOMONTAŽNIH SISTEMOV, ned, ć , 2 I. del izk, kat B, do 2012 02; MODELA D 00, KRNICA 36A, ZG GORJE VOZNIK AVT0MEHANIK UPRAVUALEC AVTODVIGALA; ned. č; 12 mes, del. izk.; kat. B,C; katerakoli šola IV. stopnie, do 17.12.02; STEELTRANS D.0.0, C, ŽELEZARJEV 8, JESENICE VOZNIK TOVORNJAKA; ned 6.; 5 I, del izk,; kat, B.C.E: do 25.12.02, ŠVELC D.O.O, C. NA RUPO 45, KRANJ PRODAJALEC PRODAJALEC - PREVZEMNIK BLAGA; d. ć. 3 mes.; 3 I, del. izk,; slov. |. - gov, in pis.; kat. B; do 20.12.02; INTERSPAR U, POSLOVALNICA KRANJ, TRG RIVOLI 9, KRANJ KUHAR KUHAR V ŠOLSKI KUHINJI; ned. č.; 5 I. del. izk, tečaj hig. minimuma; do 13.12 02; OŠ 16. DECEMBRA MOJSTRANA. UL ALOJZA RABIČA 7. MOJSTRANA NATAKAR NATAKAR; d. č. 12 mes.; 1 I. del izk.; do 13.12.02; PERC D.0.0, KRANJSKA C. 15. RADOVLJICA STROJNI TEHNIK ORODJAR; d ć 12 mes; angl. j. - gov, urej, besedil m delo s preglednicami-osn; do 01 01 03; ISKRA MEHANIZMI D.D, UPNICA 8. KROPA; št del mest: 3 OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR; d. i. 3 mes, 51, del, izk.; kal. B; do 28.12.02; BERGANT GREGOR S.P, SV.BARBARA 1, ŠK LOKA ELEKTROTEHNIK VARNOSTNIK, d. č. 3 mes, kat. B; do 13.12.02; VARNOST D.D. KRANJ, BLEIVVEISOVA C 20, KRANJ IZDELOVALEC STEKEL ZA OČALA; ned. c.; do 17.12.02; AUANČIČ IVAN S.P, RUPA 23B, KRANJ GRADBENI DELOVODJA GRADBENI DELOVODJA; ned. Ć.; 5 I. del. izk.; do 13,12,02; GRADBINEC GIP D.O.O., POLICA 25, NAKLO; št. del. mest: 2 EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNIŠKI ZASTOPNIK; d. Ć. 6 mes.; 11. del. izk.; slov. j. - gov in pis.; kat. B; do 10.12.02; SLOVENICA ZAVAROVALNIŠKA HIŠA D.D. U, PODRUŽNICA KRANJ, KOROŠKA C. 2, KRANJ ADMINISTRAT. TEHNIČNI REFERENT; ned. i; 21 del. izk.; nem. j. - gov. in pis; urej. besedil in delo s preglednicami - zaht; do 13.12.02; SALESIANER -MIETTEX D 0.0, KIDRIČEVA C. 55, ŠK. LOKA EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK ADMINISTRAT TEHNIČNI REFERENT; ned. Ć.; 2 I. del. izk.; nem |. • gov. in pis; urej besedil in delo s preglednicami • zaht.; do 13 12.02; SALESIANER ■ MIETTEX D.0.0, KIDRIČEVA C. 55, ŠK LOKA RAČUNOVODJA KNJIGOVODJA - RAČUNOVODJA, d ć 12 mes.; 10 I. del. izk , angl i ■ gov. in pis ure), besedil m delo s preglednicami osn . kat. B. do 23 12 02, ABENA TRADE D 0 0 , V1RMAŠE 139, SK, LOKA ZDRAVSTVENI TEHNIK ZDRAVSTVENI TEHNIK; ned. č; 1 I. del. izk.; opravilen strok, izpit; do 20.12.02; BOLNIŠNICA GOLNIK. KLIN, ODD.ZA PU. BOL. IN ALERG, GOLNIK 36, GOLNIK; št. del, mest: 5 INŽ. STROJNIŠTVA VODJA DE JESENICE; ned. č.; 3 I. del, izk.; ure), besedil m delo s preglednicami • osn.; do 13,12,02; DINOS KRANJ D.0,0,, SAVSKA LOKA 24, KRANJ INŽ. RAČUNALNIŠTVA SODELAVEC V INFORMATIKI; d. č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis,; urej, besedil in poznavale operac. sistemov - zaht.; do 11.12.02; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA INŽ. GRADBENIŠTVA VODJA GRADBIŠČA; ned. ć.; 4 I. del. izk.; urej. besedil in delo s preglednicami • osn ; kat. B; do 13.12 02; GRADBINEC GIP D.O.O., POLICA 25, NAKLO; št. del. mest: 2 EKONOMIST ORGANIZATOR TURISTIČNIH POTOVANJ; d. č. 12 mes.; 20 ur/teden. angl. j. in nem. |. • gov. in pis.; urei. besedil m delo s preglednicami - zaht.; kat B: licenca za turističnega vodnika; do 13.12.02; CHEBUL INT D 0,0, LANGUSOVA UL. 9. RADOVLJICA UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA SAMOSTOJNI STROK, SODELAVEC ZA KOVINE, ned, Ć, angl j in nem j - gov in pis; urej besedil in delo s preglednicami - osn, do 2112.02, ISKRA MEHANIZMI D D , UPNICA 8, KROPA DELO NA PODROČJU RAZVOJA; ned. ć.; 6 mes del izk ; zaželi znanie vsai enega program jezika (VB PASCAL TER MS EXCELLA), do 12 12 02; LE TEHNIKA D 0.0, ŠUCEVA 27, KRANJ MAGISTER FARMACIJE KUNIĆNI FARMACEVT; ned ć, 1 I del izk ; do 20 12 02, BOLNIŠNICA GOLNIK, KUN ODD ZA PU. BOL IN ALERG , GOLNIK 36. GOLNIK DIPL. EKONOMIST KOMERCIALIST ZA UVOZ IN IZVOZ; ned ć , 5 I. del. izk , angl |, - gov m pis; delo z bazami pod - osn . kat B; do 1112 02; EUROCOM D.O.O., SAVSKA C. 22, KRANJ; št del. mest: 2 KOMERCIAUST V PE AURA; d. č. 12 mes.; 6 mes. del izk, angl. \. in nem, i - gov. m pis.; ure|. besedil in uporaba interneta - osn ; do 1712.02; MERCATOR-KŽK KRANJ. BEGUNJSKA UL, 5, KRANJ NAMESTNIK DIREKTORJA; ned Ć, 8 I. del izk ; angl i in nem. j. - gov. in pts, kal. B; do 20 12 02; GRADIŠ GP JESENICE D.D, PREŠERNOVA 5, JESENICE PROF. RAČUNALNIŠTVA Z MATEMATIKO UČITELJ MAT IN ORGANIZATOR INF DEJAVNOSTI; ned. ć ; slov. |. - gov in pis, urej. besedil m delo z bazami pod • zaht, do 13 12 02; OŠ IVANA TAVČARJA, TRATA 40, GORENJA VAS deln.ofllaa domačega proizvoda, k čemur bodo največ prispevale naložbe javnega sektorja, pričakujejo pa tudi ponovno postopno oživljanje stanovanjske gradnje in zasebnih naložb. Državna potrošnja naj bi realno porasla za 2,8 odstotka, kar je za pol odstotne točke manj, kot so napovedali v pomladanskem poročilu. Stopnja registrirane brezposelnosti, ki bo po jesenski napovedi 11,7-odstotna, naj bi se v naslednjih dveh letih zaradi naraščanja zaposlenosti in umirjanja brezposelnosti znižala na približno 10,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi bruto plača na zaposlenega realno porasla za dva odstotka (približno enako v zasebnem kot v javnem sektorju), v letu 2004 pa okoli 2,5 odstotka, pri tem pa naj bi v zasebnem sektorju porasla nekoliko bolj kot v javnem. V obeh letih naj bi plače približno za eno odstotno točko zaostajale za rastjo produktivnosti dela. In kakšne so napovedi za leto 2004? Bruto domači proizvod naj bi realno porasel za 4,3 odstotka, rast izvoza blaga in storitev naj bi po treh letih ponovno presegla šest odstotkov, enako naj bi porasle tudi investicije. V letu 2004 je možno pričakovati izrazitejše povečanje obsega osebne potrošnje, ki ga bodo spodbudili nakupi trajnih dobrin ter sprostitev denarja iz stanovanjske varčevalne sheme. Uvoz se bo okrepil, povečal se bo celo bolj kot izvoz. Inflacija se bo še naprej zniževala, vendar bo ob vstopu v unijo še vedno presegla raven, ki jo določajo Maastricht-ski kriteriji. Cveto Zaplotnik Pregled borznega dogajanja Mesec december je po navadi tisti del leta, ko tečaji na borzi ne glede na druge zunanje vplive pridobivajo na svoji vrednosti. V tem pogledu lahko rečemo, da je letošnje leto izjema, saj kaže kapitalski trg v začetku zadnjega meseca dokajšnjo mero nestabilnosti, kije pogojena predvsem s celoletno visoko rastjo cen delnic, še posebej v drugi polovici leta, in sicer po objavi novice o prevzemu farmacevtskega podjetja Lek v mesecu avgustu, kije povzročila pospešen dvig cen skoraj vseh delnic, s katerimi se trguje na organiziranem slovenskem trgu. Naslednja logično pričakovana rast tečajev se je napovedovala ob plačilu kupnine Lekovim delničarjem, ob koncu novembra, vendar v realnosti do tega ni prišlo. Tečaji so predhodno konstantno naraščali in v tej rasti so očitno Že bila vključena pričakovanja bodočih izplačil in potencialno povečanega povpraševanja, ob samem izplačilu pa so tečaji dejansko bili podvrženi negativnemu trendu rasti. Tako se je ponovno kot pravilna izkazala trditev, da je potrebno delnice kupovati, ko se pojavijo govorice in jih prodati, kakor hitro se pojavijo novice. Sicer pa bo imela Slovenija, potem ko je na volitvah za predsednika države zmagal dosedanji premier Janez Drnovšek, novega mandatarja za sestavo vlade. Ni dvoma, da bo ta položaj prevzel dosedanji finančni minister Anton Rop, ki ima vse lastnosti odločnega in energičnega voditelja. V skladu z njegovimi karakteristikami se pričakuje, da bo tudi njegov naslednik na finančnem ministrstvu nadaljeval začrtano pot finančnega razvoja Slovenije in naredil še zadnje korake že skoraj desetletje trajajoče privatizacije. Pričakuje se, da bo v skladu z razvojnimi načrti v kratkem država (vsaj delno) izstopila iz podjetij, v katerih ima še vedno lastniška upravičenja (Aerodrom Ljubljana, Luka Koper....)-Prav tako v skladu s pričakovanji, ali celo nekoliko nad njimi, pa je uspela otvoritev Mercatorjevega trgovskega centra v Beogradu, ki je hkrati največja slovenska investicija v Srbiji. V Mercatorju, kije investiral 8,6 milijarde tolarjev pričakujejo, da se jim bo največja naložba v tujini povrnila v obdobju desetih let. Tovrstne poteze širjenja poslovanja uspešnih slovenskih podjetij v jugovzhodno Evropo močno vplivajo tudi na ostale upravljavce podjetij in pričakovati je, da bo se bo tok investicij v te države v prihodnosti še močno okrepil. Počasi pa se izteka tudi zgodba s pokojninskimi boni. 31. decembra 2002 se namreč izteče rok, v katerem je možno zamenjati pokojninske bone za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada. Glede na dejstvo, da boni po izteku tega roka ne bodo imeli več nobene vrednosti, je sedaj še zadnji čas, da se upravičenci odločijo, kaj bodo z njimi storili. Smiselno je, da se v primeru odločitve za zamenjavo bonov za zavarovalno polico vlagatelji odločijo za maksimalno število bonov, ki jih lahko fizična oseba menja za zavarovalno polico, kar je 10.000, saj bo sicer v ostalih primerih mesečna renta relativno nižja in postavlja pod vprašaj smotrnost takšne naložbe. Ostali, ki se za tovrstno investicijo ne bodo odločili, pa imajo v skladu s pravili KDD in Pravili Ljubljanske borze čas do 27. december 2002, ko se bo z boni trgovalo zadnji dan, da le-te prodajo. Z bližanjem roka za prodajo je cena bonov v zadnjem času precej nihala, s siceršnjim stalnim trendom upadanja. V petek se je cena bonov spustila malo nad 41 tolarjev, v ponedeljek pa je cena ponovno rasla, posli pa so se sklepali po že več kot 44 tolarjev. Nina Pulko, Ilirika BPH, d.d., Ljubljana Sklad prodaja stanovanja V poslovno stanovanjski stavbi ob Ljubljanski cesti v Kamniku prodaja deset stanovanj po 1.050 evrov za kvadratni meter. Kamnik - Republiški stanovanjski sklad je objavil razpis za prodajo novih stanovanj v (olju. Dolskem, Kamniku, Ljubljani (Lav-rica) in Mariboru ter za najetje dolgoročnih posojil za nakup teh stanovanj. V Kamniku je naprodaj deset stanovanj v poslovno stanovanjski stavbi ob Ljubljanski cesti. Stavba je razdeljena na tri dele: garažno klet s shrambami za stanovanja, spodnje in zgornje pritličje s trgovskimi lokali centra Mercator Kamnik in stanovanjske etaže v treh lamelah z ločenimi vhodi in stopnišči. Stanovanja so dva- in trisobna in imajo od 84 do 96 kvadratnih metrov prodajne površine. Vsa imajo shrambo, pet tudi vrt in balkon, osem pa ložo. Cena /a kvadratni meter je 1.050 evrov, za parkirišče v kleti pa je treba odšteti še 6.442 evrov. Po cenah na dan 3. december je /a najmanjše stanovanje treba odšte- ti 21,8 milijona tolarjev, za največje 24.7 milijona, v ceno pa je vračunan že tudi davek na dodano vrednost. V vrstnih hišicah v Kamnikai je-vi ulici na Lavrici v Ljubljani je naprodaj šestnajst stanovanj. Cena je 1.052 evrov za kvadratni meter. Za najmanjše stanovanje z 41 kvadratnimi metri prodajne površine je skupaj z davkom na dodano vrednost treba odšteti 10,7 milijona tolarjev, /a največje, ki ima 123 "kvadratov", pa 31,7 milijona. Stanovanja bodo predvidoma vse lj iva julija prihodnje leto. Stanovanjski sklad bo sprejemal prijave do 16. januarja, kupci pa morajo do tega dne plačati tudi 500 tisoč tolarjev varščine. Če bo za posamezno stanovanje več kupcev, bo dal prednost mladim družinam, med njimi pa tistim, ki bodo najele čimmanj posojila in se odločile za čimkrajšo odplačilno dobo. Če bo še vedno za isto stanovanje več enakovrednih kupcev, ga bodo določili z računalniškim izborom, ki bo 24. januarja pred petčlansko komisijo. Vsi, ki se bodo potegovali za nakup stanovanj, bodo lahko zaprosili za dolgoročno posojilo, sklad pa ga bo v višini največ 90 odstotkov pogodbene cene odobril lc izbranim kupcem, ki se bodo lahko odločali med 10- in 20-let-no odplačilno dobo. Pri 10-let-iii'in odplačevanju posojila je obrestna mera 2,45-odstotna, pri 20 letnem pa 3.8-odstotna. Cveto Zaplotnik Diplome dvanajsti generaciji Bled - lEDC-Poslovna šola Bled je v petek podelila diplome dvanajsti generaciji diplomantov mednarodnega podiplomskega študija managementa. Diplome je prejelo 68 diplomantov i/ sedemnajstih držav. Pred podelitvijo je bil kratek seminar, po slovesnosti pa so v parku odkrili skulpturo kiparke Mojce Smerdu. CZ. Z boni zadnjič 27. decembra Kranj - Kot je že nekaj časa znano, je pokojninske bone možno zamenjati /a polici) dodatnega pokojninskega zavarovanja le še do konca letošnjega leta /, Ljubljanske borze so zato že sporočili, da bodo zadnjič trgovali z boni v petek, 27. decembra. V skladu s pravili borze in klirinško depotne družbe potrebujejo dva dni za izpolnitev vseh poslov, CZ. Ljubljanska borza pomaga drugim Ljubljana - Ljubljanska borza je s svojim znanjem in tehnologijo sodelovala že pri vzpostavitvi Irgovalnega sistema v Makedoniji, Crni Gori, Republiki Srbski ter v Bosni in Hercegovini, prejšnji ponedeljek pa je s trgovanjem po novem BTS sistemu začela še Varaždinska borza. Ljubljanska borza je ob tem predstavila tudi načrte z.a vzpostavitev informacijske povezave med borzami iz Banja Luke, Sara jeva, Skopja, Podgoriee in Varaždina, ki bo "v živo" omogočila izmenjavo informacij o trgovanju na posameznih borzah. Na Varaždinski borzi je bilo prvi dan trgovanja DO novem sistemu opravljenih 96 transakcij z. vrednostnimi papirji v skupi vrednosti 3,9 milijona kun. Na borzi, ki deluje že pet let, je uvrščenih 21 vrednostnih papirjev, z. njimi pa lahko trguje 32 pooblaščenih borznih družb. Letos je bilo doslej prometa za 1.25 milijarde kun oz, za 168 milijonov evrov. CZ. Didakta izdala priročnik Management Radovljica Založba Didakta iz Radovljice je izdala nov priročnik z naslovom Management. Knjiga je primerna /a vse, ki že obvladajo \sa| osnove manageincnla in Želijo izpopolniti svoje strokovno z.nan|c. Obsega 872 strani in je razdeljena na sedem delov, v katerih že uvel javljeni Strokovnjaki, profesorji na fakultetah, sodelavci podjetij in državne uprave pišejo o matiagementu, podjetništvu, vodenju in ve denju, načrtovanju in odločanju, izzivih, informacijah za managcmcni in poslovanje ... Priročnik je bogat s slikovnim gradivom, preglednica-mi m ! ■ i. 11 u 11 i i u i prikazi. Na koncu vsakega poglavja je kratek povzetek za utrditev pridobljenega znanja, vaje m primer iz prakse znanih slovenskih podjetij CZ. Polovica varčevalcev bo kupila stanovanje Po izteku stanovanjsko varčevalne sheme bo skoraj polovica varčevalcev prihranke porabila za nakup stanovanja. V treh letih naj bi v stanovanjsko gradnjo vložili okoli 100 milijard tolarjev. Priložnost za slovenska gradbena podjetja. Kranj - Minuli petek se je v hotelu Bellevue na Šmarjetni gori zbralo okoli 140 predstavnikov slovenskih gradbenih podjetij, ki so se udeležili okrogle mize o stanovanjsko varčevalni shemi in priložnostih za gradbena podjetja. Slednja je bila del vsakoletnega Merkurjevega srečanje gradbincev, rdeča nit pa so bile spremembe, ki naj bi jih na slovenskem stanovanjskem trgu povzročila stanovanjska varčevalna shema. Kaj se bo zgodilo v začetku leta 2004, ko se prvim varčevalcem izteče stanovanjsko varčevalna shema? Kako bo zarezala v slovenski stanovanjski trg in kako bo vplivala na ponudbo in povpraševanje ter na ceno stanovanj in zemljišč? Bodo šla stanovanja za med in bodo cene nepremičnin vrtoglavo narasle? Se slovenskim gradbincem obetajo boljši časi? Na omenjena vprašanja so na okrogli mizi odgovarjali direktor Stanovanjskega sklada RS Edvard Oven, dr. France Križanič in dr. Žan Oplotnik z Ekonomskega inštituta pravne fakultete, predsednik uprave Gradbenega podjetja Grosuplje, d.d., Bogdan Korošec, podpredsednik uprave Trgovci zahtevajo dodatek Ljubljana - Sindikat delavcev v trgovini je pred časom od delodajalcev zahteval zaprtje prodajaln ob nedeljah, sledila pa je njihova zahteva o povečanju dodatkov za nedeljsko, nočno in praznično delo s sedanjih 50 na 75 oziroma 90 odstotkov. Po mnenju upravnega odbora združenja trgovine pri Gospodarski zbornici Slovenije je njihova zahteva nesprejemljiva, saj naj bi zahtevali preveč. Sprejemljiv bi bil 60-odstotni dodatek. Tolikšen dodatek je največ, kar bi trgovinska panoga še lahko zagotovila in je več kot določa kolektivna panožna pogodba, delodajalci pa pripravljajo novo kolektivno pogodbo, ki bo veljala za vse gospodarstvo, tudi za podjetja, ki niso razvrščena v nobeno od dejavnosti. Z njo naj bi poenotili sistem v delovnih razmerjih, državni zbor pa je sprejel različico novele zakona o varstvu potrošnikov. Upošteval je pripombe potrošnikov; za prodajo blaga po znižani ceni ne bodo veljali enaki pogoji kot za blago na razprodajah, v prihodnje nc bodo več uporabljali termina v kratkem (blago, ki mu v kratkem poteče rok), spremembe se nanašajo tudi na sankcije za neizdajanje garancij za brezhibno delovanje izdelkov. Upravni odbor združenja naj bi še ta mesec uskladil svoja stališča in predloge s stališči sindikatov. Pogodba bo določila minimalni dodatek, pri maksimalnem pa bodo direktorji in lastniki podjetij imeli proste roke in bodo lahko delavce različno spodbujali. Predstavniki sindikatov so pojasnili, da v uspešnejših podjetjih trgovcem že sedaj izplačujejo večje dodatke kot po kolektivni pogodbi in če bi se pri minimalnih zahtevah zgledovali po najuspešnejših podjetjih, bi bilo to lahko za šibkejša podjetja usodno in bi pripeljalo celo do zmanjševanja števila zaposlenih. V nekaterih podjetjih pa bi že spoštovanje 60-odstotne»a dodatka lahko ogrozilo poslovanje. R.S. Edvard Oven Abanke Bogomir Kos, okroglo mizo pa je vodil glavni urednik GV Revij Jože Petrovčič. Gostitelj srečanja gradbincev predsednik uprave Merkurja, d.d., Bine Kordež je povedal, da Merkur v Sloveniji z gradbenim materialom dosega kar četrtino tržnega deleža, skokovita je tudi rast prihodka, saj bodo letošnje leto končali s 125 milijardami tolarjev prihodkov, čez pet let pa naj bi prihodek znašal že 215 milijard tolarjev. Slovenija po številu stanovanj še vedno ne dosega evropskega povprečja, kjer imajo na 1000 prebivalcev pet stanovanj, pri nas le tri. V Sloveniji letno zgradijo 1000 novih stanovanj, potrebovali pa bi jih vsaj 2600. Cokla slovenske gradnje so še vedno dolgotrajni upravni postopki, 67 odstotkov gradbene cene odpade na gradbene stroške, kaotičen pa je tudi posredniški trg, ki naj bi ga država vsaj nekoliko uredila z licencami za posrednike. Nakup stanovanja je v življenju povprečnega Slovenca največja naložba. Pri tem si pomagajo s posojili, zadnja leta pa čedalje več Slovencev tudi z varčevanjem v stanovanjski varčevalni shemi. Na okrogli mizi smo lahko slišali, da je celoten slovenski gradbeni trg vreden 300 milijard tolarjev, od tega na stanovanjsko gradnjo odpade okoli 60 milijard tolarjev. Edvard Oven je povedal, da kapital Stanovanjskega sklada znaša 65 milijard tolarjev; 44 milijard tolarjev je posojil fizičnih oseb, 11 milijard tolarjev pa posojil neprofitnim stanovanjskim organizacijam. "Do leta 2004 naj bi 24.500 varčevalcev (povprečna mesečna anuiteta je 30.000 tolarjev) privarčevalo 40 milijard tolarjev, čez dobro leto pa na slovenskem stanovanjskem trgu pričakujemo za okoli 120 milijard tolarjev povpraševanj. Pričakujemo, da bo država aktivno posegla na področje stanovanjske gradnje. V naslednjih treh letih naj bi zgradili 5200 stanovanj, od tega bo 1000 tržnih, ostala naj bi bila najemna in socialna, stanovanjski gradnji pa bomo namenili 100 milijard tolarjev," je pojasnil Oven. Po izteku stanovanjske varčevalne sheme naj bi se cene stanovanj povečale; v Ljubljani bo stal kvadratni meter 1300 evrov, v Kopru 1250 evrov, v okolici Ljubljane 1150 evrov, v ostalih mestnih občinah 900 evrov in v ostalih krajih 850 evrov za kvadratni meter. "Od države pričakujemo, da nam ne bo postavljala ovir, sedanji nered pa naj bi uredila tudi novi Zakon o urejanju prostora in Zakon o graditvi objektov, ki naj bi začela veljati 1. januarja 2003. Pri nas povpraševanje po stanovanjih raste, težave pa imamo z zemljišči," je dejal Oven. Bogdan Korošec je dejal, da naj bi urejanje lokacij spodbudila tudi prihodnje leto naložena elektronska zemljiška knjiga in kataster stavbnih zemljišč, ki naj bi bil urejen do decembra 2004. V Sloveniji je 689 tisoč gospodinjstev, v katerih v povprečju bivata po 2,8 človeka. Povpraševanje in ponudba po stanovanjih je v Sloveniji zelo različna; v Mariboru je ponudba večja od povpraševanja, v Ljubljani je stanje obra- Bine Kordež Udeleženci okrogle mize (na sliki z leve): mag. Bine Kordež, dr. Žan Oplotnik, dr. France Križanič, Edvard Oven, Bogdan Korošec in Bogomir Kos. tno. Oven je ob tem dodal, da je v Sloveniji že dalj časa prisotno zmotno mnenje, da je stanovanj preveč in dovolj zemljišč. Na manjše povpraševanje utegne vplivati tudi Zakon o davkih (sprejet naj bi bil leta 2005). Korošec je predstavil tudi rezultate ankete, ki sojo opravili med potencialnimi kupci stanovanj. Najpomembnejši dejavnik pri izbiri stanovanja je tip stanovanja (40 odstotkov), sledi cena (20 odstotkov), urejeno parkirišče (16 odstotkov), lokacija (15 odstotkov) ininfrastruktura (11 odstotkov). Žan Oplotnik je med drugim dejal, da bo v državi na voljo čedalje več instrumentov, s pomočjo katerih bo mogoče izpeljati nakup stanovanja. Oven pa je slikovito opisal stanje na slovenskem stanovanjskem trgu leta 2004; 70.000 varčevalcev bo skupaj z najetimi krediti in privarčevanim denarjem imelo skupaj toliko denarja, kot je Novartis plačal za Lek. Tedaj naj bi kar 82 odstotkov varčevalcev najelo posojilo, 45 odstotkov varčevalcev bo prihranke porabilo za nakup stanovanj, 30 odstotkov za novogradnjo in 20 odstotkov za adaptacije. In kaj se obeta gradbincem? Novogradnje se obetajo na področju avtocest, stanovanj, elektrarn in v železniškem prometu. Približno 15 odstotkov vseh investicij naj bi odpadlo na stanovanja, stabilizirati pa se bodo morale tudi cene stanovanj, saj so predvsem v Ljubljani cene nekaterih nepremičnine zelo precenjene. Z odpiranjem finančnega kapitala se Sloveniji obeta tudi prihod tujih gradbenih podjetij, čemur se bo moral prilagoditi naš gradbeni trg, udeleženci okrogle mize pa so se strinjali, da se bodo v prihodnje morali zelo skrajšati postopki za pridobivanje gradbenih dovoljenj, za katere zdaj graditelji v povprečju porabijo vsaj dve leti. Renata Skrjanc, foto: R. S. Zlato ogledalo agenciji Arih Jesenska podelitev za najboljši tiskani oglas, za obdobje od septembra do novembra 2002, tokrat prvič v sodelovanju z Gorenjskim glasom. Tokrat prvič po letu 1999, odkar pri Gospodarski zbornici Slovenija, združenju za tisk in medije, razpisujejo nagradni natečaj za najboljše tiskane oglase, v so-organizaciji z Gorenjskim glasom. Svečano podelitev nagrad smo pripravili v gostilni Pri Bizjaku na Zgornji Beli pri Preddvoru. Miklavžev večer so dodatno razveselili vaški parkeljni in pognali strahu med prisotne. Vera Mlejnik, sopranislka iz. Škofje Loke je ob spremljavi harmonike Milenka Arnejška in Jureta Po-rente zapela odlomek iz musicla CatS in Manon Julesa Massneta. Pravico sodelovanja na natečaju imajo oglasi, ki so bili v ocenjevalnem obdobju objavljeni v časopisih, ki sicer podpirajo ta nagradni natečaj. Namen natečaja je spodbujanje ustvarjalne uporabe časopisnih in revijalnih medijev v oglaševalskih akcijah. Sodelujoči oglasi pa morajo bili ustvarjeni v Sloveniji. Irena Brglez iz združenja za tisk in medije s predsednico žirije Matejo Mahnič podeljuje Zlato ogledalo Igorju Arihu. Foto: Gorazd Šinik Komisija v sestavi, predsednice žirije Mateje Mahnič, profesorja na FDV Zlatka Jančiča, oblikoval ca Miljenka Licula, urednice Darje Orožnik in Bojana Petcjana iz Miklavž s parkeljni Pri Bizjaku, v družbi gostov in predsednika uprave Dela, Juretom Apihom, naročnikom nagrajenega oglasa. Foto: Gorazd Šinik Večera, tokrat ni imela lahkega dela. Nabor oglasov je bil zelo skromen, žirija pa se je osredotočila na ciljnost sporočila, vsebino oglasa, jasnost, duhovitost in inovativnost. Jesensko Zlato ogledalo je picjela agencija Arih za oglasno sporočilo "Veliko uho - priloga Bulvar". Kreativna ekipa Igor Arih, Slavimir Stojanovič in Saša Boje. [zborniki so se odločali med hudičem in angelom, celo med podelitvijo in nepodelitvijo nagra de, izbrali pa vice , ki se dogajajo vsako sredo v trač prilogi Slovenskih novic. Razlaga oglasa in povečanega ušesa ni bila potrebna, saj skoraj ni važno, kaj je res, važno je, tla se sliši kot velika novica. Zmagovalni oglas sporoča ciljni skupini, ki si ji nc da misliti, da bo zvedela nekaj, o čemer bo lahko govorila.Miklavž, vedno ve, kdo je bil priden. V prvem pomladnem natečajnem obdobju bo s svojimi predstavitvenimi oglasi sodeloval tudi Gorenjski glas. Gorazd Šinik Prvih 10 že pošilja svoje največje Prvih 10 nagrajencev nam gotovo že pošilja svoje največjo račune, da jim jih povrnemo. Za vse ostalo pa ostajata še dve žrebanji: 23. decembra 2002 in zaključno 11. januarja 2003, ko bo na naš račun šel še IlOVi Hvillldai GetZ. <&> HYUnORI ŽIVILA Predlagana kvota ne omogoča razvoja Največji rejci nameravajo v naslednjih petih letih povečati prirejo mleka še za 183 milijonov litrov, kmetije, ki so v zadnjem obdobju vlagale v povečanje prireje ali so sredi naložb, pa za 74 milijonov litrov. Kranj - Kmetijsko svetovalna služba Slovenije je ob nedavnem posvetu z naslovom Ali smo pripravljeni na vstop v Evropsko unijo izdala zbornik, v katerem kmetijski strokovnjaki med drugim ocenjujejo, kakšno so posamezne kmetijske dejavnosti pripravljene na "življenje" na skupnem evropskem trgu. Ko sta Branko Ravnik, vodja sektorja za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, in Franci Pavlin, specialist za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, analizirala razmere v prireji mleka, sta ugotovila, da seje v zadnjih šestih letih število prodajalcev mleka v Sloveniji več kot prepolovilo. Povprečna velikost črede na kmetiji, ki prodaja mleko v mlekarno, se je skoraj podvojila, na 8,6 molznice, še vedno pa je (po po- datkih iz 1999. leta) štirikrat manjša od povprečja v Evropski uniji. Kakovost slovenskega mleka je že na evropski ravni, tudi v Sloveniji pa bi podobno kot v Italiji, Španiji in Grčiji poleti (od maja do avgusta) lahko dvignili dovoljeno število somatskih celic na 600 tisoč. Po podatkih iz ankete kmetijske svetovalne službe namerava petina največjih pridelovalcev mleka, ki proda 54 odstotkov vsega mleka v Sloveniji, v naslednjih petih letih povečati prire- Kloramfenikol v sedemnajstih vzorcih Ljubljana - Kot je znano, je republiška veterinarska uprava poslala na potrditveni test v referenčni laboratorij 117 vzorcev mleka, ki naj bi vsebovali prepovedani kloramfenikol. Doslej je nazaj dobila rezultate za 115 vzorcev, med njimi je bilo le sedemnajst pozitivnih. Pri tem je zanimivo, daje najmanj pozitivnih z Dolenjskega, kjer so 8. novembra "zaprli" največ mlečnih prog. Dolenjski kmetje se zaradi tega jezijo nad državo, ob tem pa je v javnosti že slišati, da naj bi jih nekateri uslužbenci ministrstva za kmetijstvo pravočasno opozorili, da bodo veterinarski inšpektorji pri ugotavljanju kloramfenikola jemali vzorce tudi na vseh kmetijskih gospodarstvih. Mlečna afera dobiva vse širše razsežnosti, z njo se ukvarjajo tudi kriminalisti. CZ. Živali potrebujejo zatočišče Ljubljana - Vlada je na nedavni seji sprejela uredbo o zatočišču za živali prosto živečih vrst. Uredba določa vrste zatočišč glede na značilnosti in potrebe različnih skupin živali, naloge, ki se izvajajo v zatočišču, standarde oskrbe in varstvo živali ter način izbire izvajalca. Po vladnih predvidevanjih naj bi v Sloveniji imeli zatočišča v različnih krajih, kar pa bo predvsem odvisno od potreb in finančnih možnosti. Zatočišče je namenjeno za začasno oskrbo oz. zdravljenje bolnih ali ranjenih živali, zapuščenih mladičev ter živali, ki so jih odvzeli imetniku zaradi protipravnega zadrževanja v ujetništvu, nedovoljene trgovine, izvoza, uvoza ali iz. drugih zakonsko določenih razlogov. V zatočišču naj bi živali oskrbeli ali ozdravili in zanje po možnosti najkasneje v treh mesecih našli dokončno rešitev. Pri živalih domorodne vrste, ki so po oskrbi in zdravljenju sposobne same živeti, je takšna rešitev vrnitev v naravo. Do sklenitve pogodbe z izvajalcem bo naloge zatočišča za živali domorodnih vrst opravljal Zoološki vrt mesta Ljubljane, kjer so v zadnjih treh letih oskrbeli več kot petsto živali. Problem je v tem, da je v živalskem vrtu zatočišče le za živali domorodnih zavarovanih vrst, ne pa tudi za ostale živali. CZ. jo še za 183 milijonov litrov. Kmetje, ki so v zadnjih letih vlagali v povečevanje prireje mleka ali so sredi naložb, naj bi v prihodnjih letih povečali prirejo mleka za 74 milijonov litrov, pri tem pa je povečanje prireje tudi eden od pogojev za vračilo najetih posojil. Število prodajalcev mleka se bo še zmanjševalo, to pa lahko povzroči ukinitev mlečnih prog na težje dostopnih hribovskih območjih. Ker cena mleka in izravnalna plačila na območjih s težjimi pogoji za kmetovanje ne pokrivajo stroškov prireje, se ta povečuje zlasti v ravninskih območjih. Predlagana višina mlečnih kvot bo dolgoročno bistveno oslabila ekonomski položaj prireje mleka, saj bo najbolj vitalnim kmetijam onemogočila razvoj, ocenjujeta Branko Ravnik in Franci Pavlin, prepričana tudi v to, da je kvota, kot jo zahteva kmetijsko gozdarska zbornica, realna. S primerno veliko kvoto bi kmetijam omogočili razvoj in jih pripravili na znižanje odkupne cene in druge posledice ob odpravi kvot, za ostale mlečne kmetije, ki zdaj še oddajajo mleko, pa bi dotlej lahko pripravili program za preusmeritev. Evropski rekorderji po deležu koruze v kolobarju Ko so Žita Flisar Novak (KGZ Murska Sobota), Marija Kalan (KGZ Kranj) in Tatjana Pevec (KGZ Celje) ocenjevale razmere v slovenskem poljedelstvu, so ugotavljale, da so glavne ovire pri vključevanju v unijo majhna posest, razdrobljenost zemljišč, ozek kolobar in nekoliko drugačna setvena sestava. V Sloveniji se s pridelavo poljščin ukvarja skoraj 81 tisoč gospodarstev, ki pa v povprečju obdelujejo le 2,1 hektarja njiv. Povprečno gospodarstvo v uniji ima osemkrat več njiv kot v Sloveniji.V Evropski uniji razen Irske ni države, ki bi imela tako majhen delež njiv in trajnih nasadov in tako velik delež travnikov in pašnikov kot Slovenija. "Premajhna zaščita poljedelske pridelave v primerjavi z. živinorejo neugodno vpliva na poljedelski kolobar. Koruza je kot krma prek sorazmerno ugodnih cen mleka in mesa postala za večino kmetov najbolj donosna poljščina," ugotavljajo in poudarjajo, da je Slovenija po deležu njiv, posejanih s koruzo, evropska rekorderka, oljnice in stročnice pa so pri tem v izrazito podrejenem položaju. Ker je s koruzo posejana kar polovica slovenskih polj, to povzroča probleme pri ekološko naravnanem kolobarju, denarne podpore za boljše kolobarjenje v znesku deset tisoč tolarjev na hektar pa niso dovolj spodbudne. V postopku prilagajanja na razmere v Evrop- ski uniji naj bi v Sloveniji vsako leto opustilo kmetovanje 2.500 kmetij, manjše število kmetij pa bo hitro povečevalo obseg in se specializiralo. Kmetij, ki se bodo ukvarjale samo s poljedelstvom, bo zelo malo, večina se bo na majhni posesti morala preusmeriti v pridelavo intenzivnih kultur (zelenjadarstvo, drevesničarstvo), v ekološko pridelavo, predelavo in trženje pridelkov ali poiskati dopolnilno dejavnost v storitvah in v turizmu. Po prevzemu evropske zakonodaje bo za Slovenijo največja sprememba prosti trg z žiti, za izboljšanje razmer v poljedelstvu pa bi bilo potrebne predvsem agromelioracije in zložbe zemljišč, večje spodbude za kolobar, stročnice ter za kmetovanje v zavarovanih in vodovarstvenih območjih, izobraževanje in organiziranje kmetov za skupni nastop na trgu s končnimi izdelki. Cveto Zaplotnik Male živali na ocenjevanju Na gorenjski razstavi malih živali, ki je bila tokrat prvič v Domžalah, so bili najuspešnejši kranjski gojitelji, med posamezniki pa Tomaž Klinar iz jeseniškega društva. Domžale - Gorenjska razstava malih živali je bila doslej vedno na Gorenjskem sejmu v Kranju in zmeraj v organizaciji kranjskega društva gojiteljev malih živali. Ker sejemske dejavnosti v Savskem logu ni več, je bilo s tem tudi konec tradicije pri prirejanju razstav malih živali. Letošnja, že enajsta gorenjska razstava je bila prvič v Domžalah, organizacijo pa so ob pomoči drugih gorenjskih društev prevzeli člani Društva gojiteljev malih živali Kamnik -Domžale - Mengeš. Lojze Ščap in Jože Čemažar Razstava je dobro uspela pa tudi obiskovalci so imeli kaj videti. Devetinpetdesel gojiteljev iz dru štev Jesenice, Kranj, Kamnik-Domžale-Mengeš, Ljubljana Moste-Poljc in iz. povabljenega društva Trbovlje je predstavilo blizu šeststo živali, od tega je bilo 209 kuncev 33 pasem, 210 perutnine 40 pasem in 168 golobov 16 Na vsakem drevescu tudi nalepka Vsa božična drevesca morajo biti označena z rdečimi nalepkami. Kranj - Nekateri so hiše, stanovanja, poslovne prostore ter druge stavbe in ulice že okrasili z božičnimi drevesci, drugi se na to šele pripravljajo. V zavodu za gozdove ob tem opozarjajo, da pri pridobivanju drevesc veljajo določena pravila, s katerimi skušajo zaščititi gozdove pred škodljivimi posegi. Vsa božična drevesca, tako za domačo okrasitev kot za prodajo, morajo biti označena s samolepilnimi nalepkami rdeče barve, kijih izdaja Zavod za gozdove Slovenije. Lastniki gozdov jih dobijo pri svojem revirnem gozdarju, že v gozdu pa jih morajo zalepiti na drevesca. Za domačo okrasitev so nalepke zastonj, za prodajo pa je cena 50 tolarjev. Vsak lastnik lahki) poseka za domačo okrasitev do 25 drevesc, vsa debelejša od deset centimetrov pa morajo biti označena z odkaz.ilnim kladivom. Če želi lastnik na zaraščajočem pašniku ali na površini pod daljnovodom sekati božična drevesca za prodajo, mota obvestiti revimega gozdarja, ta pa mu napiše odločbo In proda določeno število plomb. Sočasno negovanje mladega goz- da in pridobivanje okrasnih drevesc v komercialne namene je le izjemoma združljivo, opozarjajo v zavodu za gozdove in dodajajo, da pri pridobivanju okrasnih drevesc običajno "padejo" najlepša, enakomerno raščena somerna drevesca, kakršna bi morali pustili neovirano rasli. Posek okrasnega drevesca v tujem gozdu je kraja ali motenje posesti, kar lahko povzroči tudi nezaželene poštedi ce. Inšpektorji bodo pri prodaji drevesc na tržnicah, v kmetijskih zadrugah in v nekaterih trgovinah preverjali njihov izvor in opremljenost z nalepkami. Tudi letos za okrasitev ni dovoljeno sekati jelke in tise. Na mladih drevesih je prepovedano sekati veje za okrasitev, dovolj smrečja za okrasje je mogoče dobiti na jesen- skih sečiščih. Za posameznike, ki bodo kršili odločbo o določitvi usmeritev in pogojev za pridobivanje okrasnih dreves, je zagrožena kazen najmanj petdeset tisoč tolarjev, za podjetja in druge pra vne osebe pa najmanj dvesto tiso čakov Cveto Zaplotnik pasem. Živali so bile večinoma tudi zelo kakovostne, tako da sodniki niso imeli lahkega dela, ko so izbirali najboljše. Najuspešnejši so bili kranjski gojitelji s skupno 39 priznanji, med posamezniki pa Tomaž Klinar iz. jeseniškega društva, ki je osvojil enajst pokalov, s pritlikavim astrolorpom pa je postal tudi prvak Gorenjske. Poglejmo še, kako je bilo v posameznih skupinah živali! Na razstavi kuncev je bilo manj živali kot prejšnja leta, a več različnih pasem. Ker je bila med njimi tudi večina letošnjih državnih prvakov. Kermavnar še naprej direktor zavoda Kranj - Vlada je na četrtko\ i soj i za direktorja Zavoda za gozdove Slovenije za obdobje štirih let imenovala dosedanjega direktorja An d rej a Kermavnarja. Sprejela pa je tudi sklep, po katerem bo v kmetijskem delu proračuna s piv razporeditvami med nekaterimi finančnimi postavkami zagotovila 110 milijonov tolarjev denai|a za povrnitev škode, ki je ob pojavu kloramfcnikola nastala pri neškodljivem uničenju mleka. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo ta denar namenilo za pla čilo škode, ki sojo utrpeli kmetje, kmetijske zadruge in mlekarne. Škodo jim bo povrnilo na podlagi zahtev kov, ki so jih do petka mora li vložiti na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. CZ. Tomo Vidovič s svojimi prvaki so prav v tej skupini podelili največ prvakov kolekcij in posameznih pasem. Najuspešnejši so bili gojitelji iz jeseniškega društva, ki so osvojili enajst prvakov kolekcij in štirinajst prvakov pasem. Za najlepšega kunca razstave in s tem tudi za gorenjskega prvaka so sodniki izbrali samico orjaka sive barve gojitelja Alojza Sčapa iz Cerkelj (DGMŽ Kranj), izkazal pa se je tudi Andrej Meterc z Bleda (DRMŽ Jesenice), ki je na razstavo pripeljal osemnajst kuncev petih pasem in osvojil pet prvakov pasme in tri prvake kolekcij. Po kakovosti so na gorenjski razstavi podobno kot že na državni izstopali orjaki, ovnači sive barve, burgundci, pritlikavi ovnači in kastorreksi. Na razstavi perutnine so prevladovale predvsem pritlikave pasme, pogrešali so večje število avtohtonih štajerskih kokoši, opazili pa so tudi osip pri vodni perutnini, razen pri okrasni, kjer se je z velikim številom živali izkazal gojitelj Brane Ložar. Po kakovosti je najbolj izstopal pritlikavi as-trolorp, v tej pasmi so tudi izbrali prvaka Gorenjske. Kakovost perutnine se izboljšuje, kar je tudi posledica dobrega dela sodnikov, ki ocenjujejo po evropskih normativih, je ugotavljal priznani gojitelj in sodnik iz kranjskega društva Stane Korošec, ki je na razstavi tudi vodil ocenjevanje perutnine. Kranjski gojitelji so bili najbolje zastopani po številu živali, hkrati pa tudi najuspešnejše društvo s trinajstimi prvaki pasme. In kako je bilo pri golobih? Ponovno so bili najuspešnejši kranjski gojitelji. zelo blizu so jim bili kamniški. Za najlepšega goloba razstave in s tem tudi za prvaka Gorenjske so izbrali belega kinga gojitelja Jožeta Čemažarja iz DGMŽ Kranj, z osmimi priznanji pa je izstopal Jože Matan iz društva Kamnik - Domžale - Mengeš. Po kakovosti so bili najboljši kingi in angleški golšarji. Cveto Zaplotnik Veterina ni proti kmetom Veterinarske ustanove niso zadostno opremljene za izvajanje nadzora. Portorož - Slovanska veterinarska zveza je v petek in soboto pripravila v Portorožu že tradicionalni, tretji veterinarski kongres, na katerem je več kot tristo udeležencev iz različnih služb in ustanov obravnavalo različna strokovna vprašanja. Najzaslužnejšim so podelili Ble-ivvcisova priznanja, zbrali pa so se tudi na volilni skupščini, na kateri so obravnavali poročilo o delti v preteklem štiriletnem obdobju, izvolili organe in funkcionarje zveze ter sprejeli program dela in finančni načrt za prihodnje leto. Za predsednika so ponovno izvolili Staneta Kneza. Kot je v pozdravnem nagovoru dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But, je veterinarska dejavnost zelo pomembna za zdravje ljudi m živali. Veterina ni usmerjena proti kmetom, ampak so VCteri naiji. kmetje in živilsko predelo- valna industrija medsebojno soodvisni in morajo sodelovati Glavni ukrep kmetijske politike je ustvarjanje zaupanja potrošnikov v kakovostno in zdravstveno varno hrano, pri tem pa je zelo pomemben tudi nadzor. Država bo prihodnje leto samo za zdrav si ve no varstvo živali zagotovila v proračunu 1,6 milijarde tolarjev, po ministrovem mnenju pa bi morali razmisliti o tem, da bi del teh sto ritev plačevali tudi proizvajalci. Prilagajanje evropskim standardom ni enostavno, saj to zahteva spremembe zakonodaje ter misel dOSti in ravnanja ljudi, je ugotavljal direktOr republiške veterinarske uprave mag. Zoran Kovač in poudaril, daje nekaj normalnega, če pri tem prihaja do trenj. Veterinarji so opozarjali, da veleimai ske ustanove niso primemo in za dostno opremljene za izvajanje nadzora, ugotavljali pa so tudi, da bi siikiii veterinarstva moral traja ti dvanajst semestrov. CZ. I?rek, 10. decembra 2002 TURIZEM / ursa.peternel@g-glas.si GORENJSKI GLAS «19. STRAN Turizem povezal s tradicijo Združenje za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije je pred kratkim podelilo priznanje in zlato plaketo Samu Gardenerju,direktorju hotela Zlatorog v Bohinju. Priznanje je prejel na gostinskem zboru v Čatežu. Bohinj - Razen tega priznanja so se podobnega priznanja razveselili tudi v Turističnem društvu Bohinj za kamp Danica za najbolj urejen kamp v letošnjem letu. S turizmom se Samo Gardener ukvarja 16 let. Začel je v hotelu Jezero kot nočni recep-tor. Ob odprtju apartmajev Triglav je tudi tam postal receptor, se nato vrnil v hotel Jezero in kmalu prvič postal direktor -hotela Bellevue. V Bellevueju je največji pečat pustil z ureditvijo knjižnice in sobe 204. Znamenita soba 204, v kateri je bivala Agatha Christie ob svojih obiskih v Bohinju, je postala znana po vsem svetu, saj so jo obiskovali številni novinarji z vsega sveta. Zadnja tri leta Gardener vodi hotel Zlatorog, ki ima dolgoletno tradicijo uspešnega sodelovanja s krajem in domačini ter v zadnjih letih tudi z Lokalno turistično organizacijo Bohinj. "Naš namen sodelovanja z krajem je, da gostom pokažemo tradicijo Bohinja tako v kulinaričnem kot na kulturnem področju," pravi Gardener in dodaja, da danes postelja in voda gostom ne pomenita nič. Potrebno je predstaviti kulturo, običaje in navade tukajšnjih prebivalcev. "Prav zaradi tega se naši gosti vračajo k nam," je mnenja direktor Gardener. Hotel Zlatorog (skupina Alpi-num) spada med elitnejše hotele v Bohinju, ki z bogato tradicijo, kulinarično ponudbo z raznimi spe-cialitetami (divjačina, sladice in podobno), predvsem pa privablja z domačo atmosfero in pristnim odnosom do gostov. Kar 80 odstotkov je tujih gostov, med njimi največ Nemcev. Ze 20 let med gosti hotela zasledimo Škota lana Michela - čuvaja Triglavskega narodnega parka, ki je skupaj z Marjeto Keršič Svetel, Televizijo Slovenija, posnel nekaj zanimivih filmov o naših Alpah. V preteklosti je hotel večkrat obiskala Vivian Leigh, španski kraljevi par s princeso, nemški kancler Willy Brandt je bil ponavadi v družbi Josipa Broza Tita. Tudi v zadnjem Času beležijo nekaj vrhunskih državniških obiskov. Med njimi so ameriški senatorji, poljski predsednik in tudi Nicos Cazanthacis, grški pisatelj, najbolj znan po knjigi Grk Zorba (po njej je bil posnet istoimenski film). Samo Gardener ugotavlja, da v zadnjih tridesetih letih v hotelu ni bilo velikih vlaganj. Pred kratkim so se lotili manjših obnov in adaptacij, vendar je hotel danes spet odprt. Hišo želimo posodobiti in slediti trendom, pravi direktor. "Z optimizmom gledamo v prihodnost, predvsem v sodelovanju s TNP. občino, krajem, z gospodar- stveniki, kmeti, krajani, skratka vsemi, ki jih turizem zanima. V hotelu želimo ponuditi več naše tradicije, razen tega pa je programska usmeritev hotela naravnana k naravnim zdravstvenim zeliščem, ki so avtohtone v alpskem območju TNP, s posebnim program za managerje," pravi Samo Gardener. Nagrajenec je poleg dela v turizmu že 25 let "doma" tudi v gledališču. Brez povezave ne gre niti na tem področju, saj ga želijo tržiti skupaj s turistično ponudbo. Pred sedmimi leti sta Gardener in Klemen Langus dobila idejo o poletnem gledališču za hotelom Jezero. Poletni kulturni utrip se je do danes zagotovo prijel, saj se je letos na predstavah zbralo tudi po 200 gledalcev. Eno predstavo ig- Agathi Christie, piše tudi pesmi, ki pa še niso bile izdane v zbirki. Zdi se, da želi v svoja dela na vsak način vključiti tudi turizem, zato je pisal tudi krajše scenarije za turistične ponudbe, kot so Prešernove počitnice, ki jih bodo pripravili tudi naslednje leto. Obrazložitev priznanja Samo Gardener je direktor hotela Zlatorog v Bohinju, ki je sestavni del Alpinuma. Pod njegovim vodstvom je hotel prevzel mesto vodilnega hotela v Bohinju, predvsem kar se tiče dodatne ponudbe. Smiselno je uspel povezati klasično gostinsko ponudbo s kulturno, zabavno in športno specializirano ponudbo. Gostje hotela poleg kulinaričnih užitkov uživajo v vsakodnevnem bogatem večernem programu - bodisi na slovenskih večerih, obogatenih s folklornimi nastopi in tradicionalno glasbo, bodisi na kulturnih večerih resne glasbe, poezije ali na večerih gledaliških predstav, v katerih mnogokrat nastopa tudi sam. Tudi kampu Danica priznanje S kampom Danica upravlja Turistično društvo Bohinj. V času delovanja je pridobil status ureje- nega kampa, ki leži ob Savi v Bohinjski Bistrici. V kategoriji ocenjevanja nastanitvenih obratov je pridobil do sedaj najvišjo oceno treh zvezdic. H kampu sodijo še teniška igrišča, otroško igrišče in gostinski lokal v bližini je tudi nogometno igrišče in dvorana Danica, v kateri so možne tudi rekreativne dejavnosti. Turistično društvo si prizadeva, da bi v prihodnje lahko odkupili dodatna zemljišča za širitev kampa, saj je samo letos povečal obisk za 20 odstotkov. Hkrati pa se je povečalo tudi časovno razdobje, v katerem je bil kamp zaseden. Boštjan Bogataj Nagrajenec Samo Gardener v knjižnem kotičku hotela Zlatorog. rata tudi po hotelih v Bohinju, za goste iz različnih držav tudi v različnih jezikih. Pred leti je Samo Gardener napisal pripovedko o Zlatovčici, ki se nanaša na hotel Jezero, napisal je tudi zgodbo o V Dobrni nova vlaganja Po letošnji obnovi hotela Vita bodo prihodnje leto zgradili še zunanje bazene. Nov katalog nastanitev Kranjske Gore Kranjska Gora - Lokalna turistična organizacija Zavod za turizem občine Kranjska Gora je v sodelovanju s turističnimi društvi Rateče -Planica, Kranjska Gora, Gozd Martuljek in Dovje - Mojstrana izdala nov katalog turističnih nastanitev na območju Kranjske Gore, s katerim si bodo pomagali pri predstavljanju in trženju turističnega območja na domačem in tujem trgu. V katalogu po krajih in vrstah nastanitvenega objekta predstavljajo hotele, depandanse, penzione, gostišča, zasebne sobe in apartmaje, turistične kmetije, kampe in planinske postojanke, ki ponujajo ležišča za goste. Skupno predstavljajo 52 objektov, od tega 34 na območju Kranjske Gore in Podkorena, enega v Ratečah, tri v Gozd Martuljku, šest na Dovjem in v Mojstrani ter še osem planinskih koč. Katalog, h kateremu so priložili tudi cenik hotelov, penzionov, gostišč s prenočišči, zasebnih sob in apartmajev, so izdali v nakladi 12.500 izvodov. Oblikovali so ga v podobi promocijsko informativnega materiala turističnega območja Kranjska Gora, besedilo pa je v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. CZ. Dobrna - V Termah Dobrna, kjer so letos prenovili hotel Vita, tudi za naslednje leto načrtujejo obsežna vlaganja v vrednosti okoli pol milijarde tolarjev. Kot so povedali na nedavni novinarski konferenci, predvidevajo naložbe v wellness in beauty program, ureditev dodatne gostinske ponudbe v hotelu Vita, gradnjo zunanjega bazenskega kompleksa, ureditev dodatnih parkirišč pred hotelom in kasneje še izgradnjo manjše garažne hiše. Bazenski kompleks bo obsegal štiristo kvadratnih metrov vodnih rekreacijskih površin, tristo kvadratnih metov ležalnih in pohodnih površin ter poseben objekt, t.i. "savna svet". V njem bodo ločene parne in finske savne za moške in ženske, skupne savne z različnimi svetlobnimi in sprostitvenimi dodatki ter s sončno in nudistično plažo. Poleg rekreacijskega bazena bodo zgradili še otroški bazen, vvhirlpool bazen, zunanji počivalni bazen in privlačne drče. Z gradnjo bazena bodo predvidoma začeli februarja in končali julija, s "savna svetom" pa septembra. Letošnje leto je bilo za Terme Dobrna prelomno. Po obnovi hotela Vita so zabeležili porast števila gostov in tudi prenočitev. V prvih desetih mesecih je 8.944 gostov ustvarilo 67.390 prenočitev, kar je za dobrih enajst odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Prenočitev tujih gostov je bilo 19.195 ali skoraj šest odstotkov več, prenočitev domačih pa 48.195 ali štirinajst odstotkov več. Še posebej je izstopal oktober, ko so beležili 9.217 prenočitev ali skoraj 38 odstotkov več kot v enakem lanskem mesecu. Vsi hoteli so bili povprečno 85-odstotno zasedeni, hotel Vita pa kar 95-odstotno. V prvih desetih mesecih so z rednim poslovanjem ustvarili 932 milijonov tolarjev prihodka (desetino več kot lani) ter tudi 15,6 milijona tolarjev dobička. Na finančne rezultate je še zlasti ugodno vplivalo oktobrsko poslovanje. Cveto Zaplotnik Po sledeh Rupnikove linije Zavod za pospeševanje turizma Blegoš je pred dnevi predstavil nov prospekt o Rupnikovi liniji. Zanimiva pot za vse ljubitelje narave in zgodovine. Škofja Loka - Tematska pot povezuje številne utrdbe raznih velikosti, oblik in namembnosti med Žirmi in Soriško planino, je pojasnila direktorica mag. Saša Jereb ter dodala, da pot ponuja Številne možnosti aktivnega preživljanja prostega časa. Celotna pot je razdeljena na tri etape. Projekt je podprlo tudi Ministrstvo za gospodarstvo. Pot, prilagojena tridnevnemu Pohajkovanju mimo objektov Rupnikove linije, je nazorno predstavljena na novem prospektu, ki i«-' izšel pred dnevi. Na njem so Predstavljene številne utrdbe ob Poti, med kateri so nekatere še Posebej izpostavljene. Poseben Car dajejo temačni podzemni hodniki, ki /lahka pričarajo čas pred drugo svetovno vojno, ko'se je gradnja začela. "Prospekt vsebuje tudi zemljevid z. zarisom poti in objektov ob Poti, predstavljeni so prvotnih načrti nekaterih utrdb, nekaj jih je tudi fotografsko dokumentirano. K vsaki etapi je dodana tudi turi-Mu na in gostinska ponudba ob Poti, ki bo obisk poti še dodatno Popestrila,*1 je povedala Jerebova. Naklada prospekta /naša 5000 iz- vodov v trijezični verziji. Za dodatno stimulacijo poti so pripravljavci pripravili še zbiranje žigov, ki jih bodo dali v šest utrdb spomladi prihodnje leto. Takrat bo izveden tudi tečaj za turistične vodnike po Rupnikovi liniji, celotna pot pa bo označena z usmerjevalnimi tablami. Z namenom trženja so v zavodu pripravili tudi programe izletov po Rupnikovi liniji, ki vključujejo vodene oglede nadzemnih in podzemnih utrdb, popestrene z dodatno ponudbo ob poti. Izleti so pripravljeni za posameznike, ljubitelje zgodovine, narave in pohodni-štva ter šolske skupine. "Nekateri se bodo zagotovo odločili za treking, veliko pohodni-ško turo ali pohodniSko avanturo ali pa za poseben nočnih program glas men ogleda utrdb, ki smo ga poimenovali Obsijani z luno," je naštela Jerebova in razložila, da bo v zimskih mesecih možen ogled utrdb in spust v podzemne utrdbe enkrat mesečno - takoj po polni luni. Prvič že v petek, 20. decembra, letos. Boštjan Bogataj, foto Gorazd Kavčič ftjjtt rat Amifius Adriatic Pfflflfkfl good/vear žJvitA G0PLAY-» ZARJCA HAM« J£r MlPOSg •rcij- .mul*. HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Trst 13.12. in 19.12.; Lenti 21.12. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Avtobusni prevozi ZIDANK tel.: 5725-427 031/723-823 21. 12. kopanje v Termah Ruj. Sledi zabava na kmečkem turizmu pozno v noč. Vabljeni! HOKO - kombi prevozi Hočevar Stanislav, s.p. IZLETI - POTOVANJA - NAKUPI: Lenti četrtek in sobota, Trst sreda in petek (sobota). Ostali prevozi po dogovoru. 041 734 140 tel.: 04/596-38-76, 04/595-77-57 PAMM-SAN, d.o.o., Ljubljana, Vodovodna 34 DERMATOLOG Aleksič Predrag, dr. med., speč, tel.: 01 540 15 55. Kožne bolezni, krčne žile, kapilare, bradavice, znamenja. WLOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA Spodnji trg 14, 4220 Škofja Loka Jutri v sredo, 11. 12. ob 18. uri: Kristina Brenkova: MODRA VRTNICA ZA PRINCESKO, (pravljična veseloigra za otroke), režija: Juša Berce in Meta Petrač, scena: Roza Peternelj in Matjaž Trepše, kostumi: Irena Paj-kič, glasbena oprema: Iztok Drabik, igrajo: Jan Bertoncelj, Tjaša Drabik, Miha Eržen, Petra Klanšček in Klemen Čadež, PREMIERA, za IZVEN tel.: 51 20 850, GSM: 041/730 982 9 Prešernovo gledališče Kranj JUTRI ob 19.00 uri, BOŽIČNI KONCERT, THE NEW HOPE BAND iz Kalifornije (prireja evangelijski center, Kranj), PROST VSTOP Četrtek, 12. december, ob 19.30 uri, H. Pinter: ZABAVA ZA ROJSTNI DAN, za ABONMA ČETRTEK, IZVEN in KONTO Glavni trg 6, Kranj, tel.: 202 26 81 GLASOV KAŽIPOT Prireditve ^ "Kropa je an zaubr mest" Kropa - Krajevna skupnost Kropa vabi v petek, 13. decembra, ob 18. uri v dvorano Kulturnega doma v Kropi na prireditev "Kropa je an zaubr mest". Nastopile bodo dekleta iz Krope ter učenci Glasbene šole Radovljica. Gozdni večer Škofja Loka - Društvo Narava vabi na gozdni večer, ki bo v četrtek, 12. decembra, ob 18. uri. Avtorica Simona Mrak Hartman bo predstavila projekt Gozd je skrivnost. V predprazničnem večeru bo avtorica predstavila nekaj najlepših fragmentov iz projekta ob živi glasbi dua Energvsound in ob diapozitivih Igorja Drnovška. Decembrski semenj Kranj - V soboto, 14. decembra, bo na Glavnem trgu, pri vodnjaku, od 8. do 13. ure v organizaciji Turističnega društva Kranj potekal Decembrski semenj, kjer bo videti veliko izdelkov domače in umetne obrti ter podeželskih izdelkov, poseben poudarek bo na mesecu decembru. Otroške dejavnosti Jesenice - Občinska knjižnica Jesenice vabi otroke, stare med 5. in 10. letom starosti na naslednje dejavnosti, jutri, v sredo, 11. decembra, med 15. in 16.45 uro bo ustvarjalna delavnica - veselo s ši-vanko: v četrtek, 12. decembra, bo med 17. in 17.45 uro ura pravljic ter v petek, 13. decembra, bo med 15. in 16.45 uro ustvarjalna delavnica - družabna igra. Prireditve na Bledu Bled - Danes, v torek, 10. decembra, ob 14.30 uri in v sredo, 11. decembra, ob 14. uri, bo v OŠ prof. dr. J. Plemlja Bled potekal Plemljev dan - dan odprtih vrat šole. Jutri, v sredo, 11. decembra, pa bo v hotelu Astoria ob 18. uri odprtje klubske razstave Planinski raj. Prednovoletno srečanje Predoslje - Slovensko društvo za celiakijo - podružnica za Gorenjsko vabi vse svoje člane na prednovoletno srečanje v Osnovno šolo Predoslje, ki bo v petek, 13. decembra, ob 18. uri. Po uradnem delu predsednice društva, ge. Danice Flis, bo nastopila dramska skupina Murenčki iz Cer-kelj, sledil pa bo še obisk Miklavža. Prednovoletni sejem Kranj - Stanovalci Doma upokojencev Kranj prirejajo - letos prvič - namesto tradicionalne razstave, prednovoletni sejem izdelkov, ki so jih naredili stanovalci v delovni terapiji Doma upokojencev Kranj. Sejem bo odprt od četrtka, 12., do sobote, 14. decembra. V četrtek in petek od 9. do 16. ure in v soboto od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ure pravljic Sovodenj - Danes, v torek, 10. decembra, ob 12.30 uri bo v Knjižnici Sovodenj Tatjana Šifrar pripravila uro pravljic z naslovom Punčka Ana in Miklavž. Gorenja vas - Zima, zima bela... je naslov pravljice, ki jo bo Stanka Perne pripravila v četrtek, 12. decembra, ob 18. uri v Knjižnici Gorenja vas. Škofja Loka - Mojca Kalan bo danes, v torek, 10. decembra, ob 17. uri, v Knjižnici Škofja Loka pripravila uro pravljic. Naslov ljudske pravljice bo Kralj z umazanimi stopali. Bohinjska Bistrica - V Knjižnici Bohinjska Bistrica bo pravljično uro za otroke, stare vsaj 3 leta pripravila Eva Drinovec, in sicer jutri, v sredo, 11. decembra, ob 17. uri. Spominska svečanost Pokljuka - Območno združenje ZB NOB Radovljica in Odbor skupnosti borcev 7. SNOUB "France Prešeren" organizirata in vabita na spominsko svečanost, ki bo v soboto, 14. decembra, ob 12. uri ob spomeniku na Goreljku - Pokljuka, ki obeležuje boj 3. bataljona Prešernove brigade 15. decembra 1943, v katerem je padlo 19 borcev. S kulturnim programom in polaganjem vencev boste počastili spomin na padle. Večer z Ladom Leskovarjem Kranj - Društvo upokojencev Kranj - sekcija za kulturno dejavnost vabi na večer s priznanim pevcem Ladom Leskovarjem, ki bo v petek, 13. decembra, ob 17. uri v dvoranici v prvem nadstropju Društva upokojencev, Tomšičeva 4. Pogovor z uglednim gostom bo vodil dr. Zdravko Kaltnekar. Na hitro hojo in tek Dovje - Mojstrana - Društvo upokojencev in Turistično društvo Dovje - Mojstrana vabita vse upokojence in krajane na hitro hojo in tek proti Radovni ali Peričniku. Prvi pohod bo v torek, 10. decembra, ob 15. uri. Zbirališče je v Mojstrani, Kurirska 17/a, hiša g. Andreja Janša. Večer z diapozitivi Jesenice - Mladinski^dsek Planinskega društva Jesenice vabi v sredo, 18. decembra, ob 19. uri na predstavitev mladinskega poletnega tabora 2000 "Po Karavankah". 45 minutna predstavitev v besedi in z diapozitivi bo v sejni sobi Planinskega društva Jeseni- ce, Cesta železarjev 1, Jesenice (v stavbi TVD Partizan). Študentski žur Kranj - V soboto, 14. decembra, bo za pravi študentski žur poskrbela skupina Hepa iz Kranja. Žur bo v baru Mitnica, z začetkom ob 21. uri. Silvestrovanje Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira silvestrovanje v Roblekovem domu na Be-gunjščici. Prijavite se lahko posamezniki in skupine. Dodatne informacije po tel.: 580-18-16. Prijatelji Begunjščice Radovljica - Športna zveza Radovljica, Planinsko društvo Radovljica in Turistično društvo Radovljica organizirajo tekmovanje v obiskovanju Roblekovega doma na Begunjščici. Tekmovanje bo potekalo preko cele zime, do 26. aprila naslednjega leta, ko bo tudi zaključna prireditev. Obiskovalci se bodo lahko vpisovali v knjigo tudi v dneh, ko koča ne bo odprta. Ob lepih vikendih in praznikih pa je koča odprta in oskrbovana. Cilj tekmovanja je še večja popularizacija planinstva, predvsem pa druženje planincev v eni od koč z najlepšim razgledom v Karavankah. Tekmovanje bo potekalo v štirih kategorijah: člani - rojeni 1983 in starejši, članice - rojene 1983 in starejše, mladinci - rojeni 1984 in mlajši ter mladinke - rojene 1984 in mlajše. Planinici z največjim številom obiskov in vpisov v knjigo bodo ob zaključku tekmovanja tudi nagrajeni s praktičnimi nagradami. Grmada - Mala gora Kranj - Planinsko društvo Kranj bo priredilo v soboto, 14. decembra, lep in zanimiv izlet čez Malo goro od Grmade do Sten Sv. Ane. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Priporočajo lažjo planinsko opremo, primerno vremenskih razmeram. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva PD Kranj, Koroška c. 27, tel.: 23-67-850 do četrtka 12. decembra. Prednovoletni pohod Kranj - Pohodniška sekcija pri DU Kranj vabi svoje člane na zadnji skupni pohod v letošnjem letu. Zbrali se boste pred Globusom v četrtek, 19. decembra, ob 8. uri. Pot vas bo vodila do vasi Breg ob Savi. Svojo udeležbo prijavite v društveni pisarni (brez vplačila) zaradi zavarovanja. Izlet v neznano Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v nedeljo, 15. decembra, na zadnji letošnji planinski izlet - v neznano. Avtobus bo ob 6. uri odpeljal z zgornje avtobusne postaje na Hrušici. Skupne nena-porne hoje bo 3 do 4 ure. Zaključek izleta bo v prijetnem domačem gostišču. Izlet bo v vsakem vremenu. Prijave sprejemajo na upravi društva do četrteka, 12. decembra, do 12. ure. Kladje - Ermanovec - Slajka Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira in vodi času primerno turo iz Klad-ja čez Ermanovec in Slajko v Ho-tavlje. Zbrali se boste v četrtek, 12. decembra, ob 8. uri pred hotelom Creina. Prijave sprejemajo v pisarni društva do srede, 11. decembra, do 12. ure oziroma do zasedbe mest v avtobusu. Rekreativni pohod Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na rekreativni pohod, ki bo v četrtek, 12. decembra. Zbirališče bo ob 9. uri pred društvenimi prostori. Pot vas bo vodila na Breg - Tupaliče - Ol-ševek in nazaj. Obvestila ^ Meritve krvnega tlaka,... Žirovnica - DU Žirovnica in Rdeči križ Žirovnica obveščajo, da se bodo v mesecu decembru vršile preventivne meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja, v prostorih Čopove hiše v Žirovnici, in sicer: v ponedeljek, 16. decembra, od 8. do 10. ure pa za vasi Brez-nica, Vrba, Smokuč, Doslovce in Rodine. Lama Shenphen zdravi Medvode - Lama Shenphen, prvi tibetanski menih, ki živi v Sloveniji, pomaga ljudem brez omejitev, prostovoljno, brez lastnih interesov in nesebično. Zdravi, pomaga pri reševanju vsakdanjih težav, daje nasvete, uči meditacije in budizma, deli svoje znanje in modrost. Zdravljenja potekajo od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure, v nujnih primerih vas obišče tudi na domu ali v bolnišnici. V nujnih primerih ga lahko pokličete kadarkoli, tel.: 031 /346-392 - Tiberij. DU Škofja Loka obvešča Škofja Loka - Društvo upokojencev obvešča svoje člane, da je še nekaj prostih mest za kopanje v Centru v Škofji Loki - v popoldanskem terminu. Zainteresirani prijavite se v društvu. DU Železniki obvešča Železniki - DU Železniki obvešča, da je ob sredah med 18. in 20. uro rezerviran plavalni bazen v Železnikih za upokojence. Organizirana bo tudi telovadba v vodi. Ekološka tržnica Naklo - Društvo Svetlin obvešča, da bo odslej ekološka tržnica v Naklem ob torkih odprta od 17. do 18.30 ure. Vabijo vas na nakup zdrave ozimnice. Triglavski narodni park obvešča Bled - Triglavski narodni park obvešča, da je Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni odslej odprta le po dogovoru z najavljenimi skupinami po tel.: 57-80-200. Ogledate si lahko muzejsko urejeno stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje ene nastarejših domačij v parku, kjer je tudi informacijska točka Triglavskega narodnega parka. Zaplešite v novo leto Britof pri Kranju - Če bi radi zaplesali v novo leto imate enkratno priložnost: brezplačno učenje dunajskega valčka vam v mesecu decembru omogoča Studio Tango iz Kranja. Tečaji bodo potekali v Britof u 316, prijavite se lahko le osebno do zasedenosti terminov. Vabljeni ste tudi v začetne in osvežilne tečaje družabenega plesa, za mlado poročence in organizirane skupine pa tečaje po dogovoru Majhne skupine, prijetno vzdušje, brezplačni plesni večeri za tečajnike. Ostali so vabljeni v tečaj kitare. Vpisi: ponedeljek, sreda, petek od 18. do 19. ure v Britofu 316, dodatne informacije po tel.: 232-46-77 ali 041/820-485 - Lado Likar. Kiparska in slikarska razstava Ljubljana - V četrtek, 12. decembra, ob 19. uri bo v avli Poslovne-.ga centra Mercator na Dunajski c. 107 v Ljubljani, otvoritev razstave del akademskega kiparja Mirsada Begiča ter akademskih slikarjev Nurseta Pašiča, Mileta Prodanovi-ča ter Zlatana Vrkljana. Božične jaslice doma in po svetu Kranjska Gora - Gornjesavski muzej - enota Kranjska Gora vabi na odprtje razstave miniaturnih jaslic iz zbirke Frančiškanskega samostana Brezje "Božične jaslice doma in po svetu", ki bo v petek, 13. decembra, ob 17. uri v galerijskih prostorih Liznjekove domačije na Borovški c. 63 v Kranjski Gori. Razstava bo na ogled do 2. februarja 2003. Slike Klemena Gorupa Kranj - V Galeriji Iskratel, Ljubljanska c. 24/a v Kranju bo v petek, 13. decembra, ob 14. uri otvoritev slik akademskega slikarja Klemena Gorupa. Terakota Jesenice - Danes, v torek, 10. decembra, ob 18. uri bo v Kosovi graščini na Jesenicah otvoritev razstave Terakota. Varovanci varstveno delovnega centra Škrat se bodo predstavili s svojimi izdelki iz žgane gline, ki so jih ustvarjali pod mentorstvom Petre Alič. Klavdij Palčič razstavlja Kranj - V predverju Zavarovalnice Triglav, Območna enota Kranj bo jutri, v sredo, 11. decembra, ob 18. uri otvoritev razstave slikarja, grafika, scenografa Klavdija Palčiča. Slikarja bo predstavila umetnostna zgodovinarka Petra Vencelj. Z Arhimirjem skozi preteklost Kranj - Gorenjski muzej vabi na ogled gostujoče arheološke razstave Arheološkega muzeja iz Zagreba "Z Arhimirjem skozi preteklost", ki bo na ogled do 6. januarja v Galeriji Mestne hiše v Kranju. Planinski raj Bled - Foto klub Triglavski narodni park in hotel Astoria Bled vabita na fotografsko razstavo na temo Planinski raj. Odprtje razstave, razglasitev rezultatov, podelitev nagrad in diplom ter projekcija izbranih diapozitivov bo jutri, v sredo, 11. decembra, ob 18. uri v hotelu Astoria na Bledu. Zgodbe na koži Škofja Loka - Loški muzej Škofja Loka vabi na ogled razstave fotografij Tamare Vodopivec z naslovom "Zgodbe na koži". Razstava bo na ogled do 13. januarja v Okroglem stolpu Loškega gradu. Razstava likovnih samorastnikov Kropa - Kovaški muzej Kropa in Sekcija umetnostnih varilcev, kovačev in livarjev Plamen pri Društvu za varilno tehniko Ljubljana vas vabi na odprtje razstave likovnih samorastnikov ustvarjalcev v kovini,'ki bo danes, v petek, 6. decembra, ob 18. uri v Kovaškem muzeju v Kropi. Razstava bo odprta do 29. decembra vsako sredo, soboto in nedeljo od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Sanje čakajo, da jih budni uresničijo Tržič - Varstveno delovni center Kranj enota Tržič in Turistično društvo Tržič vas vabita na ogled prodajne razstave z naslovom "Sanje čakajo, da jih budni uresničijo" v ro-tundi Abanke v Tržiču. Prodajni izdelki so delo varovancev ob pomoči delovnih inštruktorjev. Razstava bo na ogled do 15. januarja. Alenka Kham Pičman Kranj - Zavod za varstvo kulturne dediščine lovenije - OE Kranj vabi na ogled razstave Alenke Kham Pičman in memoriam dr. France Prešeren - igra linije in barve v urbanem prostoru in pejsažu - iskanje lepote v arhitekturi slovenskih mest, v razstavišču Tomšičeva 7, Kranj. Razstava bo odprta do 6. januarja. Mili Zupančič in Jože Vogelnik Tržič - Mili Zupančič iz Ljubljane -likovna dela tihožitja in cvetje v akril tehniki ter Jože Vogelnik -olje razstavljata v Tržiču, v Kava baru Roma na Deteljici, in sicer do 10. januarja 2003. Razstave na Bledu Bled - 1. nadstropje Občine Bled: razstava risb otrok OŠ Bled in Zgornje Gorje na temo 35. Šahovske olimpiade Bled, Slovenija. Hotel Krim: prodajna razstava - g. Vogelnik (olja in akril) in prodajna razstva slikark Jožice Serasin in Donie Strehar. Hotel Park: na ogled je razstava avtorja Toneta Kavčiča na temo "Motivi iz Kamne Gorice in okolice". Kavama hotela Astoria: prodajna razstava likovnih del v oljni tehniki avtorice Nade Kobentar ter razstava Fotokluba TNP z naslovom "Blejske razglednice". Vila Prešeren: razstava unikatnih izdelkov iz Steklarne Rogaška. Trg Bled: na ogled je likovna razstava akademske slikarke Brigi-te Požegar Mulej. Galerija Vila Nana: prodajne razstave v hotelu Jelovica in hotelu Kompas ter v TD Bled. Informacije: 57-41-357. Fundacija Jože Ciuha: razstava grafičnih listov klasikov 20-stoletja iz beneške grafične delavnice Fal-lani iz Benetk: Galerija Deva Puri: stalna slikarska razstava. Rodio Tfiojov Prvi 9I0/ Gorenj/ke® Prti glo/čk Corenj/kc® Radio Triglav Jesenice, d.o.o.. Trg Toneta Čufarja 4. 4270 Josenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj IZLET ZA NAROČNIKE - 13. december 2002 December je čas obdarovanja, in v Gorenjskem glasu smo združb li prijetno s koristnim. Pripravili smo nakupovalno rekreacijski i/ let. Ustavili se bomo v Libojah (keramika po ugodnih cenah) in Preboldu (metraža, gospodinjski tekstil, nogavice m se kaj). Steklarska sola V Rogaški Slatini bo za naše i/letmke poleg predstavitve pihanja kristalnega stekla pripravila se poseben popust pri nakupu. V tovarniški trgovini Steklarne Rogaška pa so /a vsakega Izletnika ob nakupu pripravili se pozornostno darilo, [oliko za enkrat' Po "napornih nakupih" ho mo/uosi rekreacije v bazenih Rogaške termalne riviere ali krajšega sprehoda v okolico, l/let bomo zaključili ob dobri hrani, domačem vnui in prijet ni glasbi (brej dobimo se v petek, Iv de cembra 2002, Prijave /a i/lel sprejemamo na tel, st. 04/201 42 48 OZ. 041/626 154. t GLASOV KAŽIPOT Razstava Tomaža Železnika Ljubljana - Do 17. decembra je v Galeriji Krka Ljubljana na ogled razstava Tomaža Železnika. Slike Klavdija Tutte Ljubljana - V Galeriji Lek, Verov-škova 57 je do 12. decembra na ogled razstava slik Klavdija Tutte. Jošt Snoj - slike Ljubljana - Mladinsko - informacijski center, Mirje 7 vabi na ogled razstave umetniških slik akademskega slikarja in duhovnika Jošta Snoja z naslovom Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo ... Razstava bo na ogled do 13. decembra. Tam za hribi je tako kot tukaj... v Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je na ogled razstava "Tam za hribi je tako kot tukaj..." s podnaslovom Evropska poglavja slovenske zgodovine v 20. stoletju. Razstavo si lahko ogledate do konca marca 2003 vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 18. ure. Ob nedeljah so javna vodstva. Božič za vsakogar Kranj, Šenčur - Evangelijski center Kranj, prireja koncert "Božič za vsakogar", koncert črnske duhovne glasbe ter modernih in tradicionalnih božičnih pesmi. Nastopila bo glasbeno - instrumentalna skupina The New Hope Band & Singers iz Kalifornije. Ce- lotna skupina šteje 31 članov (nastopajo tudi otroci), pojejo pa v slovenščini in angleščini. Koncert v Šenčurju bo danes, v torek, 10. decembra, ob 19. uri v Domu krajanov Šenčur, v Kranju pa jutri, v sredo, 11. decembra, ob 19. uri v Prešernovem gledališču Kranj. Modra vrtnica za princesko Škofja Loka - Loški oder vabi na premiero pravljične veseloigre za otroke Kristine Brenkove "Modra vrtnica za princesko", ki bo v sredo, 11. decembra, ob 18. uri. Osnovnošolski dogodki in odmevi Škofja Loki - KUD Ivan Cankar iz Svetega Duha vabi na ogled mladinske veseloigre "Osnovnošolski dogodki in odmevi" avtorja Gorana Gluvič in v režiji Lojzeta Do-manjka. Premiera bo v soboto, 14. decembra, ob 19.30 uri, ponovitvi pa v nedeljo 15. decembra, ob 18. uri in v petek, 20. decembra, v Kulturnem domu pri Svetem Duhu. Vstopnice si lahko v predprodaji zagotovite po tel.: 51-37-562 ali uro pred predstavo. rih Islandije. Predavanje bo v Modri dvorani gradu Khislstein, začelo pa se bo ob 20. uri. Predavanje v Ribnem Ribno - Gorenjska podružnica Slovenskega farmacevtskega društva organizira v četrtek, 12. decembra, ob 20. uri v hotelu Ribno v Ribnem strokovno predavanje z naslovom: Vloga farmacevta pri samozdravljenju akutnih vnetij zgornjega respiratornega trakta, predavatelj bo Štefan Spudič, dr. med. spec. otorinolarinolog in Novosti v Lekovi paleti zdravil brez recepta, predavateljica Zdenka Gorenc, mag. farm. Sirija Radovljica - Sirija - starodavne mošeje, krščanske cerkve in samostani, mogočne križarske trdnjave, med njimi pa prijazni ljudje. O deželi, v kateri se prepleta krščanska in muslimanska kultura, bo ob diapozitivih predaval Janez Mihovec danes, v torek, 10. decembra, ob 19.30 uri v Knjižnici A.T. Linharta. Pacifiški otoki Škofja Loka - Predavanje z diapozitivi Pacifiški otoki (o življenju, običajih in lepotah otokov Fidži, Tahiti in Cookovih otokov ter mestni džungli San Francisca) bo Šte- ppj m PO6LUŠAH0 barcaffe O čarih Islandije Kranj - Jutri, v sredo, 11. decembra, bo Matevž Pal predaval o ča- fan Rehar pripravil jutri, v sredo, 11. decembra, ob 18. uri v Knjižnici Škofja Loka. Bolezni srca in ožilja Sr. Dobrava pri Kropi - Krajevni odbor Rdečega križa vabi vse kra- RADIO KRANJ d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: (04) 2022-826 redakcija (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 program FAX: (04) 2021-866 redakcija (04) 2025-290 trženje E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si raueou posiosena rrbuskr postrjr flflfetiRERjsKEm jane na predavanje dr. Ane Veter-nik Debeljak, ki bo v četrtek, 12. decembra, ob 17.30 uri v zgornjih prostorih Doma krajanov na Sr. Dobravi. Naslov predavanja je Bolezni srca in ožilja. Humana vabi na predavanje Kranj - Humana - Združenje svojcev pri skrbi za mentalno zdravje Radovljica, organizira predavanje in pogovor na temo: Vzroki za stres pri svojcih psihiatričnih bolnikov. Pogovarjali se boste s psihiatrinjo dr. Resman Dragico iz Psihiatrične bolnišnice Begunje. Predavanje bo danes, v torek, 10. decembra, ob 16. uri v prostorih delovnega centra Združenja Humana v Kranju, Oldhamska c. 14. Grčija in Maldivi Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica - Kulturno prosvetna sekcija vabi na predavanje z na- slovom "Grčija in Maldivi", ki bo danes, v torek, 10. decembra, ob 18. uri v rojstni hiši Matija Čopa v Žirovnici. Predaval bo Janko Balon. Najin zakon lahko uspe Jesenice - Župnijski urad Jesenice vabi v petek, 13. decembra, ob 19. uri v veroučno učilnico župnišča, kjer bo predavanje na temo Najin zakon lahko uspe. Predaval bo dr. Tone Kunstelj. Depresija in tesnoba Kranj - Društvo za zdravje srca vabi, da se danes, v torek, 10. decembra, ob 17. uri, v sejni sobi 15 Mestne občine Kranj, prisluhnete predavanje na temo Depresija in tesnoba. Predavala bo Danijela Janša, dr. med., spec. psihiatrije. Na srečanju bodo zbirali tudi priprave za tečaj oživljanja. Gama mm najbolj športna frekvenca Mnogo, mnogo prezgodaj nas je v 64. letu starosti zapustil naš ljubljeni mož, oče, brat, stric in svak JANEZ JAVORNIK, dr. med. spec. otorinolaringolog Izpolnili bomo njegovo zadnjo željo in se od njega poslovili jutri, v sredo, 11. decembra 2002, v krogu družine in prijateljev. Žalujoči: žena Ana, hčerka Simona z Jožefom, sin Jani, brat Jože z družino in ostalo sorodstvo Stražišče pri Kranju, 9. decembra 2002 S. Je 7- K Z S m P N S E is Eli .- 2: c S fl| i cl^ B B cc gOf £ c o cu a> ro cm -N % JT B 5j 3) n > CD (TJ CD C S "D TO > to -o I o © «j ro D O N ž O & 31 •o — O ° o. > ^ cc o O . O uJ < li o2 OC OO u. * □ O UJ 00 > _J r— O ■oo CO CO m CD CD g C\J CO B > O N fjj > > g T- O 00 11) ti < 00 z z •o-o co m o o S 00 1 B o ^ ■š 2 o .. TO rn 0 ro O) 2 1 (0 c B s. %. o > « o B W "O CT) \* - '05 N CU a> c E "5 o , O □ LU O O > '00 , O □ UJ o o >>00 CO . o 3 uj o o >>00 11 UJ z a < Qj O t O > 00 i 2 ii o z =!-s 9 o N > O icoonmotconTi-'-tDNiD ^ON-CM-^COOOOOOO^-OOOOO r<-'-nN^i-T-r'-WWWi- 'tosO'-Mnifln'-coiBM coi^cMooooi^uoLor^r^cDi^oo rroo-^CMOOcvjcDCMOocoovjcDO)-^- CDoO^OLOlOcDI^Tj-Lnr^-CDCDCD (OsocDcoifltn'-coocoifin CO M" oao SCM(DW^^00lOms cc x<2 & Z y d > CO o 3 cr & z rx O ui O > z o < c 2 CD O •o O jf s ^ tO E S o 2 o w o ^ N g N 00 > S J5 o •o ro -S r ro ■2=, f I B.2 .. ro 00 "fo z ^ -d £ 5 i 3 oo f& o cu > E <*ri-(OnOT-TfO)U)00 o T 10 ^ "> N CM N m N U) CO cd j-" S! 58 N * eo" r^s-cD^^r-cncocococo (O Or-0)(0C5C0T-^N(\l(DOItO COCNCNcNICOrt^CO^CM T" CO oooooooooooooo Oi-OOCOCOOO'-'-r^CMCD Siflr, cTJs-o'-or: oouo COCMCNJcgCO^t^CO^CvJ ^^r^cocncoco-^i^^h-cviio^coioi^'-m'-mcD infocoTt-inLOCNjTjcDTt LU -J _ z h- < •00 $ < O O Z CL CO cm § o- o LU LU <> (/) -J ( » > gc? C\J CO < cc O O (3 O OO 00 —> ~3 z z < < s ^ o cc z z * z z < 5 ^ < < oo .. 5 (X CC > < -3 aS^oooocc^ocC Nbj>^^o T-CVJCOrfUOCDf^COCDO'-i-OO t- . jr 8 ^ 00 .. D. 0 § 1 i UJ CL oo r O 0) ui n CL 3 CL I Ž S Q °-LU a s| LU > CC C O. 3 ^ a Ž E I- ro 00 LU x i I ro i-a o. T3 5 3. ž .* i- > 00 o 1 i < .± 2 >W < 2 -i CO »U LU 5 E I »iS sil ro ro c >-ro ro > S ^ P o. ^ z cc □ cc £.00 o ill 00 00 z z O < g|3 oo r> p CM CO f LO ~3 r£ Oi-OOCDCOOOT-T-t^CMCDCM^OCD S-coo a)cnT-o)h-oj"Oj-ooLf)T-cocooo btrTOco cOCMCMcMCOTf^CO^JCM t— cM -J Tj aS. ro ^ "D oo o rOfOOlCOSOONOrOmOl C O H ^ O CM Q 'OO O (h < < z OOO^ rfzOOOf- < < < o o ^ * a^zzzQ5^wooccw^|g tra.i<:ic:^OCQQ22NOCL(/)0 '-CMC0'*LrjCDN.000)O T- 00 j; 00 ^ CO T- O CO CB^CJCOCOLOCOO^COr-NcomN o r-" ?1 (D "O O I 5 S O g ro tu GORENJSKI GLAS • 22. STRAN ••••••• OGLASI / info@g-glas.si Torek, 10. decembra 2002 praznični Siemens C45 praznična Nokia 3310 WAP, možnost menjave vibra zvonjenje, igre, ohišja, vibra zvonjenje, igre, slikovni SMS, govorno opomnik, koledar izbiranje, možnost menjave pokrovčka praznična Motorola V50 VVAP, vibra zvonjenje, govorno izbiranje, ura, budilka Si tudi vi želite, da bi Novo leto trajalo celo leto? Pri Si.rnobilu izpolnjujemo vaše želje, zato smo poskrbeli, da bo veselje trajalo in trajalo! Vse, ki iščete darilo zase in svoje najdražje, že čakajo praznični telefoni, vsem novim naročnikom pa bomo vsak mesec v novem letu podarili za 1000 tolarjev brezplačnih pogovorov'! A to še ni vse' z SMS Stanjem" ■ boste brezplačno obveščeni o vaši porabi, posladkali pa se boste s slastnimi čokoladnimi novoletnimi okraski. Nekaj je gotovo pri Si.rnobilu bo veselo še celo rtnimi čokoladnimi irt, Orto in Senior. Cene telefonov veljajo ob sklenitvi naročniškega razm 24 mesecev. Ponudba traja do 6 1 2003 oz. do razprodate zaloc. + DARILO: čokoladni okraski za novoletno jelko vedno zame. simobil JANTARL tfI1( V\ Gradbeno podjetje, ki se pretežno ukvarja z nizkimi gradnjami, želi zaposliti: MEHANIKA GRADBENE MEHANIZACIJE Pogoji: IV. stopnja - mehanik odslužen vojaški rok Delovno razmerje bomo sklenili za poskusno dobo z možnostjo sklenitve za nedoločen čas. Pisne prijave pošljite na zgoraj naveden naslov v roku 8 dni po objavi. Dodatne informacije dobite na GSM 041 651 085 g. Štefan Krč ml. VAŠA PESEM: PREDLOG TEGA TEDNA popevke: 1 Vem. da misliš name - Pika Božič 2. Daj mi zrak • Frenk Nova 3 Nocoj veter piha v pravo smer ■ Johnv Bravo Barul RMfe 1 Bodi zdrava mati Ans Nika Zaje 2 Mi Slovenci • Ans. Vita Muženiča 3 Lepa Mojca • Ans Črna mačka zmagovalni pesmi prejsnlega tedni: 1 Ni me strah • Alenka Godec 2 0 moj dragi • Avsenik Radio Ognjišče. Stula 23, p p 4863,1210 Ljubljana Šentvid Glasujete lahko tudi na internet naslovu: hrtp /radio ognjišče si Ime in priimek Naslov...... Pote: ...... Ekstra lahko kurilno olje Petrol * Kurilno olje evropske kakovosti Najhitrejša dostava ekstra lahkega kurilnega olja! 080 22 66 brezplačna številka za hitra in enostavna naročila! Možnost plačila na 6 obrokov in prihranek pri plačilu z Magna kartico! PETROL Test: Škoda Fabia 2.0 Elegance Veliko srce z umirjenim utripom Majhni avtomobili se s številnimi svojimi lastnostmi približujejo velikim, zato ni čudno, če se pod motornim pokrovom štirikolesnika, ki v dolžino meri manj kot štiri metre, znajde pogonski stroj, ki razvije več kot 100 konjskih moči. Med malčke z veliko zalogo moči sodi tudi škoda fabia z 2,0-litrskim bencinskim motorjem in z najvišjim nivojem opremljenosti. Takoj je treba razčistiti, da takšna fabia ni nikakršen športni avtomobil, čeprav ima nataknjena 15-palčna aluminijasta platišča. Nikjer na karoseriji namreč ni videti nobenega bahavega dela, ni športnih stabilizatorjev zraka, oddaljenost od tal je enaka kot pri drugih različicah in le majhna številčna oznaka na zadku pove, da je v nosu nekaj močnega. Zunanjost avtomobila, ki je pravkar napolnil tri leta, je povsem v skladu z modnimi oblikovalskimi smernicami in Škodinim oblikovalcem verjet- no še nekaj časa ne bo potrebno razmišljati o kozmetičnih popravkih. Enako pomembne se zdijo hišne značilnosti, na primer maska hladilnika s pokončnimi režami ali na žarometa, ki z ostrimi potezami spominjata na obraz, ki komaj še zadržuje jezo. 2,0-litrski bencinski štirivaljnik, ki na papirju razvije 115 konjskih moči naj bi bil namenjen zahtevnejšim voznikom, ki pričakujejo predvsem poskočnost in imajo možnosti, da zmogljivosti izkoristijo tudi za višje končne hitrosti. Najmočnejši motor s 115 konjskimi močmi bi lahko izžareval nekaj več energije. TEHNIČNI PODATKI Vozilo: ....................kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev Mere:......................d. 3,960, š. 1,646 v., 1,451 m Medosna razdalja: ............................. 2,462 m Prostornina prtljažnika:........................ 260/1016 I Motor: ..............................štirivaljni, bencinski Gibna prostornina:............................ 1984 ccm Moč: ........ ............85 kvV/115 KM pri 5400 v/min Navor:...........................170 Nm pri 2400 v/min Najvišja hitrost:...............................195 km/h Pospešek od 0 do 100 km/h: .......................9,9 s Poraba EU norm.: ..................5,9/7,8/11,1 1/100 km Maloprodajna cena: ....................... 3.326.729 SIT Zastopnik: ..........................Avtoimpex, Ljubljana [71 mladostna zunanjost, prostornost in udobje, funkcionalnost arma-!—I turne plošče, podvozje in vzmetenje ■preglednost nazaj, manjše desno bočno ogledalo, premalo energičen motor, neuravnotežena cena Fabia je oblikovana v skladu z modnimi zapovedmi, zato jo nekaj časa verjetno še ne bo potrebno zapeljati k lepotnemu kirurgu. Vendar ima motor, ki pripada koncernu Volkswagen na grbi že precej let in že nekoliko zaostaja za podobnimi, vendar prostornin-sko celo nekoliko manjšimi tekmeci. Voznika namreč ves čas sili v priganjanje nad območje sred-njevisokih vrtljajev, za svoje delo pa zahteva tudi primerno plačilo v obliki višje porabe goriva, ki se v povprečju giblje okoli 8,5 litra na 100 prevoženih kilometrov, ob agresivnejši vožnji pa se hitro povzpne tudi do 10 litrov in več. Prav zanimivo, da enak motor, ki poganja tudi večjo in težjo octa-via, v manjši in lažji fabii ni bolj učinkovit, saj mu je v pomoč tudi dobro preračunan in natančen petstopenjski menjalnik. Fabia ima poleg prikupne zunanjosti, ki sicer res ne ugaja vsem okusom, še en pomemben adut. ki se razodene takoj po vstopu v potniško kabino. Prostornost je kljub zunanjim meram, ki so tipične za majhne avtomobile, skoraj na ravni za številko večjega razreda, kar Notranjost: racionalnost in uporabnost na prvem, oblikovanje na drugem mestu. posebej občutijo potniki na zadnji klopi. Prtljažni prostor je z 260 litri v okviru razrednega povprečja, pohvale vredna je temeljita obdelava, prav tako tudi izdatna povečljivost s prevračanjem zadnje klopi. O estetski vrednosti armaturne plošče so mnenja različna. Tisti, ki pričakujejo urejeno delovno okolje z dostopnimi stikali in preglednimi merilniki, se za fabiinim volanom počutijo dobro. Drugi sicer priznavajo, da mora biti funk- cionalnost, vendar hkrati vedo povedati, da je notranjost preveč hladno racionalna, plastika kljub otipljivi kakovosti preveč pusta in barvna monotonost preveč očitna. To velja tudi za najbolj bogato opremljenost, ki se skriva pod imenom elegance. Količina opreme za varnost in udobje je prilagojena manj zahtevnejšim uporabnikom, ki v avtomobilu najdejo obe čelni varnostni vreči, vo-lanski elektro servoojačevalnik, višinsko in globinsko nastavljiv volanski obroč in samodejno klimatsko napravo. Seveda ob tem ne manjka tudi daljinski ukazo-valnik osrednje ključavnice, električni pomik stekel in hlajen predal pred sovoznikovim sedežem. Glede na dejstvo, daje bila fabia preizkusni zajec za novo koncern-sko platformo, ki jo uporabljajo tudi njeni sorodniki drugih Volks-vvagnovih znamk, je njeno obnašanje na cesti v skladu z germansko vcepljenimi značilnostmi. Avtomobil dobro drži smer, v ovinkih ni pretiranega nagibanja karoserije, le pri pretiravanju zadek hoče uiti iz smeri. Preprečevanju vrtenja koles v prazno dobro služ/i nadzorna elektronika, sistem za preprečevanje blokiranja pa je kolesom v pomoč pri zaviranju. Razmerje med čvrstostjo vzmetenja in mehkobo blaženja so ugodno naklonjena udobnemu, medtem, ko je vozniku ugaja neposrednost volana, ki se s pomočjo elektro hidravličnega mehanizma ves čas prilagaja hitrosti vožnje. Najbolj pogost splošen vtis, da je fabia prijeten avtomobil in enakovreden tekmec v spodnjem razredu, se običajno začne razblinjati ob zmrdovanju nad Škodinim znakom, ki je še vedno precej pogosto. Razlogov za takšno početje pravzaprav več ni, saj je tovarna iz Mlade Boleslav že večkrat dokazala, daje na pravi poti. Precej bolj vprašljiva pa se zdi cenovna politika, saj fabia z najmočnejšim motorjem in z najbogatejšo premo skoraj dosega cenovno raven za številko večjega razreda. Matjaž Gregorič Dunlop D208 za superšportnike Proizvajalec gum Dunlop je pred kratkim predstavil svojo novo pnevmatiko za motocikle razreda supersport. Aktualni Dunlopova guma za ta razred je priznani sportmax D207, ki se je sicer zelo dobro izkazal. A motocikli so v zadnjih nekaj letih močno napredovali, zato so gumarji veliko vlagali tudi v razvoj športnih motociklističnih gum. D208 je na videz skorajda povsem enaka predhodnemu 1)207, a se odM kuje s še boljši m i lastnostmi. V primerjavi z 1)207 se odlikuje je novinka predvsem bolj vodljiva, ima boljši oprijem in vozniku po-nuja boljše čutenje eeste. V sami gumarski zmesi so inženirji upo- Slovenski avtomobilski trg po enajstih mesecih rabili nove tehnološke dosežke, ki so izhajajo i/ dirkaSkega sveta. Miloš Milač November celo boljši od lanskega Čeprav prodaja novih avtomobilov v letošnjih enajstih mesecih ni dosegla lanske, si pri zastopnikih vendarle obetajo, da letošnja bera kljub črnim napovedim ne bo bistveno slabša kot lani. Minuli mesec je bila namreč presežena magična meja 50.000 registracij novih štirikolesnikov, vendar je vse pogosteje slišati, da se nekateri prodajalci poslužujejo tudi tako imenovanega "kloniranja" kupcev. Letošnji november je bil presenetljivo boljši od lanskega, saj so na upravnih enotah zabeležili 3.978 registracij novih avtomobilov, v primerljivem lanskem mesecu 3.807. A vendar je bil skupni enajstmesečni tržni izplen lani boljši od letošnjega, saj se je v tem času po slovenskih cestah vozilo 52.734, letos pa 50.214 novih avtomobilov. Glede na lansko decembrsko prodajo, ki je skupno številko dvignila na 55.497 avtomobilov, si je mogoče obetati, da bo letošnji zaostanek približno dva do tri tisoč enot. Sicer pa v nekaterih marketinških oddelkih iz vrst posameznih avtomobilskih zastopnikov opozarjajo, da je slika, ki jo ponuja statistika prodaje oziroma registracij pri MNZ, izkrivljena. Nekateri trgovci naj bi namreč vozila registrirali po večkrat, običajno na zadnji dan v mesecu in nato še v prvih dneh naslednjega meseca. Ker je zajem statističnih podatkov počasen oziroma premalo dodelan se tako nekateri avtomobili v statistiki po- javljajo tudi po večkrat. Menda naj bi bilo takih avtomobilov "enodnevnikov", na katere registrske tablice sploh niso bile natak-njene v zadnjem času kar 809, nekatere pa naj bi isti kupec kupil tudi več kot 150-krat. Podobne anomalije naj bi se dogajale tudi pri nakupu pravnih oseb. vendar je pregled nad temi podatki nekoliko manj jasen. Takšno početje koristi predvsem prodajalcem in zastopnikom, saj si z višjo prodajo pridobivajo boljša izhodišča za pogajanja z dobavitelji. M.G. Rabljena vozila Nil iisišmn pokritimi centru n;i Laborah v Kranju vas i:aka najvočja i/.i)iia rabljenih vozil \seli znamk m letnikom (\<:<; kot no vozil). Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT Ford Mondeo 1,8 clx kar. cz,es,abs 1994 bela 799.000,00 Audi 100 quatro 2,8 1991 rdeča 799.000,00 Seat Cordoba 1,6 glx sv,es,cz, strešno okno 1996 met.rdeča 899.000,00 Fiat Punto 1,1 1998 rdeča 960.000,00 ChryslerVoyager 2,5 1995 modra 990.000,00 Opel Astra 1,4 kar. sv,cz,2air 1997 bela 1.050.000,00 KiaShumal,5 1998 bordo rdeča 1.090.000,00 Fiat Brava 1,4 sx sv,es,cz,2xair,abs 1996 modra 1.099.000,00 Renault Tvvingo 1,2 2xair,es,cz 1999 modra 1.180.000,00 Opel Astra 1.6 k,abs,cz,es,2xair 1997 rdeča 1.190.000,00 Rover 620 ti 2,0 k,sv,cz,es,abs , 1997 zelena 1.540.000,00 Ren. Megane Scenic 1,6 2xair,sv,cz,es,abs 1998 bela 1.590.000,00 RENAULT www.alpotour-rRmonl.si Za vozila z£arancijo vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN preizkus ♦ 45 TOČK KONTROLI; NA VOZHJU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO ♦ :i MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO 11 i,i \i>\ i. Mi/ll.ll / (iAKANCIJII K KI.IMA ■ SV SKKVt) VOIAN l./ CIVIKAINIII/.Akl 11'ANIl; K K Mlin i s i i.i.m k nvti; s n ki t AIK AIRItAli SI RVISNO PRODAJNI (I Nil K KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 240 KRANJ Vse za vaš avto na enem mestu: ♦ l>riiil.i|ii vw.il Ktmuull ♦ Zavarovanj m rngistrai vozil »V«drtevnn|t< vozil ♦ Odkup m prodaja rabljonih vozil ♦ Najoni vozil ♦ Tohničm priplodi iisiihnih, ♦ Vinka vozil tovornih in priklopnih vozil NA KRATKO :,: Mazda je s svojo zadnjo uspešnico mazdob dobila že celo vrsto pri/nanj. Britanski Fleet World Magazine jo je proglasil za najboljšega novinca, žirija singa-purskega The Straits Times za najboljši družinski avto srednjega razreda, novozelandski gospodarski tednik national Business Re-wiew za avtomobil leta, za avtomobil leta 2003 pa so mazdob že razglasile strokovne žirije Avstrije, Češke, Irske in Škotske. Avstralska žirija Australia's Best car Avvards je ma/dob razglasila za najboljši družinski avlo srednjega razreda v cenovnem razredu nad 25.000 avstralskih dolarjev. Maz-da6 je Zelo uspešna tudi v primerjalnih testih avtomobilističnih revij. Med drugim je mazdab v vseh karoserijskih različicah v Nemčiji pometla s konkurenco kar na treh primerjalnih testih »revije Auto Bild in zmagala tudi na oktobrskem primerjalnem testu najuglednejše nemške strokovne revije Avto Motor und Sport. Priznanja za mazdo6 so prišla tudi doma: prestižna žirija japonskih avtomobilskih raziskovalnih inženirjev in novinarjev (RJC) jo je proglasila za avto leta 2003, od raznih drugih žirij pa je mazdab dobila posebna priznanja za napredno tehniko in oblikovanje. * Kranjski proizvajalec avtomobilskih pnevmatik Sava Tires, ki je del koncerna Goodyear, je začel z uvajanjem multinacionalne verige kakovostnih servisno-pro-dajnih enot na slovenskem trgu. Veriga za hitri servis se imenuje Vulco, z njo pa bo Goodyear prisoten na srednje- in vzhodnoevropskih trgih. * Južnokorejska Kia Motors je sredi prejšnjega meseca predstavila prvo vozil, kije posebej izdelano za kitajski avtomobilski trg. Vozilu je ime cheolima. kar je kitajski izraz za konja z izjemno hitrostjo in močjo. Pogonu sta namenjena 1,3- in 1,6-litrski bencinski motor, avtomobil ima dodatno učvrščeno podvozje, v serijski opremi je klimatska naprava. Prvih 5000 primerkov bo izdelanih do konca leta, v prihodnjem letu pa namerava Kia v svoji kitajski tovarni izdelati 50.000 cheolim. M.G. Najnovejši rezultati neodvisnih preizkusnih trčenj Euro NCAP Elitna šesterica s petimi zvezdicami Varnost potnikov je ena prvih zapovedi pri razvoju novih avtomobilov in večina proizvajalcev namenja znatna sredstva za raziskave in izboljšave posameznih varnostnih elementov. Za najbolj kredibilno merilo med evropskimi proizvajalci veljajo neodvisna preizkusna trčenja Euro NCAP, ki jih opravlja več institucij s področja industrije, transporta in varstva potrošnikov. Rezultati najnovejših preizkusov kažejo, da se je povečalo število avtomobilov, ki so na preizkusnih trčenjih dobili najvišjo oceno, precej slabše pa so se novi avtomobili odrezali pri preizkusu zagotavljanja varnosti pešcev pri morebitnih nezgodah. V elitnem klubu ocenjenih s petimi zvezdicami, ki ga je v lanskem letu odprl Renaultov model laguna, je zdaj skupaj šesterica avtomobilov, pretežno višjega in visokega razreda, prvič pa je med njimi tudi predstavnik spodnjega srednjega razreda. To je Renaultov megane druge generacije, ki si je prislužil tudi naziv Evropski avto leta 2003, tako da ima zdaj evropski proizvajalec kar tri avtomobile, ki dosegajo najvišje varnostne standarde. Pred kratkim je namreč pet zvezdic dobil tudi višjerazredni vel satis. Pred tem se je elitni šesterici pridružil mercedes-benz razreda C, z zadnjimi opravljenimi preizkusi pa so za pet zvezdic dozoreli še mercedes-benz razreda E, švedski novinec saab 9-3 sport sedan in že omenjeni renault megane II. Od skupaj 18 avtomobilov, ki so jih zapeljali na preizkusno trčenje Euro NCA, jih je bilo enajst ocenjenih s štirimi zvezdicami (nis-san primera, subaru legacy out- Renault megane je prvi in za zdaj edini predstavnik spodnjega srednjega razreda, ki je bil ocenjen s petimi zvezdicami. Pri Saabu varnost preizkušajo tudi z medsebojnimi preizkusnimi trčenji enakih avtomobilov. back, toyota corolla, citroen C3, seat ibiza, ford fiesta, mercedes-benz razreda M, hyundai santa-fe, nissan x-tril, peugeot 807 in mercedes-benz vaneo) najslabše pa so jo s tremi odnesli chrysler PT cru-ise, land rover freelander in suzu- servis avto gum Danlela Klemene, s.p. Ivana Hribarja 7, CERKLJE Tel.: 04/25 21 512, fax: 04/252 79 70 • optična nastavitev • centriranje • vulkanizerstvo • popravilo in prodaja vseh avtogum ki grand vitara. Precej slabše kot za potnike v avtomobilih je poskrbljeno za pešce v primerih, ko avtomobili trčijo vanje. Pri tem delu preizkusa je šest avtomobilov od možnih štirih doseglo dve zvezdici, ostali po eno, suzuki grand vitara pa je avtomobil, ki pešcem pri trčenju lahko povzroči hude poškodbe, saj je za zdaj edini brez ene same zvezdice. Preizkusna trčenja Euro NCAP, pri katerih sodelujejo švedski, nizozemski, francoski in britanski vladni oddelki za transport, Evropska komisija, mednarodna av-tomobilistična organizacija FIA, nemški avtomobilski klub ADAC in mednarodna potrošniška organizacija ICRT, potekajo po natančno določenih pravilih. Pri frontalnem trčenju se avtomobil v stoječo oviro zažene s hitrostjo 64 kilometrov na uro, bočno trčenje s 50, udarec z zadnje strani z 29 in trčenje v pešca s hitrostjo 40 kilometrov na uro. Enake varnostne standarde kot jih ima Euro NCAP so pred kratkim povzeli tudi v Avstraliji. V skladu s pričakovanimi in najavljenimi novostmi bodo se bo program naslednjih varnostnih preizkusov EuroNCAP osredotočil pre- Mercedes-benz razreda E je bil že v razvojnem ciklusu podvržen zahtevnim tovarniškim preizkušnjam. dvsem na terence in dvosedežne športne avtomobile, precej več pozornosti pa bo posvečene raziskavi varnosti pešcev, ki je zaenkrat pri večini avtomobilov še vedno precej šibka točka. Matjaž Gregorič AVTO, KI SE VAM ŠE POSEBEJ OBRESTUJE PRI OBRESTNI MERI 0 %. PRI VOLVU VEDNO DOBITE VEČ, KOT STE PRIČAKOVALI. TOKRAT VAS OB NAKUPU VOLVA S40 IN V40 S S STANDARDNO OPREMO ČAKA IZJEMNO UGODNA FINANČNA PONUDBA Z 0 % OBRESTNO MERO. TA ENKRATNA PONUDBA VEUA ZA KAR 3 RAZLIČNE NAČINE ODPLAČEVANJA: ti • OPERATIVNI LEASING - MESEČNI OBROK 56.048,58 Sir • FINANČNI LEASING - MESEČNI OBROK 87.186,97 SIT* • POLOVICO DANES (2.241.965,50 SIT*) POLOVICO ČEZ ENO LETO (2.241.965,50 SIT*) OBIŠČITE NAS IN IZBERITE NAJUGODNEJŠEGA. ZAGOTOVO SE VAM BO OBRESTOVALO. 'PONUDBA VEUA i» 30 % PCHOO N* M MESfCEV IZA OPERATIVNI IN HNANONI1 fASINOI CENE SO U RAĆUNANL II) Ml NJAl NISKfM H-CAIU I EUR -71» SIT IM VELJAK) PRI MODELU S40 I « S STANDARDNO OPREMO V 06TAUH PRMERttl SE POSVETUJTE / VAŠIM VOLVO PRODAJALCEM PONUDBA VELJA DO JI (HCIMHHA .'O0-' Volvo. Podružnic« L|ubl|«na, Bratislavska 7, 1000 Ljubljana, 01 520 20 00 ZA DOOATNE INFORMACIJE POKLIČITE ALI OBIŠČITE VOLVO POOBLAŠČENE TRGOVCE; u imfa »mara tati mtokuiu cmr o o o ku levic 0.0.0. !tuouj avto dom rvanocijevo naa«l|e 2 LM. Lovre Klemene«;a 1 Ljubljanska cesta 30 Lovec B6c TržaAka 38 9000 Murska Sobota 1000 Ljubljana 4000 Kranj 3301 Petrovce 2000 Maribor 02 822 11 1« 01 420 10 16 04 236 90 40 03 426 46 28 02 330 06 13 Volvo Car Hungary and Southeast Europe Trading Ltd., Vaci ui 1 3/c, Budapest TMOAVTO 0.0. I ,'.!'I,..I MU CM 6000 Knji.M 06 683 81 23 VOI.VO vorvo Car Fkianca SUMMIT WT0 OĐ.0 ta 3 Flajsmanov« 3 1000 Ljubljana 01 647 12 10 Novi Kiin terenec Sorento cilja na prodajni uspeh Velik miselni preskok naprej Južnokorejska avtomobilska tovarna Kia je letošnje poletje postavila ne cesto novinca sorento, ki se uvršča med tekmece v razredu športnih terencev. Tudi na slovenskem trgu zanj vlada precejšnje zanimanje, zato pri zastopniku predvidevajo, da bo prihodnje leto krojil prodajni vrh v svojem razredu. Sorenta, ki je bil prvič na ogled na spomladanskem avtomobilskem salonu v Ženevi, so tovarniški oblikovalci zasnovali brez tuj pomoči, vendar so kljub temu ujeli različne okuse kupcev. Za razvoj novinca so porabili le 22 mesecev in 260 milijonov evrov sredstev, prodajni apetiti pa so glede na začetno zanimanje precejšnji, predvsem na evropskih trgih. Pri Kii namreč pričakujejo, da bo sorento za razliko od njiho vega manjšega terenca sportagea (ta bo naslednika dobil leta 2004) privabljal tudi kupce, ki se ozirajo tudi za nekoliko bolj prestižnimi štirikolesniki tega razreda. Sorentova modna zunanjost se dopolnjuje tudi z vrslo uporabnimi rešitvami, na primer z možnostjo ločenega odpiranja slekle nega in pločevinastega dela prtljažnih vrat. Prtljažnik je Z naj manj 890 litri in povečanjem na 1900 litrov med večjimi, s prosto rnosljo pa se ponaša tudi potniška kabina. Armaturna plošča je pregledna in urejena, večinoma prevladujejo kakovostni materiali, /alo/enosl / opremo /a varnost in udobje je na precej visokem nivoji'- Sorenta poganjajo trije različni motorji, na dnu razpredelnice je 2,4-litrski bencinski štirivaljnik (139 KM), na vrhu pa 3,5 litrski šestvaljnik (195 KM). Ta dva mo- torja bosta na slovenskem trgu na voljo prihodnje leto, za začetek pa je tU verjetno najbolj zanimiva motorna možnost. 2,5 litrski štirivaljni turbodi/el / neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu (140 KM). Pogonski sklop je zasnoval ev ropski proizvajalec Borg - War- ner, motorna moč pa se lahko prenaša na zadnji kolesi / možnostjo priklopa sprednjega para ali pri dražji različici s stalnim preno som na vsa štiri kolesa, pri čemer elektronika skrbi /a ustrezno po razdelitev navora na posamezno kolo. Premagovanju brezpotij po maga še samodejna zapora za dnjega diferenciala, kot doplačil na možnost pa je na voljo tudi samodejna višinsko prilagodljiva zadnja prema. Sorento |e na voljo v dveh nivojih opreme, ki sta označena / IX in EX, pri osnovnem ima avtomobil dve čelni varnostni vreči, električni mehanizem /a odpiranje stekel, ročno priključljiv štirikolesni pogon, klimatsko napravo, stresne nosilce in druge dodatke. Pn Edinem zastopniku KMAG Ljubljana pričakujejo, da bodo prodali od 15 do 20 sorenlov na mesec, kar naj bi avtomobil uvrstilo med tu najuspešnejše v svojem razredu. Cene se gibljejo od 5,7 dO 7,5 milijona tolarjev. Matjaž Gregorič, foto: KMAG yAeueu -j ... „ PRODAJA in SERVIS vozil KIA NASMEH, d.o.o., Hrastje 145, Kranj teJ . Q4/2351-777 MALI OGLASI »201-42-47_ «201-42-48 »201-42-49 fax:201-42-13_ APARATI STROJI Zelo ugodno prodam GRADBENO DVIGALO in KOŠARO, vleka na traktor. iT 041/882-184_i6iai MIZARSKO DELOVNO MIZO, prodam. tT 518-51-85 16125 Prodam HLADILNIK star 4 leta, cena 6000 SIT, plinsko jeklenko 3000 SIT. tt 031/484-782 16129 Ugodno prodam TERMOAKUMULACI-JSKO PEČ moč 2 KW. tt 2331-564 16139 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 6 KW in 3 KW prodam za 10.000 SIT. tt 041/655-990 _16144 Poceni prodam CILKULAR za žaganje drv. tt 2045-105 16177 PRALNI STROJ Gorenje lepo ohranjen, brezhiben, prodam. tt 041/878-494 16188 Prodam PRIKOLICO Tehnostroj 4,51, lepo ohranjeno. IT 01/8323-600 16205 Zelo ugodno prodam PRALNI STROJ Gorenje in KUPPERSBUSCH Derbi. tt 040/756-400 16209 Prodam VERIGE traktorske z grabeži DIM. 14,9 X 28 ter MOTOKULTIVATOR Mula s priključki in TRAKTOR 14 KS. B 031 /309-753 Prodam PETROLEJ za peč in KOSILNICO 150 L tt 27-52-209_15222 Prodam nov kombiniran 801 BOJLER drva, elektrika, primeren za vikend, napo. tt 041/27-15-15_16228 Prodam TELESKOP s priborom in STOJALOM, VIDEO KAMERO JVC, GLASBENI STOLP Philips na 7 CD. tt 041/364-504 Ugodno prodam rabljen PRALNI STROJ Gorenje in PLINSKI ŠTEDILNIK. IT 031/814-858 16259 PISALNI STROJ znamke Triumph, električni, dobro ohranjen in kuhinjsko NAPO v velikosti 60x50 cm, izpravno, ugodno prodam. Cena je simbolična, za vsakega 5000 SIT. tt 5945-205 16266 Prodam BOJLER za centralno kurjavo, nerjaveči, izoliran, 150 I, oboje nerabljeno ter suhe borove plohe. tt 031/566-312 ie-98 Prodam SESALEC VVORVERK, globinski z vsemi priključki. tT 031 /222-995 16270 Prodam ŠIVALNI STROJ Bagat v omarici na nožni pogon. tt 041/888-195 16281 GARAŽE ŠKOFJA LOKA. Novi svet - garažo 16 m2 oddamo, Mike & Co. d.0.0., Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 GR. MATERIAL Prodam POMIČNE ŽELEZNE STOPNICE primerne za delavnice ali skladišča. TT 5949-109 16187 Prodam 2 m3 suhih MACESNOVIH PLOHOV, tt 041 /209-729 18212 BUKOV PARKET (ladijski pod), klasični, 33 m2, I. kvaliteta, prodam.-IT 05/37-79-763, 041 /810-529 Jernej 16282 HIŠE KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA. RADOVLJICA kupimo manjšo hišo z vrtom ali sadovnjakom, lahko starejšo, KRANJ okolica za znanega kupca kupimo enostanovanjsko HIŠO z vrtom, v mirnem okolju, lahko starejšo in potrebno obnove. DOM NEPREMIČNINE. 202-33-00,041/333-222 15506 KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvodružinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko. Cena do 55 mio SIT Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 HIŠE ODDAMO Zelo ugodno ODDAM HIŠO s pomožnim objektom v najem s predplačilom, tt 040/389-518 16228 HIŠE PRODAMO KRANJ STRAŽIŠČE, prodamo večjo POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO 900 m2 na parceli 1100 m2, 55 mio SIT tT 041/626-810_m* KRANJ Mlaka samostojno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, 63 mio SIT, lahko dvostanovanjska, 53 mio SIT, vredno ogleda, škofja Loka okolica O km) na robu naselja, v idiličnem okolju ob robu gozda novejšo, poslovno stan. hišo na parceli 2150 m2, uporabne površine 390 m2, 130 m2 v etaži x 3, cena dogovor, vredno ogleda. LUŽE ob zelenem pasu polovico hiše (11x9), cca 180 m2 uporabne površine in dol vrta za 20 mio SIT DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 15505 KOKRICA na parceli 541 m2 prodamo novo, nedokončano (IV gr.f) dvostanovanjsko hišo uporabno površine cca 400 m2, KRANJ Contor prodamo starejšo hišo z man-|šo delavnico, uporabne površine cca 250 m2, 35 mio SIT DOM NEPREMIČNINE. 202-33-00,041/333-222 iv,u/ ZBILJE, prodam druž.hišo na večji parceli,skrbno vzdrževana, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Naklo bližina, novo hišo v III. gradb. fazi, sodoben stil na parceli 500 m2, lahko dvo-družinska, v račun vzamem stanovanje. TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Lipnica prodam enodružinsko hišo na parceli 700 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Kranj bližina, prodam tridruž. hišo, prenovljena, lepa, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Šk. Loka bližina, prodam enodružinsko hišo v III. gradb. fazi, parcela 600 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Kranj bližina, prodam novo nadstandardno družinsko hišo, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 KRANJ - Kokrica; 240 m2, 28 let, dvostanovanjska, 730 m2 velika, sončna, ravna parcela v slepi ulici, cena 35 mio SIT. PH00924MA. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Orehek; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele, takoj vseljiva, cena 47 mio SIT. PH00702MA. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega, cena po dogovoru. PH00658MA. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Primskovo; 230 m2, poslovno-stanovanjska hiša, parcela 1150 m2, delavnica 20 x 8 m2, lokacija ob glavni cesti, cena 80 mio SIT. PH00903MA. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. ŠKOFJA LOKA:center; 262 m2, poslovno-stanovanjska meščanska hiša, dobra lokacija, v celoti kvalitetno adaptirana-nova, CK, takoj vseljiva, cena 45 mio SIT. PH00928MA. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. ZG. BITNJE; 176 m2, dvostanovanjska, obnovljena, 550 m2 parcele, tri garaže, primerno tudi za manjšo obrt, cena 30,9 mio SIT. PH00589MA. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. PREDDVOR - Zg. Bela; 160 m2, enodružinska, stara 25 let. na parceli 800 m2, ob zelenem pasu, mirna lokacija, takoj vseljiva, cena 37,5 mio SIT. PH00857JN. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KOKRICA; 250 m2, nova nedokončana hiša v 4. gr. fazi, lahko je tudi dvostanovanjska, parcela meri 520 m2. Vseljivost in cena po dogovoru. PH00926JN. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. STRAŽIŠČE, prodamo visokopritlično stanovanjsko hišo, v celoti podkleteno, 500 m2 lepega ravnega zemljišča, hiša stara 23 let, bivalno pritličje, mansarda neizdelana, vsi priključki, CK - olje, prevzem možen po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ndom plan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem tttttttntt^ in energetiko, d.d. kranj.bleivveisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, tax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433 KRANJ - PREBAĆEVO, na lepi lokaciji prodamo hiši v III. gradbeni fazi, na 492 m2 zemljišča, prevzem možen takoj, cena po dogovoru Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 DRULOVKA, prodamo zelo lepo dvodružinsko hišo (dvojček), stara 10 let, cca 380 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža + neizdelana galerija, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 CERKLJE NA GORENJSKEM, prodamo zelo lepo visokopritlično hišo, stara 10. let, cca 160 m2 stanovanjske površine + klet, na 420 m2 zemljišča, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ZALOG PRI LJUBLJANI - manjša vrstna hiša, 65 m2, pare. 129 m2, garaža v triplexu, lociranem cca 100 m stran, prazna in takoj vseljiva, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 BLED - stan. hiša, v celoti adaptirana, 120 m2, pare. 511 m2, prijetna lokacija v urejenem naselju, prodamo. Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 PREDDVOR - 1/2 stare stan. vrstne hiše, potrebne popolne adaptacije, 96 m2 stan. površine, dvorišče 68 m2, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo enostanovanjsko hišo, cca 100 m2, bivalne površine, 2 garaži, zemljišča 579 m2. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 PODBREZJE, stanovanjska hiša 100m2 tlorisa, prazna, stara 18 let, z gospodarskim poslopjem in parcelo ca 3000 m2 ♦ gozd 1,5 Ha. Možnost prodaje v dveh delih, v račun vzamemo stanovanje! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Več novih nadstandardnih stanovanjskih hiš v bližnji okolici Kranja! Nepremičninska družba l OMAN, d.o.o.Kranj, tel : 041/ 347 323, 04/ 2362890. Preddvor, 18 let stara stan.hiša, s poslopjem primernim za obrtno delavnico, parcela 800m2, cona dogovor, možna menjava! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. RADOVLJICA: prodamo hišo, parcela 520 m2, cena 56 mio, atraktivna lokacija. FRAST -nepremičnine 04/ 234 40 80, 041 / 848 651 CERKLJE: prodamo poslovno stanovanjsko hišo, 12x 11 m, parcela 572 m2, 38 mio FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581 Kranj-prodamo sodobno hišo, parcela 600m2, cena 55 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA: prodamo zanimivo hišo, parcela 500m2, cena 37 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581 KRANJ- na Mohorjevem klancu prodamo hišo za nadomestno gradnjo, 7 mio FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581 t Kranj - hiša-dvojček v Bitnjah, vel. 10.5 x 9.5 m in garaža 5 x 6 m, parcela 495 m2, v II. podaljšani fazi (fasada, okna, ureditev zunanje okolice), cena ■ 35,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 v bližini Radovljice: neobnovljeno kmečko hišo na parceli 774 m2 , K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj - bližina: prodamo pritličje hiše z vrtom, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Cerklje, okolica - 3 leta stara stan. hiša 12,4 x 9,5 m2, 3 etaže, velika pokrita terasa, lep razgled, cena = 46,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 V bližini BREZU: nova hiša vel. 10 x 11 m, klet, pritličje in mansarda, parcela 500 m2, prodamo K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Bližina Radovljice - na sončni lokaciji na parceli 918 m2 se prodaja starejša hiša in poleg nova hiša v gradnji, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj, Visoko - zazidljiva parcela 2.300 m2 z nadomestno gradnjo hiše, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ na robu naselja, z lepim razgledom, prodamo 1/2 hiše (pritličje, klet, podstrešje) z vrtom, garažo in drvarnico, cca 140 m2 uporabne površine, 19 mio SIT RADOVLJICA okolica (5km) prodamo manjše poslopje hišo (61 m) potrebno obnove na parceli 380 m2, elektrika in voda v objektu, 8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 KRANJ Vodovodni stolp v mirni okolici prodamo starejšo dvostanovanjsko HIŠO potrebno obnove, na parceli cca 730 m2, primerno za poslovno dejavnost. BLED prodamo manjši vikend na lepi parceli 1380 m2 z razgledom na jezero, možna zidava apartmajskega objekta 8K+P+I+M) ogledi po dogovoru. PODVIN okolica nadomestno gradnjo na manjši parceli ob gozdu prodamo, primerno za vikend, PODBREZJE samostojno vis. pritlično hišo na parceli 600 m2, uporabne površine 390 m2(26 let), TRŽIČ okolica večje gos.poslopje potrebno obnovne na paceli 1000 m2. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 041/333-222 STRAŽIŠČE HIŠA DVOJČEK 22 let, 190 m2+mansarda, parcela 261 m2, prodam. tt 2310-745,041/820-601 16178 KUPIM Kupim vse pohištvo, starejše od 70 let (skrinje, omare, postelje idr). tT 041/745- 535 15899 Kupim STOLČEK za hranjenje otroka. TT 5315-186,031/761-991 16147 ODKUPUJEMO JAVORJEVO IN ČEŠNJE-VO HLODOVINO do 160.000 SIT m3. tt 041/678-221 16169 ODKUPIJEMO SMREKOVO, BUKOVO HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les odkupujemo tudi na panju. Brazda, d.o.o., Poljšica, Tt 530-65-55, 041/721-637 Kupim 2 PLATIŠČA za OPEL CORSO, rabljena, v okolici Šk. Loke. Tt 041/477- 782 16277 LOKAL ODDAM KRANJ okolica prodamo nov poslovni prostor, 100 m2/ PR z lastnim parkiriščem 100 m2, 25 mio SIT. KRANJ center oddamo večji trgovski lokal z izložbami, cca 180 m2/PR. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 15510 KRANJ bližnja okolica prodamo nov trgovski lokal, cca 100 m2/PR, 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 15511 KRANJ, obrobje mestnega jedra - gostinski lokal v obratovanju, dnevno - nočni bar (diskoteka), 350 m2, oddamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 Kranj - več manjših poslovnih prostorov ali na Planini ali v Kranju, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ oddamo opremljen gostinski lokal primeren za diskoteko, informacije o najemu dobite v agenciji, KRANJ Planine prodamo poslovni prostor lahko trgovina, cca 300 m2/l. nad., z VVC in pisarno, 260.000 SIT/m2, KRANJ Kokrica oddamo poslovni prostor 40m2/pr za mirno dejavnost, CK elektrika, 70.000 SIT/mes, KRANJ Stražišče ugodno oddamo poslovni prostor, 83 m2/l. WX, 2 tel.priklj. parkirišča zagotovljena. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 15585 POSLOVNE PROSTORE, 250 m2, za skladišče ali mirno obrt, prodam ali oddam. Tt 041/640-949_15684 ŠIVILJI ODDAM vpeljan lokal. IT 031/888- 012 15844 Iščemo najemnika brunarice balinarskega kluba v okolici Kranja, za gostinske usluge. «041/878-494 16217 LOKAL PRODAMO KRANJ, bližina , prodam posl. prostor, 42 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 RADOVLJICA okolica, prodam proizv. halo 300 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 KRANJ bližina, prodam posl.stan. objekt, cca. 800 m2, parcela 1700 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 KRANJ - TOMŠIČEVA v pritličju meščanske hiše, prodamo poslovni prostor, 55 m2, z opremo in vpeljano prakso ali brez,prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ, obrobje, gostinsko- stanovanjski, samostojni objekt s ca 750 m2 parcele, starost 5 let, kompletno opremljeno s kvalitetno gostinsko opremo, z vpeljanim poslom ter vsemi potrebnimi dovoljenji. Cena: dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 GORENJSKA- prodamo več gostinskih objektov različnih velikosti. FRAST, d.o.o. 041/ 626 581, 041/848 651 NAKLO: prodamo poslovnostanovanjsko hišo primerno za obrtno dejavnost, parcela 1800 m2. FRAST-nepremičnine 04/ 234 40 80,041/626 581 PRIMSKOVO - obrtna cona: prodamo poslovne prostore 380 m2. FRAST-nepremičnine 04/ 234 40 80, 041/ 626 581 Kranj - v novem objektu na Planini prodamo 300 m2 ali 120 m2 v 1. nadstropju poslovne hiše, UGODNA CENA, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj - oddamo pizzerijo z odkupom inventarja, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj - poslovne prostore 174 m2 v pritličju objekta, klet in skladišče 76 m2, zunanji prostor 287 m2, več parking mest pred objektom, odlična lokacija, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj - opremljene pisarne, v II.nadstropju objekta v vel. 185 m2 in 147 m2, dostop z dvigalom, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 OBLAČILA Bodoče mamice! V Orhideji v Kranju dobite poceni oblačila. Tt 20-26-483 15843 OTR. OPREMA Kombiniran VOZIČEK Hauck in nahrbtnik za otroka, ohranjeno. Tt 041/499-218 16194 OSTALO TAPISERIJE različnih oblik, velikosti, motivike in cenovnega razreda, ugodno prodam. Tt 2312-599 15824 Prodam kvalitetna omela za čiščenje dimnikov in peči. Žnidar, 01/8323-107 16124 Prodam novo lončeno PEČ za polovično ceno. Tt 031/727-035 16136 Prodam SIM KARTICO (SI Mobil), cena 1200 SIT. tT 23-30-314_16143 Ugodno prodam STATVE, skoraj nove. tT 5133-240 16180 RAZGLEDNICE, znamke, značke in star denar menjam ali kupim. Tt 031/627-688 16189 Prodam TOČILNIK za med na štiri sata. tt 257-12-37 16193 Prodam belo OVČJO VOLNO v 2 niti. Hlebce 21, 5333-535 16264 Prodam leto star 112 litrski AKVARIJ z opremo. Tt 041/326-566 16275 PRIDELKI BRINJEVE JAGODE - prečiščene, kvalitetne, tudi večjo količino, prodam po 350 SIT/kg. Možnost dostave. tT 041 /968- 782 16083 Prodam kvalitetno domače ŽGANJE iz neškropljenega sadja. tT 040/389-518 16120 Prodam cvetlični in gozdni med in medeno žganje. IT 041/721-625 16161 JEČMEN, KORUZO, PČENICO, OVES, prodam, lahko tudi mleto. Cegnar, Virmaše 162, Šk. Loka_umi Prodam več vrst DOMAČEGA MEDU. IT 513-83-50 16185 Prodam JABOLKA in HRUŠKE več sort. Jošt, Naklo, Pokopališka pot 7, 25 78 450 16199 Prodam neškorpljena JABOLKA voščenke in žganje. Tt 5744-823 16274 PODARIM ODDAMO PSIČKA mešahčka (bernski in kraški ovčar), starega 7 tednov. tT 235-58- 90 15994 PODARIM dobro ohranjen ŠTEDILNIK Gorenje 2 plin, 2 elektrika. tt 592-20-11 Mlade TIGRASTE MUCE in ČRNO MUCO podarim skrbnemu ljubitelju. tt 041/704- 851 16273 POSESTI BREG OB SAVI prodamo več ravnih, sončnih, zazidljivih parcel za gradnjo dvojčkov ali samostojnih hiš od 400-700 m2, MEDVODE okolica prodamo dve zazidljivi parceli z lepim razgledom, cca 1000 m2 vsaka, TRŽIČ okolica prodamo ravno, zazidljivo parcelo 800 m2, priključki v bližini. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 15584 KOKRICA 140 m2 samostojna 460 m2 PARCELA, IV gr. faza tT 031/308-563 JEZERSKO, prodam zazidlj. parcelo, 1300 m2, sončna in odprta, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 ŽIRI, prodam 3 parcele a 1000 m2, zazidljive, sončne, priklj ob parceli, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Večjo zazidlivo parcelo na idilični legi v smeri Krope, komunikacije v bližini, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 BEGUNJE, okolica - zazidljivo parcelo med cesto in potokom, cca 1200 m2, ugodno prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 HRASTJE, okolica - zazidljivo parcelo pravokotne oblike, ravna, sončna, dostop asfalt, 2139 m2, možna delitev, nadomestna gradnja, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 BEGUNJE - okolica, prodamo cca 1400 m2 zazidljive parcele, vsi priključki že na parceli. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 SP. BESNICA, prodamo dve zazidljivi parceli, 400 m2 in 435 m2, pridobljena lokacijska dokumentacija, sončna lega. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930 BLED - KORITNO, prodamo zazidljivo parcelo, 1400 m2, cena je 17.340,00 SIT/m2 (75,00 EUR/m2). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 GOLNIK, parcela ca 1500 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 Bašelj pri Preddvoru, parcela, zazidljiva, s priključkom elektrike in vode, ca 1500 m2, mirna lokacija ob gozdu in potoku! Cena ca 18 MIO sit. Bitnje, ob cesti Kranj-Loka, parcela 1800 m2, cena ugodna! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 Kranj - zazidljiva parcela 4.000 m2 za stanovanjsko gradnjo, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Radovljica (smer Lancovo) - na sončni lokaciji prodamo 2 parceli po cca 800 m2 skupaj ali ločeno, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj: v smeri Škofja Loka - parcelo 1.400 m2 prodamo ob glavni cesti, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj: bližina - parcelo 680 m2 prodamo na mirni lokaciji, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranjska gora: stavbna parcela 671 m2 ob glavni cesti, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Cerkno: parcela 4.000,00 m2, od tega del zazidljivo prodamo po 3.000,00 SIT na m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 _ ŠKOFJA LOKA-okolica, 200 m2 , starost 1 leto, III gradbena faza, parcela 1000 m2, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. NAKLO okolica prodam večje posestvo, primerno tudi za poslovno dejavnost. Tt 2310-020 16122 POSLOVNI STIKI Posojilnica Gorfin d.0.0., Kranjska c. 4, Radovljica - HITRA POSOJILA do 150.000 SIT. tT 040/633-903, 04/531-56-64, int. 284 15043 POZNANSTVA 52-letni moški si želi klepeta ob kavici z vdovo ali osamljeno Abrahamovko, brez predsodkov. Tt 041 /590-525 16145 38-letna mamica, tehnološki presežek, ljubljančanka, želi spoznati starejšega gospoda, situiranega, dobrosrčnega, velikodušnega, ki bi mi pomagal iz stiske. Šifra: PRIJATELJSTVO 16149 RAZNO PRODAM Prodam suhe HRASOVE DRVA. IT 01/361-30-25 16130 Prodam KANARČKE in ŠTEDILNIK kup-persbuseh, nerabljen, ugodno. tT 5958-207 16142 ČIŠČENJE in ODVOZ snega v okolici Bleda ter prodam BREZOVA DRVA. Tt 031/561-707_16146 Prodam suha MEŠANA DRVA. Tt 031/343-177 16184 Prodam KOTEL za žganje, jabolčni KIS, žganje in betonske MEŠALEC. tT 040/623- 41 6 16207 Poceni prodam STREŠNIK FOLC (Rajgel) in platno za vzmetnice tT 251-1978 16214 DRVA meterska ali razžagana, tudi brezova, možnost dostave. Tt 041/718-019 16219 Ugodno prodam ŽENSKI nov PLAŠČ perz-ijanar št. 40-42 in INVALIDSKI VOZIČEK. Tt 040/293-901 16278 RAČUNALNIŠTVO Prodam RAČUNALNIK 486 DX5 133 Mhz z vso opremo, ugodno. Tt 031/385-219 STANOVANJA ODDAMO RADOVLJICA oddam 4 ss z garažo, predplačilo. tT 041/528-647 16197 BLED-Alpski bloki-garsonjera, 4.nadstropje, opremljena, ugodno oddam Tt 041/681-058_ 16221 ODDAM SOBO z balkonom, souporabo kuhinje in kopalnice, samski osebi. Vhod posebej, mesečno predplačilo. tT 041/247-862,040/858-080 «3242 TRŽIČ - Deteljica, oddamo dvosobno stanovanje. PS00820MA. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. Če želite oddati v najem stanovanje ali hišo, posredujemo brezplačno! IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 ODDAMO: Planina -1,5 ss, Visoko- ETAŽO HIŠE, Primskovo- HIŠA. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 Kranj, 2 S + 2 K 81 m2 (kuhinja opremljena). Preddvor - hišo v dveh etažah s parcelo 2.000 m2, Preddvor - pritličje hiše z opremo, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 Kranj, pritličje hiše s pisarno in stanovanjem v hiši v bližini sodišča, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 ODDAM STANOVANJE Šk. Loka-Podlub-nik, 1 ss, 38 m2, delno opremljeno in vzdrževano. Tt 041/682-741 16271 STANOVANJA KUPIMO KRANJ, ŠK.LOKA, RADOVLJICA kupimo več manjših stanovanj za znane kupce. KRANJ Planina III kupimo 3 ss v nizkem bloku ali menjamo za 2 ss z doplačilom. Kranj. Šk. LOka kupimo 1 ss za znanega kupca, gotovina. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 15515 Kupim STANOVANJE ali HIŠO, potrebno obnove, v Kranju z bližnjo okolico. tt 041/681-510 15700- KRANJ, kupimo večjo garsonjero ali enosobno stanovanje do 10 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III nujno kupimo enosobno stanovanje s kabinetom. Zaželen nizek blok. Plačilo v enem mesecu. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ŠORLIJEVO NASELJE - 1 sobno stan. v nizkih blokih kupimo, Mike &Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA III - 2 sobno stan. v nizkih blokih kupimo, Mike &Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - 2 sobno atrijsko stanovanje ali pritličje kupimo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - 2,5 ali 3 sobno stan. v nizkih blokih kupimo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 KRANJ, Šorlijevo naselje, 2 -sobno stanovanje z razgledom, visok blok, za znanega kupca! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890_ Kranj z okolico: kupimo ENOSOBNO STANOVANJE FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/734 198 PLANINA 2: kupimo DVOSOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 KRANJ- S del: kupimo ŠTIRISOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 V Kranju kupim 2 sobno ali 2,5 sobno stanovanje pri Vodovodnem stolpu, Šorlijevo naselje, nižje nadstropje, plačilo takoj!, tel. 041 36 66 22 GARSONJERO ali manjše enosobno na Bledu ali bližnji okolici, kupim. Tt 041/596- 015 15932 STANOVANJA NAJAMEMO Nujno najamem STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Najemnina do 45000 SIT/mes+stroški. Sprotno plačilo, brez varščine. Tt 031/412-963 16126 V Kranju ali bližnji okolici grem za sostanovalca, z možnostjo uporabe kopalnice. Sem urejen, miren in zanesljiv fant. Tt 041/354-264 16151 Kranj- najamemo DVOSOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA - Frankovo naselje, garsonjera 27 m2, zastekljen balkon, delna oprema. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22» STAN. OPREMA Poceni prodam POHIŠTVO za otroško sobo iz naravnega lesa. Tt 040/529-080 16186 Ugodno prodam SPALNICO svetle barve. tT 041/367-046, popoldan 15191 Prodam dobro ohranjeno KUHINJSKO POHIŠTVO z vsemi kuhinjskimi napravami, jedilnim kotom. tT 23 24 358 16208 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter,s.p.,Senično 7, Križe, Tt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KO-MARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KAR-NISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5% popust! 4228 Izdelava podstrešnih stanovanj in polaganje vseh vrst lesenih oblog. Planinšek.s.p., Hotemaže 21, Preddvor, tT 25-31-673, 031/50-46-42 13329 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ IN PREDELNIH STEN PO SISTEMU KNAUF, MONTAŽA STREŠNIH OKEN VELUX IN POLAGANJE LAMINATOV TER IZDELAVA BRUNARIC. tT 518-60-55, 041/765-842 "STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, pohodne REŠETKE, NADSTREŠKI za vhodna vrata; GELD, d.0.0., Jesenice,ul. Janeza Šmida 15, Tt 04/580-60-26 15377 KITANJE IN BELJENJE - hitro m kvalitetno. Tt 031/508-168, Nahtigal Roman,s.p , Šorlijeva 19, Kranj 15868 Žaluzije, lamelne in plise zavese, izdelamo in montiramo RONO SENČILA, Mavsarjeva 46, Notranje gorice, tt 017365-12-47, 041 /334-247, 031 /580-621 isise ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH! Najlepše viže na Bledu V Festivalni dvorani na Bledu je bila v soboto revija narodnozabavne glasbe z ansambli in najlepšimi vižami zadnjega leta. Zmagovalna je bila Spomin na pevca še živi ansambla Modrijani. Bled - Minulo soboto je Radio Slovenija pod pokroviteljstvom Lokalne turistične organizacije Bled in Gorenjskega glasa v Festivalni dvorani na Bledu pripravil prireditev Najlepša viža 2002. Potem ko so teden dni prej v studiu TV Slovenija izbrali najlepšo vižo 2002 med vsemi vižami v zadnjih dvanajstih mesecih, je dvanajst ansamblov z najlepšimi vižami od decembra lani do novembra letos nastopilo tudi na Bledu. Nastopila sta tudi Alpski kvintet in ansambel Franca Potočarja s Podlipškimi fanti, ki so še enkrat zaigrali lansko najlepšo vižo. Vsak ansambel je tokrat na Bledu nastopil z dvema skladbama, in sicer z vižo meseca in še eno lastno skladbo. Začelje Alpski kvintet in z njim prvič v vlogi župana predstavil tudi vodja ansambla Jože Antonič. Potem pa so se vrstili nastopi ansamblov Mirka Slibarja s Prijatelji in valčkom Sprehod po mestu. Bratje Po-ljanšek so se predstavili z nagrajenim valčkom Povej zakaj, Slapovi pa s Pravljico življenja. Začel je revijo Alpski kvintet. Tudi ansambel Toneta Rusa je bil izbran marca letos za valček Hor-julski zvonovi. Šele ansambel Vitezi Celjski je prekinil serijo najboljših valčkov in ugotovitev voditelja Janeza Dolinarja, da smo Slovenci pravzaprav najbolj veseli, kadar smo žalostni. Za celjskimi vitezi so se potem predstavili Mladi Dolenjci s skladbo Polka mora bit' okrogla in ansambel Svetlin prav tako s polko Gospodar na kosala s skladbo Modrijanov Spomin na pevca še živi za Naj vižo leta. Nazadnje pa so se pred nastopom Modrijanov iz Dobrne predstavili še člani ansambla Korenine pod vodstvom Vilija Horvata prav tako z valčkom Vse bi dala« Revija na Bledu je z nastopajočimi in predstavljenimi najlepšimi valčki in polkami tako v prazničnem razpoloženju iztekajočega se leta še enkrat potrdila priljubljenost radijskih oddaj in predstavitev med letom. Letošnja posebnost pa niso bili le valčki, ki so prevladovali med najlepšimi skladbami. Prisrčna posebnost so bili tudi najmlajši obiskovalci na Veri, pevko ansambla Jevšek, je na reviji spremljal tudi najmlajši član mlade družine. Modrijani so po nastopu proslavljali zmago. svoji zemlji. Tudi ansambel Jevšek, ob Mirku Šlibarju in Poljanskih tretji oziroma ob Alpskem kvintetu četrti gorenjski ansambel s polko Brez pesmi ni življenja je požel aplavz v dvorani. Po valčku Mami ansambla Nanos, kije osvojil poslušalce s skladbo oktobra letos, je nastopil Vrisk z valčkom Preveč je belih rož. Po mnenje številnih se je ta skladba še najbolj reviji. Dojenček pevke Veri ansambla JevŠek je nastop mamice spremljal z očetom v dvorani. Mirko Slibar pa je s svojim najmlajšim članom prišel kar na oder po priznanje. Sicer pa je Bled simbolično s piko na i sklenil izbor dvanajstih najlepših in med njimi najlepše ter napovedal začetek novih izborov. Na svidenje spjet ob letu. Andrej Žalar Skupaj z vami v novo leto V Sori, na Blejski Dobravi, v Vodicah,... Kranj - Prireditve VESELO V NOVO LETO 2003 bomo ta mesec skupaj z društvi oziroma krajevnimi skupnostmi pripravili na Blejski Dobravi, v Vodicah in v Besnici. Ansambel Ajda V Sori bo prireditev v soboto, 21. decembra, na Blejski Dobravi v četrtek, 26. decembra, v Vodicah v petek, 27. decembra, v Spodnji Besnici v ponedeljek, 30. decembra. Nastop pripravljamo tudi v Bohinju. Za zdaj so nam nastope na prireditvah že potrdili: ansambel Jevšek, ansambel Ajda, ansambel Matjaža Kokalja, ansambel Boh-pomagej, ansambel Tulipan, ansambel Krila, ansambel Tropico, ansambel Tihojla, Rokovnjaška godba. Zdravko Veber in harmonikar Janez Cadež, Moški pevski zbor KUD Oton Župančič Sora, harmonikarica Kristina Pahor, pevci Tjaša in Antonijo, citrar Dejan Praprotnik s sestro, ki ga s-premlja na flavti, harmonikar Jernej Arh... Ansambli, pevci, instrumentalisti, humoristi in drugi, ki bi radi nastopili na prireditvah, pokličite na številko 031/638-699. A.Ž. Sex, laži in štrudl Kranj - Špas teater bo v četrtek, 26. decembra, ob 19. uri v dvorani na Primskovem gostoval s komedijo Mira Gavrana Sex, laži in Štrudl. Vstopnice bodo v predprodaji v Gorenjskemj*lasu (mali oglasi), kije tudi tokrat glavni medijski sponzor predstav Spas teatra. RodioTriglov ® Prvi gla/ Gorenj/ke ^ Prvi gla/ek Go/enj/ke Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. Tt 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica i6ies Opravljam posek in spravilo lesa. tt 031/316-754 16172 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Zlato polje 2 ss, 50 m2/IV, 13,62 mio SIT, KRANJ Planina I, 2 ss+k, 54,80 m2/IX, 12,8 mio SIT, KRANJ Center sončno, meščansko 2 ss, 80 m2/l, CK olje, 22,8 mio SIT, KRANJ Planina I 3 ss, 77,70 m2/VIII, 16 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00,041/333-222 15517 Prodam TROSOBNO STANOVANJE, Val-javčeva ul., vzdrževano, cena po dogovoru « 041/971-550 16167 KRANJ-SAVSKA LOKA 3 ss. meščansko, 85 m2, v 1. nadstr., v celoti obnovljeno, svetlo, zelena okolica, prazn^, takoj vseljivo, cena 13,9 mio SIT. Koda 234 Ho, Planet In-vesting, 01/588-50-50 16168 TRŽIČ RAVNE, enosobno stanovanje (45 m2),pritličje, priključki, cena 8 mio SIT. tt 23 15 600, 040/200 662, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 16201 KRANJ bližina, prodam 3 ss, 90 m2 v stan. hiši z vrtom, prenovljeno., TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 KRANJ- nizek blok, 4ss, 84 m2, urejen, pritličje, 17 mio. FRAST nepremičnine 04/ 23 44 080 041/734 198 PLANINA 1: prodamo 2ss, 58m2, urejen blok, 14 mio FRAST nepremičnine 04/ 23 44 080 041/734 198 KRANJ - 2 SS 59,10 m2 v 5. nad., 2 SS + K 63 m2 v 4.nad., CK ni, 2 SS 54,6 m2 v 4. nad. pri nebotičniku, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - 1 G 28,00 m2 v 2.nad. v mestu, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66^_ KRANJ - 2 SS 48,80 m2 v večstanovanjski hiši z novo opremo, 2 SS 59 m2 v 6 nad., 2 SS 62 m2v7. nad; 2SS 62,5 m2v6.nad.; 2 SS 68 m2 v 2.nad. 2 SS + K 76 m2 v 1. nad. K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - 2 SS + K 69,5 m2 v 5nad., K3 KERN d.0.0, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - 2 SS 59,10 m2 v 5 nad., 3 SS ♦ K 76 m2 v 1 nad., K3 KERN d.0.0., tel 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ - 2,5 SS 75,60 m2 v 1. K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - 3 SS 79,80 m2 v pritličju z atrijem, 3 SS t K 76 m2 v 1nad., K3 KERN d.0.0 , tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - 2 SS ♦ 2 K 91 m2 v 6nad.; 2 SS + 2 K 95,4 m2 v 2nad., K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA-Mesto, dvosobno, 69 m2, mansarda, prodamo BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA-Partizanska cesta, dvosobno 61 m2, lepo ohranjeno, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA-Frankovo naselje, dvosobno s kabinetom 61,5 m2 obnovljeno, urejeno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA-Mesto, trosobno, 72 m2, etažna plinska CK, prodamo, ugodno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. Šk. Loka, prodam 1 ss, 38 m2, 11.n., zelo lepo, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Šk. Loka, prodam 2 ss, delno prenovljeno stan.,61 m2, III. nadst., TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 Šk. Loka mesto, prodam 2 ss, I.nadstr. brez CK, meščansko stanov., TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90 ŠORLIJEVA; prodamo garsonjero in enosobno stanovanje, cena od 9,8 mio SIT dalje SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. PLANINA III; 76 m2, dvoinpolsobno, 3. nadstropje, balkon, vseljivo, izredno ohranjeno, funkcionalno, cena 18,6 mio SIT. PS00907MA. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. PLANINA II; 82 m2, 2,5-sobno, 2, nadstropje, dva balkona, lega V-Z, cena 17 mio SIT. PS00842MA. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000 PLANINA; 61 m2, dvoinpolsobno, ohranjeno, balkon, 2. nadstropje, vseljivo, cena 14,3 mio SIT. PS00899MA. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. TRŽIČ - Deteljica; 61 m2, dvosobno, popolnoma obnovljeno, delno opremljeno, 1. nadstropje, nizek blok, oddamo ali prodamo. PS00820MA. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Planina III; 42 m2, enosobno, 2. nadstropje, dvigalo, predelano, balkon, vzhodna lega, cena 12,2 mio SIT. PS00909JN. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Planina; 55 m2, 2,5-sobno, dobra prostorska razporeditev, južna stran, balkon, cena 13,5 mio SIT. PS00834JN. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000 KRANJ - Planina I; 60 m2, dvosobno, 1. nadstropje, nova kuhinja, balkon, vzdrževano, opremljeno. Vseljivo po dogovoru, cena 14,7 mio SIT. PS00908JN SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel 28 11 000 KRANJ - Vodovodni stolp; 55 m2, dvosobno, 4 nadstropje, dobra lokacija, CK, takoj vseljivo, cena 12,6 mio SIT. PS00839JN. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Planina II; 89 m2, trisobno, 7. nadstropje, dva balkona, lep razgled, dober razpored, cena 17,5 mio SIT. PS00896JN. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Stražišče; 97 m2, pritličje hiše, trisobno, adaptirano v celoti, CK na olje, izhod na zelenico, odlična lokacija. PH00905JN. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. ŠKOFJA LOKA - Frankovo naselje; 62 m2, dvosobno, 1. nadstropje, delno adaptirano, dva balkona, cena 15,6 mio SIT. PS00913JN. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Valjavčeva; 53 m2, 2-sobno stanovanje v 2. nadstropju, balkon, odlična lokacija, SZ lega, CK na plin. Cena 13 mio SIT. PS00925TJ. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - ČIRČE, v 6-stanovanjski hiši prodamo popolnoma obnovljena stanovanja različnih kvadratur, z vsemi priključki, lastnim parkirnim prostorom, vseljivo oktobra 2002. Na voljo je še trisobno stanovanje, 95,50 m2, v I. etaži. Pri nakupu obnovljenih stanovanj ni provizije. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430,04-23-65-360 KRANJ-CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši je ostalo prosto samo še enosobno stanovanje, 55,60 m2 v mansar-di, prevzem možen takoj, UGODNO PRODAMO. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, prodamo garsonjero 27,40 m2, v 1. nadstropju, balkon, vseljiva po dogovoru, cena 8.500.000,00 SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - CENTER, prodamo zelo lepo enosobno stanovanje predelano v enosobno stanovanje s kabinetom, 50,59 m2, 2.nadstropje, vsi priključki, brez balkona, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje 33,40 m2, visoko pritličje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA II, prodamo zelo lepo komplet opremljeno dvosobno stanovanje, 68,50 m2, 1. nadstropje/nizek blok, balkon, ISDN, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo garsonjero, komplet opremljeno, 36 m2, ločena kuhinja, balkon, 5 nadstropje, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 HRASTJE, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, 47,30 m2, 1. nadstropje, brez balkona, CK, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo dvosobno stanovanje 59,30 m2, 1. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 UGODNO' KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo dvosobno stanovanje, 59,30 m2, 1. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje, potrebno manjše obnove, 64,32 m2, 3.nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo dvosobno stanovanje 52m2, visoko pritličje, brez balkona, komplet opremljeno, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel, 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,80 m2, 3. nadstropje/nizek blok, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj; tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 GORICE, v tristanovanjski hiši prodamo komfortno urejeno štirisobno stanovanje 130 m2, staro 11 let, visoko pritličje, dva večja balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54,40 m2, 9. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA II, prodamo zelo lepo ,;l i r 11 >v,u ij r • / iIvimtui k.ilmiHom.! 97,10 m2, 7nadstropje, 2x balkon, komplet opremljena kuhinja stara cca eno leto, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 PLANINA I - gars., 27,40 m2, l.nad., balkon, prazna, prodamo, Mike & Co d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 ŠKOFJA LOKA, Podlubnik - gars., 17,38 m2, XIII.nad., prazna, prodamo, Mike &Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - gars , 21,40 m2, VI.nad , opremljena, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - 1 sobno, 44,10 m2, XI.nad., delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 LESCE - 1 sobno, 31,90 m2, mans., balkon, delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.0,0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA III - 1 sobno, 36,40 m2, V nad., takoj vseljivo, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA III - 2 sobno, 62,50 m2, VI nad , delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - 2,5 sobno, 54,80 m2, IX.nad., lep razgled, prodamo. Mike & Co. d.o o., 20-26-172, 031 605-114 ZLATO POLJE zg. - 2 sobno, 48,50 m2. III.nad., delno obnovljeno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 ŠKOFJA LOKA, Podlubnik - 3 sobno, 75,30 m2, IV. ali XII.nad., prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA III - 3 sobno, mansardno v nizkem bloku, 82,30 m2, adaptirano, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA III - 3 sobno, 75,80 m2, lll.nad., prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 KRANJ - Šorlijeva, prodamo 1ss, 39,5 m2, 3.nad. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ -PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nad., vzdrževano, takoj vseljivo, možna predelava v 2,5 ss, cena je 14,8 mio SIT, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 KRANJ - PLANINA I., prodamo 2ss, preurejeno v 2,5 ss , 59,8 m2, v l.nad., nova kuhinja, zelo lepo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 Posredujemo pri pridobitvi ugodnih posojil za nakup nepremičnin! IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3 ss, 72 m2, v 4. nad., cena in vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 KRANJ - PLANINA I., prodamo 3 ss, 79 m2, pritličje, dva balkona, takoj vseljivo, cena zelu ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 NOVOGRADNJA V ŠENČURJU! PRODAMO VEČ STANOVANJ, RAZLIČNIH VELIKOSTI, IZGRAJENIH NA KLJUČ! Vselitev najkasneje junij 2003. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 STRAŽIŠČE pri Kranju, novo adaptirano enosobno stanovanje ca 35 m2, terasa, pritličje več stanovanjske hiše, vseljivo takoj!Cena 8,5 MIO. KRANJ, Planina III, 2 sobno 63 m2, sončno, takoj vseljivo, cena dogovor. Nepremičninska družba LOMAN, d o O.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Gosposvetska ul., bližina ZD, 7 sobno 55 m2, II.nadstr, nizek blok, CK plin, adaptirano! Nepromičninska družba LOMAN, do o Kranj, tel 041/ 347 323, 04/ 2362890 Britof pri Kranju, 124 m2, novo, svetlo, kvalitetno mansardno stanovanjo izdelano na ključ, z balkonom in 3 parkirišči, samostojen vhod, CK.Cena ca 19,5 MIO, možen dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0.Kranj, tel. 041/ 347 323, 04/ 2362890 BLED: prodamo 3ss, 69 m2, 19 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041 / 84 86 51 PLANINA 1: prodamo garsonjero, 8,5 mio. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 84 86 51 PLANINA 2: prodamo 3ss, 89 m2, 17,5 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198 PLANINA 2: prodamo 1ss, 52 m2, atrij, 12,5 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198 PLANINA 3: prodamo 2ss, 63 m2, 14,5 mio FRAST, nepremičnine 04/ 23 44 080 041/ 73 41 98 ZLATO POLJE: prodamo 2ss, 54m2, 2.nad., FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/84 86 51 KRANJ-IZVEN:- prodamo pol hiše, pritličje, vrt, cena 17 mio FRAST nepremičnine 04/ 23 44 080 041/734 198 BLED: prodamo etažo hiše, 120 m2, ob jezeru, 32 mio FRAST nepremičnine 04/ 23 44 080 041/84 86 51 ŠKOFJA LOKA- PODLUBNIK: 3SS, 75 M2, 18 mio. FRAST nepremičnine 04/ 23 44 080 041/626 581 PLANINA I, enosobno STANOVANJE (45 m2), 11. nad., priključki, prazno, cena 10,8 mio SIT, prodam. IT 23 15 600, 040/200 662, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 16202 PLANINA več dvosobnih STANOVANJ, priključki, ugodno prodam. tt 23 15 600, 040/200 662, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 15203 Za Zdravstvenim domom v Kranju prodamo NOVA STANOVANJA IT 041/647-257 16262 BLED 2 x garsonjera, 27 m2/ll, od II, ni balkona, vsi priključki, 8 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas. 1 ss, 36,50 m2/PR, vsi priključki, balkon, bivalna kuhinja, nizek blok, cena 11,2 mio SIT, BLED večje 1 ss, cca 50 m2/l, vsi priključki, 299.000 SIT/m2, KRANJ Planina I 2 ss, 57,70, Ob-novljono, vsi priključki, takoj vseljivo, 14,7 mio SIT, KRANJ Zlato polje, 2 ss, 50 m2/IV, CK plin, delno obnovljeno (nova okna), 12 mio.SIT, BLED 2 ss obnovljeno, 53 m2/l, balkon, CK el., opremljeno, 15 mio SIT DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 ie?63 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, ODKUP avtomobilov. tT 50- 50-500 18871 Za R 4 prodam 4 nove ZIMSKE GUME z feltnami 135x13 in veliko rezervnih delov Tt 5864-899, 040/284-275 iei33 Prodam originalni nov STREŠNI PRTL JAŽNIK za SEAT LEON. tt 2501-502, po 19 uri mul Jorejoo. decembra 2002 MALI OGLASI, ZAHVALE/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N d.o.o PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466 Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO Prodam dva para SNEŽNIH VERIG za trak-tor_600x16. tt 2311-120_16188, Prodam dva para SNEŽNIH VERIG za trak-tor_600x16. tt 2311-120 leieo Prodam 4 GUME ESKIMO dim. 185/65-14, vožene eno sezono, cena 20.000 SIT. ^ 041/540-985 16283 VIKENDI Ugodno prodam MAZDO 626, 4x4, I. 93, reg. do 11/03. tt 031/681-103 16154 MEGANE COUPE 1996 z vso opremo, zelo ohranjen, prodamo, tt 25-75-022 16162 Prodam VVARTBURG I. 90,1.3, registriran, cena po dogovoru, tt 2313-420, 040/324- 766 16163 VIKEND blizu Podčetrtka z vso opremo in Priključki, 1300 m2 zemlje, prodam, tt 041/419-888 16138 Najamem BIVALNI VIKEND ali etažo hiše. P_031 /666-446_i626s KRVAVEC - Ambrož; 93 m2, zidan vikend z garažo, sončna parcela 713 m2, končna, mirna lega, cena 18 mio SIT. PV00858MA SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. PSEVO pod Joštom, posestvo ca 8500 H2, z enostanovanjsko hišo, na sončni in idilični lokacijilCena : DOGOVOR. Bašelj pri Preddvoru, sončna parcela 800 "12 z razgledom, obstoječ objekt z vsemi priključki. Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. VOZILO KUPIM KARAMBOLIRANO VOZILO ODKUPIM. Plačam takoj, uredim prepis in odvoz, tt 031/7 70-833 14469 GOTOVINSKI ODKUP, PRODAJA in PREPIS VOZIL. MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO. NUDIMO TUDI LEASING in BANČNI KREDIT. SE PRIPOROČA AVTO-PRIS d.0.0., Sp. Brnik 98, ob glavni cesti tt 252-68-60, GSM 041/816-528 16090 Karambolirano VOZILO ali VOZILO S OKVARO MOTORJA oz. v kakršnem koli stanju, od 1.93 dalje, kupim za gotovino, tt 031/343-965 (6117 VOZILA ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva ADRIA AVTO.d.0.0., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tt 5134-148, 041/632-577 9005 ODKUP-PRODAJA. PREPISI RABLJENIH VOZL. MEPAX,d.o.o., 23-23-298, 041/773-772_15131 Prodam R 4 GTL, I. 91, reg. do 9/03. Cena po dogovoru tt 2326-381, 041/542-373 R 4 GTL, I. 89, z novimi zimskimi gumami, ugodno prodam, tt 031/694-225 I6118 MITSUBISHI PAJERO tip 2500 bencin, I. 86, 130.000 km, bronza barve, reg. prodam, tt 5743-100 16148 Prodam HONDO CMC 1.4,1. 97, metalno rdeča, prvi lastnik. Zg. Brnik 26 A 16150 Prodam RENAULT CLIO 1.2, srebrn, centralno zaklepanje, letnik 95, 78000 km, 1. lastnik, tonirana stekla, tt 041/848-807 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER ^J*** AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV¥MOMROB PASSAT 1.8 T, srebrne barve, 1.98, hihg-line, cena po dogovoru, tt 041/444-410 16174 SEAT ALHAMBRA 1.9 TDI, metalno modre barve, vsa oprema, cena po dogovoru, tt 041/444-410 16175 Prodam SAXSO 1.0. I. 99, 56000 km, lepo ohranjen. Bešter, Gregorčičeva 4. Bled 16183 Prodam LADO NIVO, letnik 1999 tt 031/288-055 16196 AX I. 89, reg. 18.1.03, zimske+letne gume, cena 65000 SIT. tt 041/507-839 16198 ODKUP, PRODAJA IN PREPIS RABLJENIH VOZIL, gotovinsko plačilo. AVTO KRANJ, d.0.0., Savska c. 34, Kranj, tt 20-11-413, 031/231-358 16204 POLO 1.0, I. 2000, 3 vrata, bele barve, 33.000 km, 2x AB, CZ, daljinsko, alarm, kot nov. tt 041/227-338 16210 R 5 1,4 BAY BAY, letnik december 1996, reg. za 1 leto. tt 031/255-452 16225 Prodam DAIHATSU FEROZO 1600 4x4, I. 90, 124000 km. tt 253-10-27 16229 Prodam HONDO ACCORD 2.0 16 v, letnik 1990, z vso opremo, cena 490.000 SIT. tt 031/265-242 16231 Prodam DAEVVOO NUBIRA 1.6,1, 99, bordo rdeče barve, centralno zaklepanje, ser-vo. radio, prevoženih 36000 km, cena 1.050.000 SIT tt 041 /350-508 16233 Prodam GOLF III CL, 1.96, bele barve, 3 vrata, 53000 km, lepo ohranjen, tt 53-38- 454 16234 Prodam PEUGEOT 406 1.8 karavan, I. 98, lepo ohranjen, vsa dodatna oprema, klima, servisna knjiga, tt 041/749-509 16236 Ugodno prodam R 21 1.4, letnik 1991, lepo ohranjen, tt 041/749-509 16237 OPEL CORSA 1.7 diesel, I. 97, 3 v, 149.000 km. dodatna oprema, dobro ohranjen, cena po dogovoru, tt 041/883- 404 16258 OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561 NAVČEK, d.0.0., Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-22 2, Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-2 2 2 ali neprekinjeno 24 ur. POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 POGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987, 031/203-737 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041/648-963, 041/357-976 POGREBNE STORITVE HIPNOS D.0.0. Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613 - 589, dežurni: 050/ 620-699 ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH. ŠKODA FELICIA 1.3 LXi, I. 96, nikoli poškodovan, lepo ohranjen, prodam, tt 041/771-760 16267 Prodam MEGANE AIR 1.6 16 V, I. 2001, metalne barve s klimo, 16000 km prevoženih, tt 51-41-374 16284 ZAPOSLIM Redno zaposlimo ZASTOPNIKE za direktno prodajo tehničnih artiklov. Zagotavljamo uvajanje v delo in najboljše pogoje, tt 031/634-584, 041/793-367 SINKOPA d.0.0., Žirovnica 87 15386 Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja). Pokličite na tt 041/604-413 ali 04/59 57 995, MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 15537 Na delovno mesto področnega managerja sprejmemo dva kandidata. Ste stari več kot 25 let, imate izpit B kategorije, želite zamenjati delovno okolje in imate trgovsko izobrazbo. Javite se na naš oglas PODROČNI M A N A G E R napišite prošnjo, kratek življenjepis in vse pošljite na naslov: Bavaria Wolltex Company d.o.o. Zidanškova 17. 2314 Za. Polskava Iščemo prijazna dekleta za pomoč v, strežbi, z možnostjo zaposlitve, tt 041/350-114, Frantar Dejan,s.p., Predilniš-ka 16, Tržič 15909 DONNA d.o.o. zaposli v nabavno prodajni službi komunikativno osebo z najmanj srednješolsko izobrazbo, aktivnim znanjem angleškega jezika in znanjem računalništva. Pisne prošnje pošljite na naslov: DONNA d.0.0., Boh. Bela 37 a, 4263 Boh. Bela 16029 PEKA ali DELAVCA z izkušnjami v pakarni, zaposlimo. Pekarna Zevnik, d.0.0., Ljubljanska 36 a, Kranj, tt 235-51-50, od 8. do 13. ure 16059 Iščemo KUHARJA za gostinski lokal EUROPA v Kranju, tt 01/500-45-02, Cloudv.d.o.o., Gornji trg 12, Ljubljana 16166 HARMONIKARJA iščemo za silvestrovanje, tt 041/691-249 16170 1 X tedensko potrebujem fizioterapevtko za razgibavanje, tt 23-32-148 16254 BAR PEHTA PUB, Borovška c. 93, Kranjska gora zaposli D.J. in NATAKARJA, tt 031/460-297 16285 ZAPOSLITEV IŠČE Iščem delo - prevajanje iz nemškega jezika, vodenje korespodence ipd, pogodbeno ali za določen čas. tt 041 /745-347 16078 Iščem zaposlitev igranje narodne in zabavne glasbe za ohcet, zabave, silvestrovanje, tt 2521-498 ali 031/595-163 16123 19-letna TRGOVKA išče zaposlitev Bled-Kranj. tt 5743-691 16131 Iščem delo čiščenje, likanje, pomoč starejšim, tt 031/430-108 16134 Iščem delo čiščenje, likanje, pomoč starejšim, tt 040/808-642 16I82 Iščem zaposlitev čiščenje stanovanj, stopnišč, lokalov, poslovnih prostorov in nego starejših oseb. tt 041 /324-936 16272 ŽIVALI Prodam MESO od mlade krave, tt 031/619-629, zvečer_16255 Prodam BIKCA čb, starega 10 dni. tt 2311-766, Žabnica 43_16256 MESO telice prodam 680 sit/kg. tt 51-31- 503 16269 Prodam več črnobelih TELIČKOV. Urbane, gorice 24 16276 PRAŠIČA domača krma za zakol ter krompir, čebulo in domača jajca, prodam, tt 25-31 -483 16280 ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO mlado, pitano govedo, krave, jagnjeta, teleta, tt 041/650-975, Mesarstvo Oblak, Žiri 14646 Kupim teden dni starega BIKCA simental-ca. tt 2551-928 15919 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. tt 031/568-140 16047 PRAŠIČE od 20-200 kg prodam in pripeljem na dom. tt 041 /724-144 16O62 Prodam BIKCA simentalca 150 kg. tt 51-88-165_i':-/ Prodam brejo TELICO simentalko. tt 588- 00-57 16128 Prodam čb TELIČKA. Jagodic, Selca 25, tt 5146-390_16132 Ugodno prodam mlade ZAJČKE, tt 031/498-133, po 15. uri_16135 Prodam dva TELIČKA tt 2551-806 16140 Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko in čb BIKCA, starega 10 dni. Praprotna polica 12, Cerklje 16153 PURANE in PIŠČANCE domače reje, prodam, tt 031/631-863 16159 Po simbolični ceni prodam zelo lepa mladička, mati mešanka mops-pekinezer. tt 2325-050 16171 Prodam več PRAŠIČEV za zakol, domača krma. Sp. Brnik 5, tt 25-22-636 16173 Prodam 2 BIKCA simentalca, CISTERNO za gnojevko, 2200 I, rabljeno, tt 5333-851 18176 Prodam ENOLETNE KOKOŠI nesnice za nadaljno rejo ali zakol. Cena 150 SIT. tt 513-26-22 16179 Prodam KOBILO HANOVERANKO, dobro ujahano, staro 9 let in žrebeta, starega 7 mesecev, lipicanes. tt 031/397-982 16192 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 200 kg, domača krma. Grad 24, 25-22-248 16195 Prodam dve MOLZNI KOZI. tt 515-33-21, zvečer_^_16200 Prodam PUJSA za zakol, domača krma. tt 51-41-360 _m2i6 KRAVO simentalko, mlado, visoko brejo, prodam, tt 25-22-673 16224 Ugodno prodam teden dni starega čb BIKCA. V 25-71-604, 031 /356-669 16232 Prodam BIKCA simentalca, starega 7 tednov, tt 041/982-290 16235 PRAŠIČE za zakol, domače reje na Štajerskem, prodam, po dogovoru tudi dostava, tt 031/351-666_16239 Prodam BIKCA starega en teden, tt 031/850-370 16240 Prodam TELIČKO staro 14 dni, pasme ša-role tt 51-97-061 16241 Kupim BIKCA simentalca, starega 14 dni. tt 533-80-54 16137 Kupim BIKCA simentalca, težkega 120-200 kg. tt 25-31-162 15211 Kupim BIKCA simentalca. 200 kg težkega, tt 031/571-522 16220 BIKCA do 350 kg in viosoko brejo TELICO. kupim, tt 041/841-835 16223 Kupim BIKCA simentalca, starega deset dni. tt 25-26912 16227 Kupim MLADO KRAVO simentalko v začetku brejosti. tt 533-12-80 16279 Gorenjke In Gorenjci Poslušamo l^fex3te 04i 944 944 Kranj - Radovljica - Jesenice internet: www.radiotop.net Vas vabi na izvrstne pizze iz krušne peči ter ostalih dobrot, katerih gurman vsak si jih zaželi. Poleg vsega vam nudimo še: prednovoletne zaključene družbe, kosila, prijetne večerje ob svečah, igralni kot za najmlajše, dostava hrane na dom, in ... Rezervacije in naročila 04/23 12 803 Kako nas najdete? Preprosto! Vsak dan na Gorenjesavski cesti 52 (V smeri proti Besnici pri skakalnici.) TEAM CAPRI VAS PRIČAKUJE Buon AppetHo. Bila si nam mama in učiteljica. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame JULKE VARL roj. Prhavc iz Preddvora se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala osebju Doma upokojencev Kranj za nego in skrb v času njene bolezni, hvala vsem, ki ste jo obiskovali in ji s prijaznostjo lajšali težke trenutke starosti. Zahvala tudi gospodu župniku za lep pogrebni obred, pogrebni službi Navček, pevcem Zupan ter dobrim sosedom za vso izkazano pomoč. Nenazadnje pa srčna hvala tudi vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili v njen zadnji dom in jo ohranili v lepem spominu. VSI NJENI Preddvor, 4. decembra 2002 ZAHVALA Ob smrti našega dragega JOŽETA EKARJA se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim ljudem, ki ste mu pomagali v težkih trenutkih in se po izgubljenem boju z boleznijo spoštljivo poklonili njegovemu spominu. VSI NJEGOVI Tupaliče, Hotemaže, Nova vas, 5. decembra 2002 ZAHVALA Kruta je usoda življenja, ko nam iztrga tistega, ki ga imamo radi. Ostala je praznina, solze žalosti in lepi spomini. Ob smrti našega dragega MATEVŽA HUDOVERNIKA se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami in nam pomagali. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, ribičem, sostanovalcem in znancem, ki ste se poslovili od njega, mu poklonili lepo misel in ga ohranili v lepem spominu. Vsi, ki žalujemo za njim V SPOMIN Pomladi, poleti, jeseni, pozimi Tebe, dragi h ranci, med nami ni, a globoko v naših srcih si, kjer ostal boš za vse večne dni. ^) m I 8. decembra je minilo leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat. strica in nečak FRANCI PETROVČIČ ml. t * Najlepša hvala vsem, ki se ga spominjate, polagate cvetje in prižigate sveče na njegovem preranem grobu. VSI NJEGOVI ZADNJE NOVICE / info@g-qlas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo TOREK SREDA ČETRTEK od -8 °C od -12 °C od-6°C do -5 °C do -7 °C do-3°C Danes, v torek, bo sprva pretežno oblačno, čez dan se bo oblačnost trgala. Najnižje jutranje temperature bodo od -10 do -5, najvišje dnevne pa od -7 do -3 stopinje C. Jutri, v sredo, bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Jutro bo še bolj mrzlo, tudi dnevne temperature bodo nižje od torkovih. V četrtek bo že večinoma oblačno, mraz bo zato nekoliko popustil. Zbirka mineralov je ponos šole Na Srednji šoli za elektrotehniko in računalništvo so v soboto, 7. in v nedeljo, 8. decembra, imeli že osmi prodajni sejem mineralov, fosilov in nakita. Z izkupičkom že nekaj let sestavljajo novo zbirko mineralov in fosilov, po kateri je bila ljubljanska Realka nekoč zelo znamenita, a se je med vojno zgubila. Ljubljana - Ljubljanska realka je bila zgrajena pred približno 130 leti in je bila ena ključnih šolskih izobraževalnih ustanov, ki se je ponašala tudi s svojo bogato biološko zbirko. V času med obema vojnama so imeli na šoli štab Italijani, po koncu vojne pa je z njimi izginila tudi znamenita zbirka. V prostorih nekdanje realke ima zdaj prostore Srednja šola za elektrotehniko in računalništvo. Pred osmimi leti je bivši ravnatelj Marjan Opeka izrazil idejo, da bi Ravnatelj Silvester Tratar ob zbirki slovenskih mineralov in fosilov. v skladu z nekdanjo tradicijo napravili novo zbirko mineralov in fosilov. V tem času so pod vodstvom profesoric za kemijo Aleksandre Saše Kučan in Marije Osredkar s pomočjo prodajnih sejmov, kakršen je bil tudi minuli konec tedna, do zdaj zbrali že več kot 400 eksponatov, ki so razstavljeni v osemnajstih vitrinah v avli šole in na hodniku v prvem nadstropju. Zbirka zajema fosile, minerale, kristale in školjke iz Slovenije in tujine, nanjo pa so zelo ponosni tudi dijaki. Ravnatelj Silvester Tratar je pojasnil, da so posebnost zbirke slovenske kamenine, ki so bile odkupljene na eni od prvih razstav, danes pa jih je skupno že preko sto osemdeset. Zbirko bodo še dopolnjevali. Njihov sejem mineralov in fosilov pritegne vsako leto več obiskovalcev in razstavljavcev, ki so letos prišli tudi iz Avstrije, Madžarske, Češke in Hrvaške. Letos jih je bilo do trideset. Najbolj atraktivni so bili razvnovrstni in živobarvni kristali. škega in tega na šoli, v bodoče pa pričakujejo več sodelovanja z oddelkom za geologijo z Naravo-slovnotehniške fakultete, saj želijo v prihodnje tako sejem kakor zbirko dvigniti na bolj strokovno raven. V času veselega decembra je namreč velik pritisk s strani proizvajalcev, ki imajo veliko tudi cenene robe. Z letošnjim obiskom okrog tisoč obiskovalcev so zadovoljni, saj se zavedajo, da se ne morejo o primerjati s tržiškim. Razmišljali so že, da bi v prihodnosti sejmu odprli šolo. s čimer bi omogočili vključitev večjega števila razstavljavcev. Katja Dolenc Šola dobi s tem potrebna finančna sredstva za razširitev zbirke, v katero je bilo sicer investirano tudi nekaj sredstev šole. V osmih letih se je zgodilo, da je v stalni zbirki več videti kot na sejmu. Trenutno se še vedno oskrbujejo z domačih sejmov, predvsemtrži- Božično drevo letos iz Vogelj V središču mesta so v petek, 6. decembra, tudi letos postavili božično drevo,'tradicionalni prireditvi pa je naslednji dan sledilo še Miklavževanje. Avstrijci obnavljajo predor Ljubelj Obnova ljubeljskega predora bo potekala v dveh fazah, v prvi (do julija 2003) le na avstrijski strani, v drugi pa na obeh straneh. V času obnove bo promet oviran, nekaj časa celo onemogočen. Aleš Puhar šli v Voglje iskat smreko, malo pokramljali s krajani, nakar so drevo, nameščeno na posebni konstrukciji na vozu, pripeljali s konjem na osrednji trg in postavili. Po blagoslovu župnika Cirila lsteniča je sledila okrasitev smreke, ob nagovoru župana Mira Koželja pa je potekal tudi radoživi kulturni program, ki so ga pripravili Vogljanci. Hrane in pijače ni manjkalo in vesele prireditve se je udeležilo veliko občanov. V soboto, 7. decembra, pa je Miklavž povabil v dvorano Doma krajanov v Šenčurju vse otroke iz občine Šenčur, ki so bili rojeni v letih od 1995 do 2000, torej malčke, stare od dve do sedem let. Skupaj so si ogledali igrico "Radovedni angelček", ki jo je pripravila Mladinska veroučna skupina, nakarje sledila Miklavževa obdaritev. Letos so v Občini Šenčur pripravili kar 630 daril, zadnjikrat pa so bili obdarjeni tudi otroci iz Hrastja. Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič Šenčur - Postavitev osrednjega božično novoletnega drevesa na trgu v središču mesta je tradicionalna prireditev, ki jo Mestna občina Šenčur v sodelovanju s krajani pripravlja že več let. Vsako leto podari ena od vasi občini v zahvalo za opravljena potrebna dela in za uspešno sodelovanje smreko, ki jo pripeljejo v mesto. Letos je drevo darovala vas Voglje. V petek popoldan so tako župan Miro Koželj, župnik Ciril Istenič in Novorojenčki V preteklem tednu je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah kar 34 rojstev, in sicer v Kranju 22 in na Jesenicah 12. V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 22 novorojenčkov, od tega 11 deklic in 11 dečkov. Na prvem tehtanju je bila najlažja deklica, ki je tehtala 2.900 gramov, najtežji pa je bil deček s 4.580 grami. V jeseniški porodnišnici pa je prvič na ves glas zajokalo 12 dojenčkov, in sicer 6 dečkov in 6 deklic - med njimi tudi dvojčici. Kazalec na tehtnici je 4.110 gramov pokazal najtežjemu dečku, z 2.130 grami pa bila najlažja deklica, Miklavž prišel s helikopterjem Vodice - Podobno kot zadnja leta je tudi minulo nedeljo popoldne Miklavž pristal v Vodicah s helikopterjem. Po pristanku seje v sprem stvu angelnov in hudobcev pripeljal s sanmi na glavni trg, kjer so ga čakali številni otroci s starši. Vse je Miklavž, tudi tokrat obdaroval. A.Ž. Ljubelj - Včeraj, 9. decembra, so na avstrijski strani začeli s prvo fazo obnove predora Ljubelj, ki bo predvidoma potekala vse do julija prihodnje leto. Zaradi nje bo precej oviran tudi promet, saj bo po podatkih AMZS ves čas obnove skozi tunel potekal izmeničen enosmeren promet, od 13. januarja do 17. marca leta 2003 pa bo postavljena celo popolna zapora prometa. Od 17. marca do 23. maja prihodnje leto bo po sedanjih napovedih potekala nočna zapora prometa od 19. do 6. ure. Rekonstrukcija 1570 metrov dolgega tunela bo sicer potekala v dveh ločenih fazah. V prvi bodo gradbena dela potekala le na avstrijski strani, saj bodo naredili novo notranjo oblogo, ki so jo na slovenski strani naredili že ob zadnji rekonstrukciji tunela leta 1996. Uredili bodi) tudi niši za umik vozil v predoru in nov sistem za gašenje. V drugi fazi. ki bo na vrsti jese ni prihodnje leto in se bo nadaljevala še v letu 2004, bo rekonstrukcija potekala tudi na slovenski strani tunela. V tej fazi bodo potekala inštalacijska tlela, poskr K RAN J Č A N K A beli pa bodo tudi za večjo varnost v predoru. Poskrbeli bodo za boljše prezračevanje, razsvetljavo, varnostno napajanje z električno energijo. Na novo bodo uredili prometno svetlobno signalizacijo, v kar sodijo centrala za upravljanje prometa, centralno zbiranje podatkov ter obvestilni prometni znaki in semaforji. Vgradili bodo tudi naprave za avtomatsko štetje prometa, opremo za videonadzor, nove naprave za klic v sili in za javljanje nevarnosti, po novem pa bo v predoru tudi radijska zveza. Vgrajene naprave in oprema bodo projektirane tako. da bodo ustrezale sedanjemu stanju obratovanja in nadzoru iz obeh mejnih objektov ter zahtevani Lvropske unije. Druga investicijska faza rekonstrukcije ljubeljskega predora bo potekala usklajeno tako na avstrijski in slovenski strani. Obnovo slovenskega dela (približno 44 odstotkov predora) bo denarno pokrilo Ministrstvo za promet oziroma Direkcija RS za ceste. Dela na avstrijskem delu predora bo financirala Deželna vlada Koroške. S.Š. Na glavni trg se je Miklavž s spremstvom pripeljal na saneh. Danes izšla Kranjčanka Brezplačno za občanke in občane Mestne občine Kranj IZŽREBANE ŠTEVILKE 49. KROGA, z dne 8. 12. 2002 3, 4, 10, 14, 23, 25, 31 in dodatna 11 IZŽREBANA LOTKO številka: 734504 V 50. krogu je predvideni sklad za SEDMICO: 66.000.000 SIT