Slev. 45. Naročnina za državo SHS: na mesec ...... Din 20 ca pol leta..... .120 ca celo leto .... » 240 za inozemstvo: mesečno.......Din SO Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din 60 v Inozemstva.... „ 80 V UMA V sredo, Ane 25. letela 1925. Posamezni Mika slane 1 "50 Din LBlO LE prilogo MIlu§iriranI Slovenec Cene Inserafom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 150 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50. veliki po Din 3 — in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din fr—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan icvzcmSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. nrl zjutraj. Pošlnina Mm V OOlOViDL Uredniiivo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za insarate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Pratja in Dunaj 24,797. ♦ ♦ »PREGANJANJE ČLANOV SLOMŠKOVE ZVEZE IN DRUGEGA UČITELJSTVA, KI NE TROBI DOSLEDNO V JELENČEV TERORISTIČNI ROG. — NASILJE NAD PREDSEDNIKOM SL. ZV. IVANOM ŠTRUKLJEM, DEF. ŠOL. UPRAVITELJEM NA VIČU, OČETOM SEDMERO NEPRESKRBLJENIH OTROK. KATEREGA SIN JE PADEL ZA JUGOSLAVIJO NA KOROŠKEM. — PREMEŠČEN JE NA PODLAGI DE-NUNCIACIJ IZ UČITELJSKE TISKARNE IN BREZ DISCIPLINARNIH PREISKAV. — DELITEV PROSVETNE UPRAVE. — SLOVENSKO LJUDSTVO NA STRANI PREGANJANIH. — ANARHIJA V NAJVIŠJI MERI PRI PROSVETL« — (Prosto po Učiteljskem tovarišu z dne 18. sept. 1924 št. 37). Eksponenti Narodnega bloka delujejo ' Izza padca Davidovičevega kabineta zlasti v prosvetnem resoru s persekucijami. Dosedaj so odstranili z vodilnih mest učiteljske organizacije vse tiste može, ki so se v prvi vrsti zavzemali za stanovsko slogo in ki so zlasti med Srbi največ storili za učiteljski stan. Teroristična klika iz Učiteljske tiskarne je napravila že pod Davidovičevo vlado načrt, kako bo napravila »red« med učiteljstvcm v Sloveniji in je sestavljala proskripcijske liste. Toda prepričani smo, da bo slovensko učiteljstvo, ki je moralo prestati že toliko gorja in dcnunciacij iz lastnih vrst, obrnilo hrbet političnim razgrajačem kot je Luka J e 1 e n c in da ne bo klonilo. Jačja od terorizma je zavest v zmago poštene slovenske stvari. Prepričani smo, da bo teroristično početje klike v prosvetni stroki odprlo oči tudi tistim zaslep-Ijencem, ki slepo drve za komandanti iz Učiteljske tiskarne, in da bodo orgije demokratskih eksponentov tesno združile vse učiteljstvo, ki je proti teptanju naj-primitivnejših stanovskih pravic! Odstavitev šefa prosvete. Prvo nasilno dejanje demokratskega »nacionalnega bloka« je bila odstavitev šefa prosvete g. prof. Fr. Vadnjala. Toda gospodom pri demokratski stranki ni prišlo niti na misel, da bi poverili to mesto prejšnjemu šefu prosvete g. dr. S t. Bevku, za katerega so imeli toliko hvale, temveč so si izbrali za to mesto svojega najhujšega eksponenta, predsednika Sokola I, znanega demokratskega fanatika dr. Pestotnika, ki nili ni državni nameščenec, G. dr. Bevka so raje pustili še na bolezenskem dopustu, ker se iim ni zdel dovolj »demokratski« za njih početje in ker bi se gotovo uprl orgijam gospodov iz demokratske stranke in Učiteljske tiskarne. Znano je, da so se k prosvetni upravi takoj vrnili vsi tisti eksponenti demokratskega UJU, ki so pod ministrovanjem g. dr. Korošca hoteli sabotirati delo pri prosvetnem oddelku. Orgije se začenjajo. Komaj je bilo razglašeno, da^ bo PP vlada vodila volitve v naši državi, so se | spravili Pribičevičevi priganjači nad naše značajno učiteljstvo. Kar čez noč so bili odstavljeni vsi višji okrajni šolski nadzorniki brez razlike strankarske pripadnosti in na njih mesta postavljeni najbolj zagrizeni eksponenti Samostojne demo- , kratske stranke. Niso se ozirali na zakon, j ne na službeno dobo, glavni in prvi razlog pri nastavitvah jc bil: da si le pristaš demokratske stranke. Tako je mislil dr. Žerjav, da bo dobil za volitve med uči-teljstvom toliko priganjačev, da bo po njih dobila demokratska stranka vsaj osem do deset mandatov. Pa kakor vsako nasilje rodi odpor, se je zgodilo tudi lukaj. Celo prestolica Slovenije je jasno govorila in izpovedala: le ti nam za poslance ne bodo! Strankarsko nameSčenje in premeščenje učiteljstva. Ko so bili nadzorniki odstavljeni, se je besnost in zloba demokratske stranke spravila na ostalo učiteljstvo. Prvi, katerega jc morala zadeti roka »pravice«, jc bil seveda predsednik Slomškove zve- . t_. c n i p oilnbnn ZR lov. IV. JU Iiaci|. -- >" B-1- gonja proti njemu, vzeli so mu def. mesto upravitelja na Viču, prestavili so ga kot v zasmeh najprvo na Krtino, čez nekaj časa od tu v Ljubljano na III. mestno šolo, od tu čez dober mesec pa v šolo prisilne dclavnice. Tako tava mož, ki je posvetil vse svoje moči vzgoji mladine, oče 7 nepreskrbljenih otrok, katerega sin je žrtvoval svoje maldo življenje za Jugoslavijo na Koroškem, danes kot preganjana žival sem in tja ter danes ne ve, kako bo z njim juiri. To je srčna omika »n srčna kultura vzgojiteljev! Za r.jim so prišli na vrsto drugi člani Slomškove zveze. Odstavili in vpokojili so oba višja šol. nadzornika Novaka in Luž"rja, kateri nima niti za pokoj dovolj službenih let. Prestavili so nadzornika Grada, očeta obilne družine, i?. Novega mesta k Salezijancem v Ljubljano. Kje bo pač dobil stanovanje v tej krizi za vse svoje, od katerih sta mu žena in hči nevarno zbolela. In kaj je zakrivil naš najboljši mladinski pisatelj s 30 služb, leti Slaošak, da so mu v zadnjih služb-nih letih odvzeli upraviteljsko meeto v Mostah in pa postavili za učitelja na manjšinsko šolo v Ljubljani? Vodstvo šole v Mostah so pa poverili mladeniču s ^3 služb, leti Stojkoviču, kojega edino dosedanje nedagotfično delo je, da je dal pred kratkim odstraniti iz veže sliko Srca Jezusovega, kateremu je bila šola posvečena. — Bolehnetfa Drago Rcstoharja, nadučitelja v Cerkljah pri Krškem, ^so pognali gori v hribe k Sv. Juriju pod Ku-mom. Kes blaga, usmiljena srca! — In Wagnerja je tudi treba kaznovati! Marš v Mokronog z njim, da bo lahko prišel na njegovo mesto v Mostah tov. Rape s tremi služb. leti. — V Kropi so pa sploh napravili nekako »poboljševalnico« za take elemente, ki se nečejo brezpogojno ukloniti terorizmu. Tja so morali: Ple-ničar. Rupret, Grundner, gdč. Žirovniko-va. Najbrž bodo še koga tja posl?li; gotovo nameravajo tam napraviti cclo univerzo. Zdi se nam namreč skoro nemogoče, da bi v normalnih razmerah bilo potrebno v Krop? toliko učnih moči. — Dalie so prestavili definitivno imenovane šolske voditelie Štreklja ra Vrhniki, Vidra v Tržiču, Silvestra v Poli. Bistrici ter jih degradirali, za navadne učitelje na istih šolah. To je ugled! Prestavili so tudi stalno namočene učitelje: Štefana Firma iz Hc.č v Olimlje, Pfe so razlogi predvsem socialnopolilični. HZ združuje gotove sloje hrvatskega naroda, kateri so organizirani posebej, da tem lažje vodijo slirb za svoje interese, ki pa morajo biti vedno tudi v skladu z interesi celokupnega naroda. HZ bo zato svojo organizacijo obdržala, ostala bo pa vedno v enotni vrsti s celokupnim hrvatskim narodom, dokler si ta ne izvojuje svojih življenjskih pravic, sloneČih na načelih napredka, socialne pravičnosti in prave demokracije. ZASLIŠEVANJE RADIČ A KONČANO. Zagreb, 23. febr. (Izv.) Ker je zasliševanje g. Radiča končano, se je danes predpoldne začelo zasliševanje prič. V začetku marca bodo zaslišani tudi dopisniki zagrebških listov radi Radičevega govora na velikem zborovanju hrvatskih kmetov. — Danes zjutraj je obiskal v zaporu g. Radiča dr. Trumbič, ffW3atnrxsiZ3iL5t CTKfSKPU^rs-r-r' rmftZRZT} i Pesto Otnič. Frči, frči, frči - - V Ljubljani imam strica, na Gorenjskem pa teto. Stric je uradnik v prvi kategoriji in ima pridno ženo in zaenkrat pet otrok. Teta pa ni v nobeni kategoriji, tudi moža nima več, ima pa grunt in tri otroke: Janez, ki je že odslužil Macedonijo, bo imel doma, se bo čez par let oženil, čez par let zato, ker ima nevesto, kakor se sam hvali, staro komaj šestnajst let, v resnici jih ima osemnajst. Janez dobro gospodari, vsi ga imajo radi — pri Orlih je predsednik —, duhovit je in včasih tako pove, da bi jo kar >v rom dejale. Pred kratkim je prinesel koline v Ljubljano. Ker je imel opravkov za dva dni, je prenočil pri meni. Da se ne bi zvečer lovila, sem bil tudi jaz povabljen na koline, jaz, ki sem sam in se potepam po gostilnah za hrano. V resnici je izval moje povabilo zato, da je napravil otrokom veselje. Iz primo-rane varčnosti bi prav gotovo lastna mati opehtinila otroke za vesel večer in bi s kolinami izboljšavala hrano cel teden. On pa je hotel, da bodo njegovi bratranci in se-cf r »one, ki morajo druge večere navadno opraviti samo s kavo, močnikom ali kašo, vsaj en večer v letu sili, do sita siti klobas in pečenke. Dobro jo je pogodil; teta v j pričo gostov ni upala varčevati, in otroci ! so postali razigrane volje. Stric je moral na neko sejo — s sejami Bog Ljubljančane vica že v življenju — in se je za kako uro opravičil, češ, da ne bo šel seje nadaljevat k cvičku in da bomo potem mi šli. nekam na en četrt. Morala sva ga čakati. Otroci, veseli in zadovoljni, so začeli priganjati k igri »frči, frči«. Branila sva se, da ne znava, pa so nama razložili, da bomo vsi s kazalci potrkavali ob rob mize, Marinka pa bo venomer ponavljala: frči, frči, frči----«. Vmes bo imenovala vse različne stvari. Pri takih, ki res frče, mora vsak dvigniti desnico, pri takih, ki pa ne frče, pa ne. Kdor se bo zmotil bo oddal zastavek, do treh. Nazadnje bo sodba, sodnik pa tisti, ki se bo samo dvakrat zmotil. Da jim ne pokaziva veselja, sva prisedla v njih krog. Pet parov kazalcev — mala dva sta še premajhna — je vneto drobilo: Tika toka, tika toka---c. Marinka: >Frči, frči, frči----miza':. Nihče se ni zmotil. In spet -Tika toka, tika toka, tika toka--, in »frči, frči, frči---golob«. Kakor bi odrezal, je utihnil tika toka; vsi smo dvignili desnice. Znova smo povzeli tika toka in Marinka: »Frči, frči, frči---učitel jica«. Zmotil sem se in dvignil roko. Mali so z veselo škodoželjnostjo zahtevali zastavek, jaz pa sem se izgovarjal, da včisih tudi kakšna učiteljica frči. Janez je pa ugotovil, da sedaj vse frče. Ugovarjajoč, da se norčujeva i/, žensk, mi je zaenkrat odpustila, ter zopet začela ponavljati »frči«, mi pa »tika toka«. »Frči,----, učitelj«. Janez je samozavestno dvignil roko in nastal je nov halo, ker nikakor ni hotel oddati ničesar v zastav in je celo zahteval, da se mi drugi podvr-žemo kazni, češ, da sedaj učitelji po volji višjih, včasih tudi samo na željo komijev, frče vsenavskrižem. Ugotovili smo, seveda ne brez prerekanja, da frči tudi papa, ker je državni uradnik, da frči mama, ker je njegova žena, da frče vsi otroci in vsa oprava, da frčim tudi jaz, državni nastavljenec, da pa Janez, ki je na gruntu doma, ne frči, bo pa kmalu, če bodo dolgo imeli besedo taki liči, kakor jo imajo sedaj. Frči, frči, frči, frči, frči, frči,---. Nastal je tak dirndai, da je Marinka le z naj. večjo težavo spravila igro zopet v tek. Mi tikatokamo ona pa ponavlja: : Frči, frči, frči---žerjav«. Kakor na višje povelje se je dvignilo kar deset rok. Frči---, frči---, frči--- Moj stric je napreden, pa je zadnjič no. napredno volil. Zaupal nama je to skrivnost, ko smo se o polnoči pred Pr<\"omom razšli. HIŠNE PREISKAVE PRI KOMUNISTIH. Zagreb, 23. febr. (Izv.) V zvezi z odkritji »Rdeče pomoči« v Belgradu je danes zagrebška policija izvršila na stanovanjih komunistov 36 hišnih preiskav. Italija. PROGRAMATIČNA POSLANICA FAŠIZMU. Rim, 24. febr. Generalni tajnik Farl-nacci je izdal na fašiste cele Italije pro-gramatično poslanico. Uvodoma naglasa, da se je znal Mussolini osvoboditi vseh izsiljevalcev in lažiprijateljev. Bitka je dobljena, sedaj je treba dobiti še vojno. Ta zmaga pa ne pomenja kratke dobe nasilja marveč uveljavljenje tistih novih zakonov in ustanov, ki jih zahteva novi italijanski duh. Da bo fašizem vedno ostal trdna "opora vlade, mu je potrebna predvsem zelo stroga disciplina. Njegovi stebri so: milica, sind ikalizem, občinske in pokrajinske uprave in mladinske organizacije. Izven faši-stovskih vrst so samo še sovražniki fašizma in naroda. c> VLADA PRIPRAVLJA VOLITVE. Rim, 24. febr. Kljub vsem trditvam J vladnih krogov, da volitev nj še pričakovati, se doznava, da je vlada pospešila tehnične priprave za volitve. PROTEST INOZEMSKIH ČASNIKARJEV. Rim, 24. febr. Organizacija inozemskih časnikarjev je na svojem izrednem občnem zboru skrejela sklep, v katerem protestira • proti fašistovskim napadom na nekatere zunanje poročevalce, zahteva pravico, da smejo le-ti zbirati informacije iz vseh virov, ne da bi jih kdo sumničil. Ako bi se sedanji pritisk na zunanje časnikarje nadaljeval, se bo organizacija obrnila na sorodne organizacije v svrho skupne akcije. PREDSEDNIK E2ERT OPERIRAN. Fcrlin, 24. febr. flzvirno) Predsednik nemške republike Ebcrt je obolel na vnefiu slepiča. Danes ga je operiral prof. dr. Bier. Operacija je potekla ugodno. IZPRAZNITEV KoT NSKE CONE V 6 MESECIH. Pariz, 24. febr. (Izv.) Bruseljski dopisnik »Tempsa« poroča, da bo kolnska cona izpraznjena v 6—8 mesecih. Ta doba bo zadostovala, da Nemčija dokaže, da je izpolnila svoje obveznosti glede razorožitve. F-ANTING UMRL. ftockholm, 24. febr. (Izv.) švedski ministrski predsednik Branting je danes umrl. ČIČERIN OBIŠČE POLJSKO. Varšava, 24. febr. (Izv.). Poljski listi poročajo, da obišče čičerin v kratkem poljskega ministra za zunanje zadeve Skrzyn-skega. Gre za sklep trgovske pogodbe med Rusijo in Poljsko. RUSKI PREDVOJNI DOLGOVI. Moskva, 24. febr. (Izv.) Krasin je izjavil zastopniku ruske brzojavne agenture, da bo takoj po svojem povratku v Pariz ž da bo takoj po svojem povratku v Pariz stopil v stik s francoskimi finančniki, da uredi z njimi vprašanje ruskih predvojnih dolgov. Rusija je pripravljena plačati le del predvojnega dolga, a še tega samo pod pogojem, da dobi veliko inozemsko posojilo. NAJVEČJI ZRAKOPLOV. Stnttgart, 24. febr. (Izv.) Velika ameriška družba za zgradbo zrakoplovov ; Goodyear-Zeppelin-Corporation : je naročila inženerju dr. Arnsteinu, ki je napravil načrte za »ZR III«, da izdela načrt za še enkrat večji zrakoplov Zeppelinovega tipa. Novi zrakoplov bi imel 5 milijonov kubičnih čevljev plina in 4000 konjskih sil močne motorje. PPEKO AFRIKE V AVTOMOBILU. Pariz, 24. febr. (Izv.) Francoska avtomobilska misija je prispela v Massavo. Prevozila je 6C00 km od zapada na vzhod Afrike. UPOKOJEN Z*"Am NASTOPA proti KOMUNISTOM. Praga, 24. febr. (Izv.) Policijski ravnatelj v Pragi je nastopil trimesečni dopust, s katerega se več ne vrne. Upokojen bo zaradi preostrega nastopa proti komunistom ob priliki zadnjih komunističnih demonstracij. SIJAJNA ŽETEV HMELJA. Pratfa, 24. febr. (Izv.) Hmeljska letina 1. 1924. je bila v Žatcu najboljša, kar jih pomnijo. V nedeljo ob štirih popoldne TELOVADNA AKADEMIJA Orla Krakovo-Trnovo v Ljud. domu! Politične vesti. + Lažnivci, ki so sami sebo razkrinkali. »Jutro« piše te dni jako veliko o kon-kordatu, ki ga namerava baje PP vlada končno skleniti s Sveto stolico. Pri tej priliki Izjavlja »Jutro«, da vlada zlasti vztraja na zahtevi, da se katoliška cerkov v Jugoslaviji »depolitizira«, ali boljše rečeno, da bi katoliška duhovščina rie smela kakor vsak drug državljan posegati v politično življenje v državi. Na največjo začudenje »Ju-trovih« vernih bravcev pa »Jutro« zdaj trdi, da Sveta stoliea ni nič kaj pripravljena tej pobožni želji gospodov režimovcev ugoditi. 0 čudol Med volivni m bojem pa je »Jutro« pisalo, da je g. državni tajnik kardinal Ga-sparri naši vladi izjavil, da obsoja katoliško duhovščino v Jugoslaviji, da se popolnoma strinja s tozadevnim stališčem gospoda dr. Žerjava ln da bo ljubljanskega g. knezo-škoia dal internirati v nekem laškem samostanu! Tudi »Osservatore Romano« da je obsodil politično udejstvovanje katoliške duhovščine v Sloveniji. Mi smo seveda takrat vedelf in tudi povedali, da so to abotne izmiSljotine in volivni manevri tajništva SDS V Ljubljani, toda »Jutrovi« bravci so svojemu listu kljub temu trdno verjeli. »Ju-trovek so celo dan pred volitvami dali nabiti v Delniški tiskarni natisnjene lepako, v katerih so slovenskim katoličanom naznanili, da je papež zapovedal dr. Korošcu in vsem duhovnikom-kandidatom sploh, da se kandidaturi odpovejo. Zdaj pa »Jutro« samo sebe demontira in si daje izpričevalo, da se je nesramno lagalo. Ti politiki nimajo niti toliko čuta dostojnosti v sebi, da bi svoje lažnivosti vsaj sami ne razkrinkali, lccr mislijo, da je tudi ostala javnost tako malo občutljiva glede na resnico knkor so oni. Vendar se pa hudo motijo, kajti tudi iz naprednih krogov se čuje zelo ostra kritika in moralno ogorčenje nad brezvestnimi metodami, ki se jih poslužujejo samostojni demokratje. Kar pa se Svete stolice tiče, so samostojni demokrati lahko prepričani, da ne bo z našo državo sklepala konkordata drugačo kakor na načelih, na katerih jih sklepa tudi z drugimi državami, da bodo torej neskromne željo policajdemokratov ostale na vekov veke neizpolnjeno. + »Jutro« in uradniki. »Jutro« je kazalo državnim nameščencem pred volitvami silno prijazno lice. Ko pa volitve v Ljubljani in v Mariboru niso izpadle prav po »Jutrovih« željah in pričakovanjih, je začelo iskati krivce zlasti za svoj nepričakovani poraz v Ljubljani. Po izreku »kdor išče, najde« je tudi »Jutro« iztaknilo krivce svoje ljubljanske volivne smole in sicer v ubogih uradnikih. Tem je naslikalo njihovo bodočnost v najtemnejših barvah, medel žarek upanja na boljšo bodočnost pa je spustilo na svoje strankarske pristaše. Tem Se milostno dovoljuje vsak dan po dva krompirja v oblicah, vsem drugim pa še oblic ne, razun —? Da, razun če pristopijo k demokratski stranki in slovesno prisežejo svojo zvestobo dr. Žerjavu. Ko smo »Ju-trov« včerajšnji uvodnik prebrali, smo se nehote spomnili Špartancev. Tudi ti so se delili na vladajoče aristokrate in na zasužnjene helote. Šnartanski aristokrati pa so bili saj toliko kavalirji, da od svojih zasužnjenih in potlačenih helotov niso za-htevali niti davka niit vojaške službe. Kakor so rekli »država smo mi in samo mi in nihče drugi«, so rekli tudi, da nosijo tudi vsa državna bremena sami in so jih tudi nosili. Naši demokratje stoje glede kava-Iirstva daleč za starimi Špartanci, kajti če bi bili kavalirji, bi tudi oni rekli, čc so že oni in samo oni »država«, da bodo tudi samo oni vse davke plačevali, denar »defe-tističnih« in »protidržavnih« elementov pa bi zaničevali. Po demokratskih poj-nih mora biti naša država zelo čudna država, če jo vzdržujejo »državotvorci« tndi s proti-državnim denarjem. Toda — non oletl •Ali hočejo občino že podržaviti? — Neko županstvo, ki ne želi bili imenovano, nam piše: Prejeli smo ukaz »sreskega< poglavarja, da moramo takoj nabaviti nov uradni pečat — z državnim grbom z nad-pisora: Kraljevina Srba, Hrvata in Slove-naca, in z napisom imena občine ali Županstva. Nalog za nabavo novih pečatov je izšel od velikega župana, a ukaz za to baje od samega ministra za notranjo zadeve iz Bel-grada. — Ali naj pomeni to, da smatrajo tam doli našo občine že za podržavljene? Mi smo namreč nasprotnega mnenja, da nam državne oblasti nimajo pravice ukazo-vati, kakšne uradne pečate da moramo Imeti, najmanj pa, da Bpada v občinske pečate — državni grb. Spomihjatno se celo, da v prejšnji državi ni bilo dovoljeno v občinskih pečatih imeti niti deželnih grbov Boedinih kronovln, kaj šele državnega, fstroj naših občin je še danes prav tak, kakršen je bil; za nje veljajo še vedno prav tisti zakoni in občinski redi, kakor so veljali v prejšnji državi. In prav tista samouprava, ali kakor se zove: avtonomija velja za naše občine se danes, kakor je veljala doslej, kolikor je našim občinam brez postavne podlage niso odščipnili. Zato naj puste občine v Sloveniji le pri miru. Sploh pa so naše občine čisto drugače ustrojene in imajo bistveno drugačen delokrog nego one v stari Srbiji. Kakor ni eno kopito prav za vsako nogo, tako tudi ne more biti prav za nas nekaj, kar je morda prav za one doli. Čemu se torej hoče šikanirati občine še s tem in jim napravljatl nove nepotrebne stroške, ko imajo že drugih več nego preveč. -4- Vladinovslti nasveti. Vladni listi so izbrali napram opoziciji novo taktiko. Prej so vedno pisali, da je celokupna opozicija defetistična, protidržavna, anacijonnlna in veleizdajniška. Danes pa so te očitke vsaj deloma opustili in so se vrgli na novo polje, namreč na polje »pametnih« nasvetov. Vladno časopisje namreč svetuje »defetis-tični« itd. opoziciji, »naj gre v parlament, naj poizkusi uzakoniti dobre zakone in popraviti nedostatke našega kulturnega in gospodarskega življenja, naj pomaga državnim uradnikom in invalidom, opusti pa naj brezplodno »narodno sporazumevanje«. Za-libog da prihajajo slovenski vladinovci s svojimi »pametnimi nasveti nekoliko prepozno. Defetistična in protidržavna opozicija jc že zdavnaj pred obelodanjenjem »pametnih« nasvetov šla v parlament in se tam s prav posebno pridnostjo potegovala za dobre zakone, za katere je izdelala tudi nekaj podrobnih načrtov, poizkušala je v odsekih in v plenumu parlamenta doseči to in ono za izboljšanje našega kulturnega in gospodarskega življenja, izdelala jo tudi modern invalidski zakon in pri njenem delu so jo prav znatno podpirali oziroma se obračali nanjo za pomoč in podporo tudi ljubljanski trgovski krogi preko svoje zbornice, kar lahko potrdita tudi gg. dr. Win-, diseher in dr. Mohorič, pa vse ni nič pomagalo in zaleglo, ker se »državotvorna« večina nikdar ni hotela niti najmanj ozirati na še tako opravičene želje in še tako utemeljene prošnje ali pritožbe »defetistične« opozicije. Ko je pa vclsizdajalska opozicija uvidela, da so vse njene besede bob ob steno in vsi njeni napori za izboljšanje uprave zastonj, je spoznala, da za »odpravo nedostatkov našegi gospodarskega in socialncga življenja« ni druge poti, kakor temeljita revizija centralistične vidovdan-ske ustave in preureditev države v avto-nomislični (federalistični) smeri, ki bi omogočala vsaj razvitejšim državnim dalom trohico napredka v gospodarskem in socialnem življenju in tako zakonodajo, ki bi vsaj trenotno zadoščala najbolj percči.n gospodarskim potrebam. Pri »sporazumevanju«, čegar naravna posledica bi bil padec centralizma, ne gre torej za »pustolovske pakte oblastiželjnih in državniških položajev pohlepnih opozicijcnalnih zapeljjv-ccv« — tak naslov bi lahko dala opozicija, ko pride na vlado, sedanji vladni skupini —, ampak gre za jako bitne in nad vse važne osnovne izpremembe v ustavi, ki bodo uspešno delovanje za gospodarski in socialni napredek šele omogočale, dočim današnji centralizem že kali diši vsak še tako skromen posk's ižboljšanka. Državnopravni boj, ki ga bije opoziciia proti centralistični ustavi, ni nobena zgo'j teoretična ali akade. iska farsa, ampak ;e temelj vsega boja ncle za naš gosnod^reki procvit, ampak za naš gospodarski kulturni in narodni obstanek. Kdor sc zaveda, da ima do grunta ali vsaj do kosa grunta pravico, sc ne more nikdar zadovoljili z nasvetom, naj gre beračit k oremu, ki ima zgolj si 'čajno vso oblast nad gruntom v rokah. Zato mi vse take in podobne »pametne« nasvete hvaležno odklanjamo. Mi hočemo, kar nam gre. in zato hočemo tako vlado, ki nam bo tudi dala, kar je naše. Dnevne novice, PEPELNICA. Resno in odločno pokaže danes Cerkev Človeku vso ničemurnost sveta, ko mu na-trese na Čelo blagoslovljenega oljičnega pepela: Glej, tvoja podoba! Ko se spominjumo tega svetega in pretresljivega obreda, je vredno, da si obnovimo lepe misli slovečega Abrahama a Sancta Clara: »Moj Bog, kaj je vendar človek? ... Človek je trava, ki dolgo ne stoji; je senca, ki urno prejde. — Človek je pena, ki kmalu izgine; je cvetka, ki brž obledi. — Človek je dim, ki ne traja dolgo; ogenj, ki sebe po-užlje. — Človek je list, ki brž odleti; glas zvona, ki trenutno odzveni. — Človek je voda, ki jadrno odteče; sveča, ki hipno zgori. — Človek je solnce, ki zjutraj vzide, popoldne zaide. — Človek je zdaj lep in rdeč; kmalu nato je pa bled in —- preč. človek je kakor prijeten zvok, pa je vendar le pravi odmev pesmi: »Miserere«. — Poglej zrak; to je megla, ki zdaj je, pa zopet gre: fotografija tvojega življenja.« Da nam pa te primere ne vzamejo poguma, je treba, da se hkrati zavedamo tudi vrednosti človekove; zato poglejmo še sla-vospev svetega picma, kakor ga vsebuje psalm 8. (po prevodu Ivana Vesela): Ko gledam Tvojih prstov dolo, zrem nebfi. in luno, zvezde, govorim hvaležno: Knj pa \e človek, da tako oziraš nanj se nežno? Le malo njega si ponižal pod Seboj. ovenčal s slavo si ga in s češčenjem, da gospoduje človek Tvoj nad Tvojih rok stvarjenjem. Kdo pa je ta ljubljenec božji? Kdor živi iz globoke vere: »Prah si in v prah se povrneš!« — IIT. telovadna akademija Jugoslovanske orlovsko Zveze so bo vršila v nedeljo 8. marca ob 8. zvečer v dvorani hotela Union. Že prvi dve akademiji, ki sta se vršili 1. 1922. in 1923., sla po lepih izvirnih in točno predvajanih točkah zbudile veliko zanimanje in priznanje telovadnega dela, ki ga vrši orlovstvo. Natančen spoted še objavimo. Glavne glasbene točke, ki spremljajo lelovadbo, so za to priliko zložene (St. Premrl, dr. Kimovec in Fr. Dolinar) ter se bodo topot prvič izvajale, tako da bo akademija tudi z glasbenega stališča zajemljiva. Vabimo k obilni udeležbi. Vstopnice se dobijo v pisarni Orlovske podzveze v Ljudskem domu, od 28. marca dalje pa v trafiki Uniona. Umrla je 24. t. m. v Višrji gori po dolgi in mučni bolezni gospa Marija O m a -h c n roj. Zupančič. Pogreb bo v četrtek ob 10 dopoldne. Naj v miru počiva! Preostalim naše iskreno sožaljc! — Novi poštni ravnatelj v LjuhTjnni. Na mesto pokojnega dr. Debelaka je imenovan za ravnatelja poštnegn in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani dosedanji ravnateljev namestnik g. Alojzli Ore<7orič. kot njegov names'n;k pa dosedanji šef tehničnega oddelka g. ing. Marij Osara. — Promocija. Dre 28. februarja t. L ob 12. dop. ho v zbornični dvorani ljubljanske univerze promoviran aks. pravnik g. Ervin Mejak iz Ce'ja za doktorja prava. — Diplomski izpit je napravil dne 21. februarja na gospodarski in socinlncpolfični fakulteti v Kolnu ob Renu g. Gvidoh H a rima n , sin trgovca g. Petra Ilartmana v Ljubljani. — Načrt inferknn^csifnalrtcga zakona. Via. da hoče spraviti načrt in'erkonfesionalnega zakona prerl skupščino žc začetkom zasedanja. Poleg tega. vseh priznanih ver tičoPega se zakona, predloži vlada skupščini še sledeče posebne zakonske načrte: Zakon o srbski pravoslavni cerkvi, zakon o fondu 7a obnovo in zgradbo cerkva zakon o duhovniškem in vdovskem f^iidii in statut o islamski veroizpovedi. — Dr. Opokovo knjižico govorov so želeli mnogi meli primerno vezane. Prodajalna KTD Ničmanova j'ni dozdaj ni mogla rostreči. zdaj jim pa lehko Oskrbela ?o tem publikacijam, po katerih z'rs'i nr?e boljše občinstvo tako rado posega zelo elegantno izvirno vezavo. Naročniki, ki so se p"l"?nU za vezane knjigo. naj torej svo.'a naročila blagohotno ponove in t"ko| se jim dopnšlie ali ce'n sorMn (10 zvezkov) ali posamezni zvezki — kakor bodo zahtevali — v krrsni izvirni vezavi. — IT. serom k"ž divjačino v LjubPan'. Da se omogoči prodaja dosedaj še neoddanih kož divjačine, priredita Lovska zadruga in vele-sejmska uprava na prostoru velesejma v sredo, dne 4. marca II. kožni sejem. Opozarjajo se vsi interesenti-kupci na to prireditev, kjer se morejo kriti z dobrim blagom. — Predrzen vlom. V noči od 18. do 19. februarja je bilo vlomljeno v trgovino g. Antona Kobija na Bregu pri Borovnici. Tatovi so bili tako prodrznl, da so prekopali zid v skladišče, kjor so s silo odtrgali vrata, da so prišli v prodajalno. Ker ima trgovina električno razsvetljavo In na oknih ln vratih železne rolete, so si tatovi lepo razsvetlili trgovino ln so lahko nemoteno izbirali najboljše blago, ki so ga odnesli v vrednosti 80.000 Din tn 200 Din gotovine. Ker niso mogli vsega tega takpj odnesti, zato so blago odnesli v pol uro odaljenl kozolec na vrh kupa sena ln ga tam zakopali, češ v kratkem času ne bo nikdo hodil vrhu tega si a in jo gotovo na varnem. Toda borovniški orožniki so stvar že 20. februarja izsledili in so blago še isti dau oškodovani tvrdki vrnili, seveda je veliko nad polovico manjkalo. Dne 21. II. zvečer okrog 10 pa sta prišla dva storilca po ukradeno blago na dotični kozolec. Ko stopita pod lestvo, skočita proti njima dva orožnika z nasajenimi bajoneti. Na klic: Roke kvišku! sta se takoj udala. Orožnika, ta ju odvedla v bližnjo hišo, da sta si jn pri svetlobi ogledala. Takoj sta spoznala, dn imata opravka z znanim že radi suma aretiranim Antonom Findorletom doma Iz Bu-zeta v Istri rojenim leta 1892. Ta je mislil ta svoj posol izvršiti žo koncem mesecu, januarja. Ker se je pa isti večer tako sumljivo obnašal okrog Kobljcvcga poslopja, zato se jo še Isti večer poskrbelo, da ga jc : orožnik spravil na varno. Sodišče pa ga jo že četrti dan Izpustilo, ker nI bilo nobenih dokazov. Sedaj pa je izvršil, kar jo nameraval. Njegov spremljevalec .ie bil usodnega večera neki Radoslav Tome, star 18 let, 1/. Ljubljane. Orožnika sta ju skrbno zvezala in odvedla še Isti večer v zapore na Vrhniko, kjer jima bodo poskrbeli nadaljno stanovanje. Borovniškim orožnikom pa vsa čast! — Inžonorska zbornca v Zagrebu. Dne 22. t. m. se je v Zagrebu vršil ustanovni občni zbor inženerske zbornice. Za predsednika jo bil izvoljen inž. Sabc Jelič. — Znižanje mesnih con v Zagrebu. Ker zagrebški mesarji na ponovni pozi- niso hoteli znižati mesnih cen, bo mestni prolidraginjski odsek sedaj na temelju cen klavne živine sam določil mesne cene. Proti mesarjem, ki bi so ne hoteli ravnati po novih cenah, se bo postopalo po zakonu za pobijanje draginje. — Proslava službenega jub leja bclgraj-sklh mostnih veteranov. Belgrajska mestna občina je minulo nedeljo priredila proslavo tridesetletnega službenega jubileja Miše Milo-savljeviča, poveljnika mestne požarne čete in še sedmih drugih mestnih uradnikov. Vsi slav? Ijenci so bili tem povodom odlikovani z redom sv. Save IV. odnosno V. razreda. V hotelu »As toriju« je bil slavljencem na čast banket. — Državna tovarna za vagone v Smede-revu. Koncem marca tek. leta bodo dovršena vsa dela za zgradbo državne tovarne za vagone v Smederevu. V tovarni bo zaposlenih nad 2000 delavcev; letno bo mogoče popraviti 4 do 5 tisoč vagonov. Zgradba tovarne bo stala nad 12 milijonov dinarjev. — Cestni rop. Pri mostu tik vasi Radomlje pri Kamniku se je izvršil dne 19. februarja okoli pol osme ure zvečer predrzen cestni rop. Trije neznani roparji so napadli posestnikove-ga sina Franceta Znidarja iz Velikega Mengša in so mu vzeli 1750 Din. Po izvršenem ropu so pobegnili v bližnji gozd. Znidar ni nobenega od roparjev spoznal, pač pa jih je precej natančno opisal. — Zadnji avstrij ki krvnik umrl. Na Dunaju jo umrl zadnji krvuik stare Avstrijo: Franc Lnng. Lang jo mod drugimi usmrtil italijanskega poslanca Battistija. — Javna licitacija. Cestni okrajni odbor na Vrhniki razpisuje na dan 13. marca L 1. javno oferlalno licitacijo za oddajo zgradbe novega železobetonskega mostu čez Gradaščico v Polhovem gradcu. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasa v Uradnem listu. Gradbena direkcija v Ljubljani, dne 19. februarja 1925. Gradbeni direktor: Ing. Kraje s. r. 1132 PUSTNA MA9KERADA. Iz štajerske. Zastava napre. »Ljubljanski maček«. SpremljevuvcL Korupcija. š Nezakonita premestitev nčilelja. J. Hri-bernik, nadučitelj v Ljubečni pri Celju, je prejel pretekli teden premostitveni dekret, da mora v 48 urah nastopiti novo službeno mesto v hribovski vasi Kalobje nad Št. Jurjem ob j. ž. Ima ženo in dva otroka, od katerih hodi eden na drž. realno gimnazijo v Celju. Pustiti je moral ženo in otroka v Ljubečni, sam pa jc nastopil novo službeno mesto. Imenovani je sicer član UJU, a kljub temu jc moral oditi iz Ljubečne. š Celje. V nedeljo 1. marca ob pol 4. uri popoldne ponovi Kat. prosvetno društvo v Celju igro »Materin blagoslov« s peljem in godbo. Igralo se lx> v Narodnem domu. š Škrlatinka v Celju. 20. t. m. se je pojavil na mestni osnovni šoli zopet en slučaj škrla-tinke. Dotični razred je za nedoločen čas za-tvorjon. š Katol. prosvetno društvo v Teharjih jo priredilo v nedeljo, 22. t. m. ob 4. uri popoldne v šušteričevi dvorani dobro uspeh koncert. Pevski odsek Je izvajal sledeče točke: Za mešani zbor: Vjetega ptiča tožba (Aljaž); E. Adamičevo: če ne boš moj in Ne maram. Moški ibor je lepo zapel K. Mašekove Mlatiče in F. S. .Vilharjevo: Zaroko. Violinist g. Simončič, polkovnik v pokoju, je predvajal par lepili koncertnih točk s Bpremljevanjem na glasoviru. Končno je zapel mešani zbor še Foersterjevo: Ljubica in Schwabovo: Dobro jutro, ki je vse poslušalce kar razvnela. Vsekakor je pokazal nedeljski koncert teharskega pevskega odseka, da je ta v dobrih rokah in da je delaven in zelo zmožen. Kljub slabemu vremenu je bil koncert dobro obiskan. š Premestitev uradov Cnančnega ravnateljstva v Maribora. Uradi zgoraj omenjenega ravnateljstva so se preselili iz dosedanjih prostorov na Ciril Metodovi cesti na Slomškov trg štev. 11 tik glavne pošte, kjer se uraduje od 25. L m. zopet v polnem obsegu. Sprejem strank pri vseh referatih samo od 10—12. ure, izvzeti so absolutno neodložljivi zelo nujni in važni slučaji, v katerih zaniorejo stranke tudi v ostalih uradnih urah osebno intervenirati. Iz Ljubljane. IJ Skupna konferenca mestnih župnikov Ia katehetov bo danes ob polpetih v seme-niški dvorani. lj Pogreh g. Marije Strniša se bo vršil vsled zdravn. odredbe danes v sredo ob 3. popoldne iz drž. bolnice. lj Umrli so v Ljubljani: Marija šenk, za-sebnica, 68 let — Rozalija Taler, hči tovarn, delavca, 11 dni. — Rudolf Smrekar, sin skladiščnega delavca, 11 mesecev. — Ana Petač, vdova tobač. delavca, 65 let. — Anica Magerl, mehanikova hči, 23 mesecev. lj Pojagnilo. G. Franc Juričič, višji policijski stražnik v pok., ni v sorodu in sploh v nobeni zvezi s Francem Juričičem, ki ga zasleduje sodišče. lj Pustni torek. Pustno veselje je doseglo včeraj zvečer v Ljubljaui svoj višek in ne je mestoma izpremenilo že v nebrzdauo razuzdanost. Komaj se je dobro zmračilo, so ae že pričele pojavljati na ulicah razne pustne seme, ki so vzbujale s svojimi javnimi nastopi precej veselja, smeha in šale, kolikor njihovo obnašanje ni presegalo mej dostojnosti, žalibog pa se je klatilo po ljubljanskih ulicah tudi lepo število raznih tipov, ki bi tndi vsem najbolj veselim in razposajenim Ljubljančanom silno ustregli, če bi kolikor mogoče naglo iz Ljubljane izginili. Kar uganjajo ljudje v zaprtih veseliških prostorih, nas ne zanima, ker je nadziranje veseliških prostorov stvar javnih organov, po ulicah pa je treba razločevati veselo razposajenost od razbrzdane posurovelosti. Najmanj pa je prikladna za burke te vrste 'Aleksandrova cesta ali pa Šelenburgova ulica. Podivjane fašistovske mode ni v Ljubljani čisto nič treba. Za take pajacade Ljubljana se ni zrela in tndi nikoli ne bo. lj Mesarska zabava v Kazini. Jako lepo in čedno zabavo so priredili včeraj ljubljanski mesarski pomočniki v kazinskl dvorani. Zabavo so obiskali skoro vsi mojstri in člani staroslavne ljubljanske mesarske zadruge s svojimi rodbinami, da se nekoliko oddolže svojemu osobjn za naporno celoletno delo. Tudi lepo število ljubljanskih obrtnikov drugih strok je priromalo k mesarjem na obisk in vse je družila lepa, neprisiljena zabava. Poseben sijaj pa je dal zabavi obisk obč. gerenta g. Turka, ki je na mesarje govoril lepo zdravico. V vznesenih besedah ln s pesniškim poletom je naglašal svojo staro, nevenljivo ljubezen in neomajno naklonjenost do ljubljanskih mesarjev, za katerih interese se je on vedno boril v vseh javnih nastopih, kamor so ga poslali. Čast ln dostojanstvo ljubljanske mesarske zadruge je s posebno vneto branil pred davčno oblastjo, kateri je z vso svojo prepričevalno zgovornostjo po dolgem prizadevanju dopovedal, da ljubljanski mesarji niso berači, ki ne morejo ali ne marajo plačati predpisanega davka, ampak da so kot zvesti državljani drage volje pripravljeni plačati tudi dvakrat In trikrat več kakor oblast predpisuje, kajti to zahteva čast, dostojanstvo in ponos ene najstarejših in najbolj uvaževanlh ljubljanskih obrtnih zadrug. Z besedami: »Naj živi, naj raste, naj cvete slavna ljubljanska mesarska zadruga« — je g. gerent Turk zaključil svoj pozdrav. V imenu navzočih mesarjev se je g. gerentu zahvalil za pozdrav ponosen ljubljanski mesarski mojster, ki je K. gerentu v imenu svojem in svojih tovarišev, kot svojemu staremu prijatelju izrekel vso čast in priznanje za njegovo tmdapolno in zlasti pri davčni oblasti zelo »uspešno« delovanje v korist mesarjev. »Če nas bo g. ererent še nadalje tako podpiral,« je rekel g. mqjster, »in nam našega dela ne bo podiral, bomo še vole klali in meso prodaj&li in bo petkrat večje davke plačevali. Gospod gerent naj kar poreče in davčna oblast naj se k nam zateče! Kaj pa je, če ji damo vsak eno plečet Mi bomo pa še naprej klali in meso prodajali, samo gerentom ga ne bomo nič dali, če bodo na davkar1.il spali. Mi bomo še sladko vince pili ln se veselili, ln tudi crospodu gerentu pa bomo nalili, ampak v komisijo ga ne bomo volili, da bi nam 5c tronja davke nabili. Slap.r na nni trnsnnd gerent trpi, kakor ml. in zato naj ga Bog poživi!« — Tem bpsedam je sledilo hnmo odobravanje. Zapele so trobente in zagodle gosli in vesela mladina je uživala pred-pustno veselje do ranega jutra. lj Pozor! Danes, na pepelnično sredo zvečer velika pojedina vsakovrstnih morskih rib v restavraciji »Ljubljanski dvor«. (1192) lj Prst si je odsekal 5 letni deček Kemeter iz Sp. Šiške. Oče je poslal njegovega 7 letnega bratca Henrika v drvarnico po drva in bratec je šel z njim. Medtem ko je Henrik nabiral drva. je pograbil 5 letni bratec sekiro, s katero je začel tolči po nekem hlodu. Pri tem si je odsekal kazalec na levi roki pri prvem sklepu. Ponesrečenega dečka je obvezal dr. Travner in ga je pustil v domači oskrbi. lj Iztepavanje prahu na ulico se v Ljubljani šo vedno tu in tam dogaja kljub temu, da je bilo radi tega že več strank občutno kaznovanih. Občinstvo se opozarja, da imajo policijski organi strog nalog naznaniti vsak prestopek. lj Prijazen souočevalec. V češnovarjevi gostilni v Kolodvorski ulici sta nočevala neki Jakšič iz Zapotoka pri Studencih in njegov tovariš Japelj. Ko se je Jakšič v jutru prebudil, je ugotovil, da se je njegov tovariš francoski poslovil in je vzel s sabo tudi njegove 300 Din vredne čevlje. Japlja išče policija tudi radi raznih drugih tatvin. lj Policijske vesti. Aretirana sta bila od 23. na 24. februarja Ivan Bratuž radi postopanja in Viktor Kuštrin radi tatvine. Ovadb pa je bilo vloženih 17, in sicer radi tatvine 4 (pokradene so bilo steklenice, kozarci, suknja, čevlji in razno perilo), dalje 4 ovadbe radi kaljen ja nočnega miru, 8 radi prestopka cestno policijskega reda in po ona radi poškodbe javnega napisa, radi telesne poškodbe, nezgode, pijanosti in kršenja obrtnega reda ju ena radi vzklikov ^Živijo Radič-;, in sicer na javnem prostoru. Dopisi. Iz Tržiča. Preteklo nedeljo je oddajal okrajni cestni odbor, kateremu načeluje g. Lovro Aljančič iz Bistrice, obč. Kovor, vožnjo gramoza za okrajno cesto iz Gorič do državne ceste v Križah. Šlo je za več partij. Za del ceste se je potegoval Fran Kalan, posestnik na Golniku št 11, in ponudil, da prevzame vožnjo za 60 K za voz, a g. predsednik ga ni niti poslušaL Oglasil se je pa iznova s ponudbo 50 K za eno vožnjo, gramoz pa da še povrh. G. predsednik se je pa dogovoril z drugim za 70 K za voz. Čemu potem oddaja javnim potom? S tem postopanjem smo davkoplačevalci oškodovani najmanj za 6000 K. Zahvetamo, da se ta stvar popravi ali pa naj g. predsednik diferenco sam plača. — Več davkoplačevalcev. Is Tržiča. Tukajšnji Jutrovci so po volitvah postali silno poparjeni, ker so dobili 100 glasov manj, kakor so jih pričakovali in to kljub vsem obljubam, ki jih je kar deževalo. Za samostojne demokrate so bile te volitve v pravem pomenu besede obljubkarske volitve. Sam skrbni oče župan n. pr. so hodili od hiše do hiše in zastavljali svojo župansko besedo, do bodo znižani davki, če bodo ž njimi volili. Tudi s pocenjenjem mesa so agitirali demo-kratje. Ne bi morda sedaj g. župan preskrbeli, da bi se cene živini malo zvišale, cene mesa pa znižale, ker medsebojne cene sedaj niso v pravem razmerju. Saj se je na demokratskih shodih pela predvsem pesem o vsemogočnosti stranke. Mož-beseda vendar še nekaj velja! Saj menda noben demokrat v Tržiču ne bo snedel svoje besede iz žalosti, da tudi bržola, klobase, šunka, vino, žganje, vržinke, ki so jih delili na dan volitev v delavnici Pavla Bohinjca, niso spravili skupaj zaželje-nega števila glasov. No, pa se bodo nekateri kmalu potolažili, ko bodo mesto nedobljenili glasov preštevali dinarčke, ki so jim jih volitve prinesle, te ali pa občinske, pri katerih jim je ostalo čistega 50.000 — ali kron ali dinarjev, to bodo pa že sami povedali. Trbovlje. Občinske volitve so preložene na 15, marca. Dasi so žc od jeseni razpisane, so prišle za nekatere gospode še prezgodaj. Zadnji rok za vlaganje list jc bil 19. februarja ob 17. uri. Do sedaj je bilo vloženih šest list. Vendar je glavarstvo sprejelo eno listo šc po tej uri, kakor je sprejelo eno že, še preden jc bil razglašen rok za vlaganje list. Če bo sodišče vse potrdilo, smo res radovedni. Lista Slov. ljudske stranke je bila vložena šesta. Motnik. Naši ubogi liberalci nikakor ne morejo pozabiti svojega sramotnega poraza pri volitvah na dan 8. februarja, dasiravno so na vse pretege agitirali in naše zveste pristaše z raznimi vabljivimi obljubami nagovarjali, da bi glasovali za njih narodni blok. V svoji sveti jezi se neko ubogo liberalno dopisunče zaletava v »Jutru« v podpisanega, v našega g. župnika in sploh v vse, kar jim smrdi in ne trobi v njihov liberalni rog. V dopisu se nam »klerikalcema očita nepoštenost, sleparstvo, teror in celo nasilje, kar je vse izmišljeno in potvor-jeno. Odločno poživljam Jutrovega dopisnika, da pride s pravim imenom na dan. kakor se tudi jaz podpišem s svojim polnim imenom, drugače ga smatram za nesramnega in podlega obrekovavca. Očita nam, da so radi naše nepoštenosti dobili samo 10 glasov namesto 22 do 25 glasov. K temu šo pripomnim samo. da je mogoče, da bi dobili 25 glasov, če lii imeli volivno pravico tudi taki, ki po trgu letajo in ki se zadaj platno prodajajo. Ker so pa naši muz- i j je ln fantje značajni in zavedni, zato so jim pokazali fige in glasovali za SLS. Dalje premlovn ubogo >Jutrovo< revše v svoji podivjani ner- vozno« ti rekvizieijo, ki se je vriila med vojno. Vprašam dopisnika, kdo pa je izdal ukaz za rekviriranje, ali mogoče »klerikalni* župan? Dovolj je dopisnik omejen, ako Se ue ve, da je bilo to ukazano od višje oblasti. Mislim, da ubogi dopisnik ni takrat posedoval nobenega žita, ne živine, ne medenih kljuk pri vratih, kakor tudi ne svojega lastnega štedilnega ognjišča in ga mogoče še sedaj nima. Zato mu blagohotno svetujem, naj se ne praska tam, kjer ga ne srbi. Očita dalje, da se je prodala občinska hiša in da se je denar dal v vojno posojilo, kar je gola laž. Hiša se je prodala šele po vojni, ko so že ni več vojno posojilo podpisovalo in denar je še sedaj z obrestmi vred naložen v hranilnici. Zato odločno zahtevam, da se ta laž javno prekliče. Kot župan bi »Ju-trovemuc dopisniku, ki se za vsako stvar tako zanima, svetoval, naj vpliva pri mladini, da bo vsaj ponoči v trgu mir, da bodo ljudje lahko spali, da ne bo treba obč. svetovalcem pri obč. sejah predlagati in svetovati, kaj naj se ukrene, da se razposajena mladina užene. V tem ozira naj napravi svoje korake in naj vpliva pri mladini, da bo imela več morale in kulture, ker vsa ta podivjanost izvira Iz liberalnega časopisja, katero se raznaša in čita po raznih hišah. V zadnjem odstavku dopisa izjavlja »Ju-trov cdopisnik, da, če hočemo boj, ga takoj sprejme. Zato le pogumno v boj za poštenost in resnico, toda s pravim podpisom. Vsem zavednim volivcem SLS, ki so prišli na volišče in glasovali neustrašeno za stranko poštenosti, miru in reda, kličem: Vsa čast vam, ker s tein ste se pokazali, da ste možje in fantje še vedno zavedni in značajni. — Karol Novak, župan. Iz Novega mesta. Naše Kat. društvo rokodelskih pomočnikov je vprizorilo s prijaznim sodelovanjem nekaterih bratov Orlov na pustno nedeljo zvečer v svojem domu Jurčič-Sterža-jevo igro v 5 dejanjih »Tihotapec«. Igra je izpadla dobro kljub vsem težkočam, ki smo jih morali premagati. Kljub temu, da se nam je v najbolj kritičnem trenutku izneveril radi malenkosti igralec glavne vloge, kljub temu, da nam je neko >čudno naključjec pogoltnilo celo g. režiserja, da smo bili prisiljeni izvoliti si iz srede igralskega osobja režiserja, ki je obenem prevzel tudi vlogo odstopivšega igralca, je vendar potekla igra razen par diletantskih hib jako dobro in v zadovoljstvo naše publike, kar smo lahko sklepali iz njenega aplavza. Vse to pa nam je dalo novega poguma in nove energije._ Naznanila. Slov. zdravniško društvo v Ljubljani vabi ; na svoj tedenski seminar v petek, dne 27. L m. od 6. do 7. zvečer v predavalnici zavoda za socialno-higiensko zaščito dece, splošna bolnica. Predavanje: Demonstracija nekaterih dermatoloških slučajev. Predava primarij der-matološkega oddelka dr. Jernej Demšar. Odbor prosi za točnost. Občni zbpr 3 Zveze blagajniških zdravnikov za Slovenijo« se vrši v četrtek 26. febr. v Hotelu Union (v Rožcah) ob pol 4. popoldne z običajnim dnevnim redom, na kar se opozarjajo gg. kolegi. — Odbor. Pevski zbor Glasbene Matice. V sredo 25. februarja ni pevske vaje. V četrtek 26. ob 6.15 vaja za ženski, v petek 27. ob 6.15 vaja za moški zbor. Društvo učiteljev glasbe s sedežem v Ljubljani bo imelo svoj ustanovni občni zbor v soboto, dno 14. marca 1925 ob 8 zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice z običajnim dnevnim redom. Predavanje v Pravniku. V četrtek, dne 26. t m. bo predaval na sestanku društva »Pravnik« g. univ. prof. dr. Metod Dolenc o predmetu: »Država in politični zločinci'. Predavanje se bo vršilo v dvorani št. 79, I. nadstropje deželnega sodišča in se prične točno ob pol šestih popoldne. Društveniki se vabijo k obilni udeležbi, prijatelji dobrodošli. Socialni vestnlk. IZSELJENIŠKO GIBANJE V JUGOSLAVIJI. Pred kratkim so izšli glavni podatki o izseljenIškem gibanju v Jugoslaviji od prevrata do konca 1. 1924. Iz podatkov je razvidno, da Izseljevanje iz naše države stalno narašča, kar jc znamenje naših sedanjih nezdravih političnih razmer, ki pritiskajo tudi na gospodarstvo. Jugoslavija ni preob-Ijudena kakor Italija, v njej bi bilo mesta in kruha tudi še za tiste tisoče, ki sedaj svoje delovne moči prodajajo tujini. Namesto tegn doživljamo obratno. Številke so sledeče: Od prevrata do konca 1. 1919. se je leta izselilo vrnilo 1919 291 7.324 192(1 5.988 18.980 1921 12.965 8.212 1922 6.08(1 6.575 1923 11.437 1.950 1924 19.575 1.794 skupaj 56.378 47.842 Čista Izguba nn prebivalstvu v prvih letih naše državne samostojnosti znaša torej 8586 duš. Kur »e tiče posebej izseljevanja v mi-nolom letu (192-1.) nam povedo številko, da je bilo med 19.575 osebami, ki so se izselile. 17.238 našincev in 2,137 tujih državljanov, od teh 1230 Američanov. Med našimi izseljenci je bilo 11.587 moSklh in 5651 žensk. Po poklicu je bilo: kvalificiranih delavcev 645 moških in 84 iensk, nekvalificiranih 1414 moških in 796 žensk, poljedelcev 6866 moških in 2549 žensk, prostih poklicev 177 moških in 106 žensk, svojcev (žena in otrok, starcev, roditeljev) 2475 moških in 2116 žensk. Po dobi je bilo starih nad 50 let 438 moških in 221 žensk, od 31 do 50 let 3968 moških in 1350 žensk, od 18 do 30 let 4190 moških iu 1849 žensk, izpod 18 let 2991 moških in 2231 žensk. Po veri je bilo: 13.653 rimokatolikov, 1893 pravoslavnih, 137 grkokatolikov, 1493 evangelikov, 25 muslimanov, 19 Židov in 18 drugih. Po narodnosti je bilo 8525 Srbov, Hrvatov ln Slovencev, 31 drugih Slovanov. 4239 Nemcev, 4218 Madžarov, 149 Rumunov, 2 Arnavta in 71 drugih. Po izobrazbi je bilo 14.674 pismenih in 158 nepismenih; v tem številu otroci izpod 7 let niso všteti. Izselilo se je: v Združene države 2125, v Kanado 1911, Brazilijo 6862, Argentinijo 3860, Chlle 179, Urugvay 173, ostale dežele latinske Amerike 274, Južno Afriko 1, Avstralijo 1716, Novo Zelandijo 98, ostale dežele 9. Po lukah, v katerih so se naši izseljeneli vkrcali na prekomoi'ske parnike, odpade: na Gruž 1194 oseb, Split 315 in Sušak 43 oseb, skupaj torej na domačo luke 1552 oseb ali pičla petnajstina: na tuje luke odpade: na Cherbourg 4815, Hamburg 3606, Amsterdam 2852, Genovo 1649, Anvers 700, Bremen 600, Liverpool 333, Havre 272, Neapolj 251, Bon-logne sur mer 217, Roterdam 180, Trst 132, Southampton 41 in na razne druge 83 izseljencev. Izmed vseh naših izseljencev jo odpravila domača paroplovna družba »Vesna« 53 oseb, vsi drugi so potovali na tujih paro-brodih. Tu se odpirajo našemu pomorstvu veliko in važne naloge. Dijaški vesfnik. d Kongrcganisti. Z današnjim dnem na prej se vrše redni kongregacijski sestanki ob četrt na 21. uro v samostanski kapeli pri oo. frančiškanih (drugo nadstropje). — Odbor. Turistika in šport. Kranjska gora. (Sneg.) (Poročilo od 24. 1. m.) C-4. Barometer se dviga. Oblačno. Osrenjen sneg. Smuka za silo. Zanimivosti. NAJVEČJE RUDNIŠKE KATASTROFE. Leta 1816. je znašel angleški kemik Da-vy varnostno svetiljko; od tedaj se je število rudniških nesreč zelo zmanjšalo, izginile pa le niso. Zadnja velika katastrofa pri Dortmundu nam na novo govori o nevarnostih v rudnikih. Kako taka nesreča nastane, se navadno ne da določiti; užigalica, dinamitni strel in že je nesreča tukaj. Premogovni prah se prav tako hitro vname kakor rudniški plini. Navadno je od ponesrečencev takoj 10 odstotkov mrtvih, ostali se zadušijo v gostih oblakih dima. Rane se javljajo navadno v strašnih opeklinah in ne moreš pozabiti prizora, če si videl pri ta ki nesreči vse one črno ožgane mrliče. V Dortmundu je nastopila smrt najbrž tako, da so se reveži zadušili. Večina je imela namreč čepico pred ustmi, v smrtnem strahu večkrat pregriznjeno. Včasih se posreči, da pozneje še komu rešijo življenje. Tako so v Cour-rieres (Francija) leta 1906. skoraj tri tedne po katastrofi rešili iz jame št 2 14 rudarjev, potem ko so bili prestali najhujše muke, strah in obup. Nesreča v Courrieres je bila največja v zadnjem polstoletju, število žrtev je doseglo 1100 mrtvih. Katastrofa pri Saarbruckenu 1884 je zahtevala 181 mrtvih, pri Karvinu 1894. leta 236 mrtvih, pri Bochumu I. 1898. 119 mrtvih, pri Hanunu 1908 300 mrlvib, pri Dortmundu 103 mrtve. AVTOMATIČEN HOTEL. Gospod davkar mesta Perfall v ameriški državi Teksas je glede poštenosti ljudi velik optimist. Sicer si ne bi mogli razlagati njegovega drznega poskusa, ko je nekega dne otvoril hotel brez vratarja in brez blagajnika. Pa sc je stvar dobro obnesla, in prvi tedni so potrdili upravičenost davkarjevega zaupanja v poštenost ljudi. Stvar je čisto navadna Prideš v vežo in vidiš na tabli številke sob; številke zasedenih sob so prečrtane. Izbereš si sobo, zapišeš svoje ime v knjigo in prečrtaš številko na tabli: nato vzameš ključ in stopiš v dvigalo, ki ga morajo seveda gosti sami upravljati. Prostori so zelo lepi; pospravljajo pa jih podnevi, a tako, da osobja skoraj nihče nc opazi. Če hoče gost odpotovati, dene denar za sobo v pisemski zavoj, zapiše nanj številko sobe in ga vrže v pločevinast nabiralnik, obešen ob izhodu. Doslej je en sam gost »pozabil« poravnati račun. Gospod davkar je zelo zadovoljen. Vsakih štirinajst dni pride v hotel, odpre nabiralnik in pre-štejc svoj dobiček. Nastavljene! dobijo denar po čekih, pogovor z njimi sc vrši telefonično Praktičen je ta način oddajanja sob res. »C«1 so moji gosti zadovoljni, sem jaz tudi,.* pravi davkar. Neprestano dobiva zahvalna pisma prenočevalcev, ki so vsi veseli, da jih nu nadlegujejo vratarji, plačilni natakarji in kar jc šc drugega takega osobja.« €? 3§podarsfvo. Dunajska poštna hranilnica in nasiedstvene države. Kakor znano, je deloval dunajski poštno-hranilni urad po celem ozemlju bivše avstro-ogrske monarh;je. Člen 215. pogodbe v St. Germainu je določal, da se ima imovina poštne hranilnice razdeliti na podlagi sporazuma med nasled-stvenimi državami in sicer tako, da je zagotovljena najboljša in naj pravičnejša razdelitev vsem v poštev prihajajočim faktorjem. Na podlagi tega člena je bil dne 6. marca 1922 sklenjen dogovor, na podlagi katerega prevzamejo nasledslvene države vse vloge pri svojih ustanovljenih zavodih. Toda ta dogovor je ratificirala samo Avstrija. Zato so se začela nova pogajanja v mesecu decembru lanskega leta v Rimu in do-vedla do zaključitve takzv. >Accord additio-nel«, ki je bil dne 19. februarja t. 1. v Rimu podpisan. Na podlagi tega dodatnega dogovora bodo dobile nasledstvene države namesto zunanjih terjatev obračunske obligacije, ki gredo poštni hranilnici na osnovi zakona z dne 16. julija leta 1921 in odgovarjajočo odškodnino. Poleg tega so olajšali tudi tehnično izvedbo dogovora iz leta 1922. Pričakovati je, da bodo vse udeležene države dogovor iz 1. 1922 in dodatni dogovor ratificirale. S tem bo prenehala biti poštna hranilnica mednardni zavod, postala bo pa nacijonalni zavod vsake udeležene države. g Poštnoč^kovni promet v letu 1924. V teku lanskega leta je znašal poštnočekovni promet pri 4 poštnočekovnih zavodih v državi 31.621 milijonov dinarjev. V letu 1923 je bilo prometa 26.399 milijonov dinarjev, v 1. 1922 17.266 milijonov dinarjev, v letu 1921 7.976 milijonov dinarjev, v letu 1920 2.633 milijonov dinarjev ter v letu 1919 929 milijonov dinarjev. g Izvoz živine — nazadnje. V letu 1923 smo izvozili še 203.513 glav živine v skupni vrednosti 845.980.274 dinarjev, v teku celega lanskega leta pa samo 168.000 komadov v skupni vrednosti 745.300.000 dinarjev. Ravno-tako je nazadovala tudi teža izvoženega svežega mesa in mesnih izdelkov. Izvoz ej znašal lanskega leta 17.183 ton; leta 1923 19.163 ton. Vrednost izvoženega mesa je bila v letu 1924 452.900.000 dinarjev, v letu 1923 pa 448 milijonov 128.000 dinarjev. g Vse pivovarno v Sloveniji — v karteln. Kakor javljajo iz Maribora, sta tudi mariborski Pivovarni G5tz in Tscheligi pristopili k pred nedavnim časom ustanovljenemu kar-telu vseh pivovaren v celi državi. Od sedaj naprej ti dve pivovarni ne bosta mogli pošiljati svojega piva naprej od Celja proti jugu. g Razstava industrijske propagande. Institut za pospeševanje industrije pri Trgovski in obrtniški zbornici v Pragi priredi meseca marca t. 1. v Pragi razstavo industrijske propagande. Razstava ima namen propagirati industrijsko reklamo. Naš generalni konzulat v Pragi prosi potom zunanjega ministrstva, da se mu dobavi nekaj ličnih tiskanih reklamnih letakov iz naše države,, ki se bedo tam ocenili in razstavili. Zato presi Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani vsa p. n. podjetja, ki bi imela take reklamne letake, da jih pošljejo na naslov: Generalni konzulat kraljevine SHS v Pragi. Letakom se lahko dodajo tudi brošure itd. Ljubezen in zlato. Angleški spisal Jack London, provel J. M. Elija je bil starejši in je jel pešati prvi, tako da je moral večji del ležati v svojem kožuhu. Tupatam ustreljena veverica jih je ohranila pri življenju. Ta lov je pišel na Dayiiglna in je bil sila. trdo delo. S samo tridesetimi kosi streliva se ni upal tvegali, da bi zgrešil; in ker je bila puška kalibra 45—90, je moral te male živali ustreliti skozi glavo. Bilo jih je silno malo in minuli so dnevi, ne da bi videl katero. KacJar pa jo je uzrl, je ravnal neskončno oprezno. Zasledoval jo je dolge ure. Neštetokrat je z rokami, ki so se tresle od šibkosti, pomeril na žival, a ni sprožil petelina. Brzdal se je, kakor da bi bil iz jekla. Bil jo gospodar samega sebe, in ni streljal, dokler ni bil popolnoma gotov. Ne oziraje se na hude bolečine gladu in poželjenje po tisti utripajoči mrvici glasnega življenja, ni hotel tudi najmanje tvegati iz bojazni, da ne bi zadel. On, rojen hazardist, kakoršen je bil, je sedaj igral na večji način. Njegovo življenje je bila stava, njegove karte naboji, in on je igral, kakor bi samo velik igralec mogel igrati, z neskončno skrbnostjo, z neskončno opreznostjo, z neskončno pre-mišljcnostjo. ln uspeh je bil, da ni nikdar zgrešil cilja. Vsak strel je pomenil eno veverico in dasi so minuli dnevi med posameznimi streli, ni nikoli iz-menil načina svoje igre. Od veverice se ni potralilo prav nič. Celo kožo sla skuhala, da sla si skuhala mesno juho, in stolkla kos: i na drobne delce, da jih je bilo mogoče žvečiti in pogoltniti. Daylight je preiskaval sneg in je tupatam našel mahovnico. Te jagode so bile v najboljšem slučaju sestavljene iz vode in semena s trdo skorjasto kožo okroginokrog; toda jagode, ki jih je bil našel, bo bile iz prejšnjega leta, suhe, zgtibančene, in hrana, ki io bila v njih, ie bila pač malenkostna. Komaj da g Naša država na lyonskem velcsojmu. Kakor je bilo že objavljeno, se vrši od 2. do 15. marca t. 1. v Lyonu mednar. vzorčni semenj, na katerem bo imela naša država svoj poseben paviljon. Poleg podpore, ki jo je dobilo v ta namen ministrstvo trgovine in industrije, je prometno ministrstvo dovolilo tudi 50 odstot. popust na naših železnicah za vse posetnike te prireditve. Popust velja za vožnjo od 20. februarja do 15. aprila t. 1. za vse potniške in brzovtake. Pri odhodu je vzeti polno karto, ki velja tudi za nazaj. Vožnja skozi Italijo stane od Postojne do Modane: I. razr. 253 lir, II. razr. 169 lir, III. razr. 98 lir. Skozi Francijo od Modane do Lyona II. razr. stane 48 frankov za tja in nazaj. Legitimacije se ne bodo izdajale, ampak je potrebno, da se po-setniki po prihodu v Lyon javijo radi potrdila pri našem vice-konzulu g. Mil. Andriču, kateremu je bila poverjena organizacija te razstave. Tudi se priporoča posetnikom tega sejma, da za rezerviranje stanovanj prijavijo svoj prihod našemu konzulatu že nekaj dni prej. g Izvoz lesa iz Avstrije. Izmed najvažnejših predmetov, katere izvaža Avstrija, je les. V letu 1923 je Avstrija izvozila 83.522 vagonov lesa, v lanskem letu pa je uvoz narastel na 128.133 vagonov. Lani. so izvozili iz Avstrije 9736 vagonov okroglega lesa. Od 120.133 vagonov je šlo približno 66.000 vagonov v Italijo, 32.000 vagonov v Nemčijo, 20.000 vagonov v Švico, ostanek pa v druge države. Izvoz v Švico in Nemčijo obsega tudi izvoz v Francijo, Holandsko, Levanto, Španijo in južno Ameriko. Izvoz okroglega lesa je narastel, to pa zato, ker so cene za obdelani les neugodne. V Italijo izvoza Avstrija 1600 vagonov, v Nemčijo 3300 vagonov in v Švico 3600 vagonov okroglega lesa. Jamski les je Avstrija izvažala v Porurje (3300 vagonov) in v Švico (700 vagonov). Nadalje je Avstrija izvozila v Nemčijo in Ogrsko približno 700 vagonov pragov, nato 6500 vagonov drv v Nemčijo, Italijo, Švico in Ogrsko, 5000 vagonov gradbenega lesa v Italijo in Ogrsko. g Položaj lesne industrije v Avstriji. Ker ni snega, se surovi material ne more dovažati tvornicam v dolinah. Radi tega je nastalo pomanjkanje okroglega lesa, kar je seveda povzročilo zvišanje cen, ki so se od začetka leta pa do danes dvignile za približno 10 odstotkov. To je seveda vprid posestnikom večjih zalog. Večina posestnikov žag ni zadostno preskrbljena s surov;m materijalom; zato je nastalo večje povpraševanje, g Koliko delavcev zaposluje ogrska strojna industrija? V mesecu decembru leta 1923 je bilo v madžarski industriji strojev zaposlenih 55.000 delavcev, to število pa je padlo sedaj na 37.000. g Carinski multiplikator ia Ogrskem je ostal neizpremenjen, namreč 14.800 (papirnatih kron za zlato krono). g Produkcija sladkorja v češkoslovaški. Kakor poročajo iz Prage, je Češkoslovaška od 1. septembra lani do 31. januarja letos prodttcirala 13.900.000 met. stotov sladkorja, kar pomeni 4 milijone met. stotov več v primeri z odgovarjajočim razdobjem sladkorne kampanje 1923—1924. — Izvozila je Češkoslovaška v prvih 5 mesecih tekoče sladkorne kampanje 1924—1925 5.400.000 met. stotov v istem razdobju kampanje 1923—1924. Borze. Dne 24. febr. 1925. DENAR. Zagreb. Italija 2.5290-2.5590 (2.5070 do 2.5670); London 290.25-299.25 (295.25 do 298.25), Ne\vyork 61.77—62.77 (61.70-62.70), Pariz 3.2075—3.2575 (3.2350-3.2850), Praga 1.8315-1.8615 (1.836250—1.866250), Dunaj 0.0869-0.0889 (0.086750—0.088750), efekt, dolar 61-62, Curih 11.98-12.03 (11.94 do 12.04). Curih. Belgrad 8.50 (8.40), Italija 21.175 (21.27), London 24.775 (24.705), Newyork 520.30 (520.50), Pariz 27.05 (27.07), Praga 15.425 (15.45), Dunaj 0.007325 (0.007325). Dunaj. Devize: Belgrad 1139, Kodanj 12.600, London 338.100, Milan 2870, Newyork 70.935, Pariz 3690, Varšava 13.590. — Valute: dolarji 70.4G0, angleški funt 336.300, francoski frank 3683, lira 2850, dinar 1133, češkoslovaška krona 2092. Prag«. Lira 138.75, Zagreb 54.85, Pariz 177.375, London 161.30, Newyork 33.80. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odstot. investicijsko posojilo iz leta 1921 65.50 (blago), 4 in pol odstot. Kranjsko deželno melioracijsko posojilo 22 (blago), 2 in pol odstot. državna renta za vojno škodo 154 (denar), Celjska posojilnica d. d., Celje 210—212 (zaklj. 210), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 235 (denar), Mer-kantilna banka, Kočevje 98 (denar), Prva hrvatska štedionica, Zagreb 900—904, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 138 (blago), Združ. papirnice Vevče 100 (denar), Stavbna družba d. d., Ljubljana 275—285, 4 in pol odstot. kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 90 (blago). Zagreb. Hrv. esk. banka, Zagreb 110 do 113, Hrv. sveopča kreditna banka, Zagreb 119—120, Hrv. slav. zem. hipotekama banka, Zagreb 64—65, Jugoslovenska banka, Zagreb 102.50—103, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 905—910, Slavenska banka, Zagreb 71—73, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 235 do 243, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 59—61, Hrv. slav. d. d. za ind. še-čera, Osijek 730, Gutinan 590, Slavonija 56 do 57, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 425—450, Združene papirnice, Vevče 110—130, 7 odstot. invest. posojilo 65.50 do 67, Vojna odškodnina 165—168. Dunaj. Alpine 395:000, Greir.itz 138.000, Kranjska industrijska družba 727.000, Trboveljska družba 505.000, Hrvatska eskomptna banka 126.000, Leykam 145.100, Jugoslovanska banka 114.000, Avstrijske tvornice za du-' šik 151.000, Mundus 830.000, Slavonija 61.800. BLAGO. Ljubljana. Les: Madrieri 75 X 225 mm pričel jeni, monte, fco meja 670 (denar), javorjev! hlodi od 2 do 4 m dolž., 20—40 cm šir., media 27, fco meja 1160 (blago), hrastovi Temeljni 1.90—2.80, 50-90 do. 95-140, fco meja 1240 (blago), bukova drva napolsuha, 1 m dolžine, fco naklad, postaja 2 vag. 19—20 (zaklj. 19), oglje Ia vilano, fco meja 114 (blago). — Žito in poljski pridelki: pšenica bačka 74-75, 2 odstot., par. slovenska postaja 530 (blago), pšenica domača, fco Ljubljana 460—490, otrobi pšenični drobni, v novih juta vrečah, loco Ljubljana 215 (blago), koruza nova, promptna, fco Ljubljana 255 (blago), koruza nova, promptna, fco Postojna tranz 270 (blngo), koruza nova, dobavitev marec, fco Postojna tranz. 280 (blago), koruza nova, dobavitev april, fco Fostojna tranz. 290 (blago), koruza nova, dobavitev maj, fco Postojna tranz. 295 (blago), oves srbski, par. Ljubljana 335 (blago), oves bački, resetan, fco Ljubljana 360 (blago), oves bački, zdrav, suh, rešetan, fco Ljubljana 370 (blago), lane-uo seme zimsko, fco Ljubljana 700 (denar), krompir beli, fco Djevdjelija 185 (blago), krompir rdečkasti, semenski, fco štajerska postaja t in pol vagona 165—165 (zaklj. 165), — Stročnice, sadje: fižol ribntčan, čiščen, fco Ljubljana 850—415., — Mast, slanina, sir: Slanina slana, trodelna, fco Vukovar 23 (blago). Novi Sad. Pšenica 455, koruza 195, moka bazis >0~. 660, otrobi 160. Položaj slab. pr Marcel Ciampi, franeosi pianist, ki priredi svoj koncert v petek, dne 27. v Fil-harmonieni dvorani, ni le znan samo v pariškem umetniškem svetu ampak uživa tudi sloves svetovnega pianista. Koncortiral jo v vseh večjih mestih cele zapadne Evrope ter žel povsod naravnost velikanske uspehe. Njegova umetnost je tako velika, da se je ustanovila posebna družba, ki vodi njegove koncerte posebno one s spremi,ie van jem orkestra. Za ljubljanski koncert si je izbral lep klasičen program ,ki gotovo navduši vso prijatelje klavirske umetnosti. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Mignon na mariborskem odru. Po dolgem času smo pričakali v Mariboru prvo uprizori-tem Amb. Thomasove opere >Mignon«, ki bo s svojo toplo in skoraj presladko glasbo, prepleteno z otožno-hrepenečimi arijami, z živahnim dejanjem, polnih šaljivih in ganljivih prizorov ostala, kljub nekaterim pomanjkljivostim, stalno privlačna sila za občinstvo. Opero so podali nekoliko okrnjeno. — Režija je bila topot posebno skrbna in okusna. Domislek, med predigro zazibati poslušalce v primerno sanja-vo razpoloženje ne samo z glasbo, ampak tudi. s primerno inscenacijo in odersko razsvetljavo, jo originalen in posrečen. Pomanjkljiva je režija in ponesrečen je prizor koncem druge slike drugega dejanja, kjer je skupina igralcev, lo par korakov oddaljena od »goreče palače, ki te s strašnim grmenjem sesuje k (F. Gledališki list, ki je pa itak pregostobeseden), tako nenaravno brezskrbna, da ves utis skvari. Luč-ni efekti med požarom in inscenacija požara sploh bi zadostovala kvečjemu za srednje dober podeželski oder. — Naslovna vloga opera >Mignon< je bila v rokah ge. Mitrovičeve, ki sicer nima več idealne postave za '-napol otroško« Mignon, ki se je pa kljub temu tako globoko vživela v svojo vlogo, da jo je podala za mariborsko razmere res vzorno. Njen glas, ki je prišel v višjih legah do popolne veljave pri izražanju močnih afektov, se nam zdi nekam utrujen. Gdč. Vladimirova (Filina) je žvrgolela s svojim čistim in gibčnim glaskom kakor škr-janček, ki se visoko dviga nad navadne ljudi. Njene pevske zmežnosti so blestele predvsem pri plesu z zrcalom v prvi sliki in v ariji pred gradom v drugi sliki drugega dejanja. Koketiranje Filine pa ni v njeni naravi. G. Petrovski je bil za Vilj. Meistra še malo prelesen, pa se bo že sčasoma razgibal. Pač pa si bo glas popolnoma skvaril, ako ga bo še zanaprej tako forsiral, kakor je to dosedaj delal. Poslušalec trepeta v vedneni strahu, da bo g. Petrovske-mu sredi petja glas odpovedal. O pravilni izgovorjavi slovenskih besedi tudi nima pravega pojma. Vokale neusmiljeno mrcvari: polovico jih izgovarja rusko, nekaj slovensko, nekaj jih pa razmaže. V tem oziru pač želimo, da se g. Petrovski v bodoče nekoliko bolj potrudi. Za vzgled mu naj bo njegov rojak g. Popov! Izgovorjava končnega l v slovenskih be- 24 boljši je bila skorja mladih sočnikov, ki sta jo uro dolgo kuhala in po silnem žvečenju povžila. April se je nagibal proti koncu in pomlad je prihajala v deželo. Dnevi so podaljševali svojo dolgost. V solnčni toploti se je sneg pričel ta]ati in izpod snega se je začulo curljanje mickenih vodnih tokov. Štiriindvajset ur je vel veter od Chinooka in v tistih štiriindvajsetih urah se je debelira snega zmanjšala za cel čevelj. Pozno popoldne je sneg zopet zmrznil, tako da je na površini mogel nositi človeka. Od juga sem so se pokazale majčkene bele snežne ptice, postajale en dan, pa nadaljevale pot na sever. Neki dan se je visoko v zraku v podobi klina razvrščena ia!a divjih gosi, ki je iskala odprte vode in prišla daleč pred letnim časom, zibala proti severu. In doli ob reki je gruča pritlikavega vrbovja pognala popke. Ti mladi popki so vkulmni po vsej priliki imeli neko vzpodbudno redilno moč. Eliji je v srcu zaplalo upanje, dasiravno jo bil zopet ves pobit in potrt, ko se I)aylightu ni posrečilo najti druge gruče vrbovja. V drevju se je vzdigoval sok in dan na dan je curljanje nevidnih potočkov poslajalo glasnejše, ko se je zmrznjena zemlja vračala v življenje. Toda reka je še vedno vzdržala v svojih ledenih vezeh. Zima jih je kovala dolge mesece, da jih ni bilo mogoče raz-gnati v enem dnevu, niti s pomočjo kot strela nenadne pomladi. Prišel je maj in posamezni komarji minulega leta, doraščoni pa neškodljivi, so prilezii iz skalnatih razpok in gnilih hlodov, čvrček je pričel cvrčati in visoko v zraku je letelo vedno več rac in gosi. Pa reka je še vedno ostala nepremična. Desetega maja se je led reke Stevvart z velikim reskom in treskom odtrgal od bregov in se zgromadil tri čevlje visoko, vendar ni odplaval po reki navzdol. Popreje se je moral odtrgati od bregov dolenji Yukon vse dotje, kjer se je reka Stevvart izlivala vanj, in se pomakniti naprej. Dotle pa se je led reke Ste\vart pod naraščajočo vodo spodaj mogel samo vedno višje kopičiti in gromaditi. Negotovo je bilo, kdaj se odtrga reka Yu- kon; izrekala se je dva tisoč milj daleč v Beringovo morje in cele ledovne prilike Beringovega morja odločijo, kdaj se more Yukon otresti vseh miijonov ton ledu, ki se je nagromadil na njegovih prsih. Dvanajstega maja maja sta se možaka napotila po ledu po reki navzdol, noseč seboj spalno opravo, eno posodo, eno sekiro in dragoceno puško. Njun načrt je bil dospeti do shranjenega čolna, ki so ga bili našli na poti navzgor, da bi ga pri prvi odprti votli spravila v vedno strugo in plavala z reko doli do Sixty Milea. Spričo njunega slabotnega stanja, brez hrane, je bila pot počasna in težavna. Elija je kmalu začel omagovati, da je pogostoma padal nezmožen vstati. Dajlight je dal svojo moč, da ga je vzdignil na noge, nakar se je starejši avtomatično majal dalje, dokler se ni opotekel in iznova padel. Tisti dan, ko bi imela dospeti do čolna, je Elija popolnoma onemogel. Ko ga je Daylight dvignil, se je na mestu zopet zgrudil. Daylight je poskusil podpirajoč ga hoditi z njim, pa Daylight je bil sam tako oslabel, da sta skupaj padla. Tedaj je zavlekel Elijo na breg, naredil preprosto taborišče, sam pa se je podal iskat veveric. Ob tem času se je tudi njemu pripetilo, da je pričel padati na potu. Zvečer je našel prvo veverico, pa stemnilo se je, da ni prišel do gotovega strela. Z neznansko potrpežljivostjo je čakal do drugega dne in potem je tekom ene ure veverica bila njegova. Večji del živali je dal Eliji, sam pa si je obdržal tršo dele in kosti. Ampak ustroj življenja je tak, da je ta majhna živalica, ta mrvica mesa, ki se je gibala, navdala meso teh možakov z isto močjo gibanja. Veverica ni več plezala po jelkah, poskakovala od veje do veje ali se oprijemala vrtoglavih višin. Tista sila, ki je vršila vse te reči, se ie sedaj pretočila v oslabele mišice in pešajočo voljo možakov, da sta se gibala, da jih ie sama gibala, dokler se nista pri-raajala preko preostalega pota do shranjenega čolna, pod kojim sta se zgrudila in nepremično obležala. sedali je pa za umetniške veličine mariborske opero seveda taka malenkost, ki ni vredna večje pozornosti. S takim dlakocepljenjem se morejo baviti kvečjemu ljubljanski igralci. G. Govorov je v maski in igri dokaj dobro pogodil "votarija (le v zadnjem dejanju je nekoliko popustil), njegovo petje nas pa ni zadovoljilo, Se manj pa ogrelo. Njegov že po naravi zamolkel in nejasen glas postane vsled nepravilnega dihanja, nečistega nastavka, nepotrebnega hro-penja odbijajoč. Drugi predstavniki manjših vlog (g. Oksanski, g. Urvalek itd.) niso pokvarili ugodnega utiša, ki ga je napravila opera na nas. Ples ciganski je bil dobro zamišljen, pa slabo izveden. Plesalkam se jo bolje posrečilo koketiranje z občinstvom, kot pa ritmično gibanje po taktu godbe. Na žalost imajo ravno te ^baletke« in tudi nekatere zboristinjo premalo resnega umetniškega pojmovanja, ne morejo se spojiti z drugimi igralci v umetniško celoto in zato s svojo smešno afektiranostjo povsod motijo. Sredstva, s katerimi skušajo obrniti nekatere pozornost gledalcev na sebe, so za resno opero nedopustna. Gledališče bodi hram vzvišene in čiste umetnosti — ne pa kak drug hram! — Orkester, pomnožen s harfo, je donel zelo ubrano in se je dinamično prilagodil pevcem z večjim uspehom ko kdaj poprej. Moški zbor je še nekoliko nesiguren in v akcijah nerodeu, ženski zl>or pa je svojo pevsko vlogo prav zadovoljno rešil. G. Mitroviču, ki je mogel iz tako neenakega, nezadostnega in nestanovitnega materijala ustvariti nasploSno tako dobro uspelo opero, kakor jo dosedaj še nismo v Mariboru videli in tudi sedaj ne pričakovali, naše najodkritosrčuejše častifke. e. I. Narodno gledališče v Ljubljani. DRAMA: Začetek ob S. uri zvečer. Sreda, 25. febr.: STRIČKOVE SANJE. — D. Četrtek, 26. febr.: ROSMERSHOLM. -- C. Petek, 27. febr.: PEPELUH. — Red E. Sobota, 28. febr.: VDOVA ROSL1NKA. — Izv. Nedelja, 1. marca ob 15. uri pop. mladinska predstava: PEPELUH. — Izven. — Ob 20. uri zvečer: VERONIKA DESENIŠKA. Izven. C^ERA: Začetek ob pol 8. ari zvečer. Sreda, 25. febr.: JENUFA. — Red F. Četrtek, 26. febr. zaprto. Petek, 27. febr.: LOPUDSKA SIROTICA. - Vojaška predstava. — Izven. Sobota, 28. febr.: SMRTNA TARANTULA IN KARAKTERISTIČNI PLESI. — Red B. Ljudski oder v Ljubljani. Nedelja, dne 1. raarca: sSLUGA IN NJEGOV GROF«, veseloigra v treh dejanjih. Začetek ob pol osmih zvečer. Igra je noviteta in ena najboljših veseloiger. Prodajalna K. T. D. (H. NKSman) Ljub-Ijana priporoča r. Pasi jonski molitvenika sestavil Viktor Kopatin, duhovnik Družbo Jezusove. V njem so lepa premišljevanja trpljenja in smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa prav primerna za sv. postni čas. Molitvenik je lično vezan in stane Din 20. po pošti Din 1.— več. Poizvedovanja. Zgubila se je ročna torbica z večjo svoto denarja in blagajniškimi ključi od Sodne ulice do konca Poljanske ceste. Pošten najditelj se prosi, da vrne isto proti nagradi, Poljanska cesta št. 68. Meteoroiogično poročilo. Ldabljana 306 m n. m. v 16. Normalna barometerska višina 736 mm. P B Vsaka drobna vrsUIc« Din fSO ali vsaka beseda SO par. Naj- MALI ABSOLVENTINJA dvorazr. trgovske šole z odličnim uspehom, IŠČE mesta v večjem podjetju. Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod »Dežela« 1186 na upravo. J®- Samski, dober kovaški mojster se sprejme v službo. Plača po dogovoru. - Naslov pri upravi lista pod štev. 1100. NAMESTNIKA denarjem za realit. pisarno v Ljubljani išče pisarna ZAGORSKI, Maribor, Barvarska 3. 1184 Vajenca meni. Stanovanje in hrana v hiši, drugo po dogovoru. -ANDREJ DOLINAR, peka-rija, Ljubljana, Bohoričeva 1. Razpisuje se služba. 0RGANISTA i! cerkvenika v Tomišlju. Prednost imajo reflektanti, ki so obrtniki in oženjeni. 'opni urad TOMIŠELJ, pošta IG pri LEubljani. Mesar. pomočnik vojaščine prost, IŠČE mesta; gre tudi na deželo. — Ponudbe iia upravo i>Slovenca« pod številko 1178. SREBRNE KRONE kupim. - Ponudbe na upravo lista pod: vKRONE-i. Natakarica fsČE primernega mesta za takoj, event. vzame tudi GOSTILNO na račun. Nastopi tudi kot plačilna natakarica. Zmožna kavcije. — Naslov pove uprava >Slo-Venca« pod številko 1181. PRODA SE večja množina krompirjain fižola Kje, pove uprava "Slovenca« itev. 1149. Rn7rta(" drž- preizk., za-»U&uai nesljiv, oženj., z dolgoL vsestr. prakso v gozd. in lov. stroki, poljedel., sad-jereji in zelcnjadar., želi menjati mesto. - Ponudbe pod Stev. 1090 na upravo lista. _ Prodam: matiagoni SPALNICO, poli-tirano, in damsko prsalno MIZO, event. na obroke. -Frarjo BONČA, Šent Vid 24 nad Ljubljano. 1168 Kupim malo posestvo ali pa mlin v bliž. želcz-nicc. Ponudbo upravi St. 1166. Enonadstropna r v isa s pekarijo, v promet, kraju Slovenije vsled bolezni za polovično ceno prave vrednosti naprodaj. - Naslov v upravi Usta pod Stev. 1075. Elektrotehc. podjetje A. ARHAR in drog, Spod. Šiška, Jerneja ccsta št. 47. Prevzema vsakovrst, elektr. dela, gradnje manjših elektrarn in inštalacij ter vsakih daljnovodov po najnižjih cenah in točni po3ircžbi. — Garancija! 898 Garancijal NAPRODAJ okolu 200 hI izbora ega VINA iz Turškega in Belskega Vrha (Haloze) letn. 1922, 1923, 1924. - Franjo KUKEC, Du-brava, p. Zavrče pri Ptuju, Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljuba mamica, setra, tašča in teta, gospa Josipina Kasteiic v nedeljo, dne 22. t. m,, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil dne 24. t. m. ob 17. uri. Metlika - Novomesto, 23. febr. 1925. ŽALUJOČI OSTALI. Semenski OVES ČEŠKI - nudi SEVER in KOMP., Ljubljana, Woifo-va nlica St. 12. 846 FRANC FUJAN, Ljubljana, Galjevica 9, pri dolenjskem kolodvorfl, izvršuje vsakovrstna krovska dela s škri-ljem, škalco, opeko itd. — sprejema popravila raznih starih streh. Zaloga azbest- nega škrilja. 1056 Zdrave leži vagonsko množino, franko oddajna postaja, kupim takoj. - Naslov: PODOBNIK, Ljubljana - Moste. 1129 VSE, KAR RABITE za Vaš VRT, VINOGRAD, SADOVNJAK itd., dobite pri »VRT« r DŽAMONJA in DRUGOVI, družba z o. %n Maribor. — Cenike pošiljamo brezplačno! 1046 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena, predobra soproga, mati, stara mati in tašča, gospa Marija Omahen poj. Zupančič danes po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, Bogu ▼dano zaspala v 69. letu svoje starosti. Pogreb blage pokojnice bo v četrtek 26. februarja ob 10 dopoldne k biše žalosti v farno ccrkev k maši - zadušnici, od tam pa na pokopališče. — Drago pokojnico priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. VIŠNJA GORA, dne 24, februarja 1925. MIHAEL OMAHEN, soprog. MINKA poročena JARC, hči. - EVGEN JARC, zet. — MARIJA, VOJTEH, IVANKA, MIHAELA, vnuki in vnukinje. POSESTVA | vile, gostilne, proda pisarna ZAGORSKI — MARIBOR, Bsivarska 3. 1185 PLETILNl" STROJ St. 8, skoro nov, se zelo ugodno proda. — Naslov v upravi pod številko 1183. ~LEP~LOKAL~ ob promet, cesti v Ljubljani se ODDA. — Ponudbe na upravo lista pod štev. 1179. C»S opaao. vama tiaio. metu, T mm lormu. m«tei » C ftiuruiu •iitorencu » 0 M .Do, »•trov fMtta« ▼ mm 23./2. 21 ta 728-2 2*6 0-6 obl. 24./2. 7 h 728-8 2-4 04 obl. 2-4 24./ 1. 14 b 729-1 4-4 0-8 v. obl. sv trboveljski, libejski, Črnomaljski, drva, inozemni keks, oglje, šlez jske brikete dobavlja IEIRIIA Ljubljana Kralja Petra trg, 8. tel. 220 Pltiillo tndi na obrob«. morska trava in OGLJE po najnižji ceni na dvorišču pri »Figovcn«. - Poizve sc ravno tam v baraki. 1030 Železo, ŽELEZNINO, portlandcement, potrebščine za stavbe in pohištvo, orod-jc: za obrtnike in poljedelce, štedilnike, vodovodne cevi, sesalke itd., priporoča A. SUŠNIK, LJubljana, Zaloška ccsta. — Velika zaloga! — Nizke cene! RECEPT za izdelave MUHOLOVCA z vsemi navodili se financ, zmožnemu proda želo ugodno. — Resni reflektanfi naj sc obrnejo na: F. LEBAN, Hoče pri Mariboru. 1177 TRGOVSKI LOKAL se ODDA v najem z inventarjem in zalogo, takoj ali pozneje. Trgovina je stara, dobro upeljana. — Odda sc radi preselitve. — Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod Gorenjsko 1175. LEIPZIGU U PROLJEČE 1925", OD 1.-7. MARTA TEHNICKI SAJAM OD 1.-11.MARTA. Vsa pojasnila kakor tudi izkaznice za sejmsKi znak ter adresar daje častni zastopnik za Hrvatsko, Slavonijo, Slovenijo in Dalmacijo Solcolo^vle & Co. raeflunarodno olpremnlSIvo i carinsko posredništvo Tel. 25-73. Zagreb, Paromlln. xei. 23-73. PLETILNI STROJ za fine nogavicc, zelo dober, se za Din 3000.— proda. Naslov v upravi pod št. 1182. razne cmajlirane, aluminijaste ali železne kuhinjske posode, kakor drugih raznih orodij za obrtnike, dalje razne verige, tehtnice, lopate, krampe, motike, vrtnarska orodja in različne stroje itd. ter vse v želozninsko stroko spadajoče blago nudi vedno in najceneje veletrgovina z železcino STANKO FLOR-JANČIČ, Ljubljana — Sv. Petra cesta štev. 35. Prodam TRČAN MED garantiran pitanec, svetel 28.—, temni 25__Din od 50 kg naprej franko kolodv. Posoda se vrne. Pri večji množini popust. — JANEZ MEGLEN, Poliskavec St. 3, p. STRUGE na Dolenjskem. Otroški voziček dunajski sistem, pripraven za ležati in sedeti, prav dobro ohranjen, z opremo, se proda po ugodni ceni. Naslov v upravi pod St. 1089. OPEKO in Samot - MOKO (češko) priporoča F. HOČEVAR, Ljubljana, Dunajska cesta St. 36. 845 30 kosov motorjev za vrtilni tok 1, 5, 6 K S, 220 380 voli prvovrstni izdelek 3letno tavarniako jamstvo s skladišča Iščem za stalno delo ♦ ki je popolnoma vešč v popravljanju koles, pisalnih strojev in pušk. IVAN G6RBE, ST. BEČEJ VOJVODINA. I ■ Radi selitve se proda HIŠA, v kateri se nahaja trgovina z meš. blagom po nadvse ugodni ceni. Hiša se nahaja petčetrt ure od Ljubljane. Obstoji iz 2 sob, kuhinje, shrambe, lepe veže in 1 trg. lokala. Krita je z opeko. Najnižja cena bi bila z zalogo vred 55.000 Din. Proda se tudi brez zaloge. Naplačilo takoj 30.000 Din, ostanek po dogovoru. - Cenj. ponudbe upravi lista pod »Raje 51. 875. arfilfekf in mestni stavbenik, :: Rimska cesta 2. 507 o IZVRŠUJE NAČRTE IN PRORAČUNE, PREVZEMA STAVBNA DELA VSEH VRST, KAKOR TUDI PRE-SOJEVANJA IN CENITVE VSAKOVRSTNIH POSESTEV POD SOLID. IN NAJUGODNEJŠIMI POGOJI. »ICTKA CAfir.iMJ dnevno ceno proda Elektro Company, Ljubljana, St. PHra c. 25 M U. Dr. Jože Sekula MARIBOR, Koroška cesta štev. 15, I. nadstr. ORDINIRA; Dopoldne od 9. do 11. ure. Popoldne od 2. (14.) do 4. (16.) ure. Telefon št. 17. |f|. Telefon št. 17. avtomatične regulatorje, zv tvornice Itd. izdeluje in dobavlja ING. F. SCHNEITEft - Š.tOFJA LOKA Konkurenčne cenc. Prvovrstne referenco. Zahtevajte ponudbe. Zidna opeka od lastno opekarne na Viču, priznana kot najboljša kakovost, in od skladišča, OPEKARSKA CESTA štev. 18, po najnižji dnevni cenL Izdaja konzorcij >Slovencac. KANADA 0 Ali sc mislite pridružiti VaJemu možu ali očeta * 1 Kanadi. 0 Ali imate sorodnike ali prijatelje v Kanadi, katerim 1 se hočete pridružiti. ? Ali želite potovati v Kanado, da si nabavite fanno. Ako se zanimate za Kanado in rabile gornje ali druge intormacijc o tej zemlji, obrnite se na: CANADI AN PACIFIC Zastopnjlc S!ovf»f|ijo ? JOSIP ZIDAR; Dunajska cesta štev. 31 Odgovorni urednik: Viktor Ceučič v Liubliani. Jugoslovanska tiskarna v LjubljanL