PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XXII. St. 188 (6475) TRST, petek, 19. avgusta 1966 TERORISTI NADALJUJEJO Z ATENTATI NA JUŽNEM TIROLSKEM Eksplozija pod drogom vlečnice v Val Venosti Naboj je bil šibek in škoda majhna INAM dolguje še od meseca maja bolnišnicam okrog 90 milijard lir - Vsebina petletnega načrta glede industrije RIM, 18. — Iz Boona poročajo, da teroristi na Južnem Tirolskem nadaljujejo z atentati. Danes ob 4.50 zjutraj je bilo •lišatj blizu Rezije v gornjem delu doline Val Venosta eksplozijo. Pozneje pa so varnostni organi ugotovili, da je pod drogom neke smučarske vlečnice eksplodiral eksplozivni stroj, ki je bil sestavljen iz treh nabojev, ki so vsebovali skupno 500 gramov eksploziva in bili med seboj povezani. Polkovnik Edo-srdo Palombi, poveljnik legije karabinjerjev v Bocnu, je izjavil, da je tak naboj premajhen, Jia bi povzročil hujšo škodo, kar so tudi ugotovili. Isti polkovnik je nadalje izjavil, da so našli v bližini tudi mino v lesenem zaboju, ki je vsebovala 150 gramov tritola avstrijske proizvodnje in 100 gramov do-narita. Naboj bi lahko ubil ali ranil vsakogar, ki bi se nahajal nied eksplozijo v oddaljenosti treh metrov. Ta mina je bila samo dva metra od droga vlečnice, kjer je eksplozivna naprava eksplodirala. Našel jo je neki poročnik. Okrog 50 metrov daleč pa je bila druga mina, ki pa ni bila dovolj Pripravljena za eksplozijo. Mj, \ je bila nemške izdelave. Predpostavlja se, da so atentat napravile najmanj tri osebe, ki jih je nekaj med delom motilo in so se zaradi tega morali delati v naglici. Orožniki trdijo tudi, da sta bili neeksplodirani mini nalašč skriti z namenom, da bi eksplodirali, ko bi se jih varnostni organi dotaknili. Poleg opisanih min so našli na kraju atentata še tri zavojčke cigarete «Nazionall», «Turmac» in “Avstria« ter zavoj čokolade nemške proizvodnje. Vlečnika, katere drog je bil miniran, je napeljana °d hotela «Eden» v Resni ob desnem bregu jezera do višine 1630 metrov. Po atentatu so vojaki s Policijskimi psi preiskali sledove, ki so vodili do avstrijske meje, oddaljene dva kilometra. Vprašanje zdravniške oskrbe Zdravstvenih zavarovancev INAM ne bo v tako kratkem do kraja rešeno. To ugotovitev potrjuje tudi današnje uradno sporočilo ti- — | T--—|| §• DANES Televizijski gledalci so sinoči že lahko videli prve slike Lune, ki jih Je oddajal «Luner Orbiter*. Dogodek pomeni vsekakor še en uspeh k proučevanju možnosti človekovega pristanka na Luni. Tudi včeraj so bile glavni dogodek v Italiji — še bolj pa v so-sednji Avstriji — naraščajoče poplave, zaradi katerih je bil v Južni Tirolski prekinjen cestni in železniški promet, kar bo trajalo najmanj deset dni. Vse kaže, da bo »tanje še hujše, ker je v bocenski Pokrajini začelo ponovno deževati, Škoda je ogromna, vendar pa človečkih žrtev ni bilo. Pač pa je v zahodnih področjih Avstrije, kjer Jv zaradi poplav prekinjen cestni, šelezni^ki. telegrafski in telefonski Promet, neurje terjalo do včeraj kar pet smrtnih žrtev. Tudi tam »e stanje slabša, ker je včeraj za-iMiMiBai>»ilM*l**>i*aaiM*IC9aaiii|**ialvai>a">tl>i>">a>>v'ai"iva*i">t,**ai*"M>"aai>*t>a>i*r*lii*aa">IM*"aa*a,ia>'>,>fV,v"aMa>a"ll">l*i'|i>>*aa"aii"iaivliMaMiMM*>4"a* SPOMENICA NEVEZANIH DKŽAV V ŽENEVI Jedrske države naj storijo vse potrebno za prekinitev svojih jedrskih poskusov Spomenica našteva vse dosedanje predloge nevezanih in zahteva prekinitev tudi podzemeljskih poskusov ugotavljanje l inšpekcije ŽENEVA, 18. — Skupina osmih nevezanih držav, ki so članice ženevskega razorožitvenega odbora, je predložila danes skupno spomenico, ki se tiče prekinitve vseh jedrskih poskusov Spomenica ugotavlja, da so nevezane države (Burma, Brazilija, Etiopija, indija, Mehika, Nigerija, ZAR in Švedska) že večkrat zahtevale raztegnitev moskovskega sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov tudi na podzemeljske eksplozije. Nato izjavlja, da bi popolna ln u-niverzalna pogodba lahko odstranila sedanjo nevarnost nove oboroževalne tekme, ki ogroža sedanje ravnotežje in odnose med državami. «Osem delegacij pravi nato spomenica, poudarja svoje mnenje, da bi pogodba o prepovedi podzemeljskih jedr. skih poskusov bila tudi učinkovit ukrep za preprečitev širjenja jedrskega orožja.# Zaradi tega so omenjene delegacije predlagale številne rešitve, da se premagajo nesoglasja med jedrskimi državami glede nadzorstva, ker je to glavna ovira za sklenitev sporazuma. Med drugimi predlogi se še posebno omenjajo mehiški predlog (skupina nepristran- bi poverili Inšpekcije na kraju samem), predlog ZAR (pogodba za podzemeljske poizkuse do določene stopnje moči in moratorij za poskuse, ki jih je teže ugotavljati), predlog Švedske (mednarodno sodelovanje za jedrskih poskusov in na podlagi vabila). Skupina osmih delegacij je mnenja, da bi morale jedrske države proučiti možnost sprejema omenjenih rešitev, ter jih pozivajb, naj takoj storijo vse potrebno za prekinitev svojih jedrskih poskusov. Italijanski delegat Cavalletti, Je Izjavil, da je spomenica važen prispevek nevezanih držav, ki so pokazale najbolj enostavno pot, da se doseže sporazum. »Dokument, je dodal, dokazuje, da je tretji svet navdihnjen z veliko voljo raziskati vse poti, da se doseže mednarodno pomirjenje, ter | z odločnostjo, da se brez poseb- me pogodba, ki bi omejila Širjenje jedrskega orožja.« Cavalletti je dodal: «To ugodno in pogumno stališče nevezanih delegacij o-mogoča, da rešitev vprašanja podzemeljskih poskusov kaže sedaj manjše težave kakor pa pogodba proti širjenju jedrskega orožja, glede katere so bile postavljene odločne zahteve po jamstvih « Pozneje so delegati Nigerije, ZAR in Velike Britanije nadaljevali proučevanje obračuna dela na sedanjem zasedanju odbora. Angleški delegat lord Chalfont je med drugim izjavil, da Sovjetska zveza ni jasno odgovorila na zahodne predloge. Sovjetski delegat Rošin je odgovoril, da ni mogoč sporazum, zlasti kar se tiče širjenja jedrskega orožja, ker ni nobenega ameriškega načrta proti širjenju Italijanski delegat pa Je odgovoril s trditvijo, da ameriški načrt predstavlja najlažjo pot za odpravo nevarnosti širjenja jedrskega orožja ln da je bil nedavno tudi spremenjen, da se ugodi nekaterim sovjetskim zahtevam. Pripomnil je, da sovjetska delegacija ni upoštevala zahodnih pripomb k sovjetskemu načrtu Posojilo denarnega sklada v Italiji skih strokovnjakov, katerim naj 1 nih pogojev ali protidajatev sprej- Prihodnja seja bo v torek, 23 t.m. PARIZ, 18. — Mednarodni denarni sklad je najel pri italijanski vladi posojilo v lirah za vrednost 250 milijonov dolarjev. Odgovarjajoči znesek lir pa Je prodal ameriški vladi proti ameriškim dolarjem. ZDA bodo uporabile lire za nakup enakega zneska dolarjev, ki Jih ima Italija. To so nocoj uradno javili s sporočilom denarnega sklada. Sporočilo dodaja, da so se ZDA tudi sporazumele, da dvignejo 100 milijonov dolarjev v kanadskih dolarjih iz sklada v prihodnjih treh mesecih. Denarni sklad bo vrnil posojilo v petih letih. Vendar pa se bo to lahko zgodilo še prej. če se bo Imetje sklada v lirah povečalo preko normalnih potreb, ali pa če bo Italija imela težave s plačilno bilanco. Od leta 1963 so ZDA dvignile iz sklada 1.510 milijonov dolarjev. Toda čisti dvigi predstavljajo samo 881 milijonov dolarjev zaradi povračil v dolarjih, ki so Jih izvedle druge države. Delež ZDA v skladu znaša 5.160 milijonov dolarjev, od katerih je bilo 1290 milijonov plačanih v zlatu. LJUBLJANA, 18. - V Ljubljani je na obisku delegacija novinarjev iz Koroške. Novinarji so doslej obiskali Bovec, Vršič, Planico, Kranjsko goro, Bled in Zelenico. PRIMORSKI DNEVNIK Vreme včeraj: najvišja temperatura 25.5, najnižja 18,2, ob 19. uri 24; zračni tlak 1015.9 stanoviten, vlaga 75 odst., nebo 8 desetin po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 22 stopinj Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 19. avgusta Ljudevit Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 20.08. Dolžina dneva 13.58. Luna vzide ob 9.41 in zatone ob 21.56 Jutri, SOBOTA, 29. avgusta Samuel DOSLEJ OBJAVLJENIH ŽE 60 DEŽELNIH ZAKONOV PO 39 DNEH STAVKE KAMNARJEV Stvarni začetek delovanja dežele N,a pobudo nabrei'mske9a župana „ ■ ■ ■ i . j , danes sestanek za rešitev spora za gospodarski m socialni napredek Kmalu se bodo občutili prvi rezultati dela deželnega sveta in odbora, saj je bilo zagotovljenih za razne panoge na desetine milijard lir Z zadnjimi tremi zakoni, ki jih "**'«*ja»*** tinautu, ni jul je objavil Uradni vestnik (podpore za razvoj službe nujne zdravstvene pomoči ob cestnih nesrečah, ukrepi za pospeševanje gradnje športnih in rekreativnih naprav ter ukrepi za ugotavljanje vodnih virov v deželi), deluje sedaj dejansko že 60 deželnih zakonov, medtem ko jih bodo sedem objavili v kratkem, potem ko jih bo odobrila vlada. Gre torej za zelo ploden obračun, saj lahko rečemo, da sta deželni odbor In deželni svet intenzivno delala: od 26. maja 1964 se je deželni svet sestal 200-krat, stalne deželne komisije 240-krat, medtem ko je imel deželni odbor 150 sej, da je opravljal svoje redno Upravno delo in pripravil razne zakonske ukrepe. Ce odštejemo od tega zakone, ki se tičejo notranje ureditve dežele, sestave odbora, osebja itd., ostaja vrsta posegov na vsa področja socialnega in gospodarskega življenja v Furlaniji-Julijski krajini. Tu pridejo v poštev kmetijstvo, industrija, turizem, bančno poslovanje, obrt, javna dela, gradnja ljudskih stanovanj, šol, bolnišnic, vodovodov in grezničnih kanalov, šolstvo, podpore. Pri tem ne smemo pozabili raznih pobud, ki se tičejo preprečevanja poplav In podpor, ki so jih bili deležni vsi tisti, katere so prizadele razne ujme. K temu je treba dodati zakone, s katerimi so ustanovili posvetovalni odbor, ter zelo važen zakon o nadzorstvu dežele nad sklepi in delovanjem krajevnih uprav. S tem zakonom je v skladu s členom 11 deželnega statuta dežela dosegla svoje aktivne upravne smotre. Ce na kratko pregledamo razna gospodarska področja v letih 1965-1966, opazimo, da je dežela s svojimi posegi omogočila uresničiti za tri milijarde lir del za razne infrastrukture na industrijskih področjih Aussa-Corno, Tržič, Zavije in srednje povodje Tilmen-ta. Deset milijard sd naložili v kmetijstvo, skoraj 7 milijard v turizem, 800 milijonov v obrt, nad 3 milijarde za obnovitev proizvodne učinkovitosti kmečkih posestev ter industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij, ki so utrpela škodo zaradi ujm. K temu je treba dodati znatno finansiranje, ki so ga lahko nudili kreditni zavodi gospodarstvenikovi, n9. podlagi deželnih prispevkov in olajšav. Poleg tega bodo prihodnjo jesen uradno ustanovili deželno finančno družbo, ki bo dala novega zagona naložbam v Furlaniji — Julijski krajini. Kar se tiče javnih del, 30 jih splošno začeli za okrog 15 milijard lir. Z deželnim prispevkom •o začeli tudi uresničevati program gradnje ljudskih stanovanj za 6 milijard lir. Program gradnje bolnišnic za 7 milijard lir ter šol za 4 milijarde. Poldrugo milijardo so namenili za ceste (za avtocesto Trst - Videm - Benetke) in za turistične ceste, nad tri milijarde za rekreativne in športne naprave. V proračunih za leti 1965-1966 so namenili skupno 1.200 milijonov lir za razna dela, ki naj bi omejevala škodo, ki jo. povzročajo povodnji in podobne ujme. Končno so namenili 10 milijard lir v socialne namene (šolska pomoč, strokovno u-sposabljanje, higiena in zdravstvo, kulturne dejavnosti). Iz tega Je razvidno, da Je dežela dajala pobude in posegala na razne sektorje v pričakovanju, da lahko pripravi deželni razvojni načrt, ki bo izkoristil vse človeške naravne in finančne vire, ki bodo na razpolago, in ki bi moral organsko usmeriti delovanje javnih oblasti, da se odstranijo razne razlike med področji v deželi ter da se naša dežela, kar se zaposlitve in dohodkov tiče, približa najbolj razvitim deželam v severni Italiji. Kar se tiče gospodarskega načrtovanja v obliki sodobne razvojne politike, namerava deželni odbor predložiti osnutek programa še letos Glede zakonodajne dejavnosti, k1 čaka svet in komisije ob ponovnem začetku zasedanja sredi septembra, Je treba poudariti, da je odbor že odobril dva zakona in jih poslal predsedstvu sveta. Gre za zakon o prispevkih za center socialne medicine ter za zakon o organiku ustanove za razvoj obrti. Drugi ukrepi, ki jih je okrog 10, se tičejo razvoja živinoreje, ustanovitve ustanove za razvoj kmetijstva, nadzorstva nad javnimi deli, podeljevanja kreditov industriji, trgovini in kmetijstvu, raztegnitev pristojnosti zavoda za zemljiški kredit iz Gorice na vso deželo, juridične ureditve obrti in nadzorstva nad zadrugami. Skratka, lahko trdimo, da Je avtonomna dežela že pričela stvarno delovati za gospodarski ln socialni napredek Furlanije — Julijske krajine in prvi rezultati tega dela se bodo kmalu občutili. Seveda je treba pri tem upoštevati, da zahteva uveljavljenje teh zakonov na upravni ravni precej časa, da se materialno uresničijo razna dela, za katera so se že odločili in tudi dali na razpolago potrebni denar. * Vladni komisar Mazza je včeraj »prejel na poslovilnem obisku naslednje osebnosti: inž. Priola od Genio Givile, dr. Hamerla, funkcionarja Javne varnosti, De Gioio, odbornika in načelnika svetovalske skupine PSDI, dr. Arrico, vi- ce skrbnika za Javna dela, gen. Olivo, dr. Novellija in odv. Pue-cherja od rotacijskega sklada, dr. Nardija, republiškega prokuratorja, dr. Tomizzo, predsednika kat. Akcije, inž. Carla Melzija od Tržaške konopljame, inž. Giacomellija, predsednika »Ginnastica Trie-stima». Zahvala ministra javnih del Minister javnih del je po zaključku vsedržavne kampanje za varnost cestnega prometa od 2. do 6. avgusta izrekel pohvalo vsem organom in ustanovam, ki so prispevale k uspehu te kampanje. Vladni komisar v Trstu sporoča to pohvalo javnosti in izreka zahvalo tisku ln RAI-TV za koristni prispevek, ki sta ga dala k uspehu te pobude. Delavci' zahtevajo izplačilo enkratne vsote na račun bodočih poviškov in 40.000 lir posojila Danes bo že 39. dan stavke kamnarjev, ki se borijo za izboljšanje svojega položaja. Kot smo žo pisali, so nehali stavkati samo kamnarji podjetja Casale, ki ima v zakupu kamnolom v Sesljanu. Ta sporazum določa, da dajo lastniki kamnoloma delavcem enkratno vsoto 25.000 lir na račun bodočih poviškov ter 40.000 lir posojila, ki ga bodo delavci vračali po 1.000 lir vsaka dva tedna. Na podlagi tega sporazuma so bili predvčerajšnjim tudi razgovori pri Združenju industrijcev med predstavniki delodajalcev in delavcev. Kljub razumevanju, ki so ga pokazali predstavniki delavcev, pa so delodajalci tudi ta predlog odbili. Zato so delavci na včerajšnji skupščini v Nabrežini sklenili, da bodo stavko podaljšali. Za danes ob 10. uri je nabrežln-ski župan Legiša sklical sestanek predstavnikov delavcev in delodajalcev z namenom, da bi končno rešili ta dolgotrajni spor. Sindikati so pristali na to kompromisno rešitev, ker se začnejo 25. t. m. v Rimu pogajanja ....""".......................n, ......................... VPRAŠANJE'r Ki POVZROČA VEDNO VEČJE SKRBI Preureditev mestnega javnega prometa mora biti rezultat skrbnih proučevanj Samo z zamenjavo filobusov in tramvajev z avtobusi vprašanje gotovo ne bo v celoti rešeno ■ Besedo mora imeti tudi občinski svet Razpis natečaja za sestavo pomožnih učnih knjig za slov.šole Šolsko skrbništvo v Trstu je objavilo razpis natečaja za sestavo treh pomožnih šolskih knjig za 3., 4, in 5. razred osnovnih šol 3 slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem. Natečaj je bil izobešen na oglasni deski dolskega skrbništva 16. t.m., dostavljen pa je bil tudi šolskima nadzornikoma in didaktičnim ravnateljem slovenskih osnovnih šol na Tržaškem in Goriškem ter v vednost ministrstvu za javno vzgojo v Rimu, Vsedržavni ustanovi za ljudske in šolske knjižnice v Rimu, komisariatu dežele Furlanije-Julijske krajine, vsem občinam na Tržaškem in Goriškem s prošnjo, da ga javno objavijo, ter sindikatoma slovenskih šol v Trstu in Gorici. TATOVI NE POZNAJO VELIKOŠMARENSKECA ODDIHA Nemškemu turistu pred nosom temeljito izpraznili avtomobil Tatovi v mehanični delavnici in v baru «Terrazza a mare», kjer so se spravili na pijače in jedila Promet v središču mesta lz dneva v dan narašča In se bo še mnogo let stalno večal, že danes so osredje ulice ob določenih dnevnih urah tako natrpane z najrazličnejšimi vozili, da se včasih splača pustiti avtomobil nekje pri glavni železni škl postaji, v okolici Trga Perugi-no ali pri Sv. Jakobu ter se napotiti v središče mesta z najstarejšim in najbolj zanesljivim premičnim sredstvom, z nogami. To resno vprašanje ne dela skrbi samo tržaškim mestnim upraviteljem, saj Je zajelo vsa mesta Italiji in v Evropi. Mnogi pripisujejo temu kritičnemu stanju prometa skozi, acedtfče- mesta .krivdo., Je. pre-velikemu številu avtomobilov, češ da bi se lahko avtomobilisti odrekli ne nujnemu kroženju po osred njih mestnih ulicah. Take ugotovitve z današnjim razvojem motorizacije ln hitrim tempom dela v glavnem niso upravičene, ker je še mnogo drugih činlteljev, ki preprečujejo, da bi se promet v mestnih središčih hitreje odvijal. Z vprašanjem mestnega prometa se že mnogo let ukvarjajo številni znanstveniki ln strokovnjaki, ki na raznih kongresih, zborovanjih in predavanjih stalno opozarjajo državne ln krajevne oblasti, da je treba člmprej podvzeti ustrezne in odločne ukrepe za pospešitev prometa v mestih, če se hoče preprečiti, da se bomo prej ali slej znašli v položaju, ko ne bo več mogoče vo zltl skozi mesto, ter da bodo tudi javna prevozna sredstva obtičala na raznih kritičnih točkah ln ne bodo mogla služiti svojemu namenu. Zato Je eno od mnogih vprašanj, ki Jih je treba postopoma rešiti za pospešitev prometa v mestu, vprašanje preureditve mestnega Javnega prometnega omrežja. Kot smo že nekajkrat pisali, je podjetje Ace-gat, ki upravlja mestno javno prevozno službo, Izdelalo načrt za postopno odpravo tramvajskega in fi-lobusnega prometa, ki ga bodo nadomestili z avtobusnimi progami. Hkrati pa načrtujejo tudi združitev nekaterih prog. na katerih se daj vozijo tramvaji in filobusi, ker bodo avtobusi hitreje vozili. Ta načrt Je pri nekaterih strokovnjakih in krogih naletel na odpor, češ da bodo avtobusi z izpuhi strupenih snovi goriva še bolj okužili mesto. Toda večina znanstvenikov ln strokovnjakov Je mnenja, da bodo avtobusne proge prinesle mestu mnogo več koristi kot škode. Te prednosti pa naj bi bile sledeče: avtobusi so za mala In srednja mesta (kot Je tudi Trst), najbolj primerno, gibčno ln hitro prevozno •iiuiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMinfiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiinifMiiiiiinuniiiiiMiiiiii PRED DNEVI NA MIRAMARSKEM DREVOREDU Razburljiv lov za tatovi po ulicah in med tiri Enega od štirih begunskih tatičev goriškega avtomobila so prijeli takoj, ostale tri pa še iščejo Pred nekaj dnevi ponoči se je po ulicah blizu glavne železniške postaje vršil razburljiv lov za tatovi avtomobilov in agentom letečega oddelka je uspelo zasačiti enega tatiča. Vodja letečega oddelka dr. Cap pa je vse te noči odrejal postavitev letečih cestnih blokov na najbolj prometnih žilah v mestu in posebno v Miramarskem drevoredu, za varstvo prometa in borbo proti tatovom. Med pregledovanjem dokumentov avtomobilistov, so agenti v nedeljo ponoči zapazili, da se je nekaj desetin metrov pred cestnim blokom ustavil fiat 600, iz katerega so urno izstopili štirje mladeniči in hitro zbežali. Policisti so nemudoma začeli zasledovati bežeče. Ni bilo dvoma, da so tatovi, ker je bilo njih ravnanje silno sumljivo in nenaravno. Lov za tatovi je bil delno uspešen, ker so agenti v Ul. Tor San Piero, zasoplega od dolgega teka. zasačili mladeniča brez dokumentov Pri hitrem zaslišanju je ta povedal, da se piše Rudi Pahor, star |8 let jz Ljubljane, ter da je skrivaj prestopil mejo in prišel v Italijo. Pahor je tudi izpovedal, da so ostali trije, ki so bili z njim v avtu, vsi begunci i-z Jugoslavije, zbežali proti železniški postaji, preskočili mejni zid in se poskrili med vagoni. Dr. Cappa in njegovi pomočniki so več ur iskali mladeniče med tiri in u-stavljenimi vagoni na postaji, vendar brez uspeha. Izkazalo se je, da so mladeniči prejšnjo soboto na Trgu Arcive-scovado v Gorici ukradli fiat 600 GO 24215, kjer ga je bil pustil 57-letni Ivan Leban iz Ul. Bellin-zona 5 v Gorici. Ko se je Leban zavedel tatvine, jo je prijavil na goriški kvesturi, toda medtem je policija avto ie dobila. Policisti letečega oddelka nadaljujejo preiskavo in so že identificirali ostale tri tatiče, toda do sinoči jih še niso prijeli. Avtomobilisti, ki so prisostvova. li hitri akciji policije, so se kar čudili, čeprav je bilo med njimi dosti takih, ki se neradi podvržejo kontrolam na letečih cestnih blokih Značilno pa je, da v teh. oravkar minulih prazničnih dneh, ko so na cestah policisti pregledovali dokumente avtomobilistov, in skuteristov. ni prišlo do tatvin motornih vozil. sredstvo; stroški za njihovo vzdrževanje ln upravljanje so najnižji; avtobusi Imajo veliko prednost v tem, da Je njihova vožnja redna In ne povzročajo zastoja v prometu zaradi pomanjkanja električnega toka in podobno; avtobuse se lahko v vsakem trenutku premesti Iz ene na drugo progo; z njimi se lahko občasno vzpostavijo hitre zasilne vožnje, zlasti ob urah, ko je največ prometa; z avtobusi se lahko uvedejo tudi poskusne proge, ne da bi imelo podjetje posebne stroške za namestitev raznih naprav. Poleg tega pa so avtobusi primerni za namestitev avtomatičnih naprav za izdajo vozovnic. Ta sistem je treba zlasti na javnih prevoznih sredstvih nujno uvesti, da se zmanjšajo režijski stroški, ki predstavljajo sedaj preveliko breme za vsa mestna prevozna podjetja. Po mnenju strokovnjakov podjetja Acegat bi z uvedbo avtobusov na vseh mestnih progah ter namestitvijo avtomatičnih naprav za izdajanje vozovnic zmanjšali izdatke za mestno prevozno službo za več kot milijardo lir letno hkrati pa bi pospešili prevoze po mestu, kar bi tudi povečalo število potnikov. Razumljivo pa je, da sarrio u-vedba avtobusov na vseh mestnih progah brez ostalih nujnih prometnih ukrepov v mestu gotovo ne bo učinkovala, kot sl zamišljajo strokovnjaki. Zato je tudi potrebno, da bo nova občinska uprava, ki bo izvoljena prihodnjega novembra, začela proučevati načrt o splošni ureditvi avtomobilskega in osebnega prometa v mestu z uvedbo enosmernih voženj, prepovedjo parkiranja vozil na ozkih prometnih grlih, uzkla-ditev novega regulacijskega načrta in novih gradenj v mestu s potrebami naraščajočega prometa, z uvedbo obvezne gradnje parkirnih prostorov na dvoriščih novih stavb, uvedbo posebnih voznih stez za avtobuse mestnih prog, kjer je to mogoče ln podobno. Toda vsi ti in še drugi potrebni ukrepi za pospešitev celotnega mestnega prometa bodo morali biti temeljito proučeni In bo treba o njih javno razpravljati tudi v občinskem svetu. Usposobljenostni izpiti za poučevanje na slov. srednjih šolah Šolsko skrbništvo v Trstu obvešča zainteresirane, da je bil v dodatku k Uradnemu listu št. 198 z dne 10. avg. 1966 in v rednem dodatku k Uradnemu vestniku ministrstva za javno vzgojo št. 32 z dne 11. avg. 1966 (katera si učitelji lahko ogledajo tudi na šolah in inštitutih), objavljen odlok ministrstva za javno vzgojo z dne 10. avg. 1966, glede usposobljenost-nih izpitov za poučevanje na srednjih šolah in inštitutih. Za literarne predmete (s sede žem tudi v Trstu) bodo pismeni izpiti v dneh 1., 2. in 3. decembra 1966, za slovenski jezik in slovensko literaturo (s sedežem v Trstu) pa bodo pismeni izpiti 10. novem bra t.l. Norme za razdeljevanje šolske pomoči Deželno odborništvo za šolstvo in kulturne dejavnosti se je preselilo pred kratkim v Ul. Ghega št. 6 (telefonske številke: 37692 — 23369 — 23916 — 29605). Odborništvo sporoča, da pripravlja objavo norm, ki omogočajo, da se prizadeti okoristijo v šolskem letu 1966-67 z deželnim zakonom, ki se tiče šolskih podpor učencem otroških vrtcev in osnovnih šol ter dijakom strokovnih zavodov in višjih srednjih šol, Te norme bodo razdelili zainteresiranim ustanovam, to je občinam, šolam, zavodom itd še ta mesec. .........nun...■iiiimii.um.......................................................... TRAGIČNA SMRT PRILETNEGA MOŠKEGA Padel je v potok in utonil Nesrečnik je po vsej verjelnosti padel na mokrih stopnicah, zaradi udarca izgubil zavest in se zadušil v nizki vodi V majhnem potoku, ki teče vzdolž Ul. Giusti, kjer se ulica pravzaprav konča v majhnem gozdiču, je predvčerajšnjim ponoči utonil 6‘7-letni zidar Framcesco Zar-ri iz Ul Cistemone 59. Njegovo truplo so v strugi potoka včeraj zjutraj zagledali mimoidoči in obvestili agente cestne policije v Rojanu. Ti so poklicali svoje kolege letečega oddelka in policisti so okrog 6.30 prišli v Ul. Giusti, na kraj, kjer je ležalo truplo. Zarri je že predvčerajšnjim zvečer postal žrtev nerodnega padca. Kot so ugotovili agenti, je Zarri predvčerajšnjim proti večeru šel z doma in se namenil v trgovino nakupovat. Iz Ul. Cistemone je zavil v Ul. Giusti, toda tam mu je verjetno na mokrih stopnicah spodrsnilo, da je izgubil ravnotežje in padel. Usoda je hotela, da je nesrečnik z glavo udaril v rob stopnice in se nato zavalil v strugo potoka ob stopnišču. Zarri je zaradi udarcev po zatilju izgubil zavest, ko pa se je zavalil v potok, je obležal z obrazom v vodi, da je potem utonil. Pri njem so policisti našli osebne dokumente in 7000 lir, imel pa je tudi dežni plašč, ki ga je pokrival po glavi. V Ul. Giusti so prihiteli tudi bolničarji RK, toda vse je bilo že zaman in dežurni zdravnik dr. Buttiglioni je samo izdal poročilo o smrti zaradi utopitve. Namestnik republiškega prokuratorja dr. Rosario je po opravljenih policijskih formalnostih izdal dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice. Truplo nesrečnega Zarrija so iz Dotoka dvignili gasilci iin ga položili na bližnjo trato, odpeljali pa so ga u-službenci občinske pogrebne ustanove Sedaj je v mrtvašnici na razpolago sodnim oblastem. goste, ki so pili pivo. Upravitelj bara je seveda moral plačati globo, ker je imel odprt lokal še dolgo po določeni uri, pri tem na te je vmešal Volk, ki je na račun agentov spregovoril nekaj žalivtk. Policisti so Volka povabili v avto in ga pospremili v bolnišnico, kjer so mu dali prvo pomoč zaradi pijanosti. Volk je moral nato slediti agentom na kvesturo, kjer so izpolnili zapisnik in ga prijavili sodišču zaradi žalitev in pijanosti. Volka so že odpeljali v zapor. Nesreča v železarni V železarni Italsider v Skednju se je včeraj popoldne ponesrečil 25-letni delavec Francesco Di Gior-glo iz Ul. Foschiatti 6. Opravljal je svoje delo pri tekočem traku, ki prevaža rudo, ko je nerodno postavil levico preblizu vrtečih se valjev. Trak je delavcu zajel roko, da so mu valji zmečkali dlan In mu povzročili prstne kostne poškodbe. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem zdraviti 20 dni. oddelku Trčenje avta v motofurgon V Borštu se je včeraj zjutraj okrog 6 ure pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal 52-letnl delavec Srečko Kraševec lz Ricmanj 53, ki je vozil motofurgon ape TS 27513. Ko je privozil na križišče pokrajinske ceste In ceste proti Borštu, je prišlo do trčenja z avtom «bmw» TS 82402, ki ga je vozil Sergio Tonelli iz Boršta 32. Zaradi sunka se je Kraševec ranil in pobil po glavi, levem sencu in desnem mezincu. Nekaj časa potem se je ponesrečenec sam zglasil v bolnišnici, kjer je zaprosil za zdravniško pomoč. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 7 do 9 dni. Pred tatovi ni ničesar več varno. Postali so že tako drzni, da pri belem dnevu kradejo, čeprav je lastnik v neposredni bližini. Nekaj podobnega se je pripetilo 30-letnemu nemškemu turistu Jose-fu Ederleju lz Gundeflera, ki je predvčerajšnjim popoldne ustavil svoj avto na parkirnem prostoru blizu naravnega predora na obalni cesti. Ederle je okrog 16. ure privozil iz Trsta, toda razgled je bil tako lep, da je ustavil svoj «volkswagen» LA-AT-238 (D) In izstopil. Iz avta je Izstopila vsa Edelerjeva družina In lastnik je pustil vrata avtomobila odprta. Nekaj časa so se turisti razgledovali in občudovali morje, nato pa so se oddaljili za nekaj desetin metrov in si privoščili malico. Pri malici so se zadržali samo 50 minut, ta časovni presledek pa je zadostoval drznim neznancem, da so se približali avtu in hitro pobrali z gumijem prevlečeno torbo, v kateri je Ederle spravil fotoaparat «voigtlander» s torbico, daljnogled japonske izdelave, žensko in avtomatsko moško zapestno uro, transistor «grundig» in zasenčene naočnike. Po malici se Je Ederle vrnil k avtomobilu in presenečen ugotovil, da so ga neznanci prehiteli. Nemški turist se je odpeljal v Devin, kjer je tatvino prijavil na komisariatu. Povedal je, da so bili ukradeni predmeti vredni 350.000 lir. Policisti so takoj uvedli preiskavo, da bi izsledili neznane tatove. V noči med torkom ln sredo so neznanci kradli v avtomehanični delavnici, kjer je tudi sedež zastopstva avtomobilov «Opel» v Ul. Ginnastica 56. Tatovi so najprej prišli na dvorišče za mehanično delavnico in se splazili . notranjost skozi majhno okno nad zadnjimi vrati. Zdi se, da so ze lo dobro poznali notranjost delavnice, ker se niso dotaknili reči, ki niso predstavljale velike vrednosti. Odšli so naravnost k predalu prodajne mize v oddelku za nadomestne dele ln ga s silo odprli. Njihov trud ni bil zaman, ker je bilo v predalu 75.000 lir. Po tatvini so tatovi zapustili delavnico skozi že prej omenjeno okno. Tatvine se je predvčerajšnjim zjutraj zavedel 39-letni trgovski zastopnik Tulilo Serri iz Ul. Stu-parich 2. Zglasil se je na komi:.„ riatu Kolonje, kjer je tatvino prijavil. Preiskava! je v teku. In še tatvina.v baru. Tokrat so bili na delu neznani sladokusci. V sredo ponoči so namreč s silo razbili žabico in odprli rebračo bara «Terrazza a mare» v Miramarskem drevoredu 72 pri kopališčih «Topolino». Tatovi so v notranjosti pobrali vse kar jim je prišlo pod roke. Zelo verjetno pa so ukradeno blago spravili v kakšno vrečo in se nato odpeljali z vozilom, sicer ne bi mogli vsega odnesti. Neznanci so pobrali osem steklenic vermuta, šest steklenic aperitiva iirosso anticoii dva kilograma kave, 25 zavojčkov bonbonov, 9 kg težko šunko, 2 kg kuhane šunke, tri salame po dva kg vsako ln dve kolesi sira po 3 kg. Po opravljeni tatvini so se neznanci nemoteno oddaljili. Predvčerajšnjim zjutraj se je nočnega obiska tatov zavedel u-pravitelj bara, 36-letni Augusto Ze-rial z Miramarskega drevoreda 530. Zagledal je razdejanje v baru in naredil obračun škode, nato je odšel na komisariat v Barkovljah In tatvino prijavil. Zerial je utrpel približno 50.000 lir škode. Policisti so se podali v bar in pregledali prizorišče tatvine v upanju, da so neznanci pustili za seboj kakšne znake, na podlagi katerih bi jih bilo mogoče zasačiti. v Živahna predstava Romunov na gradu Včerajšnji večer je bil kar najbolj idealen za prireditve na gradu: popolno brezvetrje, ni bilo hladno in ni bilo vroče ter nika-ke nevarnosti pred dežjem. In vendar je le malo ljudi zasedlo mesta na grajskem dvorišču za prireditev, ki se je najavljala z dovolj bleščečim naslovom «Grand Musič Hall iz Bukarešte». Takoj lahko rečemo, da bi gostje zaslužili lepši obisk. Čeprav se je ansambel že v začetku predstavil dokaj obetajoče, je sledilo nekaj točk, ki niso mogle posebno prepričati in ogreti maloštevilnega občinstva. Ko pa DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do II. ure) Barbo-Carnlel, Trg Garibatdl4; Zro-ce Azzurra, Ul. Commerclale 26: Vielmettt, Borzni trg 12; G. Papa. Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). se je na odru pojavil izvrsten harmonikar ter nato še ostali člani narodnega orkestra, tedaj se je tudi občinstvo razgrelo. Program se je še stopnjeval z' naslednjo točko, ko je zgolj ob udarcih na boben nastopil balet. Plesalci tn plesalke v črnih kostumih so z veliko preciznostjo izvajali nagle gibe, ki so pri nekaterih solistih prehajali že v akrobacijo. Pri naslednjem baletu, kjer so bili moški v kostumih, podobnih narodnim nošam, smo se pa spomnili nekaterih plesov iz Banata, kakor jih poznamo iz izvajanja raznih jugoslovanskih ansamblov. Sicer pa nas je že prej omenjeni orkester spomnil na panonske prvine, skupne vsem narodom, ki se stikajo zlasti v Banatu (Madžari, Šrot, Komuni), Hri nadaljnjem sporedu je bila zanimiva «Pajčevi. na» — akrobata, moški in ženska, predstavljata na veliki pajčevini pajka in njegovo žrtev, ki se je ujela v mrežo. Se precej zabave je s svojimi vmesnimi točkami pripravil Mircea Crisan, včasih v družbi z Zizi Serban. Ansambel ima seveda tudi svoj izvrsten orkester, ki skoraj ves čas spremlja dogajanje na odru. Prepričani smo, da bo danes in jutri več občinstva, ki mu ne bo žal, če bo žrtvovalo dve uri za prijetno razvedrilo. POKOJNINA ZA TRGOVCE, GOSTILNIČARJE IN PODOBNE KATEGORIJE Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja obvešča tiste, ki želijo vložiti prošnjo za pokojnino, naj se zglasijo na njegovem tajništvu, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila vsak dan od 10. do 12. ure. Šolske vesti Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki Ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, Je vpisovanje za šolsko leto 1966-1967 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guardlella št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1966. Navodila za vpisovanje so razvidna na oglasni deski v zavodu. Gledališča Grad Sv. Justa, — Danes in jutri zvečer, vsakokrat z začetkom ob 21. uri »Grand Musič Hall iz Bukarešte«. Zmagovalna revija na pariški olimpiadi, 26 točk, 90 nastopajočih, izredno scensko ln koreografsko razkošje. Predprodaja vstopnic v centralni prodajalni vstopnic. Miramarski park. Danes nadaljevanje predstav «Luči in zvoki«. Ob 21.30 v nemščini «Der Kaisertrauin von Miramareii 111 ob 22.45 v italijanščini »Massimillano e Carlottan, Kino Nazlonale 16.00 »Colu! che deve mo-rire« Pierre Vaneck. Excelslor 15.30 »La mi a terran Tech-nicolor. Rock Hudson. Fenice 16.00 «Per oualche dollaro ln meno« Eastmancolor, Lando Buz-zanca. Eden 16.00 »La costa dei barbari« Technieolor. Richard Todd. Grattacielo 16.00 «Per il gusto di uc-cidere« Technieolor. Craig Hill, Fernando Sancho. Alabarda 16.30 «1 topi del deserto (Obbiettivo Tobruk)« Richard Burton, James Mason. FUodrammaiico 15.00 «Agente 777 0-perazione mistero« Technieolor. — Mark Darnon. Zadnji dan. Aurora 16.30 «7 magniiflche pištole«. Cristallo 16,30 «Gli amorosi« Prepovedano mladini pod 18. letom, Garibaldi Danes počitek. Jutri »La vera storia di Jess H bandito« Robert VVagner. Capltol 16,30 »Non disturbate« Tech-ntcolor. Doris Day. Impero 16,30 »Tutte le ragazze lo sarano«. Moderno 16.30 »Agente 077 splonag-gio internazionale« Technieolor. Vittorio Veneto Revija kriminalnih filmov. 16.45 «11 boia č dl scena« Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 16.30 »Merletto di mezzanotte«. Ideale 16,30 «Fo#ie d'Europa» Terh-nicotor. Prepovedano mladini pod 18. letom, Abbazia 16.30 «1 misteri delila jungla nera« Technieolor. Gui M^dison. LETNI KINO Satellite 21.00 — blagajna ob 20.30 «GU impetuosi« Technieolor. James Darren, Pamela Tiffin. Paradiso 21.00 — blagajna ob 20.30 »La settima alba« Technieolor, — IViiHiam Holden, Susanna York, Ca-pucine. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trni - Ul. »v. Frančišku 2« lelelon «1.702 Novo: Antoine de Saint-Exupery: Vefer, pesek in zvezde Cena 1.650 lir Mm im tfnčtn. predvaja danes, 19. t.m. ob 18. uri zabavni film: PICCOLO NAVIGLIO (MALA FLOTA) Igrata: OLIVER HARDY in STAN LAUREL KMEČKA ZVEZA, ZVEZA MALIH POSESTNIKOV IN KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU PRIREJAJO DNE 28. AVGUSTA ENODNEVNI AVTOBUSNI IZLET V LJUBLJANO NA MEDNARODNO VINSKO RAZSTAVO Cena izleta Je 2.800 lir ln vsebuje: vožnjo do Ljubljane ln nazaj, kosilo v Ljubljani, vstopnico na razstavišče in bone za pokušnjo vin ter mrzli prigrizek na razstavišču. Pijan v lokalu žalil agente 35-letni mehanik Giulio Volk, i-talijanski državljan, ki pa živi v Adelajde v Avstraliji, bi v torek ponoči bolje storil, če bi bil molčal, ker bi si s tem prihranil nevšečnosti in zapor. Ker pa je bil pijan, je žalil agente letečega oddelka in si s tem nakopal sitnosti ter zapravil svobodo kretanja. Bilo je okrog 2.50, ko je policijska patrulja, ki je s policijskim avtom krožila po mestnih ulicah, ugotovila, da se iz notranjosti bara «Pedarra» v Ul. XXX. Ottobre 8 slišijo pijani glasovi. Aaenti so se začudili, ker bi upravitelj bara moral lokal zapreti že ob eni. Zato so potrkali po spuščeni rebrači in ko jim je upravitelj odprl, so v notranjosti zagledali tri Vpisovanje na sedežu Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa 9 v dopoldanskih urah. V dolinski občini vpisujejo: DOLINA: gostilna pri Lovreku. BOLJUNEC: Pekarna Ota. BORŠT: Ljubi Petaros. RICMA-NJE: gostilna pri Zdenki. V nabrežinski občini vpisujejo: NABREŽINA — gostilna Grilanc: CEROVLJE — v gostilni pri Lini. V tržaški občini vpisujejo: BAZOVICA — Alojz Križmančič (št. 70) in Ivan Cač (št. 131); PADRICE - Rafael Grgič; OPČINE — trgovina Škabar. Za PROSEK - KONTOVEL - pri Boženi na Proseku št. 176; KRIŽ — gostilna De Lorenzi. Vpisovanje se zaključi v soboto 20. t.m. Včeraj-danes Dne 18. avgusta 1966 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 9 oseb. UMRLI SO: 57-letni Bruno Versel-11, 80-let.ni Giovanni Schillani, 62-letna Giuseppina Gottardo vd. Mer-sek, 86-letni Carlo Bari, 74-letna Maria Francavilla vd, Zagaria, 73-letnl Maurizio Mandeli k, 76-letna Maria Fekarlch vd. Gombach, 66-letni Antonio Setzu, 2 dni stara Susanna Glavica. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlUAlabarda, Ul. deli '(strla 7. Al Galeno, Ul. S. CUlno 36 (Sv. Ivan): de Leltenburg, Trg S. Giovanni 5, Mlzzan, Trg Venezla 2. Po kratki bolezni je mirno zaspala naša draga Dora Poggi Pogreb bo danes 19. t.m. ob 18. uri iz hiše žalosti v Ul. Hermada št. 20 na Opčinah. žalostno vest sporočajo mati, sestra, nečaki in drugi sorodniki I.T.F, Ul. Zonta 3, tel. 38-006 VPRAŠANJE LAKOTE NA SVETU Narašča razpon med severno in južno poluto Nagel napredek kmetijstva v ZDA in v Evropi, zastoj v deželah v razvoju - Nevarnost demografske eksplozije Od rešitve vprašanja lakote v svetu, ki predstavlja enega izmed temeljnih činiteljev za okrepitev miru, je odvisno zmanjšanje neravnotežja med severno poloblo, ki je že visoko industrializirana in južno poloblo, za katero sta značilni gospodarska in socialna zaostalost. Za rešitev tega vprašanja na mednarodnem torišču se zavzema tudi odbor za pomoč pri razvoju v katerega so včlenjene Združene države, Kanada, Zapadna Evropa, Japonska in Avstralija. Kazno je, da sestava tega odbora kaže na določene politične usmeritve. Pa najsi bo tako ali drugače, je gotovo, da je vsaka taka pobuda v določeni meri vedno pozitivna. Želeti bi bilo, seveda, da bi prišlo do načrtnejše akcije vseh razvitih držav na svetu, posebno v okviru OZN. Toda poglejmo predvsem, kaj Pravijo statistike glede proizvodnje živil na raznih zemljepisnih področjih. Številke pa v tem pogledu niso gotovo razveseljive. V letini 1965-1966 se namreč ni preseglo ravni prejšnjega leta. Položaj se je v deželah v razvoju še Poslabšal, ker se je skupna proizvodnja znižala za 2 odst., ter za i do 5 odst. na osebo. Ce bi se nadaljeval sedanji tempo porasta prebivalstva, potem bi prišlo do leta 1980 do demografske eksplozije. število prebivalstva na svetu bi narastlo še za eno milijardo, ki bi vsaj za štiri petine prispevala k porastu podhranjenega Prebivalstva v svetu. Področja v razvoju, ki so leta 1939-1940 izvažala 3 milijarde ton žita na leto, se danes nahajajo v takem položaju, da morajo uvažati žito, in sicer 25 milijonov ton na leto. V zadnjih 20 letih je kmetijska proizvodnja narasla za mg odst. v Severni Ameriki, za 37 odst. v Zapadni Evropi, a samo za 8 odst. v nerazvitih deželah. Da bi se razbil ta začaran krog, bi bilo potrebno, da bi kmetijska proizvodnja v zaostalih Področjih narasla od sedanjih Povprečnih 2,6 odst. na vsaj 4 ali 5 odst. na leto. V resnici bi moral tretji svet napredovati sedaj v enem desetletju v toliki meri, kakršen je bil razvoj v naprednejših deželah v teku stoletij. To je ne samo Človeški, temveč tudi socialni in Politični pomen tega vprašanja, čas je strateški činitelj, kot dokazujejo to primeri Indije in drugih dežel. V tem okviru, kot smo že večkrat poudarili, se razvijajo dolo-Cene pobude širom po svetu. Med drugimi Je vlada ZDA pripravila podrobne načrte za pomoč v hrani deželam, kjer je vprašanje lakote na dnevnem redu. Te načrte so obrazložili podpredsednik Humphrey, državni tajnik Rusk in minister za kmetijstvo Freeman. ZDA so povabile tudi druge dežele, da bi se pridružile akciji za ustanovitev svetovne rezerve hrane. Na drugi strani pa je generalni direktor FATO, Sen, predložil da bi se ustanovil sklad 500 milijonov dolarjev za povečanje kmetijske proizvodnje v deželah v razvoju. Glavni namen tega sklada bi bil ta, da bi se nudilo PrizadeUm gnojila in kmetijsko opremo. Sklad bi bil sestavljen lz dveh delov: za devet desetin bi bil bilateralen, a za eno dese- tino multilateralen, in sicer pod nadzorstvom FAO. Strokovnjaki menijo, da je sicer pomoč v hrani izredno potrebna nekaterim deželam, toda s tem se vprašanje še ni rešilo. Prav tako je potrebno, da se sproži širokopotezno pobudo za zvišanje kmetijske proizvodnje v deželah v razvoju in sicer z uporabo boljše proizvodnje tehnike, gnojil, strojev in delovne sile. Toda tudi to pobudo je treba uokviriti v splošni gospodarski razvoj prizadetih dežel. Da bi prišlo do realistične rešitve tega vprašanja je treba najti primeren ključ, ki bi upošteval širši gospodarski in socialni razvoj prizadetih držav. Gre, kot se vidi, za splošno spremembo gospodarskih in socialnih struktur dežel v razvoju. Treba je torej poudariti, da je potrebna celovita koncepcija za daljše razdobje, ki vsklaja kmetijsko proizvodnjo, industrializacijo in mednarodno trgovino. Tu prideta v poštev dva činite-lja. Na eni strani morajo prizadete dežele pripraviti temeljite načrte za gospodarski razvoj ter v okviru teh načrtov sprejeti določene ukrepe za dvig proizvodnosti. Zato je posebno važna agrarna reforma. Na drugi strani pa je potrebna temeljita in uspešna koordinacija pomoči na mednarodni ravni. Tu prihajajo v poštev finančni sektor, tehnično in znanstveno sodelovanje in trgovinska izmenjava, katero bi bilo treba še povečati. V to svrho Je treba nadalje odločno pomagati pri vzgoji vodilnih in tehničnih kadrov ter pri izkoriščanju naravnih bogastev. Strokovnjaki menijo, da bi taka celovita koncepcija, ki bi vskla-jala ves kmetijski in industrijski razvoj v zaostalih deželah, bistveno pomagala pri reševanju vprašanja lakote. Na ta način bi te dežele utegnile na eni strani proizvajati večje količine živil, a na drugi strani bi utegnile prejemati za svoje industrijske proizvode tiste količine hrane, ki je same ne bi mogle proizvajati. Spričo tega ne obstaja nikakšno protislovje med kmetijskim razvojem in industrializacijo. Končno, je treba še epkrat poudariti, d£ se bo tak^ program lahko izvajal uspešno, če hoao pri njem sodelovale vse razvite države, po možnosti v okviru organizacije Združenih narodov. Filmske novosti PRAGA, 18. — Češkoslovaški režiserji pripravljajo nekaj zanimivih filmov, ki jih bomo videli v bližnji prihodnosti. Mladi režiser Antonin Masa je začel z izdelavo filma z naslovom: «Hotel za tujce«. Gre za film, ki je pol detektivka in pol na splošno zabavni film, kjer se za dramatičnimi sekvencami vrstijo komični in celo groteskni prizori. V glavnih vlogah bodo nastopali Peter Cepk, operna pevka Marta Kraso-vii, Vladimir Smeral in Tatjana Fišerova. Pisatelj Jan Prochaska in režiser Karel Kachyna pa bosta izdelala letos njuni deveti film. Gre za prvi barvni film, ki obdelava temo, ki je njima zelo priljubljena, in sicer kako otroci presojajo naš svet. Začasni naslov filma bo «Sestrica ptičkov«. Režiser Borivoj Zeman pa bo letos izdelal film ((Žalostna princesa«. Gre za pripovedko, ki se povezuje z njegovim prejšnjim filmom «Ošabna princesa«. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 — Poročila: 7.30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 šopek slovenskih pesmi; 11.45 Orkestri lahke glasbe; 12.15 Zena in dom; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeno potovanje; 17.00 Igrajo I Musiči del Friull; 17.20 Orkester Wernerja Mtiller-ja; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Pianist Freddy Došek; 18.55 Peter Iljič Čajkovski; 19.15 Umetnostne galerije v Italiji; 19.30 Sodobni motivi; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Jimmy Mc Part-land in njegovi Dixielanders; 21.00 Koncert operne glasbe; 2.00 Sindikati v moderni državi; 22.15 Harmonija zvokov in glasov; 23.00 Glasba za lahko noč. Trst 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Plošče, 13.35 Tržaške rapsodije; 14.00 oAndrea Chčnler; 14.45 Ljubezen v glasbi in literaturi. Koper 6.30, 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 14.30, 18.30, 20.15, 23.30 — Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.15 Glasbeni spored; 9.00 Popevke; Pod senčnikom; 10.15 Srečanje z M. L. Škerjancem; 10.30 Plošče; 11.30 Lahka glasba; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 14.40 Melodije za vas; 15.00 Popular-ne skladbe; 16.00 Poje RTV Ljubljana; 16.45 Slovenske narodne pesmi; 17.00 Kulturni zapiski; 17.15 Operetne melodije; 18.00 Glasbeni spored; 18.45 Danes se poje tako; 19.00 Prenos RL; 20.00 šport; 20.30 Prenos RL; 23.15 PETEK, 19. AVGUSTA 1966 Orkester P. Mauriat; 23.35 Mali večerni koncert; 24.00 Prenos RL. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 — Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 8.45 Neapeljske pesmi; 9.00 Operete in komedije; 9.35 Simfonična glasba; 10.05 Popevke; 10.30 O-perni dueti; 11.00 Narodni plesi; 11.30 Jazz; 11.45 Nove pesmi; 13.30 Dva glasova in en mikrofon; 15.15 Orkester E. Ballotta; 15.45 Galerija melodrame; 16.30 Spored za najmlajše; 17.25 Radijska igra; 17.55 Italijanske narodne pesmi; 18.15 Italijanski skladatelji; 18.45 Radijska pripoved; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 20.05 Prijatelji v kavarni; 21.00 Simfonični koncert; 22.40 Glasba v večeru. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 7.33 Jutranja glasba; 8.30 Mali koncert; 9.35 Nove popevke; 10.00 G. Gershvvin; 10.35 Varietejski časopis; 11.15 Plošča za poletje; 11.35 Glasba za dobro jutro; 14.00 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.00 Glasbeni spored; 15.15 Za vašo diskoteko; 15.35 Neapelj tak kot je; 16.00 Rapsodija; 16.38 in 17.35 Glasba za mladino; 18.15 Enciklopedija; 18.35 Za sam orkester; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 ((Zvezde, mornarji in sonce«; 21.00 Ameriška lahka glasba; 21.40 Plesna glasba. III. program 18.30 Pregled revij; 19.00 Simfonična glasba; 19.15 Politična revija; 19.30 Wagner: ((Siegfried«; 20.50 Revija revij; 21.20 J. S. Bach; 22.00 Obredni plesi; 22.45 Radijska igra. Posledice «velike teme» NEW YORK, avgust. — Točno devet mesecev potem, ko je New York in severovzhod ZDA preplavila ((velika tema« (zaradi okvare na napravah za prenos električne energije so vsa velika mestna središča vzhodne obale ZDA za nekaj ur ostala v temi), poročajo iz številnih newyorških bolnišnic o zakasneli posledici: populacijski eksploziji. «New York Times« poroča, da so v zvezi s tem zabeležili nekaj zanimivih pojavov. Medtem ko imajo v porodnišnicah v okrožjih, kjer je elektrike zmanjkalo le za nekaj ur, opravka z običajnim številom porodnic, pa so porodnišnice v drugih predelih, kjer so napako popravili šele dan po zloglasnem devetem novembru 1965, zabeležile devetega in desetega avgusta letos kar za 10 odst. več porodov Ameriški sociologi so dovolj praktistični, da zdaj ugotavljajo, kakšna je vzročna povezava med številom rojstev in temo. Med njimi so se oglasili nekateri, ki zatrjujejo, da je v pomanjkanju običajnih razvedril — predvsem televizije — večina prebivalcev velikega mesta iskala zabavo in kratek čas drugje, ut,.......* »gpi Trnovski gozd ,je bil med zadnjo vojno važno središče partizanske borbe. Sem so se stekale partizanske poti iz vseh krajev Primorske. Na sliki: počastitev spomina padlih borcev pri Trnovem; v ozadju gorski grebeni planote ■lllllllllinilllllllllMIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIllIlllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllIllllIllIllIllllllllllilllMliilllllliliiHiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMIUIIIIIIIIIlUlIllUllIllHUlllllllllllllllllllllllllliilliHllilllI ZDRAVNIKOVO MNENJE Virusni hepatitis, pogost pojav v sodobni človeški družbi Nalezljiva zlatenica je bolezen, ki ni še natančno poznana - Težave pri diagnosticiranju - Potrebna je skrbna nega okrevajočega bolnika Mirno lahko trdimo, da spada virusni hepatitis danes med najbolj važne in pereče nalezljive bolezni. V zadnjih letih je to tako pogost pojav, da se o njem celo piše v dnevnem časopisju, zlasti še takrat, ko gre za večje epidemije tega obolenja. Četudi je hepatitis najbolj pogosta nalezljiva bolezen, je pa vendarle ena izmed najmanj proučenih, saj vemo šele zadnje desetletje nekoliko bolj podrobno, kakšne spremembe se dogajajo v organizmu bolnika, ki ima virusni hepatitis, še pred sto leti je imela medicina popolnoma napačno predstavo o akutnem hepatitisu. Veliki hčJrljkkVirchow, ustanovitelj moderne medicinske patologije, je ‘ Hk fiHmer trdil, da bolezen, ki ji danes pravimo hepatitis, nastane zaradi vnetja in prehodne začepitve žolčevoda. Sele natančnejša in skrbna proučevanja v dvajsetem stoletju so odkrila, da je ((nalezljiva zlatenica« pravzaprav izraz akutnega vnetja, ki je prizadelo jetra, in da je povzročitelj tega vnetja virus, šele v zadnjih dobrih desetih do petnajstih letih posveča medicina izredno pozornost proučevanju tega virusa — povzročitelja hepatitisa. Na temelju mnogih indirektnih dokazov so lahko določili velikost tega virusa in odkrili so, na kak način se lahko okužimo z virusom hepatitisa in dokazali so, da po vsej verjetnosti ne gre samo za en virus, ampak za dva nekoliko različna virusa hepetitisa. Vemo tudi, kdaj in kako dolgo je bolnik, ki je imel hepatitis, okuž-ljiv za okolico. Ena najbolj važnih stvari, način namreč, kako vzgajati virus hepatitisa na laboratorijskem gojišču, pa še ni zanesljivo uspela. Kljub temu, da trdijo nekateri znanstveniki, da jim je tako imenovana izolacija Slovenija 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.00, 14.00, 16.00, 18.00, 19.00, 20.30, 23.00, 24.00 — Poročila; 9.05 O-pema matineja; 10.00 Pionirski tednik; 10.30 Peter Iljič Čajkovski; 11.15 Domače viže — domači ansambli; 11.35 Naš podlistek; 12.00 Turistični napotki; 21.15 Nimaš prednosti!; 13.05 Odlomki iz oper Antonina Dvoraka; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Vaški kvintet s pevci; 14.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Koncert lahke glasbe; 16.20 Napotki za turiste; 16.30 Od vasi do vasi; 16.45 V svetu znanosti; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Petkov simfonični koncert; 19.15 Zabavni in plesni orkestri; 19.50 Kulturni globus; 22.00 Obvestila; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Bolgarski pevski zbor «Gusla» iz Sofije; 21.25 Drobne orkestralne skladbe; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.10 Za ljubitelje jazza; 23.50 Literarni nokturno; 24.05 Iz sodobne švicarske glasbe. Ital. televizija 18.15 Spored za najmlajše; 19.45 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Nobelov nagrajenec; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Italijanski film v svetu; 22.35 Tako so gradili Rimljani; 23.00 Konjske dirke iz Neaplja. Jug. televizija 16.40 Poročila; 19.45 Narodna glasba; 20.00 Reportaža; 20.15 Koncert; 20.40 Cikcak; 20.45 Obzornik; 21.00 Dnevnik; 21.33 Ce bi imel milijon — film; 23.00 Poročila za zajtrk, kosilo in večerjo sme sesti za mizo, vendar pa mora večino dneva prebiti v postelji. Ves režim vstajanja se mora vršiti postopoma skozi nekaj tednov in še tudi ko se pacient počuti že popolnoma zdravega, je priporočljivo, da počiva nekaj ur na dan. Jedila ne smejo vsebovati preveč maščob, priporočljivo je maslo, ki ga bolniki z hepatitisom žejo lahko prenašajo. Alkohol, kot izrazito škodljiva substanca za jetrne celice, je v času akutne faze popolnoma prepovedan. To velja še tudi nekaj mesecev po akutnem stadiju. Zelo važno je, da bolnik uživa hrano’ ki vsebuje mnogo beljakovin. V ta namen priporočajo med drugim kravji sir. Pogosto se postavlja vprašanje, če mora bolnik z akutnim virusnim hepatitisom v oolniro. Odgovor na to je kratek: Vsak bolnik s hepatitisom spada v bolnico, in sicer zaradi tega, ker edino v bolnici ima odgovarjajoče zdravljenje, nego ter stalno kontrolo zdravnika itd. Na žalost pa zaradi različnih ovir bolniško zdravljenje ni v vsakem primeru možno in se zaradi *ega veliko bolnikov z virusnim hepatitisom zdravi doma. To na predstavlja določeno nevarnost tako za bolnika kot za njegovo okolico. Važno je, da ima pacient možnost, da leži v sob<. da uživa predpisano dietno nra.no ter se disciplinirano pokoriva zdravnikovim odredbam. Tudi neposredna bolnikova okolica ne bo ogrožena, če se bodo izvajali vsi higienski ukrepi; se pravi, da bolnik ne sme prihajati v stik s hrano in jedilnim priborom svoje družine, imeti mo- ra lasten pribor za jedila in pijače, svojo brisačo, umivati st mora roke pred jedjo in po jedi. Vedeti moramo, da je bolnik najbolj infekciozen v prvem stadiju bolezni, ko izločuje z blatom največje količine virusov in ko še oči in koža niso rumeni, se pravi takrat, ko se navadno še ne ve, za katero bolezen gre. Posebni ukrepi so potrebni, če dobi hepatitis nosečnica. Za njo je virusni hepatitis nevarnejša in težja bolezen kot sicer. Za takšne so priporočljive injekcije tako imenovanega gamaglobutina, ki vsebuje antitelesa proti hepatitisu. Po injekcijah gamaglobu-lina obstoji nekoliko tednov določena zaščita proti infekciji, oziroma Je verjetno, da bo imela bolezen inficiranega blažji potek. Dejstvo, da je v zadnjih dvajsetih letih prebolelo v Evropi več milijonov ljudi hepatitis in da pri tem jetrna ciroza ni postala prečest pojav, nam dokazuje, da večina ljudi, ki je imela hepatitis navadno popolnoma ozdravi. Pri' nekaterih bolnikih je ozdravljenje hitro, tako, da po dveh mesecih nimajo nobenih simptomov bolezni več in so tudi jetrni pregledi popolnoma v redu, pri drugih traja proces o-zdravljenja dalj in se morajo č-.vati po nekaj mesecev. Naglasiti moramo, de imajo nekateri bolniki po preboleli nalezljivi zlatenici različne funkcionalne težave: utrujeni so, tožijo o bolečinah na področju jeter, oči so rahlo rumenka1,10 Včas Prava novost letošnjih slovenskih športnih iger pa je turnir mladinskih nogometnih ekip. Prijavilo se jih je sicer sorazmerno malo — štiri: Primorje, Cankar, Breg in Sokol, toda kot začetek je število še kar zadovoljivo. Gotovi pa smo, da bo udeležba na prihodnjih igrah v tej kategoriji prav tako številčna kot v članski. Vsekakor pa bi se morali organizatorji posameznih društev zanimati predvsem za te mlade nogometaše, ker bodo lahko v prihodnjih letih nadomestili starejše, in predvsem zato, ker prav na mlajših sloni bodočnost slovenskih društev. Žena iz Štandreža je padla z voza Včeraj okrog 18. ure je padla na domačem dvorišču, ko je hotela stopiti z voza 40-letna Miche-lina Devetag por. Demarchi iz Štandreža Ul. Ticino 14. Ker se je pri tem poškodovala na desni nogi, so jo odpeljali v goriško civilno bolnišnico kjer so ji nudili prvo pomoč. Okrevala bo v 10 dneh. Tekma bo ob 11.30, Sodil bo N. Kraševec, delegat pa bo S. Pertot. —edson— * * * OPOZORILO PRIREDITELJEV Vse tekme bodo na igrišču stadiona «Prvl maj», Vrdelska cesta 7. Vsaka enajsterica si mora prinesti žogo. Ekipe so z žrebom razdelili v dve skupini, in sicer; SKUPINA A Primorje Cankar SKUPINA B Breg Sokol Tudi mladinski turnir se bo začel v nedeljo 21. t.m. ln sicer s tekmo A skupine Primorje — Cankar 1111111111111111114111111111111111111111111111111111111111111.11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 Prireditelji nogometnega turnirja vabijo vse sodnike in delegate na sestanek, ki bo drevi ob 20.45 na stadionu »Prvi maj«. Vrdelska cesta 7. VATERPOLO Jugoslavija v B Italija v D skupini Sedemnajst prijavljenih reprezentanc UTRECHT, 18. — Jugoslovanski plavalni in vaterpolo reprezentanci, ki se bosta udeležili od 20. do 27. t.m. evropskega prvenstva, sta danes dopotovali v nizozemsko mesto Utrecht. Organizatorji so danes izvedli ■ .— - žreb za turnir v vaterpolu. Sedem- najst prijavljenih držav so razdelili v štiri skupine, Jugoslavija je v B skupini s Francijo, ČSSR in DR Nemčijo. Jugoslovani bodo prvo tekmo igrali v nedeljo ob 15. url s CSSR, v ponedeljek bodo ob 12.15 nastopili proti Franciji, 23. t.m. pa bodo ob 20. uri igrali proti nemški reprezentanci. V D skupini bodo Italija, Belgija, Irska in Zvezna republika Nemčija, medtem ko je C skupina sestavljena iz reprezentanc SZ, Turčije, Romunije In Bolgarije. V prvo skupino pa so izžrebali Madžarsko, Španijo, švedsko, Nizozemsko in Veliko Britanijo. 20. t.m. bodo Igrali naslednje tekme: Belgija - Irska, Turčija • SZ, Franclja - CSSR, Španija - švedska in Nizozemska - Madžarska. Prvo in drugouvrščena reprezentanca v vsaki skupini, se bodo uvrstile v polfinale. » * * » UTRECHT, 18. — Zelo verjetno bo 12. Izvedba evropskega prvenstva v plavanju 1970. leta v Barceloni. Na današnji seji evropske plavalne zveze so predložili samo kandidaturo španskega mesta, švlca je preklicala kandidaturo Ženeve, Sovjetska zveza pa ni predložila kandidature Leningrada Sedež prihodnjega prvenstva bodo dokončno določili jutri, če bodo potrdili Barcelono, bo Španija prvič organizirala prvenstvo v plavanju. KOŠARKA MED PRVENSTVOM Z.DA Nov svetovni rekord na 400 m prosto Američana J. Nelsona LINCOLN (Nebraska). 18. - A-meričan John Nelson je med ameriškim plavalnim prvenstvom z-boljšal s časom 4’11"8 svetovni rekord na 400 m prosto. Prejšnji rekord je s 4T2”2 pripadal od tokijske olimpiade 1964 leta (15. oktobra) njegovemu rojaku Donu Schollanderju. LOANO (Savona), 18. — V prvem dnevu mednarodnega košarkarskega turnirja za «Pokal palm« je peterka OKK Beograda gladko premagala ekipo nemških prvakov USC Heidelberg z rezultatom 85 proti 55. V drugem dvoboju, ki je bil bolj zanimiv in razburljiv, je Oransoda iz Cantuja premagala poljskega prvaka WKS Legijo iz Varšave 75:65. K tej zmagi sta največ pripomogla Jugoslovan Djerdja in Američan Burgess. smučanj 8LJS* RIM, 18. — Danes so italijanski smučarji prispeli z letalom v Fiu-micino, kjer so jim priredili, še posebno pa svetovnemu prvaku v slalomu Carlu Senonerju, prisrčen sprejem. Senoner je novinarjem izjavil, da se je za svetovno prvenstvo vestno pripravljal in da je tik pred tekmo čutil, da je v formi. Ni napravil ničesar izrednega z izjemo, da je brez napak izpeljal progo z vedno večjo hitrostjo. * * * MILAN, 18. — Popoldne so prispeli z letalom iz Rima v Malpen-so člani italijanske smučarske reprezentance z novim prvakom Se-nonerjem na čelu. Posebno Seno-nerja je čakala velika skupina rojakov iz Val Gardene. V večernih urah so se reprezentanti razšli :n Senoner se je odpravil v družbi velikega števila spremljevalcev domov v Selvo, kjer so mu pripravili navdušen sprejem. mukanji SPLIT, 18. — V soboto bo v Splitu start «pete transjadranske regate« za jadrnice RORC (Royal O-cean Racing Class). Regate, ki bo šla mimo Tremitskih otokov in bo potekala na 320 milj dolgi progi, se bo udeležilo 14 Italijanskih ln 8 jugoslovanskih posadk. Predvidevajo, da bodo prvi prihodi na cilj v Trstu v zgodnjih jutranjih urah 22. t. m. ŽENEVA, 18. — Danes so izžrebali pare za nastop na turnirjih za razne pokale. Italijanski in jugoslovanski klubi bodo nastopili kakor sledi: POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Admira (Dunaj) — Vojvodina (Novi Sad) 14. in 21. septembra. Inter (Milan) — Torpedo (Moskva) 28. septembra in 12, oktobra. POKAL POKALNIH PRVAKOV Fiorentina — Vasas Gyoer, 28. septembra in 5. oktobra. OFK Beograd — Spartak (Moskva), 28. septembra in 5. oktobra. POKAL SEJEMSKIH MEST Wiener Sportklub — Napoli, 31. avgusta In 21. septembra. Goeztepe Smirne — Bologna, 11. septembra (datum povratne tekme še niso določili). Aris Solun — Juventus, 11. in 21. septembra. Olimpija (Ljubljana) — Ferenc-varos (Budimpešta), 14. septembra in 5. oktobra. Crvena zvezda (Beograd) — Atle-tico (Bilbao), 21. in 28. septembra. Illiuilllllituiiillllllllllllilliuiiiililiuilllllllllllllllillllfliitnmrililiilllltiiiiiiiliiliiiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil KOLESARSTVO ENOTEN TOUR 1967 Konec amaterstva novo formulo in proti njej BRUSELJ, 18. — Vest o združitvi obeh Tourov v enotnega za profesionalce ln amaterje so nekateri sprejeli z zadovoljstvom, drugi pa z grajo. Voditelji belgijske kolesarske zveze so izrazili zadovoljstvo, tehnični vodja belgijske ekipe na Touru de 1’avenire Luclen Acou pa meni, da bo ta sistem razgibal dirko od prve do zadnje etape. Bolj pesimisti so novinarji. «La Lanterne« piše, da je načrt na prvi pogled odličen, vendar utopističen. Ker organizatorji ne postavljajo pogojev, bodo francoska, italijanska, belgijska in druge zveze poslale na Tour najboljšo reprezentanco, ki jo bodo sestavljali stoodstotni profesionalci. «Le Soir« se sprašuje, kaj bo z amaterji, ker je znano, da ne smejo nastopati s profesionalci. Ce bo do tega prišlo, tedaj bodo tem prav gotovo prepovedali nastop tako na olimpiadi kot na svetovnem prvenstvu. «Dernlere Heure« pa pride do sklepa, da je mednarodno kolesarstvo padlo precej nizko. * * * HAA*. 18. — V nizozemskih kolesarskih krogih so vest o novi formuli Toura sprejeli s precejšnjimi rezervami. Predsednik nizozemske zveze In član mednarodnega odbora Van Dljk je Izjavil, da bo v tem primeru kolesarstvo Izbrisano lz seznama olimpijskih panog. Predsednik profesionalnega odseka mednarodne kolesarske zveze Van Vliet pa se sprašuje, kako bodo organizatorji Toura izvedli to spremembo in dodaja, da dobi profesionalni kolesar, ki prvi pride do cilja 1.500 flo-rintov. In amater? Mu bodo za zmago morda podarili umetniški izdelek? * * * MADRID, 18. — «Ta revolucionarna formula Toura«, je izjavil tajnik španske kolesarske zveze Santiago Gorriz, «spravlja amaterske kolesarje v nevarnost, ker ne b! smeli več nastopati ne na olimpiadi ne na svetovnem prvenstvu. Do združitve je verjetno prišlo, ker so se organizatorji obeh Tourov znašli v finančnih težavah. Bivši kolesar Mlguel Poblet pa meni, da bo enoten Tour koristil amaterjem, ker se bodo mlfHši kolesarji naučili od profesionalcev «skrivnosti» ceste. Izkušnje so zelo potrebne, ker Je kolesarstvo postalo superprofesionalno. * * * ŽENEVA, 18. — švicarski dnevnik v Lausanni meni. da bodo morda s to formulo razkrili vso hinavščino sedanjega amaterstva Namen ‘e dober, venr’ar se bodo organizatorji pri uresničitvi načrta znašli pred precejšnjimi težavami. JURIJ KOROLJKOV 55. V Človek, za katerega ni bilo skrivnosti Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču Omenila sta prav tako Kadzami Akiko, vladnega sekretarja v Konojevem kabinetu, nekaj sodelavcev uprave Južno-mandžurske železnice, povezanih z industrijskimi magnati dežele, z admirali iz glavnega štaba vojnopomorskih sil. Mijagi je naštel še nekaj sodelavcev generalnega štaba, ki so še posebej zavzemali agresivna stališča in bili pristaši napada na sovjetski Daljni vzhod, Berlin je začel izvajati pritisk na Japonsko takoj po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Hitler je bil prisiljen hitro spremeniti svoja dosedanja prizadevanja: zadnje mesece si Je na vse načine prizadeval, da bi japonski napad usmeril proti Singapuru, ker je hotel dobiti resničnega vojaškega zaveznika proti Angležem. Zdaj pa se je bil položaj spremenil, pa Je bilo potrebno japonski vojaški stroj preusmeriti v drugo smer — proti Rusiji. S tem se je predvsem ukvarjal von Ribbentrop, ki se je na vse načine trudil, da bi čim prej dosegel svoj cilj. Zdaj je nastopal v vlogi kače-klopotače, varal je, izsiljeval, obljubljal naglo zmago, zdaj spet prigovarjal, potem pa je spet silil k naglici kot da je bilo vse to že izvršeno dejstvo. Ribbentrop Je deloval preko Eugena Otta in zato je bil Sorge, najbližji veleposlanikov svetovalec, v središču številnih, najzaupnejših zakulisnih zadev. Da b! dosegel cilj, da bi ne dopustil, da bi prišlo do pogodbe med agresivnima državama, je v zaupnih razgovorih spretno spravljal v dvom navedbe fašističnih diplomatov, prizadeval si je, da bi zasejal nezaupanje in prepire med Japonsko in Nemčijo. Tako je potekala napeta borba možganov, o kateri je Sorge kasneje pravil: ((Razumljivo je seveda, da sploh ne mislim, da so bili miroljubni odnosi med Japonsko in ZSSR ohranjeni za dolgo vrsto let samo zaradi aktivnosti naše skupine, toda dejstvo ostaja, da je skupina k temu pripomogla. Prav ta ideološki temelj pa je tisto, zaradi česar se razlikujemo od tistih, ki jim navadno pravijo špijoni...« Prvega dne vojne proti ZSSR je von Ribbentrop poklical k sebi v Berlin Japonskega veleposlanika,generala Osimo. Mi nister je bil sladkobno ljubezniv in je izjavil generalu: ((Usmeritev Japonske proti južnim morjem ima, seveda, ogromen pomen, toda če upoštevamo, da niste popolnoma pripravljeni za to operacijo, bi lahko sedaj rešili rusko vprašanje in se pridružili Nemčiji v njeni vojni proti Sovjetski zvezi. Po naglem zlomu Rusije si bo Japonska zagotovila zaledje in bo potem čisto brez skrbi krenila proti jugu.« Osima je o tem obvestil Tokio, za vsebino odgovora pa Je biil zvedel tudi Osaki. Kot mimogrede je rekel princu Ko-noji: «Gospod Hitler zdaj govori našemu zunanjemu ministru čisto druge stvari. Nemcd so nam ves čas zagotavljali, da imamo zaledje s severa že zdavnaj zagotovljeno. Morda pa le hočejo, da bi mi vlekli iz jamq mlade tigre za njih?« Kmalu je Eugen Ott prejel Iz Berlina šifrirano brzojavko, kot navadno strogo zaupno, ki je ni mogel razkriti nikjer kot samo v ozkem krogu najzaupnejših oseb: «Dosegel sem sporazum z veleposlanikom Osimo,« je pisal Ribbentrop, »o tem, da bo vplival na svojo vlado, naj bi začela z naglo akcijo proti Rusiji, pa vas zato prosim, da s svoje strani izkoristite vse, kar je mogoče, da v tej smeri vplivate na japonsko vlado in vplivne kroge v deželi. Ce upoštevamo nagel razvoj dogodkov, mora Japonska brez oklevanja sprejeti sklep o vojaških operacijah proti Sovjetski Rusiji. V svojih razgovorih opozorite na to, da bi akcije proti Rusiji, če bi bile razbite, lahko samo omajale moralni in politični položaj Japonske. Ribbentrop.« »Kaj počenjajo!« Je vzkliknil Sorge, ko Je prebral Ribben-tropovo brzojavko. «Zdaj tako, potem pa spet drugače! Le kaj mislijo? Zdaj Singapur, potem pa spet Blagoveščensk! Ali ima naš minister sploh kakšno linijo?!...« Razburjen zaradi nedoslednosti nemškega zunanjega ministrstva, si je Sorge predvsem pri Ottu prizadeval vzbuditi dvom v pravilnost zadržanja Berlina. Vendar pa se, nasprotno, dogodki niso razvijali Sorgeju v prid. Japonska se je popolnoma odločno pripravljala na vojno proti Sovjetski zvezi. Kot signal za vojno naj bi služilo zavzetje Moskve. Sorge Je poslal centru radiogram: ((Japonska bo začela vojno, če bo zavzeta Moskva...« Nekoč je Ott odšel na razgovor z Macuoko in se vrnil dobro razpoložen ter je poklical Richarda v svoj kabinet. «Ali veš, kaj mi je rekel Macuoka?« Eugen si je zadovoljno tri dlani. ((Japonska ne more dolgo ostati v nevtralnem položaju pri tem spopadu.« Tako je rekel... Med najinim razgovorom pa so ministru prinesli Osimovo brzojavko. Von Ribbentrop je opozarjal, da Rusi odvažajo svojo vojsko z Daljnega vzhoda. Macuoka mi je to brzojavko naglas prebral.« «In ti verjameš tem neumnostim?« «Ne čisto. Toda, kakšen pomen ima vse to! Poglavitno je... prisiliti Japonsko, da bi se vojskovala... Med ostalim, ruski veleposlanik Smetanin, je prišel k Macuoki sondirat teren. Ali .j:;:::::;:;;::::;:::::::; veš, kaj mu je Macuoka odgovoril? Rekel mu je, da je bil ru-sko-japonski pakt o nevtralnosti sklenjen takrat, ko so bili odnosi med Moskvo in Berlinom drugačni.,, Za temelj japonski politiki služi trojni pakt in zato lahko izgubi sovjetsko-fapon-ski pakt svojo veljavnost. Ali razumeš, Iki, kaj to pomeni? Takoj bom sporočil Ribbentropu...« Veleposlanik Ott je poslal brzojavko v Berlin: »Vesel sem, da vam lahko sporočim, da je Japonska pripravljena na vse slučajnosti v odnosih do ZSSR, da združi svoje sile z Nemčijo za borbo proti komunističnemu zlu. Japonska skrbno spremlja razvoj dogodkov v vzhodni Sibiriji in je popolnoma pripravljena uničiti komunistični režim, ki tam obstaja.« Potem je prišlo še eno sporočilo, to pot iz Berlina v Tokio. Ribbentrop je obveščal svojega veleposlanika v Tokiu: ((Japonski vojaški ataše polkovnik Jamada je obiskal načelnika nemške protiobveščevalne službe generala Lahunsema in mu sporočil, da je japonski generalni štab pripravljen izvesti subverzivno aktivnost proti Sovjetski zvezi na Daljnem vzhodu in v prvi vrsti na področjih okrog Bajkalskega jezera.« Vojaški sporazum je začel dobivati konkretne oblike. Mijagi je to potrdil. Po ovinkih je preko šifranta nekega štaba ugotovil, da so ukazali poveljniku odreda v čaharu, generalu Amaksu, naj se pripravi na vojno proti Rusiji. Njegova naloga je bila zadati udarce čez Zunanjo Mongolijo na Ulan Ba-tor, Bajkal... Vojni minister Tozio pa je spregovoril stavek, ki je imel velikanski pomen: «Sliva je že dozorela in b0 sama padla pred naše noge...« Zdaj je sleherno noč, včasih pa tudi sredi dne, Maks Clau-sen oddajal poročila. Poročila niso bila tolažilna, toda nekoč, kot svetel privid v temi, je zablestelo upanje: Osaki je rekel, da se je med japonskimi vladajočimi krogi začel krepiti dvom v to — ali je res potrebno, da bi se Japonski tako strašno mudilo?... (Nadaljevanje siedij UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 #, II, TELEFON »34108 to «4-838 - poštni predal 558 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Peilloo 1 II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37.338, »4-823 - NAROČNINA: mesečna boo ur - Vnaprej-četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7 700 Ur - SFRJ: posamezna številna v tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din UU.OOu starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana. Start trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani - 503-3 89 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravn) 250, osmrtnice 150 ur - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglas) tržaške in goriške pokrajine se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije prt »Socleta PubbUcitš ItaUana«. - Odgovorpi urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja to tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.