Leto LXXVI., St. IZ
Poltnmi plačana ▼ gotovini. PostgebuHr bar bc2^l^^Tn
1944
1»— C
TJREDNTiSTVO, UPRAVA IN INSERATNI ODDELEK:
LJUBLJANA, PUCCINIJEVA UL. 5 TELEFON  ŠT.   31-22,  31-23.   31-24.  31-25  ln 31-26.
PONEDEUSKA IZDAJA „J1TRA"
IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDELJSKA IZDAJA »JTJTRAc. MESEČNA NAROČNINA ZNAŠA 3 URE. NENAROCENI ROKOPISI SE NE VRAČAJO
93 afasls-smeiikaaische Terrorflugzenge
vcrnichtet
VergebKche Sovvjetangriffe am unteren und obercn ukrainischen Euo _ Entschiossene deutschc Gcgcnangriife — Hohc sowjctischc Menscken- und Materialvcrluste — Zahlreiche Widerstandsnester im Landekopf von Nettuno vernichtet
Aus dom Fiihrerhauptquartier, 19. Marž. DNB. Das Oberkommando der \Vehrmacht g-bt bekunnt:
Am unteren ukrainischen Bug fuhrten die Soujets zah!reiche vergebliche An-Rritfe gegen unsere Briickenkopfe. Feind-liche Ubersetzvcrsuche \vurden zerschla-gea.
Zv\ischen mittlercn ukraimsehen Bug und Dnjcstr dauern die Kiimpfe mit wei-ter vordringenden feindlichen Kraftcn an. Ani obercn ukrainischen Biiff so\vie zwi-sthen Fro:skuro\v und Tarnopol s< hoiter-tea v.iederholle An-riffe der Bolsche\vi-sten. Tnsere Truppen warfen die Sowjets an nehr?ren Stellcn in entscHosscnen Ge-ffenangriffen zuriick and fisstcn ihnen hohe Menschen- und Materialverluste zu. Datei wnrđen allein in einem Korpsab-schnitt 44 Panzer und 12 Sinrnvreschiitze sov*ie zahlreiche andere VVaffen und Fahrzeime vcrnichtet oder erbeutet. Im Fanm Kr/pmicr.'>z—Kowel uurdrn starke feimTlIche Anjrriffe abgeuiesen oder aufge* fangen. I>ie scfaweren Kampfe dauern an.
Im mittlercn Frcnlahcchn:tt lcVte die Gefechtstiitinkeit \vieder auf. Ortliche Vcrstosse ćes Fcindes am Siidufcr des Pripjet, siid?ich der Bercsina, an der Smolcnsker Autobahn und siidostlich VVi-tebsk seheiterten.
Im Norden der Os*front lie^s die VVueht der feindlichen Ancriffc infolge der am Vortage erlit*enen hclrcn Verluste nach.
D:e Sow.fe<s fi:hrt**n an den bisherigen Brennpunkten nur ortbehe. von Panzern untersfiitzte Amrriffe. die in unserem Ab-
vchrfcuer zusammenbrachen. Einigc Ein-bruchsstellen  aus den  Vortagen wurden
im Gegrenstoss bereinigt.
Eigene Stcsstrupps vernichteten im Lan-dekepf von Nettuno zahlreiche feindlicbe VViderstandsnester. Der Feind erlitt schvve-re blutigre Verluste. Gefangrene wurden eingebracht. Gegen Cassino setzte der Feind seine von Panzern unterstutzten starken Angriffe fort. Sie wurden mit uirksamer Unterstiitzung durch Schlacht-flicger in harten Kampfen abgeschlagen. In sehneidigem GegenangTiff wurde die im Nordvvesten des Ortes liegende Bnrg-ruine zuruekercbert. An der ubrigen Front verlief der Tag ohne besondere Erei-gnisse.
Nurdamerikanische Bomberverbande fiihrten erneut einen Terrorangriif gegen die Stadt Rom. Im Stadtzentmm und in VVohnvierteln entstanden grosse Scnaden und Perscnenverluste.
Die britiseh-nordamerikanisehen Bom-ber erlitten in den letzten 24 Stunden bei Angriffen gegen das Reichsjrebiet und gegen deutsche Stiitzpunkte in Oberita-lien schvvere Verluste. 98 feindliche Flug-zeuge. darunter 83 viermotorige Bomber, \vurden vernichtet. Bei Tage wurde"n in den VVohnvierteln der Stadte Munehen und Friedrichshafen. in der verganer^nen Nacjit in Frankfurt/Main durch die feindlichen Terrorbomber Schaden und Verluste unter der Bevolkerung verursacht. Storangriffe einiger britiseher Flugzeuge richteten sich gegen Mittel- und VVest-deutschland.
FShrer « Slfiskem vprašan]u
Uničenje vseh evronsk'h narodov, ki niso rusko-boljševiški, jc končni cZ] bojjševlzina — Edino jamstvo za obstoj vsakega naroda jc njegova lastna moč, jamstva Angležev in Američanov pa so zgolj utvare
98 angloameričkih terorističnih letal uničenih
Brezuspešni sovjetsKi napadi ob spodnjem in zgornjem Bogu — Odločni nemški protinapadi — Velike sovjetske izgube — Uničenje Stevilnib odpornih gnezd na nettun-
skem pr^dsnzstju
Stockholm. 19. marca. Zaradi neke, v inozemstvu razširjene vesti o domnevnem Fiihrerjevem koraku pri švedskem kralju glede finskega vprašanja je berlinski dopisnik ?Stockholms Tidningena« zaprosil za neposredno Fiihrerjevo stališče o tej vesti. Fiiiirer je daJ švedskemu, dopisniku na njegova vprašanja naslednje odgovore.
Vprašanje: »Inozemske vesti so trdile, da Je F'iihrer izvršil pri švedskem kralju Gustavu korake zaradi posredovanja švedskega kralja pri Finski. Ali so te vesti resnične?«
Odgovor: »Vesti so napačne! Ne vera, čemu naj bi storil ta korak. Ni mi znano, ali je švedski kralj Gustav v tem smislu sploh kaj vplival na Finsko, predvsem pa ne vem, kdaj naj bi prišlo do tega koraka. Ako pa se je to zgodilo, gre samo po sebi umevno za popolnoma švedsko zadevo.«
Vprašanje: »Ali smem v zvezi s tem vprašati, kako na podlagi mirovnih pogojev sploh presojate položaj ?«
Odgovor: »Na mirovne pogoje, ki so jih objavili Sovjeti, gledam tako, kakor so dejansko mišljeni. Njihov cilj je samo po sebi umevno, spraviti Finsko v tak položaj, v katerem bi bil Nadaljnji odpor nemogoč, da bi se nato s finskim narodom zgodilo to, kar je Molotov nekoč že v Berlinu zahteval. Praktično je popolnoma vseeno, s kakimi frazami in s kakimi pretvezami objavljajo Sovjeti te svoje zahteve. Pri vsem tem gre le za to, da bi dali žrtvi vrv za vrat in da bi jo nato ob danem trenutku lahko obesili. Da je Sovjetska Rusija prisiljena k temu koraku, le dokazuje, kako skeptično parna presoja svoje vojaške možnosti.   Nihče pa ne more  dvomiti glede
St-ockhoim, 18. marca. Anglija in Zedi-njene države nadaljujeje svojo živčno vojno proti Finski z nezmanjšano silovitostjo. Reuter ponovno zagotavlja Fincem, da so postopali »kratkovidno« in da »so se igral- z ognjem«, ker niso hoteli sprejeti sovjetskih pogojev. Skuša jim dopovedati, da so sovjetske zahteve na vsak način zmerne.
Da bi še nadalje ojačili svoj pritisk na Finsko, so Angloamcričani vpre0-!: v svojo živčno gonjo proti finskemu narodu še Švedsko. Vlada in tisk se uslužno udeležujeta te gonje in doprinašata s tem svoj del k sovjetski stvari.
K tem rabeljsklm uslugam Švedov pripominja stckh^lmski >Dac-spostr?Ti«. da so taki poizkusi prav tako nečastni kakor sramotni. List vprašuje, ali je morda Švedska pomagala vzhodnemu bratsikemu narodu v boju za življenje tako, da je zaradi tesra upravičena napadat: finsko vlado in finski narod, ker se noče pokoriti sovjetskim pogojem. Besede švedskega zunanjepra ministra med pivo rusko-fin-sok vojno, da se finska zadeva tiče tudi Švedske, r.iso bile nikdar več kakor prave fraze, n-adp.ljuie »DaerFpostens. ki p;še. da bi imela švedska takrat pravico nastopati kot svetovalec, ako bi se švedska vojska borila ob stran1' Fincev. Zaradi dosedanjega zadržanja napram Finski nima švedska nikake oravice, da se vmešava v finske zadeve. Tudi turški tisk se še nadalje bavi s finskim vprašanjem in ugotavlja, da so- bili tako zvani ruski mirovni pogoji za Finsko nesprejemljivi. »Tasviri Ef-kiar« je mnenja, da je na vs»ak način značilno, ako daje Finska prednost vojni pred
končnega namena boljševizma, namreč uničenje vseh evropskih narodov, ki niso rusko-boljševiški, in v tem primeru predvsem uničenje Fincev. Da bi dosegli ta cilj, so pričeli, kakor naši nasprotniki sami priznavajo, živčno vojno proti Finski.«
Vpra'anje: »Cesto se je pojavilo vprašanje ang'e^eoa in ameriškega jamstva za Finske«. Kai menite o takih jamstvih za Finsko?«
Odgovor: »Vprašanje angleških in ameriških jamstev za Finsko ima lahko le ta pomen, da bi Fincem olajšalo uklonitev, v praksi je vsako anqle-ko ali ameriško jamstvo utopija Niti Anglija niti Zedinjene države bi ne bile sposobne, da bi zmagoviti Sovjetski Rusiji predpisale tudi najmanjše predpise o dokončnih ukrep:h, čenrav bi to hotele. Dejansko pa tako Anglija kakor Amerika nimata nikake resne volje, da bi izvajali tak vpliv. V obeh deželah vladajo iste sile. čeprav imajo meščansko krinko, ki izvajajo tudi v Sovjetski Rusiji popolno oblast. Glede ameriildh jamstev je Nemčija že po koncu svetovne vojne doživela z njimi svoja izkustva Svečano zagotovljenih 14 Wil-sonovih točk so pozabili, čim je Nemčija položila orožje. V praksi se je v poedinih primerih zgodilo vedno obratno, kakor pa so prej svečano zagotavljali nemškemu narodu. Kako vrednost imajo britanska jamstva, je najsijaj-neje dokazal poljski prfmer. Sicer pa sta se znašli Anglija in Amerika sami pred težkimi notranjimi krizami ter ne nastaja vprašanje, ali bosta lahko oni dve predpisovali boljševizmu svojo voljo, temveč, kako dolgo jim bo sploh še uspevalo preprečiti boljševiško revolucijo v lastnih državah. Kakor doslej še vedno v življenju narodov je edini porok za obstoj kakeqa naroda njegova lastna mo&*
tako zvanim mirom, ki ji je bat ponuđen. Finski narod kljub dolgotrajni vojni ni izgubil duhovne strnjenosti ter je tuda v kritnčnih trenutkih ohranil mir. Nikjer ne moremo opaziti kakih razkrojevalnih pojavov. Lret zaključuje, da bo Finska sto-2'ila vse, da bo branila svojo domovino pred napadajočim sovražnikom*
V okviru angloameriške politike pritiska na Finsko zbuja pozornost članek Švicarskega ilustriranega lista »Sie und er«, ka ugotavlja v zvezi z brezobzirnim, postopanjem zaveznikov z nevtralcl, da slednji kljub temu v zadnjem času tozadevno niso imen sreče. Najprej je Argentina, ta-korekoč na predvečer invazije, pokazala Londonu in WSshingtonu hrbet. Nato se Turčija ni hotela pokoriti angleškim zahtevam, sledla je Španija, o kateri še ni gotovo, ali se bo vdala angleškemu pritisku, in sedaj končno Irska, ki nikakor ne misli, da bi zaradi zavezniškega, pritiska prekinila odnose z vojujočimi se strankami, švicarski list končuje svoje ugotovitve: :Kot nevtralci imamo pravico, da se veselimo nad pravilnim stališčem druge nevtralne države, v tem primeru Irske, povsem ne glede na to, katera vojna stranka ograža nevtralnost.
Bern, 19. marca. Nekaj švicarskih listov je posvetilo finskemu vprašanju obsežnejše članke, v katerem odobravajo »a-držanje Finske. »Tribune de Lausannec ugotavlja, da goji Finska kakor tudi vsa sosedje nezaupanje nasproti svojemu močnemu sosedu. Sovjetski zvezi.
HeJMnkl, 19. marca. Prejšnji finski poslanik Talas obravnava v dnevniku »Uusi Suomi< temo herojskega samomora. Ge bi
Irska se ne lw aklmUa
Dublin, 18. marca. Irski min. predsednik de Valera je govoril po radiju na praznik sv. Pa trika irskemu narodu. Med ostalim je izjavil: »V teh težkih časih odkriva irski narod sposobnosti, ki po mojem mnenju morajo dovesti do uspeha. Če je kaka zunanja sila zmagala nad nami in če je bil naš narod fizično preobremenjen, vendarle ni prenehal boja in se ni odrekel svojim pravicam ali uklonil svojo voljo. Tudi takrat, ko smo doživeli polom, smo bili vendar končno zmagovalci. Preživeli smo silo. ki je prišla nad nas, in obstojamo še danes kot narod, ker smo imeli voljo za odpor in se nismo pustili podjarmiti Z Irci bodo postopali vedno slabo, dokler iščejo močni opravičila za surovo silo, s katero hočejo obdržati, kar jim po pravici ne pripada. Od začetka vojne niso Irci nikoli poizkušali bagatelizirati nevarnosti za Irsko, s ka*ero grozi vojna. Spominjam vas na moj nagovor ob priliki praznika sv Patri ka, ki sem ga :mel pred dvema letoma in v katerem sem vas opozoril na grozečo nevarnost, ter menim, da dnnes ne potrebujem tega ponovno poudarjati. Od prvega trenutka voine se je ta moj opomin izkazal kot upravičen in bo ostal tudi do zadnjega strela.«
London gleda brezbrižna
na poSisko vprašanje
Stockholm, 18. marca. Stockholmski list »Dagens Nvheter« poroča iz Londona, da v tamkajšnjih diplomatskih krosrih 'ma-trajo. da je rešitev poljskega problema sedaj popolnoma nemogoča. Vest o svečanem kosilu, ki ga je priredil Stalin vrhovnemu poveljniku poljskih čet v Sovjetski zvezi, je uničila vsa upanja v rešitev polj-sko-sovjetskega spora. Sedaj ne pričakujejo več, da bi Moskva vodila še kaka pogajanja s poljskim begunskim odborom v Londonu. Tudi naknadne ozemeljske zahteve sovjetske Ukrajine so pripomogle, da so v Londonu pokopali vse nade.
Ameriški dvomi nad učinkom atlantske listine
ženeva, 18. marca. »Daily Mail« javlja v svojem poročilu iz Zedinjenih držav, da obstojajo veliki dvomi, ali je zveza med Ameriko in Anglijo dejansko resno mišljena in ali teheranski sklepi res kaj pomenijo. Zadnje čase so pričeli dvomiti nad atlantsko listino, ker so bili mali narodi popolnoma očitno izročeni Sovjetski zvezi. »Daily Mailov« dopisnik poroča, d«a je razpoloženje v Zeđinjen'h državah vse prej kakor zadovoljivo, število samomorov se množi. Najbrž predstavlja policijsko opravičilo, ki pripisuje to naraSčanje samomorov težavam zaradi 15. marca zapadlega dohodnnskega davka, precej slab dovf.p.
Stockholm, 18. marca. V odgovor na predlog 70 poslancev, ki so zahtevali debato o atlantski listini, je Churchill ta predlog zvezal z vprašanjem zaupnice, da je na ta način preprečil razpravo o veliki prevari, ki je ostala očitna z izdajstvom vseh važnih točk atlantske listine. »Daily H ere ld* se bavi s tem v današnjem uvodniku in pravi: »Mnenja smo, da se spodnja zbornica vara,' ako noče razpravljati o tako resnem vprašanju«.
Stockh°lm, 18. marca. >Zadnja Chur-chillova izjava je očtna in podla odpoved atlantsko listino. Churchill je opustil načela, ki jih je svoječasno določil z Roose-vetom in jih je nadomestil s praznimi, zastarelimi in nevarnimi formulacijami politike moči in ne gre za nič manjšega kakor za izdajstvo.
To trditev je postavil angleški list »Socialist Conunentary«. Nam ni treba k njej ničesar dodati.
Rsoseveltove želje
po nadvladi na morju
Oslo, 18. marca. O ameriškem ograža-nju norveškega brodarstva, ki ga je moral pred kratkim priznati tudi tako zvani »minister za mornarico« v norveški begunski vladi, je podal predsednik norveškega brodarskega udruženja Hannrig naslednjo izjavo: »V tej vojni hočejo Zedinjene države doseči monopol v pomorski plovbi, ki naj bi ves ostali svet obsodil na nemočno pokorščino. Po Rooseveltovih željah bi morale ameriške ladje obvladati vsa morja.« Za tem načrtom stoji židovstvo, ki si išče nov pridobitni vir. To nam pojasnjuje oseba zida Barucha, ki kot prvi Rooseveltov sodelavec obvladuje tudi ladijsko industrija
Mehika v mrežah
Zedinjenih držav
Vigo, 18. marca. Da je Mehika zašla kljub velikim revolucionarnim govorom v mreže dolarskega imperializma, nam potrjujejo zadnje velike investicije severnoameriškega kapitala pri mehiških železnicah in petrolejski industriji, pravi neko poročilo iz Južne Amerike. Potem ko je mehiška vlada svoječasno razlastila inozemske petrolejske družbe, je bila sedaj prisiljena naprositi Zedinjene države za posojilo 10 milijonov dolarjev, da bi petrolej sko proizvodnjo vsai kolikor toliko pospešila in uredila. Težak je položni z železnicami, za katere so Zedin^ne države dale na razpolago 17 milijonov dolarjev. Krivdo za te razmere nosijo ameriški sindikati, ki so s stavkami in sabotažami gospodarstvo Mehike popolnoma uničili. Ta razvoj pa je severnim Američanom dobrodošel, kajti čim bolj pada Mehika v finančno podrejenost- svojemu severnemu sosedu, tem več upanja imajo Zedinjene države za uresničenje svojih imperialističnih načrtov. Vsekakor pa ni izključeno, da so se Zediniene države pri Mehiki uš+e^e. ker ima tud? Moskva svoje načrte z Mehiko in bo imela v primero nnfro*>** hr*»rm*Hno oortonro **n*fnry»fov.
finski narod še enkrat prišel v položaj, da bi imel izbirati med smrtnim sunkom morilca, kateremu bi se izročil, in samomorom, bi se odločil vendar rajši za borbo kakor za herojski samomor.
Fiihrerjev glavni stan, 19. marca. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Ob spodnjem ukrajinskem Bugu so sovjetske čete izvršile številne brezuspešne napade na naša predmostja. Razbili smo sovražnikove poizkuse, da bi prekoračil reko.
Med srednjim ukrajinskim Bugom in Dnjestrom se nadaljujejo .boji z nadalje prodirajočimi sovražnikovimi silami. Ob zgornjem ukrajinskem Bugru ter med Pro-skurovom in Tarnopolom so se izjalovili ponovni boljševiški napadi. Naše čete so na več mestih vrgle sovjetske čete z odločnimi protinapadi nazaj ter so jim zadafe velike človeške in tvarne izgube. Pri tem so samo v odseku enega samejra zbora uničile ali zaplenile 44 oklepnikov ter 12 napadalnih topov s številnim ostalim orožjem in vozili. Na področju Kremenjec— Kovelj smo odbili ali prestregli močne sovražnikove napade. Težki boji še trajajo.
V srednjem odseku bojišča je delovanje zopet oživelo. Sovražnikovi krajevni sunki ob južnem bregu Pripjeta, južno od Bere-zine, ob smolenski avtomobilski cesti in južnovzhodno od Vttebska so se izjalovili.
Na severu vzhodnega bojišča je silovitost sovražnikovih napadov popustila zaradi izgub, ki jih je utrpel prejšnj^a dn<\
Sovjetske čete so na sedanjih žariščih iz-
Berlin, 18. marca. Na južnem italijanskem bojišču je nasprotnik v zgodnjih jutranjih urah 16. marca po močnem topniškem ognju nadaljeval napade na severni in vzhodni rob mesta Cassina, Streljal je z bob na j očim ognjem topništva in metalcev min. Njegovo letalstvo je nadaljevalo napade lovskih bombnikov in težkih bojnih letal, vendar pa so se vsi sovražnikovi napadi izjalovili v strnjenem ognju nemškega orožja.
Na predmostju pri Nettunu je potekel 16. marec razen obojestranskega topniškega motilnega ognja popolnoma mirno. Sovražnik se je zopet močno zameglil, da je na ta način onemogočil pogled na ladijski in izkladalni promet na obali. Napad an-gloameriške napadalne skupine po močni topniški pripravi sd Nemci odbili.
Število žrtev med civilnim prebivalstvom pri terorističnem napadu na Rim 14. marca je naraslo na 170 mrtvih in 180 ranjenih. Reševalna dela še niso zaključena,
Uspeli napadi na ladje
v anzijski luki
Berlin, 18. marca. DNB. Uspehe nemških bojnih letal na področju sovražnikovih ladijskih ciljev v območju luke An-zio so Nemci lahko opazovali tudi s svojih topniških opazovalnic. Neki izpostavljen opazovalec je javil, da se je v Anziu vnela velika prevozna ladja in da je istočasno videl na morju trajen požar z več eksplozijami. Iz tega se lahko sklepa, da je bil uničujoče zadet neki municijski par-nik. Nadalje javljajo nemški opazovalci o silovitih eksplozijah v anzijskem pristanišču. Videli so zadetke in požare na nekaterih tarnkaj zasidranih angloameriških r -ojnih in trgovskih ladjah,
„Blagoslov44 angloameričke zasedbe
Stockholm, 18. marca. Kljub stalno naraščajoči lakoti v južni Italiji in zdravstvenemu hiranju italijanskega prebivalstva na Siciliji so Angleži veliko količino pomaranč in limon prepeljali v Anglijo. Kakor javlja radijska vest iz Alžira, je sedaj 370.000 zabojev limon, 30.000 zabojev pomaranč in večje količine limonovega in pomarančnega soka na potu v Anglijo. Te pomaranče in limone so na nekaterih področjih južne Italije edina hrana prebivalstva in italijanske bolnišnice nujno potrebujejo limonov in pomarančni sok. Kljub vsem prejšnjim obljubam odteguje Anglija ta nujno potrebna živila potrebi dežele. Tako izgleda torej v resnici obljubljeni »blagoslov« angloameriških zased benih oblasti.
Po letalskem napadu na Sofijo
Sofija, 18. marca. Kraljica mati je obiskala v delavski bolnišnici ranjence izza zadnjih letalskih napadov na Sofijo, knez namestnik Ciril pa je takoj po bombardiranju obiskal prizadete mestne okraje in je na mestu izdal navodila za očiščevalna dela.
Sofija, 18. marca. Notranji minister Hri-stov je po zaključku svojega potovanja po Dobrudži izjavil zastopnikom tiska, da je Dobrudža najtrdnejša trdnjava bolgarstva in da bo tudi ostala Poudaril je, da o kaki izpremembi bolgarske zunanje politike sploh ne more biti govora, Bolgarija bo ostala zvesta dani besedi.
Ssvražna letala
nad Madžarsko
Budimpešta, 19. 3. Uradno objavljajo, da so v petek v opoldanskih urah severnoameriška letala preletela Madžarsko. Letala so odvrgla več bomb.
AngleSko letalo
nad StodcholnUHn
Stockholm, 18. marca. »Folkets Dagbla-det« poroča, da je v Četrtek popoldne angleško letalo y_ nizki višini preletelo Stock-
vedle le krajevne, z oklopniki podprte napade, ki so se zrušili v našem obrambnem ognju. Nekaj vdorov iz prejšnjih dni smo očistili s protisunkom.
Lastne napadalne skupine so na nettun-skem predmostju uničile številna odporna gnezda. Sovražnik je imel težke krvne izgube. Naši vojaki so privedli ujetnike. Sovražnik je nadaljeval s svojimi, z oklopniki podprtimi napadi na Cassino. Z uspešno podporo bojnih lotal smo jih v hudih bojih odbili. Z zanosnim protinapadom smo na severozanadu kraja ponovno zavzeli razvaline gradu. Na ostalem boj'štu je ooiekel dan brez pesebnih dogodkov.
Severnoameriške bombr? s'-e skupine so izvedle nov teroristiCen napad na rriesto Rim. V mestnem središču in v stanovanjskih okrajih je bila povzročena velika škoda in človeške i^ubc.
Britansko-sevcrnoaroeriški bombniki so imeli v zadnjih 24 urah pri napadih na pedrečje Rcioha in na nemška oporišča v severni Italiji tc£ke izgube. Uničili smo S8 sovražnikovih letal, med njimi 83 štiri-mottrn.h bombnikov. Sovražnikovi teroristični bombniki ro pcdr.evi povzročili škodo in izgube med prtbivalsivom v siano-vanjskih predelih n-csl Monahova in Frie-drirhshafr-a. v pretekli noči pa v Frankfurtu cb Men'. Mofflnl napadi nekaterih britanskih letal so bfll usmerjeni preti srednji in zapadni Nemčiji.
holm, med drugim tudi vojno luko in vojaške ladjedelnice. Več oseb je lahko točno spoznalo angleške znake na lefalu, ki je letelo v višlr.i kakih 2000 metrov in v smeri proti vzliodu. Najznačilnejše pri preletu švedske prestolnice pa je dejstvo, da švedsko protiletalsko topništvo ni pričelo streljati in da protiletalske oblasti niso o tej kršitvi nevtralnosti niče?ar javile.
»Folkets Dagbladet« piše, da še ni dolgo, kar so sovjetska letala prišla n; d Stockholm, ne da bi jih niti najmanj oviralo švedsko protiletalsko topništvo. Ako sedaj še ancleška letalu lahko neovirano letajo nad Stockholmom, pač ne bo dolgo trajalo, da bo mirna Švedska poslala bojišče.
Italijanski mornarji
v boljševiški s&sž&&
M»Ian, 18. marca. Degolistična poročevalska služba v Alžiru javlja, da je treba kmalu pričakovati predajo italijanske mornarice sovjetski mornariški komisiji. Italijanskim vojnim ladjam bodo poveljevali boljševiški pomorski častniki. Najmanj 30r/o posadke bo sovjetskih mornarjev. Zato bodo italijanske mornarje premestili na edinice boljševiške crnomorske
Ifronte. Iz istega vira se doznava, da je admiral de Courten izdal »dnevno povelje« italijanski mornarici, v katerem pravi, da bo izvršena odločitev koristila domovini in da prčukuje, da se bodo italijanski vojaki »tudi pod tujo zastavo« junaško borili. Ob objavi tega nečastnega dnevnega povelja je prišlo »do manjših spopadov7«, pa so bili »naglo zadušenih. Kazni so bile zaradi »položaja, ki je bil morda nekoliko tuj za navadne mornarje«, zelo mile.
»Spopadi«, ki so očividno predstavljali močan protest proti podtikanju, da bodo italijanski mornarji radi služili pod sovjetsko zastavo, na vsak način dokazujejo, da imajo »navadni mornarji« brez dvoma višji pojem o vojaški časti kakor pa njihov izdajalski general.
Pohlep Moskve
po toplejših msarjih
Carigrad, 18. marca. Carigrajska lista »Tasviri Efkar« in »Yeni Sabah« posvečata uvodni članek priznanju Badoglija po sovjetski vladi Sovjetska zveza, pravi »Tasviri Efkar«, je sedaj uvedla nov členek v verigo, ki se raztega iz Moskve preko južnovzhodne Evrope do severne Afrike. List omenja izročitev tretjine italijanske mornarice 'Sovjetski zvezi in njene zahteve po izročitvi mornariških oporišč na Sredozemskem morju. »Yeni Sabah« govori o pohlepu Moskve po toplejših morjih. Priznanji de Gaulla in Badoglija sta pomembni, rezultat močne politike na področju Sredozemskega morja pa je dobro viden.
Beograd, 18. marca. Beograjski dnevnik »Obnova« se bavi s priznanjem Badogl:ja po Sovjetski zvezi, ki je bilo izvršeno brez pristanka Londona in Washingtona, in piše, da je dal Stalin zaveznikoma iasno razumeti,  da se v svor'h zunanjepolitičnih
korakih ne drži obstoječ;h diplomatskih običajev in obzirov, temveč ravna, kakor
se mu zljubi.
Hull o obnovi diplomatskih stikov x Badrrglijem
Amsterdam, 19. marca. Državni tajnik Hull je na novinarski konferenci v petek namignil, kakor poroča angleška poročevalska služba iz Washingtona, da Zedinjene države ne bodo vzele v pretres priznanja diplomatskih odnosov z ,Badoglije-vo vlado. Hull še ugotavlja, da ni sovjetska vlada konzultirala Zedinjenih držav o začetku diplomatskih odnosov z vlado Badoglija.
Vs«h zaveden Slovenec bo pođpUal narodno protikomu' nistično spomenico.
Asiglsa&tsrlsRi pritisk na Finsko
Tudi Švedska sodeluje sedaj v živčni vojni proti Finski
Stran 2
»SLOVENSKI   VAROD«, poneTeijek, 20 marca 1944
„Bivši minister in ban"
Komunistična OF skrbi pri nas že za kratek čtt> Bolj ko komedija je njeno početje farsa, v katero pa se vpleta na tisoče drobnih osebnih tragedij in tragikomedij Taka najnove ša traopJija »n komed^a obenem je zabavna poteza Breza T ta / »bivšim min:strom ?n banom« dr Dragom AUrušiccm
K;mun:st:čn agitatorj so namreč raztrosili po s cvensk: zemlji »senzacijo«, k: naj bi delovala ket strela z jasnesa. »Bivši mm.ster *n ban or Dracu Marušič je pobegnit iz koncen-trac iskesa taborišča se javil partizanom 'n stavi! na ra?7rrfage tovariša Titu « Večje »senzacije« b; s- zares ne mo^ predstavljati, kajti prav ootevo m med nam nikogar, ki bi ze pred to »si'ainu« potezo »b'vsejia ministra in bana« ne bi! vede!, da je bil »tovarna Drago Mnni*ič že dosle? ha razpolago »tovarišu« Tiru in njegovim eksponentom Pač pa ni prav nikogar med nami ki bi bi' do včeraj vedel, da bi bil dr Msruač po 8. septembru fatasic ti3 leta kdai odpeljan v k-kršno koli koncentracijo tjbcri'če. iz kat^reaa nai b' bi! setidj jimacko pobegnil n se stavil na razpoloženje T;tu
To je zares »«*enzacua« toda le a«itacjska »sen-ne--:1« kaj t se vedno živi precej Slovencev, k: jim je pred/ bro znfno. da najnovejši »titevec« dr M'irušić nikdar bil \ vikem nen,7:cm koncentracijskem tabori:ču. Do 8. ser-tcmbr-i lanskeoa !cta jc namreč živel prav udt/bno življenje svobodnega kcr.fn ~anca v blž:rn Bo-oene kjer ic laičko nemotene sprejemal obske. med tem ko so v Gonarsu. na Rabu in dni«j h tabr.rščih našr intern-ranci. ve činoma nedolžni ljudje stradali birali ;n umirali Po 8 scp'crobru leta 1043 po zlcmo nado1 jevcev se ie zrn^el nekje na Gori kem. naV. na je še bolj udobno živci nekje b'izu Trsta, ker mu življenje v gozdovih — navzlic nje^' vem u navdušenja za oozdne tolovaje —1 ni prav nič d!Salo Scle ko mu je postalo na svnb .d- prevroče, -se je umaknil — za to ni bilo treba n-bene spretnosti in manj kake*?", »iuna'tva« —   »na rer».*n«. seveda v pre-
pr: čanju. da za to njeaovc »juna "ko« potezo nhče nc bo izvedel Krlcr ga pozna ve. da Marušie" m nik.lar kaza! kakega os^bne^a junaštva. s*j je bil svoj ča- »dobrovoljce« — v Ami riki  kjer je bilo najbolj varno.
Trdi »b vš; minister in ban« bi prav gotovo ne bil Marušič. če se ne bi bil tudi to put varal slede svojih najnovejšh prijateljev, kakor se je že tolikokrat v svojem živlienju: čim se je namreč pojavil »na terenu«, so ga komunist; imeli v pesti in so takej svetu raz^lasdi, da se je on. »bivši minister in ban« stavil »tovar' šii« Titu na razpolago . Take so mu njegovi najnovejši prijatelji. k; dobro poznajo vse
vjegovc prejšnje politične in osebne slabosti, onemogočili, da bi se še kdaj premislil. . Pogotovo je bil po svoji stan navadi gin jen do solz. ko je zvedel, s kolikšno ljubeznijo ga je
^edaj pnvezai nasv »tovariš« Broz-Tito. ki so mu razne figur ce iz bivše Jugoslavije tako nu;no potrebne v njegovi temni igri. Posebno dobrodošel mu je seve v tej igri človek Maru-š;čevega kova, o katerem je naši javnosti še dobro znano, da se je vedno predstavljal za cioveka. ki uživa »posebno naklonjenost in zaupanje pokojnega kralja Aleksandra in ki se ic do vseh svojih visokih funkcij prikopa! samo na tej osnovi. Res kosmate Želodce morata imeti tako Tito kakor Drago, če bosta hotela drug drugega prebaviti  . .
Tak.i je OF znova uprzorila slovenski javnosti eno izmed najefektnej^ih fars z enim izmed »bivš h ministrov in banov«, k; sicer ni prvi. virj:tno pa zadnji v verigi »značajn h« m »premočrtnih voditeljev« našega hudstva. Za t;ste«a na kt v vsem tem »teatru* ni se zgubil smisla za realnost m resnično ž vljenje bo seveda tudi Marusirevo najnovejše usko-§tvq živ dokaz m primer o načelni breznačel-nosti nekaterih naših »prvakov« ki jh je mojstrsko cp:sai in za vseltj ovekovečil že nesmrtni Cankar
Za komunistično OF samo pa je ta primer značilen dokaz k^ko se v svoji iz sovra'tva r\*'ra'oč' vnemi za rušenje v*egj »stare«a«' noslužiije tud^ stann nad katerimi drugače nrog'n^ ^raino preketstvo. Zakaj so pač za »to- Tita-Brc-za   »bivši   ministri« »bivši
bai ugi »bivšeci« naenkrat tak~ prido-
bili na če pa je ves smisel in pomen nje-novega »revrJucouarnega« pokreta prav v tem, da vse staro za večne čase poruši9 V si!) slon tud: muhe žre . Z OF gre na vsem »terenu« h koncu povsod V Srbji je že 'ikvidirana, v hrvat kih in slovenskih krajih boli n boli hira in je rudi le vpra;anje časa. kdai bo izhirala Zato pridobivajo na titovski borzi na vrednosti skr--harane veličme Maruirčevega m Serne-čevega zmc'anega kova ki nai bi vsaj za nekaj čnsa še prikr^e pred svetom polom tega nesrečnega kcrnu.i stičnega podviga.
Ko sem te dni nekemu znancu povedal najnovejšo »senzacijo« z »bivšim banom m ministrom«, me je znanec naiprci boieče vprašal, alt misl:m. da je to res Malo začuden *-em mu cdvrnil- da imam vest za resnično in da je, kolikor poznam Maruš-'ea. ze!o verjetna Zdaj se mu je obraz razvedril: »\To. hvala Bogu! Zdaj bo OF in vset?n komunizma kmalu knncc. ?aj jc doslej hitro skrah-'rala še \>^ka stvar, za katero se je zavzel MaruŠič.«
Take mislim tudi jaz in z menoj vsi, ki Ma ru-Tča poznajo Zdia\>ko Jež
Kronika ssnesie JsžcSsvs neđel]
8
Ljubljana. 18 marca Na5 deželni patron ima med Slovenci svojih varovancev in Častilcev. Njegov praznik je vsako leto dostojno počaščen, saj se ob njem že veselimo zg:dnje pomladi ztelimo si na ta dan so In ca. V mirnih čnsih rad: pohitimo na izlete ali na romanja h cerkvam, kjer je Jožef v velikem oltarju Ce je lepo vreme na Jože-fovo. pravijo naSi kmetje, naj vedelo bo
srce kmetovo. Kakršno je vreme na Jože-fovo. bo do sv. Matevža; In kakor je na sv. Matevža bo do sv. Jožefa Sv. Jožef len in ja-sen je dobre letine prerok prijazen
Lepo vreme, ki pa imamo že ves teden je poživilo delo na vrtovih in na poljih, pa tudi mestno življenje je bolj in bolj raz2ibano Zlasti ob sobotah in ob nedeljah Včerajšnjo soboto je bilo na ljubljanskem trgu sila živahno in ie šlo v denar vse. karkoli so ponudil? branjevske postejanke in ljubljanske vrtninarice Zlasti naglo ie bila razgrabljena cvetača. Solata je bila redka, zato se razume, da je ila takoj v denar, posebno motovileč, prav tatko špinača Še zeleno za juho so po?po-dinie kar brž razdelile med seboj Pridno so tudi Doseeale rx> o^čnh vejicah ki so
nam ljubezniv pomladni pozdrav iz toplejših goriških m primorskih krajev. Na RiHniku so že pripravili pisane butarice.
da bodo tudi letos čimorei krasile naše domove. In vsakovrstnega cvetia ponuja ljubljanski trg. Čeprav je trda za denar, je poglobljena ljubezen do prirode prebudila med Ljubljančani mno^o smisla za krasno cvetje in tako naše go«=r>odinje zlasti ob sobotah kt:p;io vsai ?Vromne šopke, da prineso v domače ozračje vonj nastopajoče pomladi
Plus  reze brazde
Cez "Barje režejo plugi mastno zemljo. Se malo, pa bodo sejatci stopali razkora-čeni čez razore in z enako pobožnoetjo, s kakršno nam je nesmrtni Grohar oveko-večil slovenskega sejalca sipali zrna v gost h pramenih. Preden nastofpiio glavna pomladna dela. naši ljubljanski in okoliški kmetje hitijo z zapoznelimi zim kimi opravki, s spravilom drv in nastiPa, ki je spričo sončnega vremena zelo suh in lep. Čistijo njive in travnike, sežigajo suhi plevel, dovažajo gnoj
Našemu okoliškemu kmetu že pred vojno ni bilo mogoče odrekati skrbnosti in marljivosti Je pa očitno, da so zlasti barjanski kmetje poite Li v vojnih razmerah še vse boli skrbn in vsestransko ć^'avni. Zlasti letošnjo zimo. ki je bila suha. so skrbno počistili vse i arke in potoke. Izkopali  so  tudi  nove jarke na močvirnatih
travnkih Ja bodo ooslej pridobivali bolj-
o krmo. Smotrno izkoriščajo vsak košček plodne zemlje. Marsikdo v okolici Ljubljane, kjer stopiš v preprosto kmečko hišo, te preseneti nova oprava. Gospodinje se zlasti trudijo da snažno urede svoje kuhmje in shrambe ter da izpopolnijo pori št vo, gospodarji pa s štedljivost jo nabavljajo novo orodje in stroje, kolikor jih pač v sedanjih časih morejo dobiti. Sadno drevje je lepo počiščeno in obžagano, brajde pri mnogih hišah so že obrezane. Marsikatera domačija nudi kljub težkim časom zelo prijazno lice.
Veliko zanimanje za znamke
Posebno živahno je bilo to soboto pred poštnimi uradi. V petek se je razvedelo, da bodo naprodaj posamezne serije pretiskanih znamk. Ob velikem zanimanju, ki ga kaže vsa Ljubljana že cele tedne za izredno filatelistično   pridobitev,   je bilo seveda razumljivo, da številni zanimanci iz najrazličnejših slojev niso štedili časa in vztrajnosti  da bi bili deležni kakšne serije. Ob prvem svitu si že lahko videl dolge ver ge cako. I cev pred poštnimi uradi. Ljudje 9o postali že precej disciplinirani in so strogo varovali vsak svojo postojanko. 2e dopoldne se ie živahno razvijalo kupčevanje s pridobljenimi znamkami, kakor tudi s serijami, ki so bile že prej   nakupljene.   Vsekakor špekulacije prekupčevalcev, ki bi na v?ak način radi potonila ceno serijam   navzdol   in tako oškodovali  ne samo posamezne prodajalce,  marveč naš3 celotno narodno premoŽenje, nimajo pravih uspehov. Treba je samo. da lastniki pretiskanih znamk ne popustijo izpod tiste cene. ki jo te znamke po svoji pravi vrednosti res zaslužijo.
Kostanji na Opekarski cesti padajo
Med lepimi ljubljanskimi sprehodi je pot po dolgi Opekarski cesti, od koder za-viješ iTazaj med trnovske vrtove. Opekarsko cesto, ki je. odkar je bila urejena in kanalizirana, med najlepšimi v trnovskem
okraju, so senčili doslej številni stari kostanji, katerih vrhovi so se gosto stikali.
V sončnem vremenu je zato Opekarska cesta nudila sprehajalcu prijeten hlad. Toda
v zimskem in vlažnem vremenu je bila vedno zablatena in so se stanovalci po vilah
in hišah ob njej upravičeno pritoževali, da imajo preveč mraka v svojih nišah LTJ da jim vrtovi nikakor ne uspevajo. Mestna občina je zato sklenila, da razredči stari drevored na Ooekarski cesti. Na smrt je bilo obsojenih 80 kostanjev, kar bo zadostovalo za razredčenje drevoreda Ze precej časa poj o sekire. Pri tem delu so zaposleni v glavnem naš; begunci, ki so vajeni takšneca opravka in svoje delo temeljito opravijo. Les gre za oskrbo mesta s kurivom, pri trrk^h in razspkavanju panjev pa radi paberkujejo otroci.
Prijetno gedovanje
Jo-zefova nedelja je bila kakor naročena. Sončna, topla, ma^ce vetrovna. Ponoči je bilo živo ?rebro še pod n^člo. čez dan pa se je vzpelo nad 10 stoo'nj Celzija. Povsod si videl hHeti čestitkarje s šopki. Ljubljanske cve+ličarne so vsekakor ?mele dosti OT>ravka. Prnv je tako Popoldne na ie bHo nrOno Liub-^nčtmov na izorehod'h.
Nov greb
V Zagrebu Je umrla 12. t. m. po daljšem bo'ehanju v L"»ublj3ni snol^šno znana in spoštovana eoj?na Marija March - o t -ti, st-ra 68 let Frkojnica le b;1a nadvse dobra -n skrbna mati skotim otrokom Zn-čp.sno so jo pokonal' v Za°"rebu. Pckojnlci bl^g spomin, žalujoč m naše isk/eno so-ž^lje!
— wim ljwhh ifu i«aiaji.j.i..aiJiimiisi.waiaMa
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
OPERA iN DRAMA
Ponedeljek.  20   marca: Zaprto.
Obvestila
Za semensk« krompir naj se javijo člani SVD pri svojih sadjarskih in vrtnar-sk h podružnicah v Ljubljani ali v pisarni Sadjarskega in vrtnarskega društva, najka'neit do 22. marca t. 1.
Nova razstava Lojzeta Perica
Ljubljana, 20. marca. - Te dni je mladi slikar Lcjze Perko postavil na ogled v tri izložbe Kosove ga salona v prehodu nebotičnika dvanajst svojih del. Kakor vse dosedanje njcg'ove razstave, ki so si sledile v krajš h presledkih, je tudi najnovejša vzbudila poz:most !.n zan'manje ljubiteljev domače upodabljajoče umetnosti, zlasti številnih pristašev njegovega načina podajanja.
Kdor Lojzeta Perka pozna. ve\ d^i mladi umetnik ne razstavlja več za to, da bi svoja stremljenja uveljavil, ker si je že pred loti utrl široko pot in je z3vzel svoje mesto- na polju slovenske upodabljajoče umetnosti. Perkova umetnost Ima svoje značilnosti in posebnest : v zajemanju in podajanju snovi je prepričevalen in učinkovit, doslej zlasti v portretih, v najnovejšem času pa tudi v kompozic jah in krajinah. Uveljavil se je tuđi kot dober karikaturist.
Njegova sedanja razstava obsega enajst olj in eno risbo. Na ogled postavljena dela so: »Begunka* t štev. 1), >2Hca čakat (2), »Nebo in žemljic (3), »Zima, potoke (4). »Cerkniško jezeroc (5). »Z ma 2« (6>, (»Alenčica« (7), »Pepe« (§), »Mlin« (9), »2.to« irisba, 10), »Pianist*. (11) in študija izbe (12).
Perko je tudi uspešno ilustr ral nekatera dela domačih psatcljev. Zlasti uspešno je upodrbll Levstikovega Martina Krpana. Tudi sedaj pridno ustvarja na tem polju. Poleg nadarjenosti je njegova najznačilnejša poteza :zredna pridnost. Perko ncpre^t'no dela. ustvarja, študira, išče novih motivov, obnavlja stare; delo mu je življenje. Bežen pogled v njegov atehe zgrvorno pove, koliko neizčrpne ustvarjalne sile hrani v svoji raz°:ibanr notranjosti.
Razstava Perkovih del, večinoma najnovejših, bo občnstvu dostopna do konc:i t. m. Za ogled se sama priporoča.
Gledališhi In glasbeni teden:
„G^renfski slavček" v prsnsvljem obliki
P* ačecen uspeh f^ncerta v priđ Zimsk; pomoči — Klefstrv
„Razbiti vrč" je zelo vžgal
Ponedelisk- s'-mfonični koncert v polno za sodem velik uniond<! dvcrani ie bil n-rirejen v prd Zimsk' pomoči Vodil qi je gledalk-upravnik s Ferdo Herzcs. uspešno so sodelovali operna pr'madona gdč Hevbalova violinistka Je!ka Staničeva ter člani Združenega opernega in rad'jskefig orkestra.
Najprej je orkester učinkovito izvajal Sibe-Jiusovc simfonično nesn:tev »Fml.indija« ki se storm'ema raznleta iz temnih prividov k jas-nečim se obzoriem iz mračnega vzdušja k sklepnemu oznamlu optimizma Potem so bile na -poredu tri znane L M Škeriančeve pesmi Beli obhki Poč'tek pod ser o in Vizija ki kažejo značilno nastroienje skladateljeve glasbene usmerrencsri Vse tri so bile prirejene ob nr! k; teca koncerta za orkestrsko izvajanje Z lahkoto tcplm občutjem in znanjem jih ic '>dpe!a V Hevbalova. ki je svoje znane sernran^ce od'ike na nc\o iznr čala Nekaj novega, nosebnega ie bil za ljubljansko koncert no občinstvo M Bruchov nežno ubrani Koncert za v;o!tno in orkester Sodelovala je kot soPstka v;ofi-rstka Jc'kn Stan čeva. izredno nadariena nejenka prof ^la'sove violinske šole Njena kva-tetna nterrrctaci;a napo^^duje bodočo umetnico Staničeva ki jo poznamo po imenu že po njenih nešteth prepričljivih usj»ehih na matičnih šolskih produkcijah, ra?-pcTaaa v tehnčnem pogledu s spretnimi prijemi občuten i^ko pa je nežno dojemajoča
Ob C Debu?«yjevj prelestm »Ma' suiti« smo se pomudili kakor pred cTivno glasbeno slikarijo, ki se preliva v mnoštvu impresionistično zajetih tonov Markantni koncertni za ključek ie tvorila predigra k \Vagnerjevi slo več* enem »Pevci moistm normber^ki« k vsebuje monumentalne poudarke silne VVagner-jeve glisbene govorice.'
D rigent F  Herzog je nreizku^eno obvlada najtežja mest3 -n solidno izgradi celotno kon certnG zamisel Skrbno je pazi1 na o~av lnr in teroretac jsko razmerje do obeh solistk in bi1 skimno z niima ter mojstrsko kvatff c'ranim1 godbenik   deležen  iskrenega priznanja številnega občinstva.
V Operi smo slednjič vendarle doživeli pre-micro Fcersterjeve domače opere »Gorenjski
slavček«   L-prizorili so jc v K. Jerajevi in O ^estevi priredbi, ki so jo poživljale nekatere vmesne tehnično uprizorit vene injekcije. Tako ie togost dejanja splahnela in ie operni oder zajelo po dalj"em  presledku  toplo prsrčno vzdušje  Domačnostno je to vzdušje »Gorenj skega slavčka«.  blizu nam   je.  prjetno se v njem pcčut'mo   Ta okolnost bi utegnila biti važnejša.   kakoT   so   tenkočutna, pikolovska dlakoceparsko suhoparna  umetnostna merila Premiera je b;la prazničen dogodek; tembolj •ser se jc režiser E Frelih potrudil da bi predstavo čim verneje primaknil naš*' ljudski živ-jenjski sredini ter ji pnliJ čirr već tople domačnosti   Uspeh  je bil nedvomna prodoren, ustvarjal je pogoje re>n;čnesa gledališkega in umetnostnega dobronočutja. Slikovita *.cencn.ia ki se je uveljavila zlasti ob vasovanju je bila ustrezen zunanji okvir pravemu bistvu opernega  dela  Tudi  sodelovanje scenografa inž. Franza ie bilo zelo draaoceno
Vzporedno z režiserjevim organ;zatornim delom je šlo pTizadevanje dTigcnta Sama Huba-da. ki je že ob »Mrtv'h očeh« dokaza! svoj zdravi prisluh najsubtilnejšim skladateljevim težnjam »Gorenjskega slavčka« je gTacbeno pripravil z vestnostjo, znanjem m čutom zrele odeovomosti za to kako prilagodit' romantično naivnemu odrskemu poseku opere Foer-sterjev glasbeni romant'cizcm Kakor tone »Gorenjski slavček« snovno zaradi znanih nc-dostatkev v operetne n-žine. tako je vzorno g'asbeno poda;anje povzdianilo kakon-ofet Foer-sterjevega dela ter njegove uprizoritve
Nadaljnji činitelj prodorne predstave so bili solisti   Mink' osrednji ženski podobi je vtisnila  "prijetne interpretacijske poteze Ksenija Vidalijeva   Lepo je odpela svoje samospeve, predvsem  osnovni duet z Lipu^čkovim Fra-njem ^ prvem deimju O niem kreaciji morebiti kaj več v zvezi z nanovedano alternacijo TJpu^rkcv Franjo je bil dobro marljivo našru L*'ran Pogrevali ^mn na njem nekega bodrega. k'enega. rust:ka'nega fantovstva  Janko je jx> dajal Chansc-Tietta 5 smislom za prožno vedro poudarjeno igro  Tud   svoj pevski dele* je kakor zmerom, vzgledno primaknil KrŽetcva jc kot Ninon koristilo uveljavila svojo igralsko
nadarjenost m pevsko ustreznost, kar velja tudi za obe Chansouettovi elegantni učenki J. Baukartove m A. Sancmove Zelo dVbra je bila Majda Vide Zamejčeve Njen^ pod-.ba se je skladno prelivala v to okolje Osvežujoča razpoloženje je ustvarjala vedra trojica Betet-Dovcga naglušnega oskrbnika Štruklja. S Binov-eevega Rajdlja in M Delničarjevega Lo\-ra Beterto je vešče izoblikoval bistvo štrukljeve nepretirane. prirodno zdrave kom ke Tudi Banovčev Rajdelj m Dolmčarjev študent Lov-ro sta bila v odgovarja jočem komičnem odnosu z Betettovo stvaritvijo. M Gregonnov krčmar je bil pevsko jn igralsko zadovoljj\ posle kraljevega sla pa je opravil Z. Pianecki.
Zboroma pripada v »Gorenjskem slavčku« važna naloga Ker jih je odlično prestal, mu moramo tud- priznati zasluge za uspeh. Oba zbora sta pela z neko pom'ajenG pnzadevnost-jo. vidnim zanosom m strumno izvežbmostjo, kar se je pokazalo predvsem v učmkovitrnave-mariji ter posrečeno nanizanih spevih ob sklepu tretjega dejanja ki ca znatno poživlja tudi ubran nastop izvežbanih plesalk n plesalcev po Golovinovi koreografski zasnovi.
Občinstvo je čutilo ves čas tesen kontakt z odrom. Aplavza, šopkov in vencev ni manjkalo. Dirigent in režiser sta morala tudi pred zastor Nekateri muhci zatrjujejo, da bi se Foerster. čigar imena ni najt; na premierskem programu, v grobu obračal, če bi vedel, kako so njegovega *Goreniskega slavčka« zmrcvarili. Prepričan pa sem, da so muhci v zmoti in da bi se Foerster prav zadovoljivo, prfznalno nasmehnil, če bi bil prisostvoval premieri.
V Drami smo na četrtkovi premieri uživali Kleistov svojevrstni, nekam zastrti humor, ki ga je spretno natrosil v svoji enodejanski veseloigri »Razbiti vrč«. Ce se ne motim, so ga pred desetletji, po prvi svetovni vojni, vprizorili na mariborskem odru. Zaživel je pred nami drobec nemške ronrantike v klasicistični obliki. Ko gledaš predstavo, ki je pri njei upošteval režiser klasične burgtheatrske zasnove, se ti zazdi, ko da stojiš pred čudovito sliko Uživaš ob njej in ne moreš se je nagledati. Ko pade zastor, se morebiti poraja občutek, da je je nekam prehitro konec. Henrik von Kleist. ki se je s strastjo in secirao temeljitostjo potapljal v življenjska vprašanja, je ustvaril s svo^m »Razbitim vrčem* eno naiveljavneiših In najbolj priznanih nemških vesel :h iger Dejanje poteka zmerno, prepričljivo, orga-nično. Morebiti je le tu pa tam nekoliko
prerazvlečeno. Neka sveža polnost ga pre-paja v slikanju oseb. v prem'šljencm podajanju humorja in v plastičnem prikazovanju nizozemske sodilnčne sredine. Odrske prikazni se k°.kor v re^n'čncm živlle-nju porajajo pred nami in živo cpravl.ja-jo svojo odrsko funkcijo.
Cesarjev vaški sodnik Adam se nn vse načine zvija na stimoob-ožujočem p^cce^u, katerega pravi povzročitelj je on ^m. Nametal je na ta svoj odl'čni medel serijo slikovitih barvnih zamislekov. ki se kameleonsko svetlikajo v mavričnem spektru sijajnega pretvarjanja in potuhnjonia. zunanje priliznjenosti, pa tudi od.umcsti in surovosti, zavestne krivičnosti, rrare;ene ljubeznivosti, pretk^nosti in tudi prikritega sladostrasfja Marogasta. teme1.ii'o iz-nrebita ie is Adamova bučn: ves pr;c4en. življenjsko poln je Cesarjev Adam. Resničen umotvor, vreden enega iz ospredja naše prve dramske garniture.
VI. Skrb;nškov sodni svetnik Wa!ter združuje zunanjo dostojanstveno gospo-skost s čutom pravičnosti, pa tudi navihane bistre pronicavosti in službene strogosti. Peček je svojega pisarja Lučko zasnoval tako soretno. da si Irar videl, kako se kuhajo v njegovi glavi samoljubni, Adamu neprijazni načrti in kako reži za vsakim njegovim nasmeškom sladka škodoželjnost. Zelo močni stvaritvi sta bila tudi oba ljubimca: do sklepnega izbruha zadrževana in v notranjem razporu n'haioča 1 Eva V. Juvanove ;n Nakrstov poinokrvni Rupert, kmetsko okoren, odkritosrčen, čen-čav, toda simpatičen zaradi svoje neposredne naturnosti in fantovske pristnosti. Ognjevita neugnana je bila v terjanju svojih pravic Marta P. Juvanove. Zelo opazen poudarek je dala Kraljeva svoji klepetuljasti neizčrpni Brigiti, prav tako Rasbergerjeva in Pugljeva obema muhastima in plastično podanima deklama. Korošec pa svojemu izrazitemu Ruprehtove-mu očetu. Služabnik je bil Verdonik, birič pa C. Pfeifer.
Režiser prof. O. šest je veselo igro zrežiral s preizkušeno roko, ustvarjajoč pogoje posrečenega ravnovesja vseh odrskih silnic, ki jih vsebuje Kleistovo delo. Scena je posrečeno delo ini Franza Prof J Modrov prevod je zelo dober Prevajalec ie upošteval načela, ki so v skladju z izvirnikom in bistvom našega jezika. Občinstvo je s poglobljenim zanimanjem sledilo oredstavi. Uvrstitev »Razbitega vrča« je letošnji dramski repertoar znatno po-ž.vlla. —c«
Filmski pregled
Tednik. Posnetki iz Indije. Parada v Manili. Mobilizacija na Estonskem. V Nemčiji so ustanovili potrebam časa primerno ustanovo: zamenjalnico. Hokej na ledu, prvenstveno tekmovanje v Berlinu. Črede severnih jelenov na Lapooskem. Vežbe s psi. ki vlečejo sani. Vojaki pomagajo domovini s tem, da izdelujejo igrače. Pred poletom nad London. Fuhrer je sprejel v svojem glavnem stanu voditelja Valoncev Degrella Bitka oklepnikov na vzhodnem bojišču. Ce^m Aprili a—Net tuno je prizorišče ogorčenih bojev. Nemški brzi Čolni pri nočnih operacijah.
Sloga. »Noč brez slove~a« (Ufa). »Trikot«, motiv, ki je bil že obdelan v neštetih va-rijantah v neštetih Olmih. Evo nove obdelave tega večnega problema: V za?anja-nem okolju nordijskega otoka sta se znašla v bežnem ljubavnem objemu mlad moški in enaka ženska... Cez leto dni se zopet srečata, ona kot polkovnikova žena, a on kot stotnik v polku njenega moža. Ker je polkovnik pogosto odsoten, se čuti /ena osamljeno. Pogoji za konflikt so podani. Prične se borba med ljubeznijo, tovarištvom in časrn;ško častjo. Stotnik je pravi oficir Odreče se ljubezni in' z.ihteva premestitev. Ob priliki velikega lova skuša polkovnkova žena pridobiti stotn*ka rase, kar ji ne u^pe. Polkovnik izve za ženino nagnjenje do stotnika, ki pa je bil popolnoma korekten. Da prepreči dvoboj in reši prijateljstvo dveh mož, žrtvuje že-i na svojo ljubezen in — živlienje. — Kari Ludwig Diehl kot polkovnik. Anna D umiri 3 nn kot njegova žena ;n Knns Sobnker kot stotnik posebno dobro h^rmoniraio. Igra Anne Dammann oč;tuje globoko notranje doživljanje Film vsebuje krasne posnetke iz narave.
Matica. »Zadeva dr. Crippen« (Terra). Prav zanimiv, napet kriirf nalni film. Snov je povzeta po resn"čnem dogodku pred 15 leti v Fra reji. Zadeva je povzročila tedaj splošno senzacijo. 2ena nekega znanega zdravnika ie na skrivnos+en način 'zginila. Film obravnava rnzkrnkanje z^inoa nn prav zanimiv način. Dejanje drž! gledalca v stalni napetosti. Snov je ;zrizito filmska in odlično prikrojena za film. V sicer respo deianie so poprečeno vpleteni zabavn-' pr'.zori na palubi prekomovnila. Knnitan in ladMsk'! zdravnik Do^kr^ + i za smeh in razvedr;lo. Tudi sedna r^nrava je prav razs'b^na in nareka, saj prinese ?en7n^onnlen preobrat v nroee-u. ko nastopi kinematografski aparat kot »nrč- n v sodni dvorani. — Kdor ljubi »ivme+e« fHme, pr;de n-av t?o+ovo na svoi račun. Juri«t0m in kr;mmaljom n^i še nnav posebno priporočamo nr'ip+ria ^nro-
-bn med poplavo ljubezenskih 7nn ?b
lln:on. »Ne govori mi o ljubezni« (Ba-varia). Film izza monakovskega umetniškega življenja. Mlada slikarica Pamela pride v Monakovo z najlepšimi upi. da si pribori priznanje. Toda vrata v kro^ izbrancev ji ostanejo zapria. Znan slikar Al-\vin si z zan'manjem ogleda nlene slike, ki so na pogied prav čedne, toda manjlca jim globlja vrebina. Častihlepna Pamela
dela neumorno pod AI\v:nov:m vodstvom, toda njenim slikam manjka še vedno ona samoniklost. ki je značilna za vsakega zrelega slikarja-umem ka. Njenim slikam se vse preveč pozna Alvvinov vpliv. Pamela postane nestrpna in želi razstavi*.i. toda AUvin to prepreči, ker po njegov, i a mnenju slike še niso zrele za razstavo. Ta kerak odbije Pamelo, ki je Alvina vzljubila. Ko sliši Pamela Še ostro sodbo nien:h slik iz ust znanega trgovca z umet-
n;nami, je razočarana in L:Če cvetja pri drugem prijatelju, k' jo pa zapusti, ko nn-stane mal škanda'č.č, ker *e Pamela koČ v šali pndpiala s^'ojo sl;ko z Alvvino-vim podnicom. To jo še bolj potre in ko je pcooTnoma zdvojem in obupana, se po-
J javi AUvin. ki jo reši v Svoj sve' umetnosti, kamer se končno tud; Parno!i vrata odpro.
'Pesmi o Meji
• Bard   naš h   primorskih   p '\ C1-'*-
Eforačov g-ar'škl rojak dr. Alojzij Cradnik ia br"šT;i-» Medane nas prc^rnotil z novim knjižnim darom, ki bo razver tU] vse prave liub'telie slovenske knj'.e:!?. clo\ ' -neera slovenskegi peaniSkeg^i i^'aza. Ko boš odprl lično opr^mlj^nn rf>*rko novih pcsniškiJ-i umetn'n. js ne brš o^cžl, dokler ne boš prebral vseh teli Ms tov d> pos!edr»iega »Mata in smrt", k' j? m J naiJepšimi. In boš, v duhu spr:rrnl G -nikovo plodno, vr-? ba\j m bi.; do.-ječo stvarjalno pot od n^"egx:vih >P'dai Č;h zvezde in ^Vcčn'h ertudencev^: pa do »Zlatih lestev« in ciklične n^sm K-net govori«. In boS otM^udoval C' kovo snovr.o n?iztrc5",no5t. njr-grv po^n'Ski profil, zmerom svežo ob^i'ova'no B^O, s katero ptplje klene misli v dovrš ne p; ške cbl'ke.
V uvo-dri posmi »Mft'fa -'n rv^ir-- je prav za prav vse po.lasufeno, ?>faja za'rjuje v zadnji kitei pasttrju-peast^kn:
T z r^^ne le bc-5 pe^: Vsen pesmi melemi e S^oo      moie kr:i". Jaz tv^jT sem sv] el.
Tl^ia onlaji paktove vzv:£cne nr*«li ki se prevcon'o Tz erer-a. rr',!rri;'c n si- bnli-xma k zt't'čimim poudarkem /rl^boke ro-fleksivnrksti. ro^ebne družbenosti ter aktualne časovne razrv^n^^ Kar te prt Gradniku pcaefcoc- priteguje je polet prs-ni?.kr<ra navrVba. klenost metafoe, uCTn"-'a-šrtna ubrale?*' fiwhotovt ton1!r.a, m1?1!, rlo-boln moškn "rP1o?;t, k' dr-po in urprlno vapen^ v r^amašva v:?-iv1a. O tam se bol, vnet* Ć'tateljt lahka prepričal, če boš z re^-n^-^o. zbr-pna- r»rr-r>mrst"*o pronikn 1 v Gradni^^vo pc^n'5k^ fsne^n-ie od uvrdnr* n^rmi »Ma^a in r-^tir« pn da vs-^h os'a-'!h 21 In ph fe z rr^režIliVo p—a*Hp» roko nami v novi predrayOcen' zbirki. To »o Ma^a in morje M"in In r^'r<:ranič. ?>t.,4p tn n;=-^o. MA;a n BtetUlt M'^'la in m^t', M1-ia in n«i Mata in m^sec. ?Taja in mazS i'en'* l^Ta-'a in mrtvi br"t, Mni'r-« m posta« J^a. J''n lvCHrifa. m frflnf^t, ^'al*
m m<-r Mttia 'n sekata kn^^rra. M1&4S KB ml-«»el ICajs in r.-ziv. T1 :i in rM,rak. 'Ffaia
■n mesto, Mat^ in m cm grijani« Maj: in ja-
sen   Ikfa^a in smrt.
A. OrBclnrk ie na novo zra^t^1 v svojem i^oc^^i^^T^ zanosu, ki pa rnzo,1ov,x rovo-'zišla c;kTi^na pcrnMev. Našo p mffttva i* Oplad-1 z novim dokumentom svaje velič-ne Visokemu o^Vtu nlemon't h misli v dodano vezani ob';k:, ki s^gaio v v«>o ko-
t:čke filovetV« d Is n rrca. pstioa t':di jFiin-»Tiii ob^fka knjižice, ki je po za^ki j vodstva N'To-'ne Uskarns pnwrstno, mo^iStrsko grafično ooreml^ana. T^kn ec*e-Včn-. o^eta bo nava Oradr'kova pesillikfl zbirka čitateM"* Se boli znivi'ka'n. ZanVael na^ovn? et^an'. ki fe oo>ev IVTannih p^^n'-Cir;n l,frt^,trr>v. ^e um--t"5fko đelo ak«dem-s\r.rr^ 9r*kaH8 Pik« Debani"ka. Kal oav-n::nn še :z^r*--tno kakovost pan^ria in '*vo-b^rvna^t tiska (naslovi so v rclerrb"rvn-m ti^ku). ki povr^v-pjeti - celotnj vtiLk in ki pričata O vi^-ko kvartetr*2 pTafY-->i zmogljivosti zar->žnloe. Vsi resa'^ni ljulu-tp'-'i slovenske ncez'.ie ter pie obČi'dovalc: bodo s plP^^en'to vnemo sedali ro knUzlci ter jo prebirali s poglobljeno zbranost j >.
P A D 1 O LJUBLJANA
Ponwlcl}ekt 20. marca. 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 900: Jutranji pozdrav; vmes od 7.?0—7.40 poročila'v slovenščini 9.00- 2.10: prrocM« v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, pregled sporeda fr.em.Š-ko ;n slovensko). karnoni-ca. 12 00—12.30: Opoldanski koncert. 12 "0 —12 45: Poročila v nemščini in slovenščini 12.45—14.00: K^norrt Malega orke-etra. vodi Albert Dcrmelj. 14 00-14.^0: Porccila v nemSčin5. 14.10—15 00: Vsakemu nekaj. 17.00—VtJL&i Poročila v nem-ščin; in sloven.š?;ni. 17.15—18.00: Pisana paša — zabava bo vaša: 18 45—19.00: Vesela muza; E>. Gorlnsek: Humoreske. 19.00—19.30: Veseli Kranjci. 19.30^—19.4.">: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19 45—20.00: G'asbena mediara. 20.C0— 20.15: Poročila v nemgčini. 20.15—21.00: Glasba vel kih moj<rtrov; ■crra Radijski orkester pod vodstvom D. M. š;ia^ca. 21 00 —22 00: Le v ljubezni smo mPdi. 2^00— 22.10: Poročila v nemščini. 22.10- 23.00: Podoknice.
MALI  O G L A S f
ZLOtVJJV^ STOI.E za vrt tn za«<>oniSče, kakor tudi vsakovrsten rezan in tes^n les, iobte v skladišču zadruge »Marad« ▼ Živlnozdravnifiki ulici (sa Cukrarno).
St
ev 12
►SLOVENSKI   N ARO D«. P«tfMJ* ». mara 1944
Stran 3
Sevjstska „proJinterna44
Delavrke strcZ*3vne organizacije so v Sovjetski tmifi na-rac^op::iS* hi zai^ltniK fielavca njegov tla&telj In
Kakšen je komunistični »delavski raj« v boljševički Rusiji, kakšne mo tam d.Iavčeve pra>i iee in njegova svoboda, o tem pripoveduje na osnovi desetletn h lastni;, doživetij in opažanj nemški gospodarski strokovnjak Kari Albretht sprav strahotne podrobnosti v svoj. knjigi »Izdani socializem«. V naslednjem prinašamo iz te knjige žalostno poglavje o sramotni vlogi deJavsk h strokovnih organizacij, ki jih je židovsko-marksistična teorija zlorabila v najhujšega za irilca  delevneca ljudstva. Albrecht pripoveduje:
Po vpoklicu v predsedstvo osrcunje stro-kovne  ^rgamzac.je za gečzdne  delavce n delavce lesne   nuns^nje,   sem unoi obilo pri! ke podrobno spoznati n.sivo in aeluva D.e boijževlslvih strokovuin organ ^ac.j. V c. su   svojega  de'ovanja   v   pi eusecUivu te strokovne organizaeje aem se uae.ižii tudi ceie vrste k ngiesov   Irdkovn h oi^a^:-zac.j. Pn svojem dolgoletnem prani,cr.ein ude.stvovanju v gcspodai^^vu m. pr  Sle .-i nih inspekcijskih oprav.lih v raz.i.h po*: a J nah sem imel pr i.ko,  prav  iaK.c Jo6r spoznati metoJe  n u-=pci.e del   široko mr. organizacij na d želi in v  mestih, kako« tudi metiae in uspehe njihove vod.lne or gran zacije, vrhovnem    stidkovnem svetu Sovjetske un je, tako zvo;;e »ProflDtense (Imernac onala  pi c f esiomstov )   SJruno n Organizacije im jo v Sovjetsk,   uniji jo-vs m  drage  naloge in   pavsedo droga« nv funkcije, kako? pa si to zannšijajo dc:a\-ci po svelu.
v rtrakronili oirgatt-SG sijah i^a ksztmnistična stranka
Sl.okovne orgajiLzac.je so v oSori, naj-važne -"ša opora   bo 1. še v ških vlasLodržcJv Blagostanje   in  potrt be  delavstva  so j:m docela postrandkega pomena. Predsedniki, vodilni lunkc.onaiji in člani c srednjega oa-
b;ra strokovn h org n.zr.cij se — encivo kakor v komunist čni stranki — le form.il-
no volijo po članih. V resnici jih poljubno imenuj? in odstavlja tajništvo csrednjeg*
odbora stranke. Vse srednje in maJe fuoK-cionarje strokovn h organ.z. cij doioč pi ec sodnik osrednjega odbora po predhoJa.. skrbni izbiri s strani zainteres ranih men predvsem pa s strani GPU (boIjs.ev.ske v°-lit-One komisije).
Ker člani str:kovnih organ:zacij po p*e-težni več.ni niso organiziran, v str nki. obstojajo v okrilju posamezn h organov strokovnih organlzac j že posebne strankine
frakcije- V* a vprašanja- ki so kol čkaj vei-j&S^ poinona, zlasti tudi sestava volilnih l\st za funkcicnarje strokovnih organizacij, za osrednji odbor n za predsedstvo, se praktično določ na tajnih sejah ten strankinih frakcij, šele nato se ti že sprejet sklepi s stran vodstva strokovne organizacije predlož jo članstvu v potrd lo kci ^predlog strankine frakcije«. Razume se da si nihče izmed član:v strokovnih org.i-ij. ki niso član stranke, ne upa utovar ati. Zato se tak. predlog vedno ^soglasno« sprejmejo.
V tej c bi ki se odigravajo vso dogodki v okr lju sovjetskih strokovnih crg n.zacij pa naj gie za izvedbo volitev in sklepov ni vel k h strokovnih kongresih, za Jelo v vedstvu strokovnih organizacij ali za piakt čno izve_"bo organiviacijskega del vse tja d" najmanjše edinice v pokrajini.
IT, rlehtlvce delevite pogodbe s© £s na pspZsrjjtt
Vod tel j strokovnih organizacij so vse-sk z. stari strankini funkc.onarji. Oni so osrednjemu odboru str nke v prvi vrsti odgovorni za to. da članstvo strokovnih organizacij ne razv ja n kakega delovanji, ki hi tudi le v najmanjši men moglo ovirati praktično izvedbo vsakdan j h nalog sevjetsk h gospodarskih podjetij. Sicer se sklepajo kolektivne pogodbe glede določitve delovnih norm in mezd med vodstvom strokovnih organizac j in dotičnim vrhovnim gospodarskim v:<istvom. Toda te kc-lektivne pc.^olbe so le gob. formalnost. Brezobzirno se zigravajo in kršijo, če to služi interesom dotičnega gospodarskega p ujetja ali pa pol.tičnim interesom komunistične stranke-
Kričeč primer aelovanja nudi strokovna organ'z cija učiteljstva, kateri se ni še nikd3r posrečilo doseči, da bi se izboljšal bedni položaj vaških učiteljev in bi se jim zagotovila človeka vredna eksistenca ali da b: se j m vsaj točno izpl čevali skromni, s kolektivno pogodbo določeni prejemki. Izplačilo se vrši vselej z večmesečnimi zamudami, tako da si učitelji niti ne morejo redno nabavljati najnujnejših živil, obleke in kuriva.
Slične so, kakor sem v dovoljni men spoznal v svojem 1 stnem strokovnem področju, tudi razmere v lesni Industriji, v gozdarstvu in poljedelstvu. Posamezni osrednji trusti in krajevna gospodarska podjetja ostajajo često po več mesecev na dolgu z mezdami čeprav je po kolektivn pogodbi joločeno tedensko izpl čilo. Lakin zaostalih mezd delavci potem mnogokiai sploh ne dobe zplačanih.
Namesto pogodbeno predvidenega 'n ustavno zajamčenega sedemurnega delavnik?, ni deseturno in često celo štirmajst-umo delo nikaka redkost, ne da bi čelavc dobili, kakor je to predvideno v tarif., za nadure pr merno odškodnino.
Prav takšen je položaj v podjetjih železniškega, poštnega in brzo;avneg. komi-sar.ata, v tekstilni industr ji, v rudarstva in prsebno še v pcdjetj.h petrolejske tadti-strije. Spcm'njam se na celo vrsto preiskav, pri katerih sem sodeloval in kj «*o ugotov le naravnost neverjetne kršitve tarifnih pogodb po teh komisariat h m sro-spodarskifa upravah, ne da b: se te kričeče krivice odpravile.
Kesstcj^re d^lsvre zahteve
Dci-viie uoiiiic se v pOiaancz.nih paaogari gcspcoarsiA a, z. kar sem dobil potrd 10 na števLn h kontrolnih inšpekcijah v Btotinan podjetij določajo skoraj zkijučno po 50. spodarsk h vod teljih in prev-sedn.K.n trust "v z vednostjo vrhovmih stran k. mb funkcionarjev brez zaslišanja zastopnktv strokovniii organ z cij Pr tem je odlocii-na izključno le naloga ki jo mora donooc podjetje obvladati na osnovi načita, .-esiav ljenega za zelen: mizo v Moskvi Na fes-n čno zmogljivost del vsiva m strojev v prizadetem obratu se deževne norme n<-oz rajo Zlasti ockar se je uvel,av i in začel pospeševati tako zvanj stahanov »r Izotcv sistem - ta z ajdb najftevs rnov šega izkor ščevalca ljud in na^bol; «ieu-Sm'ljenega priganjala gn^nfeV L^zarj^ Ks ganciča — je p:stalc pravio, da se viso-
-ke stor tve spretnega strokovnega delavca v in lustriji ali prek pevajoče sile atleta v gozdarstvu aH rudaiiivu določijo za osnovo delovne norme, ki je povprečni delavec n t: z daleč ne more doseč •
Se bolj k tastr-faicn je poiožaj na poa rocju oeiavske zaščite Čeprav vsebuje ob-sežn zakon, ki predstavlja zbirko mnoge stotin odie-b za za^čto delavstva m ki je izšel v obsegu nad 1000 strani, podrobne Holočhe za z^-šeiio del vstva na vser. ^o=^>o-darskib p dročj h. je praktično vsak go-spodaićk funkcionar, kj noče nsk rau. da ga odstran jo kot *škodij)vca« prisiljen v očitnem nasprotju s teorijo zakono do skrajnosti   zžemati delavstvo.
Zastof)mk strokovnih crganizacij se ne smejo osmel ti ia bi le s prstom ganil; proti samovo jnemu vsakemu socialt-»t <?-nemu gospodarskemu vodstvu in n jei'?-mentarnejšim p jmom kulturne zaščite delavca nasprotujočemu izkor ščanju del v-no sile sve h članov, ne da bi jih takoj odstranil, kot ■ sls odi j vce«, itrockističneJ:no-tiice« in podobno!
Elr^i nad defavstvetn
Na osnovi fiktivnih stahanovskih storitev sest vljaj: nadrejene gospodarske oblasti produkc jske načrte, k so brez realne osnove jj ki jih delavstvo tud pri raj-boljšj volji ne moro nlkiar uresnič-ti Flaz
like med realno, dejansko delovno stor tv -jo posameznega delavca in s tem celotnega podjetj.  ter med načrtno del'vao nor mo. ki morajo ne zbežno naslati. se s strnili vrhovnega gospodarskega voditva ozna čujejo kot posledica >ncsposobnosti« ali pa »delamržnosti«. P:leg  tehničnih voditelje se v t k h pr merih  Često kaznujejo * ud funkcionarj   strokovnih     organizacij kot »saboterji« ali  »protirevolucionarji«, kei niso znali z agitac jo n p^opagan'o. dejansko pa z grožnjami  prisU ti del vstv^ k
nadčlovežlum storitvam.
Da se v takih okoliščinah n delo*-n h pogojih sposobnejši strankarji kolikor nO sroče odtegujejo delovanju v str kovn h organizacijah in se branijo prevzeti odgovorna mesta je razumljivo. Oni oa. ki jih je zadela nesreča, da so bili »izvoljeni na taka mesta, to se pravi, ki ph je strankina organizacija hočeš nočeš prisilila da so pievzel: take funkcije, so prisiljeni sveje delavske tovar'še tramo in neprestano priganjat k čm večjim storitvam.. če nočejo da pridejo sami pod koles . ne da bi se mogli pri tem ozirati na to. da s rem teptajo najb'li elementarne prav ce članev strokovnih organ1 zacij in določbe zakonov o zaše ti delavcev.
▼ službi GPU
Prav posebno žalostno pogiavje v letovanju tako zvanih delavskih strokovnih organizacij tvori njihovo tesno, čeprav pred delavci skrbno pr krivano sodelovanje z GPU. proslulo sovjetsko politično polic jo K kor h tre nastopi delavec službo v kakem obratu, se mora prijaviti za člana dotične strokovne organizacije Pri tem »nora zpolnit obširno vpraAalno pol o a podrobnimi podatki o vsem svejem ž vljeniu. o svoji čosedanji zaposlitvi, o svojem čln-
stvu pri strokovnih organizacijah n o uvo-jih odnos h do komun stične stranke TaK~ polo mora na novo izpolniti vsakokrat, kadar menja obr t in s tem strokovno organizacijo. Njegove pedatke sporoč vodstvo organizacije na bližjim organom GPU ki j h nato pr merjajo a prejšnjima podati" dotičnega delavca in s pod tk:. ki jih je o njem. kakor sploh o vsakem državljanu zbrala že GPU sama.
Mnogokrat se zgodi, da navede cel'vec ki o tem s-delovanju med svojo organizacijo in GPU ni poučen, a se mu ne zdi koristno, da b* raZkr 1 vae svoje življenje, pr-ponovn izpolnitvi vprasalne pole podatke ki se s prejšnjimi ne ujemajo To velja zlasti za bivše carske uradnike, podoficir je n orožn ke. za bivše duhovnike in samo-stone podjetnike k se smatrajo v Sovjetska uniji za »dela nevrefne« in kot taki ne morejo dobiti zaposl tve. Zar d: tega o svx>ji prošlosti najraje molče, a se pr tem vendarle večkrat ujamejo v mreže, k* J.m fih skupa i nastavljajo strokovne organizacije in GPU
Delavske „čistke"
Slična past za one. ki mor - kaj :z «voje prr-š'osti prikrivati, so t1' xl časa do časa se ponavljaj?če »čistke -icspodar-ske^a žvl>nj~«. katere skupno prrejata
GPU in pristona strokovna oreranizaoija Delavci d "ločenega obrata se morajo zbrati k zborovanju in vsak od njih mor- pred vsem javno or'sati svoje doseianje ziv-Sjen.^e   svoje  udeJ5,t\-ovan^e   in   svojo po!-
t čno usmerjenost S pomočjo tainih <ar-t^tek GPU rjenim rrlKritm agentom nad
funkcionarji strokovne organzic'ie ali med delavstvom n' težko spr v tf osum-} enca v zmedo in protislovja. Namesto dO-iov mora tak resrečn k potem z zborova-"»ia v za nore GPU.
Mnogokrat se porabljajo te čistke ">2di >amo za to d- se iznebe delavca, ki I*5 funkcicn-=.lem strokovne organizacije al* komunist čne stranke ;z tega ali onpgn raz'oTa neprijeten, četudi n ma na sepi ni-k kega »greha« iz prošlosti Pod kolo pridejo oni. ki so se k'aj pritoževali nad .=»la-bo hrano, surovm ravnaniem. prevel kini storitven mi    z hrevamf ali kai sličnegn
>Teredko sre tudi za Č;sto osebne ohraču-ne   V vsnkem teh primerov da GPU rade vol<e na razpolago pođafke  z svoj'h knr totek ali pa tudi ssmo razloge z- nako sumn čer">     Z?rnn'k GPU ali strokovn orgnnlz^c:je  chtoži   potem   na  osnov *"ew resničn-h ali tudi izmišljenih pod?tkov z-brano žrtev vseh mogočih z^oč nov. ka<r-šn" so prot krmun!stJčno usTnrrjenje. sejanje nez dovoljstva  poskusi sabotaže. iag-nen-e k trock-zmu itd   ter tako nesrečneža izr'či v kremplje GPU ali pa ga vsaj -v najooljšem primeru — spravi ob kruh.
omiiiilsfičtia tcerlp m kestnimlsfliiia praksa
Kflkcr se neverjetno sMš\ je vendar'e res. da je šc danes mnogo ljudi, ki jm beseda ^komunzem« ne zbudi nobene do'očne in jasne predstave Zato ne bo odveč, če vržemo kratek posteči nazai. na nastanek in razvoj komuni^tićneaa nauka Marskomu bo potem razumevanje kc.mun;zma lažie« posebno še nje-Covc^a današnjega, na prvi videz tako brersmi-selne^a uničujočega početia pri nas in po sve-
vestjo in rreračunanost:o Dejstvo ie namreč — ;n vj> razvoj je to potrdil — d:i v \'ra:em pokretu, ki temelji rut surovem mr.ieriilizmii fer zznika narcdnosl in vero kot dvhrvm vred-n&fi TMirlnvajo na površje ?Ad\ kot nnibolj brezobzirna in najbolj egoistična ra*a. Ne samo danes, že cd nekdaj je t »ko. da sta komunizem na eni in ;zk< r'3čujoč; kamtal'zem na dru«- stram vedno sta'a nod odločujočim
Enake c:lje in v glavnem enake mctr.de | židovskim vplivom in židevsidm vodslv&m.
kakor pr" nas ima namreč komunizem povsod, kjer se j* pojavljal ali se pojavlja
Marsov „manifest'4
Idejne temelje sta komunizmu kot poetičnemu poavu položila židovska teoretika >\irx n Enrtels sredi preteklega stoletja   V pfc\ rat-nem letu  1848 sta ob?avi'a svoj znani kemu ni.stični »manifest«, k-  ie pozival »prolctaree vsega sveta«, da se združijo v enetm borbi ćoner ^"anitalistični drvžabni red«  Ta manifest je nekak roisrn  list komunizma v praksi, kaiti deja kot taka m bla nova. temveč se je kot teorija že ore i pciavliala v raznih oblikah ne da bi kdo resno nrpsTil na možnost njene zvedbe Odpravila na i bi se vsa zasebna laM-n:na vsa proizvajalna sredstva naj bT bila vsem skupna in vse ustvariene dobrnc naj  bi se enakomerno razdelile med vse ljudi, k: naj b b^li med seboj vsi enaki Tak utonistčni nauk katerega uresneenje se ie vsakemu mislečemu "lovtku že na pn-' poc'ed pokazale kot nemo eroče. seveda  ni mo^el  ra/^:bati   n pridobe •ečjih mncžx Zate sta ga Marx Tn Engels. ki sta bi a kot Ž,:di že po naravi ma+er aT;stieno ;smeriera. postavila na popolnoma drugnenr-sn&vo  ne na idealistične, temveč na mate--:al:stično
V svojem manifestu sta se Marx m Engels >nr'a na tedanjo filozofijo k- je učila da 'e /oodovina človečke družbe zgodovma neprestanega boia v katerem slabejsi redno podlega močnejšemu To teorijo o boju. ki jo je za vse žive stvarstvo po svoje razvil Danvin. sta Marx in EnpeJs prenesla na socia!no-2o spodarsko področja in skuhala zde at nck'k dnkončn: sistem družbe, v k"teri boja ne* b bilo več Tako je na--ta marksizem k- je učil numost razrednega boia dokler ne bo osta le en sam razred de*avslr ki br da' člcve-'tvu »socialno državo« Ckne'ka družba se pc tem nauku ne deli v narode m rase ampak v družbene razrede Na 'evem knJu razredne e stvice je prolctarski na desnem krilu pa ka-ntaMstičm razred m oba b'jeta med seboi ne-
zpro>en boj na ž;vljer»ie in »mrt Proletarski -azred bo no Marvnvem n^ukn zmagal le. če se otrese vseh predsr^dkov narodnosti in vert r" se po \sem svetu združi ne glede na na
odnost -n raso
Nauk v kr;Tt židovstva
P- elavie za seb-   o katerem na tem mestu e moremo raznrfvMsti. ker b^ *^ preda e£ Uvedlo fe vnra*an:» a!; s*rt Mrt in Engel« pri semayqi»nju svoj- 1 naii:i ra\*na'a le po svojem židovskem instinktu ali pa s polno za-
^^lar^- sam ni konkretno povedal, k°ko naj se n'csova »socialna družba« uresn-ei Zato SO teoret'ki :n politiki njcwe n*u;ke tolmačili na prav različne najine Na en- strani so bili takt zvani rcviz'Vnrsti ali evclucronisti ki so žago-\arjal; dosece c'Ija brez nas Ine revolucije, po noti p^stor»ne«a razvoja v katerem naj bi se korak za korakom »revidiral« družabn* red \Ta drugi strani pa so bili revolucionara ki so . učili in dokazovali da je uresničenje sec aine družbe mogoče !e s krvavo revoluc jo z uničenjem vseea »starega« Marksisti so se tako že pred nrvo svetovno vojno r.izceniH v dva glavna tabora, v sccVno dcmc^r'ciic raznih v>dtenkov in > komuniste, ki so bil brezpogoj-•i  pristaši revoluciie. a so bili takrat onu jen
le na ma'hne k!;ke.
v
Bcljševlški marksizem
Tudi med ruskimi marks-st: je bile tako Po vplhu najmočnejši >truii med niimi so tvorili menj^eviki. ki sc bili pristaši pestenn^ga razvoja n so predstavljali nekiko rusko izda io soc:alne demrkr^eje ter bo!j:evtki- lr so bib zagovorn;k- -krajne n-clitične in -ocM'ne revolucije Po zlomu ca^ke Rusije leta 1017 so prevladal boljševiki ker so bili mnogo boli demaook in zaradi svojega ž;dovskena vodstva mno'o bob brezobzirni K-ko so svojo revolucijo izvedb na raševtBah vseh de br n kar si jih ie ru->k; nar&d v stoletiih t)r?-dcbil ter na grebnvih m liionov in mil'? nov njegovih sinov in hčera je dovolj znano Prav tako pa je znano, da ie soc;alni moment s:o-pil decela v ozadje in da je prevladal no^^čn' moment: strem' en je ro neomejeni oblast2 pO-ka7&!o se ie. da ie komunistični nauk *amo sredstvo ki naj nr no^o-e komuni" tir n4 m vodi teljem do moč? in ob'asti ne d delovnemu ljudstvu do bol'šeea ž'vlienia Ako bi v So vjetsk' Rusih ne bilo teke duhovne *n fizične stiahovtade kakšno izvaiaio bnljševiki bi hO revolucionar n pek^e* proti dan*šniim vlasto-drzcem tam se i^e močnejši, kakor ie bil v carski Rusiji.
Polom komunizma
po prvi svetovni vo}ni
Ohrabreni po boli^ev^^em zgledu sc sku »ali komunisti v izčrpanem svetu po prvi t>ve to\*ni vojn^ rud drugod izvest krvave revoiu cije  n se oolastit  ob'ast:  Vendar se jim tv ni  nkjer nosreči'o   V evronskih  narodih |e ostalo še tel ko zr'ra'e življenik- si'e da ^i*o z^pacTi komunističnemu onfu   Komunizem v Evrenr bi bi danes najbrže ie prebolen Jco ga m bi vedno na novo podpihoval in ž vsemi
An za narod — proti feomuftfzmii, aH s komunizmom — proti narodu; to f£ danes vprašanje. Kdor je za narod, bo podoisai narodno spomenico proti H<?munističnim zločin" stvonu
sredstvi podpiral botf$e\-izem v stmhu  da se tudi sam ne bo mc«e/ obdržati če bo komuni stična  diktatura ostala omejena samo nj So-vietskc unijo.
V dobi Marxa in Engclsa so b la tla Se veod na za oznanjanje socialne revolucije Delavec je bil takrat socialno, gospodarsko in politerici skere brez pra- ic in brez zaščite Toda njčju %
Pravi k:fir.utilst:čni cilji
KcAnuni&bćnj avcijs pn nas n drueod na Biranu ra potrjuje prav tako. kak.or se je to pciuizalo v špan:.»:. d.i komun stom   k kor iim
ni ilo v Rašlji tod! drujSod po svetu ne gre prav nič za to da bi se zboljal- i.\ jenjaki ppfoji Širokih množic, temveč le za to. da njihove klkc nei mejeno zav'adajo. pa naj pri
noložaj se je zače? vidno boljšati že pred ptvo |        narodi tud' ptopadefa Komunistične me
svetovno vojno čeprav je tokrat m*seTnoSt lju d- obvladovala še Rbcrarsricna f'loznffia. .«» vendar v raznih državah začeP Mbe^aliz^u na tjospodarskem področju bolj m beli stopati na nrste ter omejevat- zlorabe kap:t'lizma Po končani \x>jni se je ta proces še pospešil ;n -im iHfčoi ie tem ioh 'zgubljal la jyxJ rf> gami. čim bolj sc se razmere UTCialc Nit'
njekcije tz Moskve ga niso mog'e držati poke ncu \Taibo!i temeljito ie bi? izirebtfen v S'emčiji k- se ie nrerrdifa v znamenki narod nega socializma Pn razvemi poti ie IVemčiia 'tvedla đaffnoeežne socialne reforme visoko dvignila življenjski nivo defo\neca ljuds*\-a •žela zasebnemu kanitcJu možnost izrablhmici nameščencev in deln\'cev ter s tem v preksi
dnra\'ih lihera'ističn kapitalizem Komunizmu ie zadah, še nadahnii smrtni udarec tud' s tem. da   ie brezvestnemu  vdovstvu onemogočila vsak vnliv na tavnn življenje m fafco hmti ko mu-izmu odvzela nfevove glavne voditelje.
Z vce al? man; uspeba so nosnem ali nem?k;
gled t:di drj<tr narodi Kljub pcip ranju iz Moskve jc b;l komunizem nov^-od na umiku in se niti z drž'v-ia^sko vojne, k- jo je povzroči! v Šnar.Mi. ni mo<?el oncmoci. čenrav s*a ga tam razen Sovjetske zveze DOdfD^rali v svoii
aslenlj^nos*"-' tudj obe zan^dn »demo-krat^ki« •c'esili Anglija :n Franc ja   N;etv>v r^raz v ^^aniii ga ?e 'e bclj oslabi' rud   v drugih ev roriskih in i^-enevrorrJ-'h dr/avih   kako hrez
nioč' ie že bil ob 7iče*ku senVmie vo;ne kaže najbolje ddstvo. da ga n:ti obimni klci iz Ploskve. nit; po sovraštvu zaslepljeno huškanje iz LonJo-ia niso mo^li nikjer pr1 vesti v kako pomembnejšo akcijo, razen nri narodih * nrema'hno po!it:čno zrc'o^tio ter nezadostno državno in narodno zave t:o. Naša ^ra^'^a je. da smo med tem: naro-li bili tudi Slovenci, lokler se nismo osvestili:
ede sn pri nas in so bile v špmiih prav enake <;.knr nred 2i leti v Rusiji Samomorilski norec ie kJor rr»'«/i da b» ie metode ne ostale i*n:tke bo! r&rviškim tudi potem če bi se ko-I mun'stom res nesrečilo kje za\'lnditti Kakor 90 v Sovjetski Ru<iti brezve^tn" pomoriti mi 1i ione ljudi, o kr.ter:h so računali da ne bi se 'noij/i biezvo/»no vživeti v no\-o suženisf\,o* tako b- titd* povsod drugod — tud* pri nas! — »l;k"idirpli<r \-se. o kp4er'h mislijo da bi utednff kdai mi'li'i s tvofo g/m*o. pred\sem vse izobrr.žcnstvo ter ve* kmečki in meščanski ■Joj. a tud> \vlik del delavstva samega.
Samo ena pot
Z-to ni druge ro;; od pol neiznroaDCfM bo-a proti komunizmu. Opogorili -mo že na zc ed Vel ke Nemčije in na uspehe nemkega narodnega soc'alizma \ tem pogledu Zavedat) na se moramo, da je bTa tako popolna zmaga nad komunizmom moreča v Nemć'ii le zato. ker je naredni socializem d-l nOve osnovo tudi nacionalizmu ter znal skovali neokrnšn^ narodno solidarnost in enotnost vscuu r;emškeya na~eda Tudi pr: dru&h narodih more b1'* borba nroti komunizmu ira;no uspešna le rko je oprta n.7 zdra\>. po idealizmu prežet nacionalnem Borl>a rroti komunizmu zato nujno zahteva da se ekrepi čut narodne skupnosti.
M^d slovcnskm narodom komunizem nikdar n; imel uvaževanjj vredne zas' mbe S5cle v tcZkcm po'ožaju. ki je za Slovenci nastal ▼ novem  sveto\-nem sronadu   ie znal  s SaojO
brezvestno slep:lno taktiko nijti nt^caj odmeva med zbeganim ljudstvom, <i šc to ne'pod wo;o zasia^o. temveč rxxl l"žno fiim( »osvo-bo.lilnega boja«. Toda ko ga je narod snoznal sc je odvrnil od njega in začel zoper njega neizprosno borbo. Ta borba ie naravna ;n pravična in bo zato tudi dekončno uspe'a
A. K.
Goctkjeve vojEe reportaže
Slavni nemški pesnik se {e *re1 150 let: u^eV^H vejne proti Francozom in oisal zanimiv dnsvnik
Ob koncu 18 stoletja je francoska revolucija sprožila dol5c vojno dobo. ki jc dandmes imenujemo čas nano!con-kih vojn Napoleon se je pa začel uveljavljat5 ter proslavljati šele v začetku 10 stoletja Preden jc nastopil Na-polecm. je Francija doživljala hude poraze. Ko se je L 1792 začela \cjna med Francijo in Nemčijo, se ie ie udeležil tudi znameniti nem-"ki pesn\ V/ Goethe Med poho-Ji je pisal dncvn'k. k: je po]n čara mnilih dob. časa romantičnih vo:n V resnici so bile tedanje vojne v primeri z dana "n iim? romant čne. kar lahko snrevidimo \z nas'cdnjih odstavkov "z Gcvthejeve^a dne\Tiika.
>/9 septembra 1792 ponoči; Zc prej sm> videli sovražn:ka taboriti in razvrščati se pred gozdom; ni btlp mogoče nrezrct:. da prihajajo no^e čete: Kercrmann se je pravkar spojil z Dumoriczom ob njegovem levem krlu NlaSi so goreli od strasti, da bi udarili »ia Francoze: častcik; kakor rrc^taki so \ročc že'eli. da b1 pove'jnk napidel v ri-ctem trenutku. Toda Kellcrmann se je postavil preveč ugcdnr, in že se je začelo ol>stre-1'cvame. ki c niem mnogo prinovedujejo in čigar s^lovHo^ti ni mogoče pop'sat". nt; priklicati v domišljije*. — Že je ležala cesta da-eč za nami in drveli smo čedalje bclj naprej, nrprej proti zahe-du. ko je nenadno prjezd 1 k n^m ai'utant in nam zapmednl. naj se tismerimo nazaj; zašl; smo predaleč Izpolni smo pove!:e in Se razvrstili v bornem redu nasprot pred*ij:m utrdbam La Lun ca Naš poveljnik nam je pn^e naproti Pra\kar je razno-tavil zgorai polovico leteče b-terije :n dobli smo povelje, da gremo naprej \ zaščiti bateriie .Med potjo smo na;!s »iiarega ča^tnka. ki je ležal iztegnicn na poliu To je bila prva žrtev te«2a dne Povsem ncrmrjeni smo jezd H naprej Prednje postojanke smo vide'i čedalje bliže in baterija, ki je stala pri njih. je mar-,;ivo de!ovaTa
Kmalu smo se pa znašl: v nenavadnem po-cžaju: topovske krogle so divje letele na nas. ne da bi razumeli, od kod neki priha;ajc. saj smo vendar napredovali za priiatelisko baterijo in sovražno topništvo na nasprotnih gričih je b:lo mnogo preveč oddaljeno da bi nas moglo doječi. Jaz sam sem držal postram pred fronto in nudi1 se mi je najčudovitejši pogled: krogle so v pljusku udarjale pred eskadronnm. a na srečo niso o-dskakovale. ker so se vdirale v mehka tla Blato je obrizsavalo moštvo m konje. Cm koniu k* so jih vtI jezdec zadrževali v gneči. s,» prhali n besneli Množica ->e je valujoče premikala, ne da bi sc razdelila ali zmedla.
Slednje je prišlo povelje, naj se umaknemo, in konjeniki poki so izpolnili povelje v popolnem redu mirno, le en konj je bil ubit. čeprav bi bili lahko ugcnobljem m. vsi, zlasti oni na skramem de-.ncm krilu
Ko smo se umaknili iz neverjetnega ognja ter si opomogli od presenečenja, se je skrivnost odkri'a: našli smo polevco baterije, ki smo o nji mislili, da napredujemo pod nieno zaščito, povsem spodaj v globeli; sovražn'k jo je pregnal z višine in pomaknila se je pc neki sotesk- navzdol, tako da n smo mog' opaziti nienega umika Na njeno mesto je prišlo sovražno topništvo Na naše očitke so **e fantje smejali in šaljivo zagotavljali, da je bilo tam spodaj v grozi vendar boljše
Bobnenje je medtem še vedno »raja'o Kei ermann ie drža' neko nevarne postojanko pr valmv'skem minu Tam je zlete' v zrak voz s smodnikom m vst smo se veselih nesreče ki jo ie'rnr.r*!a povzročit eksplozija med so -ražnfci      D-žal  smo se erste od Cha'onsa no nekem kazinom. Jc* Je kaza' pr&t   Par zu To pre^to'n'co smo  imeh torei  za hrbtom francoska  armada  je pa bila med nami in domovino. Močnejših zapahov si n' mogoče misliti.
Našim huzariem se ie pesrečilo ujet; več krušnih vozov, ki so bili namenjen'      Cn ' 1 sa k armadi   Kakor sc je moralo zdet nemoralna nam   da smo bili med Panzo-m n Sainte Menehculdom, taki Chilcnci ntsc m^ij
misliti, da stoji sovražna vojska na pot- med njimi in njhovo armado Proti malenkostni napitnini so huzarji odstopili nekaj kruha, ki je bil hA da ni mogel b^t» hc'j, ka;t Francoz se boi;. sleherne črne drcbtme Razdeli M 1 več hlebcev med mo'tvo s pogojem, da krvh hranijo za prihodnje dni Nudili se mi it t aj ne^:a druga prilika; nt ki vo ak-lovec iz spremstva je prav tr-ko zamenjal - huzar em dobro volneno odejo; ponudil sem nofl'.dhr. da mi jo prepusti za tT; noči proti od:kodnni osem drošev za noč. čez dan pa naj jo hrani sam. Pi'Coj se mu je zdel ugoden«
Vse te dcrtcdke je spremi ;alo neprestmo topovsko grm en :e Na vsaki strani *-o zapravili deset tisoč strelov na din. mi smo 1200 mož in >e t; so p^dii pov&ein brez p -trebe Zaradi strašanskega streljanji M K zjasnilo, kajti topovi so stre'jali prav tak >, kaknr b; bil peklensk5 (;ccnj čeprav neenakomerno, zdaj pojernaioč zdaj naraščajoč Po-v Idne <.b enj je bilo P<^ kraUceoi premeru rutibufše Zemlja se je tresla v pravem pomenu besede in vendar ni bilo na postojank lh
niti najmanj "e i/prcmernbe Nihče ni vedel, kaj bo iz te^ja.
Veliko sem že >li?al o mrzlici ki se polasti človeka v topovskem ognju in rad b vedel, keke je rrav za prav s to reč jo Do g^časje in neki navdih izzivanja nevarnosti do predrznosti in celo do tveganja sta me za^c'a'a. da sem jezdil povsem mirno do .atenskih postojank, k: so iih zajedli zoret naši. a so nudde vendar zelo divji videz: razstreliene streho povsod ra/metani ž;tni snopi ki so na njih tu in tam ležali smrtno ranjen- vojaki n vmes topovske krogle, ki so zašle sem med ostanko opečnih streh. Povsem sam n sam seb> rre-puščen sem jezdil na levo po višinah ter sem lahko natančno pregledal ugodni položaj Francozov. Sta'i so amfteatralno v najlepšem miru in povsem varni Srečal sem priietno družbo; b:lj so zrani častniki iz genera'neGa :tabi in iz polka in sc sc silno začudili da so me našli tu Hoteli so me odvesti nazaj, a govoril sem jim o pcsebn:h namenih, pa so me prepustili moji znani čudov:ti trmi Prispel -em do samega kraja, od koder so letele krogle Zvok krogel je bil precej čuden, k^k^r da je bil sestaviien iz brnenja vrtavke k'okotanj;i vode in žvižganja ptiča Krogle niso bde posebno nevarne zaradi meW;m tal Kamor ie katera udarila, tam je tudi obtičali m t:'ko sem bil na svoji brezumm ježi varen pred nevarnimi odboji krogel
V teh okoli'činah sem lahko opazil, da se godi v meni nekaj nenavadnega: sku:al sem natančno proučiti ta občutek, ki bi Ca mogel poiamiti le s primero Zdele se mi je kakor bi bil na nekem zelo vročem kram in hkrati sem bil povsem pre^men z \ročno: bil sem rovsem zlit z elementom, ki me je obda-al. Oči ne izgubijo svoje moči in ostrosti vendar se zdi. kakoT da ie svet zagrnjen v nekakšen rjavkastordeč nadih, ki še bclj poudari a predmete n dogajanje Nisem čuti' valovanja krvi. 'oda zdelo se mj je da je vse zavito v to vroč no Omenir je treba da vso to grozo in tesnobo sprejemaš samo z ušest kat' grom V/pov rjovenje žvižganje 'm prasketanje krogel nrav za nrav bnd-ir sarm te   bčuttce «
Uspeh Zmshe pomoti bo merilo ne le ze naš toctalnt čut, temveč tudi za našo na* rodno zavest. Vtah nrf zato prispeva, kolikor si more utrgati!
*S L O V E V c K 1   VAROD«  rjpneleJjeic, 20. rrarea 194*
v.
arfšeih tržaškega tržnega življenja
Trst, v nv-rcu Tudi tržaško tržno življenje kaže svoje posebnosti. Lahko rečemo, da je smotrno, velemestno urejeno. Navzlic vojnm časom so tržaška tržna središča razmemo dobro založena s posameznimi tržnimi potrebščinami. Seveda nam nehote uhaja spomin v davne predvojne čase, ko so bila tržaška tržišča tako obilno in bogato založena z vsem, kakor le malokatero drugo evropsko velemesto.
Die Triester Markthalle — Tržaška tržnica
Tri tržna središča
V tržnem življenju tržaškega obmorskega velemesta bomo lahko opazili, da se csredotoča predvsem v treh pomembnJi tržnih središčih: To so tržnice Campo Mar-zio, pokrita mestna tržnica in znamenita tržaška r barnica.
V času dobre sezone je tam na prostranem prostoru pri kolodvoru Campo Alar-zio zelo živahno vrvenje. Sem prihajajo v mesecih konjunkture pridelovalci iz vseh predelov tržaškega okoliša ter ponujajo svLje pridelke izvoznikom in trgovcem na veliko, ki nakupujejo po sklenjeni kupc.ji večje množine blaga. Potem ga pa pro lajajo v nadrobni prodaji po tržaških tržnicah in trgovinah ali pa ga izvažajo,
. V zidani mestni tržnici
Drugo pomembnejše središče tržaškega tržnega življenja je zidana mestna tržnica, če greš po Carduccijevi ulici, boš že cd daleč opazil značilno grajeno stavbo s stolpom -n uro. To je pokrita mestna tržnica, ki je prevzela dediščino nekdanjega tržišča na GJoldonijevem trgu. Zaradi prena-trpanega, prehrupnega mestnega vrvenja, ki se je vse bolj stekalo na Goldonijevem trgu kot tržaškem prometnem osrčju, je bilo trebi misliti na novo trž šče. Tako =e je porodil načrt nove, reprezentatvno zidane mestne  tržnice.     Postavili so jo na
kraju, ki ga je sodobno tržaško stavbno prizadevanje temeljito preobrazilo.
Tržaška zidana mestna tržnica je po veČini steklena stavba. Tržnica ima stolp z uro v znać Lnem slogu in predstavlja stavbni model čisto svoje vrste. Neka slogo\ na svojskost ter izrazitost vtisk ta večnadstropni tržnici svoj pečat, če stop š v njeno notranjost, občutiš na vsakem k"raku smotrno in pametno urejenost prostore/. Zelo prostrana, izredno svetla ter higien e-no urejena je glavna prodajna dvorana, ki so ji priključeni nekateri oddelki. kaKor n. pr. cvetlični oddelek, kjer je lahko v času sezone občuduješ najlepšo rast čudotvorne prirode. Tudi po.seben bar s točiin -co služi svojemu praktičnemu namenu. V bliž ni je Zadružna prodajalna in mesnica. Tržr-i urad ima svoje sodobno urejene pisarniške prostore. Po š rokih, vendar položnih stopniščih, ki omogočajo razgiban promet, prideš do svetlih. snažn h prodajnih piostorov prvega nadstropja. Zlasti v poletnih mesecih je v tej tržnic izredno ašvs&no, šumno in hrupno val;vanje.
Pa Š2 druga tržišča
Zidana mestna tržnica ni edino torišče tržnega življenja v Trstu. Po vseh mestnih okrajih so okrajna trž šea. Posebno 3lovi tržišče ob Rdečem mostu (Ponterosso). Trg je zelo pr .stran, stojnico sc tudi Ob desni str ni Kanala, kjer so v poletnih me* secih cel: kupi lubenic in dinj. V Kar.alu pa so številne ladje vseh vrst, natovorje-ne v sezonskh mesecih z najrazličneiš m blagom po veČini iz Istre. Omeniti je okrajno mestno tržišče na Trgu Perruglno. šentjakobske gospodinje zahajajo na šentjakobsko trž šče, rojanske na rojansko itd. 3Ma vseh tržiščih pa si že od nekdaj čul slovensko goverico v razi čnih narečjih, v katerih so se sporazumevale slovenske gospodinje ter prodajalci in prodajalke tržaške periferije in okol ce. Med temi narečji prevl:v2;;'oUi predvsem kraško in istrsko. V zadnjem času pa se d'zieva. ko di prihaja na Uho zmerom več te naše lepe; domače govorice.
Seveda prodajajo sadje in zelenjavo tudi po ncStetih prod jataicah sadja in zelenjave. Znano je, da lahko razberes ob kakovosti prodajalnic ž vljenjski standard, Življenje posebnosti, okus. pa tudi na.^ln najljubše pienrane mestnega prebivalstva. Tako je vzbujaia n. pr. Praga pozornu3t vsakogar, ki je tjakaj pripotoval, zaradi svojih neštetih sl-ščič&rn, mlekarn in trgovin izvrstnih mesnih izdelkov. V Ljuo-ljani se na pr. zelo na gesto vrstijo mlekarne, pekarne in mesarije. Tudi Trst ima svoje značilnosti v tem pogledu. Opazil boš da je tukaj izredno mnogo delikatesnih trgov.n. pa tUdI prodajaln zelenjave m sadja. Slednjih je polno. V vs k: ul-ci so po dvo ;n tri. V vsem Trstu jih jo na stotine. Njihovo potrebnost kaže število gospodin}, fei prhajajo vsak dan povpraševat sem po sadju in zelenjavi.
V tržaški ribarnici
Sedcj. ko je poslovilni obisk letošnje zime že mimo, lahko stopimo tja k morju, ki je razgrnjeno pred nam, v svoji pomladni, valoviti* Sinj ni, ne da bi se nam bilo treba bati. da nas bo burja pošteno n?-briia. že iz daljave postaneš pozoren na markantno stavbo ob pristanišču, k: je po *voji zim nji zasnovi podobna cerkveni stavb . Tam v bližini, kjer pristajajo in od koier odhajajo ladje v istrsko smer. je velika tržaška ribarnica, ki o njej lahko rečemo, da je med najlepšimi v Evropi Zaradi stolpa z uro in celotne arh;tekon-ske zamisli, ki je b la izvedena po načrtu tržaškega inženjerja G. Pollija. ustvarja ribarnica vtis cerkve. Postavljena je b a v letu 1913.
Sedaj pa stopimo v njeno notranjost po širokem, nizkem stopnišču skozi glavni vhodna vrata, že s\ v svetli, prostorni, smiselno urejeni prodajni dvorani. povsod snažne mize. številni prodajalci imajo na
n^ih razpostavljene ribe vseh vrst. C m ugodnejši je ribolov, tem več je v trž^l;. r b rnici ribjega blagih. V lepih, toplih junijskih dneh in nočeh je ribolov posebne obilen. Ribarnica je opremljena z vsemi pripomočki higiene, reda in snatre. Tiža-
ške gospodinje so sj>ec aj stke v p:ipravl<H.-nju rib j. h jeai Pri Tržačimih so poseioc v čislih tune. palamide. skombr*, brancini sardele in ostr.ge. Požiaht jo si jih s par i>kanci« limon nega soka in jih. zauž^j^jo z neverjetno slastjo. Će bivaš dalj č^sa v Trstu, se kaj hitro na vzame* oo Tržaeanov tudi teg.a. njihovega okusa. In ta okos vidno ni slab.
Razen tega boš opazil ob svojih sprer.o-dih po mestnem središču, pa tudi po p arteriji številne prodajalnice rib. ki so tudi zelo pogost cij tržaških gospodinj zlasti pa tedaj, ko je na razpolago ob leg; ribjega blagra Seveda je v vojnih prilikah nc-koliko drugače. Ljudje se zavedajo, da rr..>-ra pač tako biti in da drugače ni mogoče,
Svetokriški ribiči in žave!jski Školjkarji
Vprašali boste: Od kod r be, kr *o naprodaj na tržaškem ribjem trgu? že iz davnine so znani barkovljansk: ribič , pa tud1 svetokriški ribici. Vse tam od starodavnega Devina pa dO romantičnih Milj je rib> lov življenjski poklic tisočev in t sočev. V eni noči so lahko zajeli v tržaškem pristanišču do 25.000 sardel! Tržaški in okoliški ribiči imajo svoj ribiški čoln, svoje skromno toda prijazno hišico, tu pa tam tudi kakšen košček vinograda. Borno, toda pošteno preživljajo ribiči sebe in svoje številne družine.
Ko stojiš sredi tržaške ribarnice, se nehote spomniš tudi žaveljskih ostrig. Tam za skednjem se beči slikovit zaliv: zavije.
V ozadju so v noro_ne gorice, iz daljave opaniš pod njimi znano, prjazno naselbino Mdje. 2 vije imajo svoj sloves po čolnarjih, nbič-h in školjkarjih-ostrlgarjh Po žaveljskem zalivu so razmeščen, hrastovi koli. Tukaj je ostrig na desettisoče in deseit=cče. žaveij^k. Školjkarji čakajo, aa dozore in ko dozori kost nj, dozorijo tudi ostrige. Sk:<zi vso z mo jih pobiiajo. od maja do jesenskih mesecev pa jik spet pustijo na hrastovih kolčih, da spet dozor -
jo 7.1 zimsko ►bratev«. In potem jih spravljajo v Trsi in ciugam. saj je po njin iz-ie ino povprasev-jaje. In kadar xajutš pc tržaških ulicah vonj zdravega, pečenega kostanja stojijo ob ul čnh vogalih tudi stojnice, kjer pečejo žaveljske ost-rige.
Še ena tržaška posebnost
Kot mesto rib jma Trsi tudi svoje posebne uranove, ki so v skladu z njegov.m pomenom, njegov m posl nstv^m in njegovo lego. Med temi ustanovami je omeniti pred vsem tržaški pomorski akvarij, ki je pod isto streho z ribarnico. Tukaj lahko motriš pristno, slikovito mersko* ž vljenje v miniaturi. V 27 velikih, s steklom obda-nih kadeh vidiš ribe vseh vrst. Eksotične so med njimi, čudovito rasle r be, pa tudi popolnoma preproste in že dobro znsne. V 8 steklenih kadeh lahko opaziš izbrane ek-semplarje jadranske merske favne. Dalj časa pa boš postal ob največjem bazenu, kjer se nenehno, brez odmora podijo sem ter tja večje in manjše ribe različnih vrst. Ko tako motriš to svojevrstno čudovito življenje, boš lahko mnogo razmišljal ter ugibal o skrivnostih. tajn-n, pa tudi tragedijah morskega življenja, ki je tako poučno ponazorjeno s tem vzgledno urejenim morskim akvarijem. Tržačani so nanj upravičeno ponosni.
Die Triester Fischhalle — Tržaška ribarnica
esnica © k£*anilftcsl£ jajc
Jajca spadajo nedvomno med zelo pomembna živila in je prav. da jih primerno cenimo. Da pa jajca niso neobhodno potrebna, se ie lahko- že marsikdo prepričal sam Seveda pa mora telo prejeti hranilne snovi iz drugih ž vil, sne vi. ki bi jih scer da ah jajca Nekateri precenjujejo hraniln;- vredno t iaji; zntr. tudi vCasih preplačujejo jajca v prosti prodaji
Strokovnjaki nam vedo povedat' c hranilni vrednosti jajc- da kurje jajce tehta "povprečno 50 eramov (od 30 dn 70 a). Beljak tehta povprečno 2° 2. rumenjak lo n lupina 6 g Hranilna vrednost jaica znaša 75 k !orj Jajce vsebuje pr°h:i2n'. 6 a^amov toTsc Tn prav t.>-liko beljakovin ter je pr, branimi vrednosti enako 40 gramom mastnega mesa ali 150 gramom kravjega mleka Toda upoštevati mc rame, tla mleko vsebnje cc mlečn: s!adk r. ki L-a jajce seveda n ma. Delavec, k, b se hrani] s samirm jajci, b: mt;ra! pojesti aa dan 20 jajc, da bi telo sprejela đovc'i beljaiiovin Taksna hrana bi pa nt bila idealna tu bi b.Ia ^ciaz-merno zelo urat»a
Rumenjak \l mnogo b*:\j redilen od be' aka; ima dvoje barvil: rumenjakova rdeče m rume*-ni;-r<ov(. rumom.. Pomen jajpa kot hranila ie tudi. da rumenjak v&ebuje, mnogo Mgansko j vezaneea fosforja lecitina. Lcc'tir* k* s/redno i pomembna snov. potrebna kot gradivo za stanice živčevja m možganov Nobeno naravno zi\i1a ne vsebuje toliko lecitma kakor jajčni rumenjak.
V času, ko so ja;ca tem b:l; cenjena č:m bolj so redka bi moral sleherni kupe znat' presoditi, ali je jajet sveže ali ne. Najlaže preizkusimo jajce pr vsaki priliki brez poprave, t.i:o da ->e ga dotaknemo z jezikom na obeh koncih; sveže jajce je na ostrejšem koncu hladnej-'c kakor na topem, medtem kc so pokvarjena m konzervirana jajca na obeh koncili enako topla. Jajce tuni lahke prepoznamo, čc je sveže, s tipanjem; sveže jajce ali hranjeno v leJcn:cah čutimo pod prst: gladko, medtem ko so vložena iujca. n pr v apnu. hrapava. Čem dalie so bila vležena, tem bolj so hrapava Splošno ie znan(: tudi. da stara jajca klepetajo in zato so tudi dob a ime »klopotci«. Stflitr| jajce namreč bčasem b^ubi nekaj vode,      »osuši« in lupina ni več polna.
Navadno jajca preiskujejo z lučjo. Sveža pre-svet.jena jajca so enakomerno svetla ter povsem prosoina. Čim starejše jajce je, tem bolj so je o^u'ilo. zatd je zračni prostor v lupini tem večji in jajce je motno. Povsem temna, nepreso-jna ja^ca «o gona. J^jcc lahko tudi zanesljivo preizkusimo, ali je sveže ali nc. z ugotovitvijo specifične težo: čim starejše je j-ijce. tem lažje je. kajti izgubile je vedo. ki jo je nadomestil 'a'-ji z-ak Zxto stara jaj.a p'j'vajf. v ra^toipmi s'ane vode, medtem ko sveža jaca >c lajc na dna raztapnie. Specifična teža sveže »a iaita zn\"a r> rep 108 Na dan s«? teža zmanjša približno z - 0TMHH7
Vrednost i ijca se sprominja ne le glede na SAežcr^t Predvsem seveda odloča teži jejca Jace ki na i veta za veliko r o»ra tehtati vsaj 50graznm Teža jajc se razlikuje v posameznih letnih časih, >.ajie, i s« jajci sr»:nlj.ii. i.aj'ažia (nalm^nfraj pozimi fn v pezni jeseni K' en iw-.;a ne nesejo Kt^cšj vseb u^ini enako te/v-Jh jafe S-veda vpliva na kakovost jaj^a tuj; kokošja krma. K.okci:, k. £i ;'čc;o h.ano ni prost _m, nesejo iajea z r dečka slorumcnim rumenjakom, kokoši pa. ki se hran: o z zrnato niču, p esej o jajca s sveticrumen m rumenjak—n
Ja.eae jed: so lahko prebavljive ni zato še posebno primerne za bolnike Jajčni rumenjak poveča izločanje želodčnih s/ kov Zdravnk: ne nriroročam veiii:p?a už'\anja jajc. češ jajca drsžrjo ledvice Sodba, da so trde kuhana jajca tež;e prebavljiva od mehko kuhanih ali surovih ia;c je zmotna, seveda je pa treba trdo kuhano jajce debro prežvečiti Nepšrcžve-čeneea 'a ca namreč želodec ne more izkoristiti ter prebaviti tako dobro ka'<er prežvečenega, kar pa velja za kakršno kol: ti do Inano. Glede na neprebavljen? snovi ki jih prebavila z!o3ajo v blato; je jajce on prebavljivosti er;akc mesu Netop!jiv in neprebavljiv \ žc-lodčnih sokovih je ie maihen del rumenjaka — Ni se r.ejasnjenc. zakaj se človek čut sit po ma!* keiič.n- jaic. medtem ko £j tej ko"!i-ličini po hranlnh snoveh enaka količ na mesa ne nasftk Kljub temu, ki-ub vsein odlikam jr«ic3 k*>t 'Z'istne^a br-'n^a, so cene i"ic na \adnn rrevtsrive. ker mnogi jajca nreccnruiejo kot živilo
v tem petju ft!:?aH vsakovrstne prime?' ko1:^ dakanje kur. laje/ j5kr»panje koles, človeške glasove, udarjanje ke.akh kfadv, tn> bentanje avtomobil kih bup m pckctanjc n-salnih stroje-e. Dr Cotz. ki jc napravil ta po-snctCK, je začudenim učenjakom raz.ožii. da g/e za škorca, ki jc živel dolgu na neki Kmetiji, potem pa pr nekem kovaču n na/ainjt v znanstvenem zavodu, v katerem rielu.e Jr. Gotz in kjer je ime* priliko, da sc seznam z avtomobilskim: tromham  m pirđinim .-stn.!
Seveda pa s; ohranijo ptice tudi tedaj, ee »govore« \ »tujem jeziku«, neko poseono »izgovarja vo«, ki ne sponi.nja samo na jtz k njihovega rodu. temveč celo na posebne »dialektično« barvo, ki je \ zvez z znaeaiem vse pi^krajine. iz katere ptica izvira   Rusk: slavci
pojejo n pr. čis*o drr^ače ne^ao nemJJci. v petju prvih je občuti; melanholijo frakih ruskih >tcp. petje drutfih jc ž:vej.;e Tp je bilo /d<. raziovno s.šiUi iz primerkov na grame-b m« sk:h ploščah, ki jih jt predvajal tir CJt>tz. Cq prc>eli"> ruskega :n nem kc^a slavca v Ameriko, pa ostaneta oba nema; očtno j:ma tam tam niti najlepša ookra'ina ne codi Cc:ki Žižek pt»je z drugačno zvočno barvo neeo slovenski in kdoT se tL-mc'i;tc bavi s trm stvar-
m . !;:hk'j žc po petju k;ii^';e ptic« spozna, kje se ;c rodila To je sta kakor z Ijudm Kibnl-čan, ki bi živel dol^o v Ljubljani n ^c sčasoma ?e rake ponoirH>ma navad I poveriti DO ii-i-činu »ljubijansKih srajc«, bi jc vendarle vse Svoje življenje »zavijal bolj al man1 po ribniško, da qa lahko vsakdo pe tem spozna
"»t^      x<&fe,m Wi    rat%T£<&>Jshi*t> -u-
N<s$llš?:<Q tti^tfe pt?c — Netartere pito se tfifiS siaj^sirJV
V^aka pskrslisaa Lr;a t*icl! tnc^ pIzZt sveje nasede
Ljubitelj ptic in narave doživi lahko prav velika presenečenja Zagledal bi, n. pr črnega k< sa na široko odpira kljun, drugi kos dela istO'. zdi se ti, da ptic: odgovarjata druga drugi, a kakor v nemem filmu, ni sijati nobenega zvoka. Toda ptic; v resnic pr.jeta žal pa s tr-lco visokirm zvoki, da ujame človeško ",r»' to pe^ie le tedaj, ee prTde vmes izjemo-ma nekoliko nižjih zvokov S?!e graniofons&e plošče so odkrile skrivnost tega »nemega« prepevanja in na zbor.-rvanju zoolo-jov v Stutt^artn so predvajali razfakcrvalcem prav mičnš pr;mfre tak -nih po^netkGv človeškemu u:esu nesi šn h ptičjih koncertov. N*a gramofi.n kc ptošče je bi!o namreč s pomočjo ojačevalcev in zvoč-nih zaslonov mogoče snema*: te koncerte t. ko. da jih jc mogle dojemati tudi človeško uhr..
Zanimiva so bila predvajanja spee f čnih na-pevov posameznih ptičjih vrst Posamezne \r-ste imajo namreč svoje posebne nape ve. k- se jih mladiči nauče od starih »ako fc*~koi se otrok navadi od staršev sveje maternščine Pri mnogih ptičjih vrstah na sc napev^ kar prirojeni Mladim vrtnim seuieam n pr. n- potrebno, da bi jim star pcžvjžflavali posebno »himno« njihovega rodu; po pckoliko \ajah in poskusih je znajo same od sebe, le zadnjo fi-
nese v predvajanju si pr del-c se v zrn« ni.'nem prepevanju s Starimi k' se pom'ad: š* scomi-nj-v . ^••o.i:h napev; v z prejšnjega poletja, do-e:m 3 ^ v mrzlem rimskem 'asu rroTča':.
Toda ntkatere ptice so spe«obne nau.'iti se tnd' na^OTCv dmn'h vrst. ta1:o rekoč t-i>:h jezikov Berrnsfca razskovslca zakonca H '-n-rothcva k rts se b-v:'a s ptieami, sta vzela štiri tcd. e sta pga'&llavč!ca z gnezda n ga re d:!a po ebci. Slavce** ie kafc?u3i' 10 dni aošks-Šal petje črne pen ee. V p< zm jes?_n je zaeei s prvimi borntmi poskusi prepevanja p<. nape-I v.h svojega redu Ni mu šk dobro A kc je začel prenevat1' spcipl&etf. ;c mahoma in natan-in-: posnema! črne p r:cc k: se aa ie torej spominja! :e čez rnJ leia In iT rem pciju je tudi ostal Pt ce terei lahkf sprejmejo "ez;k dn-gca rodu. kar lim te ''elo !ahko. it +t n^o :e izvežbalt v svojem »domačem« 'ez ku Posebno razvit snomm za tuje naneve in še
:aj vr.i^e^a "a  mn i
o r-tice ki i "h :t-Tc:
med
:akc "menevane »ouoniišake« n Dr ta-čice. čopasti škrjanci. sra»:cpeTJi m škorci Te pt ce čujejo vsakoa'Tstne glase.ve m šume ter jih takoj vpletejo v svoie popevke Na že omenjene"! zborovanju zoojfeffev v S^utt^rtu so predvajal: a. pr. petje nekega ikerea Jasno je boo
Skrb za potomstvo v živalske:^ svetla
Narava je poskrbela za to, da se velike izgu&s malife živali izenačijo s številnejšim pet'it:i-tvcc:.5
Manjša ko je žival, večje »o življenjske nev mosti, ki jo ogrožajo ;n tem večin je izguba čndivJdnjev (posamezn kov), kj jo utrpi vrsta. Značilno je tedaj, kako je priroda preskrbela, da se velike izgube ma ,h-n h živali izenačujejo z mnogo več j m številom potomcev. Pri nižjib živalskih vrstah na pr. pri črvih., je mn ožite v naravnost neverjetna. Tako na pr. nav Una tra-kulja, pri kater, je vsak člen s spolno delitvijo samostojna živ. lahko znese več ko 50.000 jajčec. Ker vsak drn nekaj njer.h členov dozori do tega, da neso jajčeca, utegne trakulja v enem letu z ploditi 100 milijonov jajčec. Seveda se iz te ogromne množine jajčec izleže samo nekaj nov h individujev. Tri rnibrnetre dolga samca trihin pa razmnoži svojo vrsto za 1500 potomcev^
Pri večini žuželk življenje kaj malo pomeni, pri rrmogh nič drugega kot nadaljnje razmnoževanje vrste. Cr« njihovega j življenja je skopo odmerjen; mnoge se io-de, da zopet umrjejo potem, ko so preskrbele s ploditvijo, da je bilo zadoščeno interesom, ki jih ima njihova vrsta na življenju poedincev. Muha enodnevnea živi včasih samo nekaj sekund, če ostane živa dva ali tri dni, je že tako »post irana«, da se ne mere več hraniti, ker so se ji prebavni organi posušili. 2ivi prav za prav z-ključmo le radi tega. da se plod'.: samci p> ginejo takoj po parjenju, samice pa potem. Ko so odložile jajčeca.
V kraljestvu žuželk sta smrt in ploditev sploh tesno združena Izjem je priv malo. Razpoojevalna zmogljivost pa je bafi pri teh drobnih živalih čudovita. Teko ra pr. uš splodi v dveh mesec h 5000 potomcev. Stenica ima vse poletje samo eno skrb, kako bi razmnožila »vojo vrsto, nato prezimi in spomladi to delo znova r.a-d. ljuje. Kraljica čebelnega rodu lahko z-leže v 21 urah do 3000 jajčec. Povprečno da svojemu panju 800 do 900 jajčec na dan T> neverjetno vfcoko razmnoževalno delo mora opravljati št ri leta. Term!tska kraljica, ki živi v slcvlth termitskih, ka-ko-r kamen trdh stavbah, 1-iiko zaaese na dan do 80.000 jajčec.
CAm višje pa gremo v živalskem sve*u, tem manjši je blagoslov naraščaja. R t»e imajo še tisoč?- da, stotisoče jajčoc. samica jeserta aLi klčege jih more odložiti rolo tr: milijone, tod iz nj h sc i.izvije »e prav neznatno število ijidivdujev. Krokodili, želve in žabe dajejo svojemu rodu le Se o-irog 100 jajc V pt'jem svetu je že vel'ko, če z^»ese s-: mlco. nekaj tuca tov ja'c.
Umetnost
Te dni ie -zšla dvoinn -tevika tef»« USled-nega mesečnika za umetnostno kulture z litc-rarno prilogo »2iva njiva« »Umerncst« smotrno in na zefe posrečen na^tn seznania n-.'^'o kulturno javnost s poiavi ter o ebnestrni umet-no&tncHa življenja Dvc'ni zvezek ie po vetrni posvečen znamenitemu Francoskemu umetnostnemu u-ercu. kiparju Avoustu Red nu. O znam ateri z Ba"z3cc\im spomenikom v izčrpni uvodni razpravi V K Sle;i; ocen i ;n razlaga te Rbdmove znamenite u netn n? (Rai-ner Maria R;'ke) Mart n Benčna ie prispeval poučen donesek k razvoju in urnem« stnemu pomenu A. Rodina Marij Skaian se zavzema v svoji razpravi o motivu v upodabljajoči umetnosti za edmo veljavno merilo bodočnosti, ki bc i/ključno umetnikova umetnostna potenca ter umetnostna vrednost posamezne umetnine. Na pr\em mestu mot:v'kc pa bosta zmerom človek in člo\e'ko tele. kar velja za slikarstvo in posebej za kiparstvo. 5'ech mbrka »T/ umetniškega sveta« z dra«*ncen;mi prispe- ki. Opombe p'jjasnjn'cjc števnne krasne pemeke umetnin in podob z don-a Če :n tuje mnetnostne tvorrost:. Ob sklepu so se izčrpne (.cene nekaterih novo izidih knjirr. Priključena je literarna priloga »Živa njiva«, v kateri sodelujejo s svojim pesnik;mi prez-vodi AVjz Gradnik Marij Ska'an. N Rus. Ivo Pe-uzri ter A Debeljak »Umetnost« ki se je na:cmu k v! turnem u občinstvu s s\r-j"mi tehtnimi članki ;n razpravami zelo priljub !a je tudj s to dvofno Stevfko po^iobi'n svej s'cves Iz-('aia jo. kakor znano. B filsk" z^lržb-*- ure-iu;e nr M:v:i Male". Posebnu nima oofika ;e prvo7 r~ten trde *n craFčrta i.rrema. kar ie za-shiga  Narodne tiskarne
Povest o gor nem možu
T; ne Gaspari je že znan mladin pisatelj, a prič-jjoča pove?t o hudem gorskern dubu dobrih belih žen?h .o grečnem pastir-Ju Bolteju in grajski deklici Boži nam ga še p sebej kaže vr njegovih značilnostih Ob splošno znp.nem motivu o ugrabljeni in rešena nevesti je na sodoben nač:n skušal zvezati n«nredno in umetno snov, jo podati v prijetni poučnosti in nevsilj'vi simboliki. To. se mu ie v preceiš~.ji meri posrečijo. Tako ?e slovenska 5+a'oda^nost odpira pred rrrni v nekaki brezćas^o-t1. življenj? pastirjev po ,^orah preprosto vško veselje ped lioo ter domačnost med gradom in vasjo. V>e v tej povesti je blizu in daleč staro in novo. znano in neznano in ko >e pribljemo mirno prvih poglavij, postane res zanimivo in presenetljivo Pisatelj je prav značilno vpletel mnogo koroške svoj-stvenosti. opisal čar kresne noči in starodavno vaško žesmanje. priključil celo motiv desetega brata in še marsikako drugo drobtino iz narodne zakladnice, vse pa je srečno povezal v sodobno občutje in razumno Dončno smotrnost, s tem ta povest — saj prav zaradi svoie oblike ni pravljica — dobiva večjo vrednost in ni namenjena samo mladini, ampak tudi SirSemu krogu bralcev. Lesorezi O Gasparija prijetno knj:«o zelq poživijo in marsikje rudi ponazorilo — saj so krepki, iasni in lepi. Izdala jo je Nova založim v Ljubljani 1
Toda č m številnejše je potomstvo, tem manj skrbi posvečajo matere naraščaju v Pjegovi najzsodn~\š ž vljenjakl uobi. Fri črvih je mlado mtje 0d prvega trenuik , ko se izJeže. prepuščeno samemu sebi; pri nekaterih drugih nseklih na pr. pri mravljah, pa ze zaznavamo trrhico materin- ca skrbi. Jereb uč? svoje majhne jerebice, da ai sami iščejo živež; drugi ptiči krm jo mladiče več rini v gnezdu, vendar opažamo to le prt onih vrstah* k* 'm-jo aozazmerno ma^o mladičev.
Alt^d sesaic je največ naraščaja pri naj-manjš h njihovih vrstalL Miši se razm žujejo naglo in obilno. vendar številne mlad če uničita vla£ i in mraz. t ko da s i od stotne mladičev morda vzirž: san i eden. ki potem skrbi za razm noži te v ste- Splošno znana je zajčja plnclovitcst, z lasti pri divjih zajcih Zajklja lahko vrže vsakih pet teđnSv 4 do 12 ml dičev. Izračunal5 so. da en zajčj par s potomci spravi v štirih letih na svet 1.274.S10 zajcev, ker vsaka zajklja vrže sedemkrat na leto povprečno osem ml dičev. Tola imaio toliko sovražnikov, cC njihov r< .1 ne more niti z daleč tako razmnožit . ka-k-r b; se bil lahko razmnožil. Znano j s, da so svoječasino prepeljali nekaj za č; li parov v Avstralijo tn jih izpustili na prosto. V nedogledtnem času je b lo na tem kontinentu toliko z ;i-:ev da je marala drŽava orgirnzirati vel kopotez.no a^c jo proti njim, ker neusmiljeno uničevali nasade.
Najvišji sesavc' vržejo ni loto enega, izjemoma tudi dva potomca in majo ma i potomcev. Le ti pridejo na s-vet popolnoma nemočni in ;"olgo zavisul od z soite in skrbi svTo;"e matere. Najbolj zmed vseh bitij pa p:trebuje tnke pomoč človek, ki so n ■ -življa preceišen del svojega življenja i p -močjo drugih. Kakor hitro se sesalci stavijo z materinih prsi. si lahko sami č jo živeža. Mlado človeško btje pa b ni >-ra!o. če b' ga prepustili samemu sebi, kaj hitro propasti.
Prijatelj
Da ne bi nastal zarodi naslova nesporazum, moram že prej začetkoi da ni'sem pijanec. Kadar grem mimo te ali one gost Ine. ?e z gloookim prezirom obrnem stran in če nanese popov-?: na o!k • f in podobne tekočine, reje nesramna požvižgavam pohujšljive popevke, kakor pa da bi poslušat Društva abstinentov ao se že zanimala zame in so mi nekajkn slala zajetne stekler.ke neskaljene Hs O. Kijub temu zastopam prepričanje, da se iz resnih stvari ni šaliti.
Ce me pa zasači na ce^ti poplah, se na mestu ustavim.
Enkrat se mi je r^:drlo in — nikdar ve<L!
Sirena jo zatulila . ..
TJ lavi! sem se in (/bsta! kakor kip...
Mimo je rrivihia! mej znar.ee. Sc predan se je pojavil izza cr.ln, sem z nocom ugotovil, da je vinjen. Pr.je! me ie za komolec
»Fcjdi,« me je stresal, »pojdi z menoj.*
Nisem se da! kar tako vreči iz tečajev. Moja glava je bila nabila z dni imi. v, -nejoimi skibmi. Ni.-im hotel tavati v megli Kotel sem pojasnil. Zato =em vprašal kratko, a jedrnato*
»Kam?« In sem strogo zapriči svoj Bbati-nentski pogled v njegova alkoholiz^ane oči.
A on jih je izmiknl  Divje me je stresel.
»Z menoj.« je ponovil.
»Kam?« sem trmasto vztrajal in vrtal po nj?^ovi rar.iedčeni notranjosti
Nestrpno je zacepetal s ležlcimi okovanimi čevlji in se mi Tr^zzte približal, da so me obdali vonjavi hlapovi pokvai vodo. izpuhtevajoči iz njegovih ust
»Boš videl!« Tako je ^-ekel in jc očividno misli!, da to zadostuje, ker me je spet hotel povleči za seboj.
A ni zadostovalo.
Stal sem kakor Sara svoie dni.
Sirena je b.la medtem že umolknila.
Ulica je pcitala pusta in n-razna.
»Kam?« sem bojevito  in ncpopustll ponovil svcie vprašanje, skušajoč prodreti skozi pajčolan preko mere zavžite Žlahtne kripljice. ki ga ie zastiral, a nič sumljivemu nisem mo^el ugotoviti.
»Boš vide'.« ie ponevil s trudnim rtlai kakor človek, ki ga je iznenada napadel spanec.
Od daleč ie bi^o slišati zamolklo hrurne-nje letalskih stro';ev
Postal je nemiren. Spet me je s*reol za komolec in me skuhal premakniti. i klonil.
»Ne grem!« sem od'očno rekel
»Zakaj ne?« je hotel vedeti
»S teboj ne!« sem pribil in hotel oditi svoio pot.
Upvl se je z vsemi silami.
»Pojdi z menoj!« je skoraj kriknil z za-povedujočim glasom in takoi nato tiše zaupno pristavil: »Saj veš, da ti hočom dobro . .«
>Kam?« sem nehote popustijiveje vprašal, ker se mi je zbudila radovednost.
Hrumenje je postalo tako močno, da so zažvenketala stekla v oknih. Preplašeno se je ozrl. potem se me je še boli krčevito prijel in z onemoglim glasom nekel:
»V zaklonišče vendar . ..«
»Bedak!« sem sa smeje ozmerjal ker me je ganila njesova skrb zame. »Neroda! Zakaj mi pa nisi tega takoi noveda!?c
»Ker te dobro poznam in sem se zato bal da ne boš hotel Hi z menoi «. mi Je pojasni s krotkim glasom in obnovil svoj pritisk.
Bil sem premagan. Naglih korakov sem šel z niim
In potem me ie potegnil v prvo gostilno... Pct*T J.
Stev. 12
SLOVENSKI   VARO D«, ponedeljek. 20. marem 1944
Strmin 5
Bfokada v Ljubljani pred 350 leti
Že v davsifii časih so se s prcmetniml omejitvami branili m
Obsežne in stroge prometne zapore so veljale zlasti
"M^nfim sovražnik :m — v času kuge
Univ. prof. dr. Henrik Steska:
Kmalu bo že skoraj tri leta. odkar veljaj   za Ljubljano prometne omejitve, ki so
jih .zciaii badoljevci kmalu po svojem pri-hou.; v n še mest-. l\aw, ;rž« pu i«*-*—oa*»u ni znano, da to nI bilo prvič, da je Ljubljana blokirana. Take omejitve v prometu med mestom in okolico so bile izdape v Ljubljani že večkrat v prejšnjih stoletjih, ko so oblasti na enak način ščitile Ljubljano pred zunanjim sovražnikom. Tako porecajo zgodovinarji o obsežnih varnostnih ukrepih, ki so bili izdani v Ljubljani leta 1599. ko je razsajala na Dolenjskem kuga in slčno kakor danes komunisti, na debelo morila prebivalstvo.
Epidemija na Dolenjskem je zelo vznemirila Ljubljano. Zato je poslal magistrat meseca aprila dva člana, Ivana Leber-wursta in mestnega blagajnika Schoberla v okužene kraje, da bi ugotovila, kako se bolezen širi. Ko sta pa podala odposlanca 7. maja dokaj neugodno poročilo, je imenoval magistrat pet uglechiih meščanov Ivana Albina, Nikolaja Durlaeherja, Ivana Krumbergerja, Ivana Jagcrja in Matijo Keberia za kužne komisarje (provisores sanitatis). ki naj bi ukrenili vse. da se ne zanese kuga v mesto. Le-ti so ukazal: nemudoma zapreti Karlovška in špitalska vrata (pred vhodom v Florijansko ulico czir. v današnji Stritarjevi ulici). Tu' so postavili stražarje, jim izročili sezname vseh okuženm krajev in jim strogo naročili, da ne smejo nikogar spustiti v mesto brez veljavnih fedi (pismenih propustnic). Nadalje so prepovedali vse sejme. Da ne bi nastala v mestu lakota, so postavili pred Karlovška vrata dve kolibi, kamor naj bi donašali kmetje živež.
Kljub vsej previdnosti se je pojav'la zahrbtna sovražnica že v začetku junija v mestu in sicer najprej v hišah Ivana Leber-\vursta in Schoberla, ki sta se menda okužila na Dolenjskem. Okužena je bila tudi . pošta. Zato je ukazal magistrat ograditi ta poslopja z deskam: in določil, da se morajo oddajati poštne pošiljatve izven mesta. Zaradi teh odredb se je čutil užaljenega tedanji   mesLni   župan   in   poštar Mihael
Thaller, ki je ukazal na lastno pest odstraniti ograjo okoli hiše svojega med tem umrlega sorodnika Ivana Lebervrursta, Umevno je, da se je zaradi tega nepremišljenega ravnanja epidemija še bolj Sirila. Kužni komisarji so morali skoraj vsak dan zapirati nove hiše in poostriti vse odredbe. Zlasti je divjala kuga v Krakovskem predmestju, ki je spadalo takrat pod oblast nemškega viteškega reda. Tam so izumrli kmalu skoraj vsi prebivalci. Zato je ukazal magistrat — sporazumno z nemškim viteškim redom — sredi jun'ja požgati vse zapuščene in okužene hiše. Dne 15. junija so se preselili deželni stanovi v Kamnik, kjer so ostali do konca leta.
Konec julija se je pojavila kuga tudi v Sentpeterskem predmestju, kjer so stanoval: takrat skoraj samo mesarji in usnjarji. 5. avgusta so obdali predmestje od špital-skega mostu do vhoda v »Kravjo dolino« z deskami tako, da so zaprli obenem dohod do Ljubljanice^ To je povzročilo seveda med prebivalci veliko nevoljo, ker niso mogli več opravljati svojih poslov. Magistratu :n kužnim komisarjem so očitali, da jih hočejo uničiti in so vedno glasneje zabavljali. Ker pa se magistrat ni zmen 1 za prelnje, so prebivalci sredi avgusta pod vodstvom Nkolaja Krabata, gostilničarja Mihaela Ostanka, Jurija Doma, Jakoba Predana in Matije Lorgerja nasilno podrli ograjo. Magistrat je kaznoval kolovodje z občutnimi globami (vsakega za 10 fl renske veljave) in dal predmestje znova ogradit:. Bilo pa je že prepozno, kajti kuga se je širila odslej z veliko naglico po vsem mestu. Zato so zatvorili komisarji'ostala mestna vrata, namreč Nemška, Franč'škanska ali Samostanska (v Poljanskem predmestju) in Vodna (na žabjaku), tako da so estala odprta le še Vicedomska vrata, ki so vodila v plemiško četrt v današnji Gosposki ulici.
Večkrat so morali zapreti tudi posamezne ulice in trge. predvsem obljudeno Nemško ulico In Pristan. Obenem so poostrili vse varnostne in sanitetne odredbe, zlasti glede
Zatemnitev ud 19» do 5*
uvoza živil. Tako sta se morala Izkazati
n. pr. ugledna novomeška trgovca Martin Raab ln Adam Gričar, da je vino, ki sta ga prodala v Ljubljano, lz neokuženih krajev in da so vsi njuni uslužbenci popolnoma zdravi.
Vedno hujše je divjala kuga v nesrečnem mestu in vsak dan so padale pod njeno koso nove žrtve. Prebivalstva se je polastila nepopisna panika. Kdor je le še mogel, je pobegnil kamorkoli že. Najprej so zapustili Ljubljano še ostali uradniki deželnih stanov in drugih oblasti ter s podali v Kamnik. Nato so odšli premožnejši meščani s svojimi rodbinami kakor n. pr. Matej Ahazhizh, praded še živeče ugledne ljubljanske rodbine, ki se je podal v svoj rojstni kraj Tržič.
Temu splošnemu begu se je odločno uprl magistrat, aeloma, da bi se ne zanesla bolezen v še neokužene kraje, deloma, da ne bi trpel ugled mesta, kar je bilo važno zlasti iz trgovskih ozirov. Zato je pozval vse begunce pod globo 100 zlatnikov, da se nemudoma vrnejo. Toda le malokdo se je odzval povelju. Največje presenečenje za mestne očete pa je bilo, ko je izginil nenadoma celo župan Andrej Hren. ki je bil na povelje nadvojvode kot vnet katolik šele nekaj tednov poprej (9. julija) izvoljen. Podal se je v Gornji grad, kjer je bival takrat njegov brat Tomaž. Tja so se podali o Vseh svetih tudi deželni stanovi iz Kamnika, ki jih je povabil škof na slovesno proslavo svojega imenovanja.
Med tem je pobrala kuga v Ljubljani več mestnih očetov in drugih odličnih oseb, med njimi Ivana Albina in njegovo ženo. Ko pa se je bližala zima, je kuga polagoma ponehala, 26. novembra se je vrnil — po štirikratnem brezuspešnem pozivu — župan in prevzel svoje posle. Njegovemu vzgledu so sledili kmalu ostali begunci. Tretjega decembra je mogel magistrat ugotoviti, da so se razmere že znatno zbeljšale in da so otvorili v Nemški ulici že 12 hiš. Božične praznike so praznoval' Ljubljančani v sladki zavesti, da je strašna epidemija popolnoma prenehala. Takrat so bile tudi ukinjene izdane prometne omejitve.
ius&ro in škodljiva hrana
B?£t&a*?ašftfa hrana je vse preveč izumetničena — Stari narodi so bili bolj krepki, ker so uživali naravno hrano
Človek je precukt svoje hrane; te resnice se pa ne zavedamo dovolj dobro. Posamezni b oicg: so odkrili nekaj več o pomenu prehrne kakor živilsk. kemiki. Spoznali so. da je čl-vek produkt določene prehrane dolgih stoletij. To se pravi, da je bila človeška hrana dolgo v glavnem enaka, naravna. Človek je začel nenaravno živeti šele v dob5 industrializac je in n stanka velikih mest. torej sorazmerno pozno. Tvarina, ki je iz nje sestavljeno človeiko tel., je nastala v dobi razvoja človeškega rojru iz neke povsem določene hrane. Ta rvarina je pLizma st n ce. Plazma je specifična, to se pravi pr lagodena določenemu nač nu življenja v zelo dolgi dobi. Organizmu torej ustreza neka določena hrana, kakršne je vajen. S tem pa ni rečeno, d: se je mogoče navaditi na novo hrano že v deb enega človeškega rodu. Morda se ne pokažejo dovolj očitno škodlj:ve po-sleiice nove hrane, vsekakor se pa bistvena sprememba v prehrani maščuje. Bolo-gi triijo, da je treba prav v tem iskati vzroke številnih bolezni prebavil dandanašnjega človeka- kakor tudi vsaj nekaterih živčnih bolezni.
Izbira hrane po nagonu
V star h časih se -e človek prehranjeval po zdravem nagonu. Izogibal se je hrane, k. mu ni dišala in studila se mu ie vsaka jed. k je ni poznal. Tudi dandanes nekaterih pi epi oslih ljudi ne moremo pripraviti, da bi pekusili jedi, ki jih še niso nk-oar jedli. V nekaterih poitrajinah, kjer ne jedo rib, se prebivalcem zelo stMd:jo nbe in mnog h bi ne mogli pripraviti niti do teg^.   da b. samo pokusili najboljše ribje
Preprosti ljudje, čeprav so na primitivni zdravstveni sU/pnji se dobro zavedajo, da hrana lahko škoduje. Vedo, v kakšnem vrstnem re hi smejo jesti posamezne jedi in kakšnih je i: ne smejo mešati med seboj. Tako se na pr. izogibajo neposredno po kislih jo leh sladkih. Sleherna kmečka ženica ve . ■ : iti, da je škodljivo mešati si dke in kisle jedi. a v mest h p;gosto te* ga ne upoštevajo niti na:boljši d plomirani i. i-ki kuharji. Skoiaj za sleherno jed vedo. h kateri drugi jedi se pr lega m h kateri ne. Nj novi >jeiilni listi« so vedno sestavljeni tako, da je pojedina neškodljiva, čeprav je še tako obilna ter da se nam zd jo tudi n jbolj preproste jedi silno okusne
Kuharske knjige ne povedo vsega
Čeprav so prepusti ljuaje že v najsi-a^eJ-ših časih vedeli, kakšna hrana je škodlj;-va in da neprimerna hrana povzroča hude bolezni, so meščani še čandanes zelo neprevidni pri izb ri jedi. Mnog: nimajo več zdr~ vega nagona, da bi izbirali neškodljivo hrano. Nekatere gespodinje Črpajo vso modrost o prehrani iz kuharskih knjig. Ko so se oniož le, niso niti rcznale moke in ne razlikovale riža od ješprenja. Medtem ko se sleherno kmečko dekle nauči kuhati, kar pac kuhajo na deželi, preden se om:ži. ostanejo številna mestna dekleta brez sleherne gospoim jske :zobr.«zbe. To bi še ne bila takšna nesreča, ko bi mlado ^ea^odinjo vodil v prehran je vain h zadevah zdrav nagon. V mnogih meščanskih družinah pa odloča predvsem kuharica. Kuharske zadeve so še dand- nes nekaj postranskega, če se že kdo zanima za me-
Dijakom
ki čutijo re<n:ćno željo n<> znanju, je knjiga nujno poti ~ia In Icra dolžnost vsakega dijaka je. da čimbolj snežna domače slovstvo. Seveda ie najbolje, če ima čim več knjig slovenskih pisateljev v svoji knjižnici. Da omogoči s'ovcnsk:m ;tudentom uresničitev te želje, je Z rrsfca pomoć razposlala po šolah razo3c*a!ce tcmbolskih tab'ic za knjižno tombolo. Tako je dala študentom izredne priliko, da si bedo mcgl; ponejati knjižnice z izbranimi slovenskimi knjigami.
ščansko hrano, je to zanimanje omejeno v glavnem na kuharske recepte. Zdravniških knjig o prehrani je sorazmerno malo v primeri z raznmi kuh rskiml knjigami Prehranjevalnih zaoev ne presojamo še vedno dovolj z zdravstvenega stal šča, čeprav je od pravilne hrane odvisno izredno mnogo — ne le zdravje, temveč tudi delavnost človeka in razvoj njegovih duševnih sil.
Prehrana pri starih narodih
Večje manje za prehranjevalna /pra sanja bi zahtevalo, da bi se pczan.mali za zgodov.no človeške prehrane. Kolikor ie pač mogoče, bi. bilo treba proučiti prehrano ljudi v najstarejših časih. Kar vemo o prehrani star h naroisov, je sorazmerno milo. Zelo značilne so pa vsekakor takšne drobt.ne kakor na pr., kar je zapisal grški zgodovnar Herodot o prehrani Egipčanov. Egipčani so že poznali dieto, to se pravi odbiranje jed*. Egiptol:gi so razbrali iz hierogl fov- da Egipčani niso jedli morskih rib, pa tudi ne fižola m svinjskega mesa, Db Hebrejci niso uživali prašičjega mesa, sprev dimo iz sv. pisma. Prašič je veljal za neč sto žival, a njegovega mesa so se branili po zdravem nagonu; po prašičjem mesu namreč ljudje pogosto obclevajo za trakuljo. Nedvomno se Egin-č ni niso brez razloga branili fižola.
Dieta nekdaj
Zelo zanimiv je seznam živ^l, ki ga je sestavil Hipokrat, grški zdravnik in pisatelj, ki je živel v 5. stoletju pred našim štetjem. Ta seznam drži delno še dandanes. Ta ločitev ž vil v užitna in škodljiva je prav za prav neke vrste predpis za dieto. S prehranjevalnimi zadevami, z dietami i ta., so se pečali zdravniki v vseh dobah. Toda n-so se vselej strinjal-. Pogosto so p:bijali drug drugega, bodisi iz prepričanja, včasih pa tudi iz samega nasprotovanja. Vsak je hotel odkriti kaj novega. Dokler še ni b la razvita ž.viLska kem.ja. so bili lahko takšni nauki o človeški nra-ni nevarni. Vsek-kor so se pa zdravniki v vseh dobah strinjali, da hrana vpliva na zdravje.
Potrebna je rastlinska in mesna hrana
Ce bi hoteli ostati čim bolj zdravi, bi morali up:števat: predvsem hrano, k-"Kišno so uživali naš. predniki. Nj nova hrana je bila mešana, namreč rastlinska in živalska. Motijo se tisti, ki misijo, da je mesna hrana t3ko zelo škodljiva. Naši predn ki so se hranili precej z mesom. Vedeti pa moramo, da so imel- še zdrav nagon, ki jim je povedal, kakšno me3o je zdravo in kakšno ne. Vendar tudi ne smemo misliti, da so v starih časih uživali pretežno mesno hrano Razi kov^t" je treba tudi med pastirskimi plemeni, ki so redili mnogo živine, in med poljedelskimi, ki so se hranili predvsem z rastlinsko hrano, čeprav so už.vali tudi meso. Človek le poznal rastlinsko hrano nedvomno že pred začetkom poljedelstva. Tedaj se je hranil, odnosno dopolnjeval svojo hrano, z zdravilnimi zelišči, koreninicami, s s djem, jagodami itd. Ko je pa začel obdelovati zemljo, je najbrž začel takoj pridelovati ž'to. Poljedelstvo kakor kultura splch, se je najprej razvilo v Sredozemlju, v Egiptu in Mezopotamiji. Med žiti so najbrž najprej pričeli pridelovat! ječmen m pšenico že prej, odnosno vsaj ob istem času, so v Aziji pridelovali rž, ki je po trditvi nekaterih raziskovalcev dolgo veljala za plevel med ž-ti.
Ko so zidali egiptske piramide
Zanimalo bi nas, kaj so jedli delavci, ta so zidali egiptske piramde, kajti to ieio n.kakor ni bilo igračkanje. Tehniki se čudijo, k: ko so mogb v tisti dob: nafcupič*ti taksne ogromne klade kamenja v nehotično višino, tac če niso poznali raznih tehničnih pnprav. Nekatere priprave so pa moral: kljub temu poznati, čeprav skušajo -
nekateri strokovnjak? pojasniti zidanje pi-"ramld precej duhovito, Češ. pomag li so si z velikanskimi peščenimi nasipi kot odri-šči ob p rami::Lah. da so skale vedno valili koiikcr mog:če vodoravno, ne da bi jih b'-
10 treba dvigati. Vsekakor pa ni tudi brez pomena, kaj so delavci jedli. Z mesom jih najbrž niso pital:; mesni hrana bi bila vprav strup pod vročim egiptakim nebom. Nedvomno so se že tedaj hranili s pride'Ki, ki jih dandanes imenujemo povrtnino, z zelenjavo, srčivjem ?td- Iz računov, ki so se ohranili iz tistih časov, je razvidno, da so delavci zaposleni pri piramidah, pojed-
11 mnogo čebule. Egiptska čebula slovi še dand- nes,
Zelenjadarstvo in sadjarstvo
Za mnoga zvila ni točno ugotovljeno, od kdaj se človek hrani z njimi; iz redkih podatkov pa sprevidimo, da so posapaema živ la že precej stara. Barbari eolgo niso poza li zelenjave. Baje je prav zaradi tega še dandanes zelenjava na kmetih premalo cenjena -n kmet ni vrtnar. Verjetno je, da se je vrtnarstvo širilo na sever iz južnih dežel. Glavnato solato so poznali že Rimljani.
Prav tako kakor zelenjadarstvo, se 'e začelo precej pozno širti sadjarstvo nri severnih narodih, še v prejšnjem stoletju je bilo sadjarstvo v nekaterh naših zakotnih krajih novest in je bilo slabo razvito. Vsekakor so pa naši predniki cenli vsaj divje sadje, dokler niso še a: čeli goj ti žlahtnega sainega drevja, žlahtno sadje so pa poznali v Sredozemlju že v starem veku. kar sprevidimo iz sv. pisma, pa tudi Homer že p še o hruškah. Ce štejemo gojitev trte med sadjarstvo, smemo r:či, da se je sadjarstvo n jbrž začelo razvijati najprej iz primitivnega vinogradništva-Verjetno je, da je človek poznal grozdje prej kakor sadje.
Ce že nimamo neposrednih dokazov, kaj vse so uživali naši preiniki, bi bilo vendar mogoče vsaj približno ugotoviti nj hov jedilnik. To bi bilo vsekakor izrednega pomena* če verjamemo biologom, ki trdijo, da je dandanašnja hrana vzrok štev'lnim obolenjem in motnjam, ker se preveč razlikuje od nekdanje ter da je nenaravna.
Deset zapovedi o vedenju v zaklonišč!!*
1. Ohranite mir ln red!
2. Vsak naj bo pripravljen, da pomaga drugim.
3. Kajenje je prepovedano.
4. Vedno je treba imet) obzir do mater z majhnimi otroki, do starejših in bolehnih oseb. v
5. Živali ne sme A jemati v zaklonišče.
6. Otroške vozičke pustite zunaj zaklonišča:
7. Vsakdo naj ima pripravljeno žepno svetilko.
8. Ne pozabite zaklonisene prtljage.
9. Odredbam rediteljske službe se mora vsakdo brezpogojno pokoriti. Kdor se zoper-stavlja, bo zapoden iz zaklonišča, oziroma kaznovan.
10. Pravilno vedenje vsakega posameznika varuje občestvo pred Škodo.
Zaklonišča so zadosti varna proti ruševinam in drobcem le tedaj, če so zunanje odprtine zadosti zavarovane. Kolikor je potrebno se posebno podpiranje kletnih prostorov, je odvisno od višine stavbe in nač'^f gradnje.
Rast nohtov
Pri eni in isti osebi ne poganjajo vsi nohti enako: desnica je na sploh ugodnej ša od levice, kazalec pl na priliko boljši od mezinca. Na drugi strani pa zavisi rast od letne dobe. od zdravja in hrane. Po-prek se nohti na roki povečajo za približ no 0.0079 mm na teden, torej za dobre 4 cm na leto. Človek 70 let 1e no takem priredil 65 metrov rožen i ne na koncu svojih 10 prstov. Sleherni izmed njih se je v teku svojega fhvljenja 186 krat dočista prenovil.
Državne teorije 1
v XV. in XVI. stoletju
(Doba italijanske renesanse in francoskega absolutizma)
V XV., a še bolj v XVI. stoletju so se po zaslugi humanizma širile ant čne milil o avtokrafcski dižavi, kakršna je bil rimski Jmperij izza cesarja IX-okiecijana; v tej državi in v njeni naslednici, bizantinskem cesarstvu, je vi dar s pomočjo iZ-vežbanega upravnega u radništva absolutno vladal. Take misk so krepile državnopravni položaj kraljev, a v nemškem -mpe-riju zaradi pripadanj«, centra ine kraljevske oblasti položaj deželnih knezov. Dosedanje prepričanje o pripadnosti posaiuc«;-n ka k obstoječ.m stanovskim enotam se je omajalo, moč deželnih stanov pa je oslabela. Pravi povod aa uvajanje rimskega pra'va spi:h pa je b la njegova dovršenost nasprot! nezanesljivemu običajnemu pravu, ki nikakor ni več ustrezalo potrebam razvijajočega se trgovinskega prometa; pri reoepc.ji rimskega pr-va pa je tedanja doba uvaževala le preveč ind.vduali-stično smer tega prava, pustila pa v nemar, da so v stari rimski državi moćne izvenpravne nravnostne vezi precej ov.raie zlorabo pr. va v škodo javn.m interesom. Cp~ raba zapletenega rimskega prava je b la mogoča le po učenuh pravnikih; le-ti pa niso širili le r.mskcga zasebnega prava, marveč obenem tudi rimsko javno pravo, s- j se jim je Zi-elo ed.no le rimsko pravo pravilno pravo; s tem so ustregli tudi težnjam vladarjev, da z lastnim, a zvežba-n m upravnim uradruštvom absolutno vladajo. Učinkovitejše nasprotje se proti naraščajočemu absolutizmu vlad' rjev ni" moglo uveljaviti, ker je bila cerkvena hierarhija *zza avignonskega pregnanstva preveč oslabljena in je versko gibanje ob reformne ji razdvaj Jo duhove in s tem zaustavilo odpor. V takem ozračju sta vzra-sla oba najznamenitejša državoslovca te debe, Italijan Maccliiavelli in Francoz Bo-d.n.
Nikolaj IMacchiavelli (od 1469 čo 1527) je izhajal iz obubožane patricijske rodb-ne v FiorencL Bil je tajnik florentinskc republike in kot tak vc-d.1 pisarno za vojaške ;n zunanje polit čne zadeve, a poverjene so mu bile tudi važne diplomatske mis.je. Fcleg sFioreat n- ,:e zg o/.ne« jc napisal zlasti ti dve za državoslovje važni knjigi 2>Dii3cors' sopn la prima deca di Tito Livio« (Premišljevanje o prvih desetih knjigah Tita Livija) in »II princ pe< t knez); v pi*vi razpravlja o sredstvih, kako se republika ohrani in krep;. v cTugi pa, kako pride knez do oblasti in si jo ohrani. »Discor^i« vsebu.ejo popolno teorijo o državi ter po tej teoriji ustanovijo državo ah domačim ali tujci. Države so a'i republike ali pa kneževine, v katerih se zbog dednosti vi danja potomci debri-h knezo»v prelevijo v tirane in s tem pov'zrocijo propast držav. Enako se lahko izprevrže pleni ška vladavina v cl.garhijo, demokracija pa v samopašnosit. Daljše trajanje države jamči le meš- ina vladavina, pri kateri so udeleženi knez, aristokracija in ljudstvo in ob kateri vobče tudi strankarski boj* ne omejujejo svobode. Skrb za ustavnost bodi ljudstvu poverjena, sploh pa ljudstvo zagres: manj napak kakor knezi. »II principe« raziskuje dedne kneževine, na novo ustanovljene kncže»vine i»n mešane knežev.ne, kjer vi:ca en knez poded-v i-nim in na novo pridobljenim pokrajinam. Med mešanimi knežev ntmi je razlikovati one, pri katerih pripadajo na novo pr.dob-Ijenc pokrajine isti deželi (geografski enc-ti) in govore isti jezik in pa one. pri katerih se n*.ve pokrajine ločijo od starih po jeziku, običajih in ustav:. V mešanih kneževinah prvega t pa je treba le prejžnjo dinastijo iztrebiti i«n stare zakone in ustanove spoštovati. Pri drugem t.pu naj se osvajalec naseli v novem ozemlju ali pa naj ustanovi kolon je v takih krajih, ki so ključ dežele. Sploh je treba ljudi ali s pri-lizovanjem uspav- ti ali pa j h kar pokian-Čati, ker se ne morejo osvetiti za veUke žalitve, kakršno je uničenje.
Zavojevana mesta k< so vajena živeti v svobodi, je treba razdejali in nj h prebivalstvo razkrop.ti, sicer se stara ustave- zopet oživi; v mestih in deželah, ki so jim vladali knezi, je treba dosedanje d nast je iztrebiti, nakar j-im je lahko vladati, ker ne trpe nad sabo nobenega iz lastne srede, svobode pa niso v-jene.
Kdor ob boju ljudstva z velikaši postane knez s pomočjo velikašev, ta se bo težje vzdrževal na vladi, ker se imajo vel kaš>i za rjemu enake, a kdor zavlada po naklonjenosti ljudstva, temu je treba ugod ti le skiomnejšim želj-m ljudstva.
Knezu ni treba, da bi bil mož beseda, ker so ljudje malo vredni in ne izpolnjujejo svojih obljub. Ugled kneza za vi s. v veliki meri od kakovost5 svetovalcev, ki mu pomagajo pri vladanju; izogibati se mora torej prilizovalcem in si izbrati le sposobne- toda od njega odvisne nVnistre; sploh pa mora biti knez dovolj razumen, da raz-liKUje dobro in slabo v delih in besedah drugih.
Jean Bodin (od 15C0 do 1596). doma iz Angersa v Franciji, je bil profesor prava. Glavno delo »Six lrvres de la Rcpubl'-que* Sest knj g o repubLki, francosko in latinsko) je izdal leta 1576. Po Bo-dinu je država pravično vladanje večjemu številu rodbinskih gospodarstev in nj h skupnih zadev s suverensko oblastjo. Rcdb na je naravna skupnost in najvažnejša sestavina države, a komunizem (skupnost gospodarskih dobrin brez ločenih rodbin) je ociklarjal. Država mora z zaščito materialnih dobrin in z negovanjem nravstvenih in umskih dobr n na pravičen način omogočiti podvig duš k Bogu in < njega spoznanju. Suverenost (maiestas-državne oblasti se kaže v njeni zunanji samostojnosti (ni podrejena drug; državi in ne prejema svojo oblast od drugih) in v njeni notranji neodvisnosti od podložnik \ Nadaljna «hrojstv» suverenosti poleg mam* str'ino&t' so njena trajnost (oblast m ila-na za omejen čas), njena nevezanost na zakone (zakon je to. kar oblast veleva, pravo pa to, kar je pravično), njena ne-odsvoj'vost (preti privatnopravnomu pojmovanju suverene oblasti m njenemu prenosu po pogodbi ali zapuščini) in njena nedeljivost (proti fevdal zrnu kot skupnemu vladanju suverena in vazalov po pogodbenih načelih).
Iz suverensko oblasti izv'rajo te-le pravice ali znaki suverenosti:
zakonodaja,
odločanje o vojni !n nVru in sploh vodstvo mednarodne politike,
imenovanje najvažnejft'.h uradn'kov.
pravica vrhovnega sojenja (preti korporacijskomu sodstvu) in pravica pomilostitve,
pravica do zvestobe in pokorščine pod-1 žnJfcov (ne zgolj co lojalnosti .vazalov),
pravna dole Ca van ja denarja, mere in teže.
pravica davščin, (toda le ob pristanku
stanovskih preJstavn štev, ker prlvatra 1 etnina ni Ssle ustanova zakonodaje, marveč prava, torej pravičnosti).
Po socežu suverenske oblasti razl.kuje Bodin trojj* državn.h oblik;
a) monarhij0, kjer prip da suverenost knezu monarhije; najpop: lnejša monarhija je kraljevska ali leg.timna monarhija., v kalcri menarh piav.čno, t. j., po naravnih zakon h ipo prevu) vi «da in ne kot tirnn,  ki ga smemo umoriti;
b) v aristokraciji gospoduje mala manjšina (na pr- v sveti r.mski državi nemške narodnost, pripada scira m volilnim knezom ena tretjina, ostalim 300 knezem in gospodom tudi ena tretjina, n vsem državnim mestom tudi le ena tretjina glasov v državnem zboru).
c) v ljudski državi pripada suverenost večni kur j brez ozira na število članov v posamezni kuriji, toda vsak državljan ima pravico glasov nja; izvršuje pa ta večina svojo oblast vcbč.e le po postavljenih funk-cijonarjih.
Bodin je seveda kot pr padnik meščanstva zagovornk kraljevega absolutizma, kakršen se je razvil v Franc ji v boju kralja zoper fevdalce. V cosolutnih monarhijah so se v precejšnji meri pojavile raznotere napake, a državOvslovje je nanje od-gcvorMo s s°cialnimi utopijami »n nionar-h ■■ tnali i jami.
Utopisti (grška beseda: u=ne; top03-= kraj) v 16. in v prvi polovici 17. stoletja so obstoječo državno ureditev £-bsolutnc monarhije grajali z opsom zaželjene, povsem nove ureditve družabnega ustroja, m:narhomahi te dobe pa so absolutizem monarhov direktno napadali, od tod njihov na.ziv (mahija==bcj).
T°maž Morus (1478 do 1535) je bil k n-cler kralja Henrika VIII.; le-ta ga je po svojem odpadu od katolške cerkve dal ob-glav ti. Leta 1516 je Morus izial knjigo ^De optimo reiipublicae statu deque nova insula Utopio« (o najboljšem državnem stanju in o novem otoku Utopiji), v kateri v oblki romana kritiz ra državne in verske razmere v Angliji ter episuje državo brez privatne lastnine, toda z zasebmm rcdbnskim ž" vi jen jem, a skupno delo se opravlja za čast.
Fran Rabelais (1495 do 1553), francoski pesnik in bened ktinec, je v satiričnem ro-nrrjiu »Gargrantua e PantagruoH naslikal utopijo brezskrbne anarhije; tudi je zagovarjal od :zročila oč ščeno krščanstvo.
TOmaž Campanella (156S do 1G39), italijanski filozof n dominikance, je v svojem delu sCivitas soliš:; (Država na soncu) združil papeško g 'spostvo nad svetom s komun"zrnom prid b tnegr in rodbinskega življenja.
Izmed nionarh^mahov je Juan ile Maria-
na (1536 do 1623), španski jezu t in zgodovinar, v knjigi 3>De rege et regis institu-tione« (o kralju in kraljevi ustanovi) zagovarjal po ljudskih zakonih omejeno 'n versko enotno monarh jo ter dopustne st atentatov na tir «na. ako ga ne more ljudstvo obsoditi na smrt. Knjiga je bila poklonjena španskemu kralju Filipu III.
Francoska hugenota Hotman in Jiinins Bmtus (psevdo- m) sta v Crugi polovici 16. stoletja zagovarjala pr'vilegije fevdalnega plemstva in vezanost kralja na ustavotvorne s plemŠtVCm sklenjene dogovore.
Franc Suaroz (1548 do 1617), španski jezuit m zastopnik pozne sholastike, je v razpravi *Tractatus de legibus ac Deo le-gislatcre* (Razprava o zakonih in o Bogu kot zakonodavcu) trdil, da so knezi podrejen5 papežu, da imri knez nad ljudmi le ekonomsko oblast, a politično oblast nad narodi si s pogodbo ustanavljajo narodi sami (predriodnk teorije o družb-mi pogodbi).
Ali že veste
Da je br3zlsko drevo ahovaj eno najbolj Čudnih dreves na svetu: les mu je tako prepojen s strupom, da omami ribe, če ga vržeš v vodo; zaradi neprijetnega duha ga ni mog:če rabiti kot kurivo;
di so strupene pline poznali že južnoameriški Ind 'lanci, ki so zažigali španski poper pred obz?djem vasi, ki so jih oblegali !n jih hcteli prlsiUt1'. da se ud*1o;
da prepoveduj neki zakon na Novi GvI-ne.1*' nošnjo obi"čil;
da se Nanolecnu mačke mso- samo studie, temveč da je imel prav strah pred njimi.
Iveri
Nobena mi?el bi ne ?mela bili nekritična in nobena kritika brezmiselna.
*
Zdravniki žive od domišljavosti pacientov, pacienti pa umirajo od domišljavosti zdravnikov.
*
Da zakrijejo svoie slabosti, razgaljajo ljudje slabosti drugih.
m
Življenje je kompromis z usodo.
i
Poguma   človek   ne kaže v umiranju,
temveč v življenju.
PREPOZNO
Jaka: »Ču! sem o tvoji zaroki. čast:tam.«
Matija: »Dragi prijatelj, prihajaš pre-cozno. jaz sem bil zaročen «
Jaka: »Tako' No. morda je celo boljSe tako, saj ona ni bila ne lepa. ne bogata. O dobrih duševnih lastnostih pa tudi m govor« •pri njej. Ali si torej razdr* zaroko?«
M a t i j a :  »Nasprotno  oženil sem se ...«
UMETNOST >Moj mož grdo  laže,« je tožila geopa
Elizabeta.
»Meni se to ne vWH.c je prtrxminiJa Uršula. >Mnenja sem, da prav lepo laž«*«
Stran g
»seovevsici H&mcm*&đ
marca ir**
Štev. 12
vobol je nevaren
Navadno je zask na$t:pa|«e druge bolezni — Razne vrSte glavzhzla — V vsakem primeru kaže vprašati
zdravnika
Medicina ne mere prav natanko razlož.ti, kako prav za prav nastaja glavobol. Poznamo štiri njegove vrst-: 1. simptomatičen glavobol, ki nastopi kot simptom ali znak kake telesne bolezni, 2. periodični (od časa do časa) se vračajoči glavobol, 3. nevralgić-ni glavobol, ki prav za prav ni glavobol, marveč nevralgija ali živcobol, 4. migrena.
Simptomatičen glavobol nastopa skupaj z drugimi znaki, predvsem s slabostjo:
1. na začetni stopnji nalezljivih bolezni ali bolezni, ki so zdmžene z vročico ali mrzlico;
2. pri zastrupljenjih najrazličnejše vrste. Značilen, naravnost tipičen glavobol te vrste povzročajo n. pr. ponarejene alkoholne pijače. Nekatere kemične snovi lahko povzroče glavobol, druge pa imajo ravno nasproten vpliv, da ga olajšajo ali odpravijo;
3. pri obolenjih vitalnih organov in sistemov našega telesa. Bolezni srca, motnje želodca in čreves, kakor tudi bolezni medenice pri ženskah takisto piipomorejo k glavobolu :
4. pri obi st ni h boleznih. Ta *.-rsta glavobola se odlikuje po silovitosti, ki se skoraj ne da premagati. Ali so vzrok obisti ali ne, lahko ciožene zdravnik z osebno preiskavo:
5: pri oteklinah m ožgan. To je najhujši glavobol. k:^r jih poznamo. K sreči je ta vrsta glavobola samo majhen drobec enega odstotka vseh glavobolov. Vrhu tega kaže čisto posebno obeležje, tako da ga lahko razločimo od nnvadnega glavobola.
Pomen in zdravljenje simptomitičnega glavobola zavisi kaj pa da od poteka bolezni, ki ga je povzročen. Zdravnik, ki preiskuje glavobol, pa bo lahko odkril še znatno več drugih možnosti nego so te, ki smo jih nm<mi!i. Pri preiskavanju mu kajkrat pokažejo pot čisto posebne značilnosti tega primera, n. p. čas, kdaj nastopa, kako nastopa Itd. bolj pa bo upošteval pri diagnozi razne druge bolezenske znake, zato se bo zanesel predvsem na natančno telesno preiskavo, morebiti na laboratorijsko ana-fizc telesnih izmečkov. Šele, kt> natančna preiskava dožene, da ne povzročajo glavobola bolezenske motnje organizma, lahko krene k drugim vrstam glavobola.
Periodično se vračajočega glavobola ne povzroča nobena bolezen, ki bi se dala dognati. Nekatere ljudi skoraj vedno boli glava. V večini primerov pa bolečina ni preveč huda. Zdi se, da je treba vzrok takega gla-
vobola vsaj deloma pripisati dejstvu, da je tak človek posebno občutljiv za glavobol; vzroki, ki pri drugih ljudeh ne povrocajo bolehanja glave, zadostuje pri njem, da dobi bolj ali manj moč^n glavobol. Nagib k temu je v mnogih rodbinan deOen in je v bližnjem sorodstvu z dedno slabimi živci. V nekaterih primerih kaže pripisati glavobol na rovaš težkemu duševnemu delu. Takisto ga utegne povzročiti prenaporno gledanje; tudi o skrbeh in razburjenju je znano, da zapuščajo za sabo glavobol. V nekaterih primerih je iskati vzrok vračajo-t »ga se glavobola v raznih duševnih motnjah ali v psiholoških konfliktih v podzavesti.
Nevralgične bolečine glave so kaj često r lica motenj v oblasti prizadetega živca če se ne razvije zadnji zob. ki ga imenujemo »modrostni«. pa tudi druge motnje v zobovju tanke povzroče nevralgijo, pri čemer pa utegne biti središče bolečine daleč od zoba, ki jo povroča. Podoben učinek ima obolenje nosne dupline.
Migrena nastopa v ostrih napadih v bolj ali manj periodičnih presledkih. Omejuje se zgolj na eno str?»n glave. Napad po navadi doseže višek, ko jame bolnik bruhati. V marsikaterem primeru se takemu človeku trenutrj i zmrači tudi pogled. Te bolečine so posledii« motenj živčnega sistema, čijih značaj in vzrok nam msta znana. Po pretežni večini napada migrena ženske in se pričenja že v otroških ali dek iških letih. Napadi se stanovitno, a z različno silo vračajo vse do petdesetega leta starosti. Najboljše zdravljenje je redno življenje. V tem primeiu so napadi slabejši in redkejši, dasi tudi zdaj ne izginejo popolnoma.
često ublažii > glavobol .mrzli obkladki in vroče kopeli nog. Večini ljudi, ki dobivajo glavobol, najbolj prija, če se vležejo. Drugi, ki nimajo močnega glavobola, so najrajši, če se lahko s prijetno zabavo »raztreseno«.
Za zelo močen glavobol predpisujejo zdravniki ponavadi kak derivat ogljikovega katrana. Obstoje nešteta zdravila zoper glavobol, niih poglavitna šesto jim je po navadi azetar.ilid. Mnoga pa imajo razne stranske učinke in jih nikakor ne jemljimo brez posvetovanja z zdravnikom.
Ljudje, ki jih često boli glava, naj se dado temeljito zdravniško preiskati, da se dožene. ali ni kriva temu kakšna kronična bolezen.
:onca zime
sieknj SIzLolcgife hSadnih dni
Tako imenovanih »prehodnih časov«, jeseni m pomladi, se 'jiidje zelo bojijo Kaj lahko dobe tedaj zaradi vremenskih preobratov katarje lažjega a!i rudi težjega značaja.
Po najnovejših raziskavah pa b: morali jesenje bolezni vrednotiti drugače nego pomladmi obolenja. Jeseni jc namreč odpornost proti bolezni veliko večja nego pomladi. Znano je» da pomlad kaj rada pobere stare ljudi in je-tičnike. dočim prenašajo joen bolje. .Med dru-jTm bo razlaga za ta pojav v tem, da zima slabi človekovo odpornost in da ima tudi vrsta 6ončncga žarenja veliko vlogo
Šele \ našem času so ugotovili, da vsebuje svetloba ultravioletne žarke Samo pomladi in poleti, dočim jih mc<l oktobrom in marcem v niž:nah ni. To jc v zvezi z različnim vpadnim kotom sončnih žarkov. Cim bolj poševno vpada jo ti žarki, tem večja je pot, k< jo morajo opraviti skozj ozračje in tem večja je nevarnost, da <se ultravioletni žarki na tej poti za nas izpahe.
Tako je naravno, da je v jesenskem 'n zimskem času poebno pogosta bolezen rahitis. Ta bolezen jc izrazito \ zvezi s pomanjkanjem ultra violetnib žarkov in jo zato danes tud! uspešno zdravijo z ultravioletnim! preparati in umetnim cb>cvanjcm z ultiavidctmmi žarki.
Zakaj je nahod v tem času tako pogost?
V človeškem telesu je na milijrae bolezenskih klic. Y normalnem stanju tvori preti njim samo potrebne obrambne snovi, ki zadržujejo njih razmnožitev. Kadar padejo vnanje temperature, bi moralo telo povečati produkcijo obrambnih snov:, a teaa ne stori tako hitro, da bi začasno ne prevladovali bacili in se raz-besncli posebno nad dihalnimi organi, ki so mrazu najbolj podvrženi. Tako se pojav i nahod.
Zakaj nam mraz pordeči lica?
Veter nekako masira obrazne msice. po-spe>i krvni obtok in posledica so rdeča lica
Ce stopite po zimfko-sportnem udejstvova-nju v toplo sobo in vam lica postanejo žareče rdeča, pomeni to. da je del toplote, ki jo je telo proizvajalo zoper vnanji mraz. seda} odveč. V mrazu se- ie žil je st*sni!o. v topi: sobi se spet raz>iri. količina krvi. ki se pretaka sko-7er j. se poveča in odvaža odvisno toploto skozi rdeča lica na prosto
Če pa ste nanol zmrznjeni in je koža že vsa rdeča in razpokana, tedaj se je tkivo začelo razkrajati, rdeče kr\no barvilo se je že izločilo iz krvne 6novi. Ljudje, kj imajo vedno rd-či lica. So lahko prav zdravi; rdečica jc znak. da jim telo proizvaia umogo toplote. Anormalna rdečica pa ka/e. da prevladujejo v krvi rdeča telesca.
Zakaj nam v mrazu šklepetajo zobje?
Če vas mrazi. vam mora telo bolj »zakuriti«. 75% vse te tonlotne produke\ie se "zvrši v mišicah. Zato zadostuje, da se 2ib!j*jte in že vam postane topleje. Če pa ostanete negibni na mestu, da tele samo pobudo za gibanje, organizira vam namreč splošne drhtenje mišic. Najprvo reagirajo drobne podkožne mišice, ki fetisnejo kožno površino skupaj dlačice se postavijo pokonci — in že imate najlepšo »kurjo polt«. Če to še ne zadostuje, pridejo velike mišične skupine na vrsti n ta proces se stopnjuje od navadnega klepetanja z zobm. do splošne treslice. Tako s5 pomaga telo samo. Zakaj nas hud mraz boli?
Enostavno zato. ker vpliva na nešteto živčnih končkov, ki sc raztreseni po vsej kožni površini. Ob trebuhu je živčnih koncev, ki iih imenujemo mrzlotne točke, največ, na koncu
jezika jc pa snet razrr^oma največ nasprotnih toplotnih U>čk. Čc vpliva mrar na nas, povzročijo te živčne točke hitro in močno stisnjenje mišične okolice, kar ima za posledico povišanje toplote. Po prehitrem st snjenju pa trp.jo tudi živci, ki posredujejo občutek bolečine, tako da nastane skoraj istočasno dvojni občutek: bolečina in mraz. Ker vodijo živci bolečine dražljaja hitreje v možgane nego temperaturni živci. Se dodaja, da občutimo v ostrem miazu najprvo bolečino in šele potem mraz sam.
Zakaj morajo živali zimo prespali?
Čim sc v naravi temperature znižajo, se pri živalih, ki imajo navado zimo prespari, zgodijo čudne spremembe. Po spremembah v gradnji in delu krvnih žlez sc jim telesna temperatura zniža prilično na stopnjo vnanje temperature. Istočasno postanejo živali bolj iene :n počasi zapadejo v sranje, ki traja običajno šest mesecev. Včasi jih pa zbudi velik mraz, včasi jim ne zadostuje tudi zaloga hranilnih snovi, ki so s: jih nabrale v telesu. Tedaj se jim telesna temperatura večinoma takoj zviša in ostanejo budne za ure, dneve ali tedne.
Med zimskim spanjem živali ne mrejc od lakote, ker se je njih telesna presnova tako znižala, da izhajajo z zelo majhnimi zalogami hrane cele mesece Nizka telesna temperatura jim vztrajanje še laj'a. ker je uporaba »kuriva« za to nizko temperaturo minimalna. Čim pa nastopi toplejše pomladansko vreme se jim temperatura zviša in se zopet prebude k normalnemu ž;\ljenju.
Blagoslov zemlje
Na določni po vrši m zemlje ^e danes lahko pridela skoraj dvakrat tol ko, kakor pred 100 leti. Razen smotrnejšega obdelovanja zemlje je to v prvi vrsti zasluga boljših, rastlinskih vrst, ki so nam jih odgojili zavodi za pospeševanje p:ijedeL>tva. Ako bi sad li in sejali samo take rastline, ki so nam b le na razpolago pred sto leti. pa najsi bi bila zemlja tudi obdelana po najmodernejših načelih, bi s 3 pridelek povečal komaj za polovico. Izbora izdatnih rastlinskih vrst je torej v poljedeistvu najmanj tako važna kakor umno obdelovanje zemlje in umetno gnojene. Tega se moramo prav pesebno zavedati daadane3. ko gre za to. da se na vsakem koščku obdelane zemlje pridela čimveč.
Cvetfe pozimi
Če se potaknejo vejice zgodaj cvetočega drevja v mlačno vodo in postavijo na toplo, se predčasno prebude iz zimskega spanja in po nekai tednih poženo cvetje. Razvoj cvetja se lahko močno pospeši, ako se vejice poprej obrizgajo z etrovo paro. Naravoslovci sodi i o. da se s tem omamnim sredstvom odrevenelost rastline do neke mere poglobi in nato hi^reie prekine. Predčasni razvoj se najlažje posreči januarja in februarja. Pospeševalni učinek etra temelji do vsej priliki na tem. da se z njim poživi pretvarjanje škroba v sladkor.
Steklo iz plavžev
Žlindra, ki teče iz plavžev za taienje železa, je izvrstna sirovina za prozvajanje stekla. Treba ji je primešati samo ie nekaj dodatkov, da se spremeni v steklo. Sirovine, iz katerih se tali steklo, sicer vob-če nso drage, toda z žlindro, ki teče sta-hrna iz plavža, se vendar lahko prihrani -ej kurjave, ki jo drugače zahteva normalni preces. Steklo iz žlindre je temno barvano in je zato v prvi vrsti primerno v tehnične svrhe. Veliko bodočnost utegne doseči tako steklo kot gradbeni materijal n. pr. ket nadomestilo za črni marmor. Lahl~> se izdeluje tudi kot ceneno polpro-zorno steklo, ki bo mogoče tvorilo stene v st ^klenih hišah bodočnosti.
Mravlje, ki predejo
V Indiji in Avstraliji žive mravlje s čisto nenavadnimi svojstvi. Grade gnezda tako, da Tstje skupaj spredejo oz;roma sešijejo. Če taka dva spredena lista natrgamo, lahko opazujemo mravlje pri delu. Takoj jih namreč pride četa, postavijo se v vrsti ob reži in se primejo z nogami na robu enega lista, zgrabijo s čeljustmi rob drugega li^ta ter ju vlečejo skupaj, pomikajoč se z nogami vedno bolj nazaj. Ko je reža na ta način zožena, pride drugi oddelek mravelj; vsaka nese previdno v čeljustih ličinko. S temi ličinkami mahajo mravlje v reži sem ter tja in jih pritiskajo na vsaki strani na rob lista. Ličinke predejo nit, ki jo vfakikrat na obeh straneh reže prilepijo. To delajo mravlje tako. da se niti križajo. Na ta način narede polagoma precej trdno, svila-sto tkivo, ki režo zamaši in nastalo škodo- popolnoma popravi. Ličinke vršijo torej pri tem tako rekoč službo snovalnic.
Kaj zsszore eno samo pšenično zrno
Izračunali so, da pSenično zrno v enem letu rodi 50 zrn. Iz teh 50 zrn bi bilo drugo leto že 2500 zrn, tretje leto 125.000. V šestem letu je število naraslo na 15.625 milijonov, v 12 pa na 244.140,625.000. Po tem računu bi eno samo pSenično zrno po tretji žetvi enkrat nasitilo 320 oseb.
Kje je zrak ifsjbolj suh
Skoro popolnoma suh zrak, praktična brez vodne pare, je v steklenih balonih žarnic. Ena sama kaplja vode porazdeljena v ostanku zraka, oziroma plina, b; lahko napravila 68.000 žarnic nerabnih. Že 10 tisočirka odstotka vodne pare v polnilnem plinu žarnic močno skrajša življenjsko dobo svetilke, štirikratna množina pa jo že v nekaj urah ugonobi. Plin. s k^term se po evakuiranju zraka napoln'jo baloni žarnic, se mora zaradi tega kr ai»kibnejše osušiti. Zrak nad puščavami, kjer celo leto ne dežuje, je moker v primeri s polnilnim plinom za žai-mce.
v Za smeh in debro voljo
"azite. m
Od treh delov, v IO, je on; deL ki si
katere se deli vnanie ga umivamo. najmanj važen — kolikor se namreč tiče sluha. Kov in srednje uho spadata k onemu delu. ki posreduje zvok, notranjost pa je nek .ka sprejemna pestaja, ki oddaja od tam zvok naprej do slušnega čuta. Na srečo ie ta del v notranjosti glave in je varen pred vnanjimi poškodbami.
Zimanji rov je ukrivljen, da bolje .ščiti bobn:'č; le-ta je obdan po kožici, ki izloča žolto tekočo voščeno snov, tako zvani ce-rumen. Pri otrokih se ta snov posebno ob 1^ no izloča zaradi česar preti nevarnost, da se rov zamaši. Ce se to zgodi, ali če vtakne otrek kako stvar v rov, se zvok ne more dalje širiti \n otrok ogluši.
Bobn-ček je opna, ki so na njej trije majhni členki, ki vsi prenašajo vnanje Sume v notranje uho. to je tisti del ušesa, ki je pravi slušni organ. Evstahijeva cev se razteza od nosne votline do srednjega ušesa. Ta cev je pri otrokih razmeroma mnego š rša in krajša kakor pri odraslih. Z^to se rado primeri, da se prehlajen;e prenese skozi nos in žrelo na srednje uho.
Pri otrok h je uho tisti del telesa, ki jih najrajši in najpogosteje boli. Bolecme v ušesu, nastale po škrlatinki in OŠpicah. utegnejo postati zelo resne in je treba- kakor hitro se pojavijo, takoj poki cati zdrav-n ka. Abcesi v ušesih se radi pojavijo ka-d?r divja epidemija influence. Bolečine v ušesih nastop:jo pogosto čisto iznenada m navadno tedaj, kadar zdravnik ne more takoj priti. Bolečme si med tem ublažiš na ta način, da dovajaš ušesu od zunaj toploto, denimo s kako toplotno steklenico (termoforKo) ali pa z vrečico soli, k- si jo bil prej segrel. Tudi z vTOCim izplako-vanjem sd lahko pomagaš, pri čemer ti najbolje služijo primerni tzplakovalni aparati. Izplakovanje ponovi vsake tri do štiri ure.
Abces srednjega ušesa se ne sme sam odpreti, ker bi utegnila nast3ti v bobniču
vel ka razpoka, ki se dolgo ne zaceli, pogosto pa se celo konča z oglušenjem.- Ce bi se morda nabralo preveč ušesne tekočine, je treba bobnič predreti. To pa sme storiti samo spreten zdravnik, ker bi se operacija sicer utegnila končati z oglušenjem
Uho je zelo fin organ 5n je treba zato dobro pariti nanj. Če se ti kaj zgodi v jSe-sih, si jih ne zdravi sam, ampak pokliči dobrega zdravnika! Resno odsvetujemo uporaoo kakin populam h sredstev, ki b j h kapal v uho; tudi ne poslušaj dobrih prijateljev, ki bi ti vedeli svetovati to ali ono dem če zdravilo.
Otroci :majo navadno v začetku svojega razvoja zelo tanek sluh in naša svjta dolžnost je. paziti na to, da so ušesa zmerom v redu. Sluh je eden izmed najvažnejših posrednikov, ki nas spajajo z vnmpm svetom in je življenjskega pomena za h-vni razvoj, zakaj gluhost je često vzrok duhovne lenobe Gluhonem ost je posled ca rane gluhost'; taki ljudje ne zaznajo glasov, ki so vendar prvi pogoj za govorjenje. Ce se gluhost pojavi med 4. in 7. le-tom utegne ostati dar govora., ki si ga je bil otrok že pridobil, ohranjen, izgub pa ga, če se m naučil čitati besede z ustn c. Le skrbna vzgoja in vaja v čitanju z ustnic bosta pii otroku reš la dar govora, ako je oglušil po sedmem letu starosti.
Oglušenja se ubran š. če paziš, da se ne prelila iiš in inf ciraš in če si daš odstia-niti obolele bezgavke (mandeljne) Najbolj važno pa je, da se, če te bob uho, pravočasno zatečeš k zdravniku: tako ti bo prihrr.nien h dosti bolečin, će se pravočasno ne zdraviš, se ti bo naglo poslabšalo in sčasoma utegneš res še oglušetL To škoiu-je ne samo otroku v šclL ampak tudi v poznejšem življenju, zakaj vsak uspeh temelj' na smotrni rajbi bistrih čutov. Kdor je oglušel kot otrok, ne bo v starost' iz gubil naglušnosti — nasprotno čim ooij se stara, tem bolj n?rašča gluhost.
EDINA PRILIKA z-ena: i Nocoj si zopet govoril v spanju .* Mož:  >Moram pač p moči govoriti, ker podnevi ne pridem do besede.«
PRI notarji: n°tar: Majer, ali pišete sv:je ime z »i« ali z »y*?*
Kmet: ?Ne, navadno s svičn kom.«
POŠTEN NAJDITELJ
>Ali se srečke ki sd jih našol, izročil policiji ? «
»Seveda, takoj, ko so bile izžrebane.*
SKROMNOST
Prosilec: »Ali nimate nika&ega mesa za mene v vasem podjetju?«
Ravnatelj: »2al, da nimamo za vas dela.«
Prosilec: 2>Saj nisem vprašal za Jelo, temveč samo za službo . . .«
NEPRIČAKOVANO
Mati (rwi.piam najemniku sobe): »Vi ste poljubili mojo hčerko! Kaj nameravate?«
Gospod: »Nikdar več kaj takt ga storiti .. .«
I    KREPAK ODGOVOR
Najemnik: *To je strasno, gospa, soba je tako vlažna, da rase jo gobe po stenah.«:
Gospodinja: > No, vi bi za teh bornih rar Lr še zahtevali, da bi morale po s:enah rasti vrtnice.«
ČUDNO VPRAŠANJE
»Soba je lepa, samo če niso stenice v postelji?«
»Kje pa naj bi bile drugje!«
RAZGOVOR O SKOPUHIH
Janez: »Poznal sem človeka. Ivi jo bil tako skop. da je vsakikrat pokril črnUn k. kadar je namočil pero, da črnilo nc bi iz-puhtevalo.«
Mica: »Jaz sem pa poznala nekoga, ki je vsak večer ustavil uro, da bi se pieko noči preveč ne izrabilo n;eno kolesj?.«
Janez: »To vse ni nič! Poznal sena možaka, ki v iLnjižriici ni hotel niti brati časopisov, ;la se ne bi pieveč izrabili njegovi naočniki.«
TEŽKI POGOJI
Zdravnik: »Pri svojem knšlju bi morali opustiti vino. pivo in žganje. Prav tako nc bi smeli kaditi.«
Bolnik: »Da, gospod doktor, ali naj potem samo še kaši jam ?
DOBER SVET
Zdravnik: »Vi bi se morali več gibati V svežem zraku in ne bi smeli posedati po gostilnah.«
Bolnik; >Za ta nasvet vas ne potrebujem, ker mi je to poveduda že Z j na.,
POSLEDICA LAŽI
Marička: lZakaj pa si razdrla zaroko, Marjana ?«
Marjana: »Ker me je moj zaročenec nalagal. Ko je pred kratkim odpotoval, mi je dejal, da ga ne bo pet dni nazaj. No, in kaj se je zgodilo? še istega večera se> je vrnil in me je seveda zalotil z drugim.«
DOBER ODGOVOR
Učitelj:   ^Sedaj  h ooamo  napraviti  nek.i j stavkov z osebnimi zaimki: jaz, ti, on, ona itd. Ako n. pr. oče reče: »jaz odhajam, kako bi potem meti rok^a napram očeta
Učenec: »Ti ostaneš doma...«
SELE POTEM
Sin:  >Oče, rad bi se oženil.«:
Oče: -Ne. moj sin, nisi še dovolj pameten za zakonski stan.*
Sin: »Kdaj pa to to?-><
Oče: Kalar boš opustil misel na ženite v ...«
GOSPODINJSKA
> Gospa, prosim, s čem naj očistim rumene tipke na klavirju?«
»Barba, vi ste res trapasti. Tipke so iz slonovino, torej iz zob. Razumljivo je, da jih boste snažili z zobno pasto.«
MAŠČEVANJE Zobozdravnik: >Ali želite, da zob omo-tim?«
B«lnik: »Nikakor! Ta zlodej me je mučil dva dni. sedaj mu pa tudi jaz ne bom prizanesol.^
Križanka št. 12
Vodoravno; 1. ptica, 4. del kroga, 7. brez družbe, 10. pripadnik slovanskega nar o la,
13. domača žival, 16. reka na Hrvat-kem, 17. ignalne karte, 18. del japonskega ženskega oblačila-, 19. predplačilo, 20. del voza, 21. vrtno orodje, 23. osebni zaimek, 24. kozaški poveljnik, 26. me^n .redni jezik. 28. okrajšano žensko ime, 30. veznik (srbohrv.) ( 31. trža£ka izletna točka ob morju, 34. najtežji tek, 3S. veznik, 39. del četvorke, 40. glej 16. vodoravno, 42. premikati se, 43. žensko ime, 44. medmet, 45. slabokrvnež, 47. zasilna zgia,.ba 49. znak za kemično prvino, 50. navaiitev, u Jar, 51. predlog, 53. prometno sredstvo, 57. grJa, 61. v trefu, 63. osebni zaimek, 65. latinski pozdrav, 66. poredni veznik, 63. okra;šano moško ime, 69. del] telesa, 70. znamenit vojskovodja vzhoino-rimske države pod cesarjem Justinijanom, 72. francoski karlinal pred revolucijo. 74. oče, 75. dragocena tekečma, 77. dva skupno, 78. tepec, bedek, 81. zunanja podobo., oblika predmeta, 82. zamenjan za denar, 85. žuželka, 86. prarrLati človeštva, 88. gospodarska zgradbo, ki velja za pritiklino. 89. razdobje, vek (mnežj, 90. število, 91. zgoden, spomlajanski, 92 n:umen, 93. drevo, 94. k.atica za evropsko valuto, 95. eksotična ptica.
Navpično:  1. gora v Posavju. 2. osebni
zaimek, 3. spremljevalci boga Dionizija, 4. požiešen, skopuški, 5. glej 85. vo*:aavna, 6. oziralni zaimek, 7. vrsta japonskega fižola. 8. Mencingerjev roman, 9. dol pohištva. 10. egipčanski sončni bog, 11. časovna enota, 12. posniehljivec, pisec posmehljivih   spisov,    13.   počistiti, omažiti,
14. italijanrki vzlrlik. 15. spanje. 22. gora na Kreti. 25. letovišče v Padižju, 27. raven, 29. arabski knez, 31. petr.bščina za izde'ovanje vencev, 32. prst, zeml a, 33. grška boginja, 35. oče, 36. pesem, 37. go\ 40. prevara, prelisičenje, 41. italijanski filozof in zvezdcslovec (1250 — 1316», 46. stara oblika veznika. 48. glej 28. vodoravno (množ.). 51. del čeljusti, 52. žensko ime • množina), 54. odvisen, podrejen, 55. žensko ime, 56. žensko ime, 58. prestolnica južnoameriške države, 59. pritok Ebra, 60. pazljiv. 61. moško ime, 62. t^nk. rahel, nežen, 64. madžarsko moško ime. 67. posoda za krmljenje živali, 69. oblastven, 71. ime slovenske filmske igralke, 73. finsko pristanišče. 75. športno društvo, 76. mitološki letalec. 78. spopad, 79. ameriška država. 80. srbohrvatski kazalni zaimek. 82. predlog. 83. češka pritrdilnica, 84. besedica, ki z njo tvorimo presežnik. 87. ploskovna mera, 89. italijanski veznik.
Rešitev križanke št. 11
Vodoravno:  1   pult. 5. Astaloš, 11. ščit,
15. Maribor. 17. jetičen 20. a3, 22. nor, 23. Kačur. 25 nek. 26. PB, 27. rel, 29. gaz,
30. bob, 31. pet, 32. ari. 33. ocenjevalec, 35. napet, 37. skovlr, 39- umor, 40. Kanisij, 42. Ares, 43. mm, 44. past, 45. epos, 47. ar, 49. lik, 51. rop, 52- Inn, 54. nem, 56. Ida, 57. okoren. 58. Madrid, 59. kis, 61-kot,' 62. grm, 64. tak, 65. oče, 67. Or, 69. Or, 71. elan, 74. en, 75. amok, 78. naroden, 80. grob, 82. anatom, 84. sipek, 85 polmer, 87. vek, 88. Lit, 89. čin, 90. Bur, 91. i!o, 92. ac. 93. ter, 94. masiv. 96. riž. T 8. a j, 99. neroden, 101. naraven, 104 roka, 105. otipati, 106. opij.
Navpično: 2. um, 3. lan, 4. Trogir, 5. ab, 6. sok, 7. trabanti, 8. ljubezen, 9. ocr, 10. št.. 11. ščetka, 12. ček. 13. in, 14. park, 16. Irak, 18. Ines, 19. Obir, 21. serami, 24. čopi, 26. prisad, 28. dim, 32. ave, 34. top, 35. nas, 36. tip, 38. ora, 40. kapetan, 41-Jonatan, 43. mleko, 44. po:ok. 46. S.dan, 48. razen, 50. kos. 51. rok, 53. Ner, 55. mrk. 56. ido, 60. Iranec, 62. Goričani, 63-melenina, 66. čebela, 68. pot, 70. ras, 72. lek, 73. vrl. 76. mak. 77. kolera, 79. opis, 80. gorivo, 81. Orni, 82. a val, 83. Miro, 85-pura, 86. roji. 93. tek. 94. met, 95. vat, 97. žep. 99. no, 100. do, 102. ri, 103. ni.
Ztogcvnica št. 12
a — be — be — Ca — ča — čre — de — di — e — e — e — e — ev — pa — i — ja
— ja — je — ka — ka — ko — li — ma — ma — mavs — me — mit — mo — na — ni
— no — nov — o — ot — pa — plja — ra — ra — re — rek — ri — sa — sa — 6*
— ša — 5nja — te — ti — ti — to — tom — vac — vec — vi — vi — vo — vo — zur.
Iz teh zlogov sestav! 19 besed s pomenom: 1.) mesto v Medjimurju. 2.) mesto v Palestini,
3. ) pesni:ko ime Rudolfa Ma'stra, 4.) gr^fcc maščevalne Dogmie* 5.) prebivale' Nove Zelandije, 6.) mesto v Bosni. 7.) sadno drevo in sad, 8.) roman Dostojevskega. 9.) ples, 10) pesniška obl ka (tuj.). 11) pu-čavnik (tuj). 12.) na polju ali na trti pu-čen sad, 13.) dragocen les, 14.) ptica močv mica, 15.) najmanjši del snovi (tuj.). I&) ogrodje vozila (tuj.), 17.) vojskovodja celjskih grofov, 18.) beseda iz sesla francoske revolucije. \Q.) poljedelsko orodje.
Prve m tretje črke (v zadnj' besed; tretja in četrta črka), brane navzdol, povedo citat iz Goethe jevih  Mak v m
Rešitev zlogovnice št. 11
1. Če*o&ova3ka.  2  Hotentoti   3. češplja,
4. tunel 5 Dmara 6 Modena. 7 Režnje telo. 8. najdenec, 9 večkrat. 10 Jalovec. 11 Močnik. 12. Napoleon. 13 Sveta sora, 14. tuberkuloza. 15 Tokio, 16. Jeruzalem, 17. vodik, 18. Ljahcv.
+Ce hečeš, tudi moreš.
Največja moč na svetu, to jc volja.«
Scnriftieiter - Urejuje   i čudo II Ozlm. — Fur »Narodna tiskarna A* G.« ala Orucksteile - Za
»Narodno tiskamo d  rt.« Hat lliilumaiji   *rao Jeran. — KUi        InaeratenteU verant\vortlicb  - Za uiseratni oddelek odgovarja; LJubomlr Volčič ; ,
\