Naročnina mesečno ^ШШШШ/^^.	^^ ^^^ ^ ^^^^^^^^^^	£ек. račnn: Ljnb-
25 ia inozcio- ЛтЖ	^^^^^^^^ ^^^ ^Г	I jana 10.650 in
W	^^ Ј^В V Ш	W 10.544 za
ce- Uj&Hmfig^^ ^ШЛ	Ш ВВм^	Ш ^Нн^
пШгГГДШк I^V	^^В Ш Ш^^^^Ј ШШ	Zagreb Atv
inozemstvo 120Din ^ Ј^Ш	ЈНВ Ш	Prana-Duna
Uredništvo |0 v ^Д^ —ШШшОЈг .^^Ш........-HMfc Љ	Ј^Ш^^^^Л	U prava: Kopitar-
Kopitarjevi ul 6/111 ^tlJI**^	^ ^^^^^^^^^	jeva6. telefon 2992
SS-^i&^"'"™ z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	».i^ïn&^r^JX
Mednarodni agrarni krediti
Dne 17. januarja je prispel v Ženevo francoski minister Loucheur s podrobnim načrtom, tako se je govorilo, o ustanovitvi mednarodnega denarnega zavoda za izdajanje posojil poljedelskim državam vzhodne Evrope. Zamisel o ustanovitvi mednarodne agrarne banke — to je uradni naslov za projektirani zavod — se obravnava sedaj na vseh poljedelskih konferencah, trenotno v Bukarešti in v par dneh tudi v Parizu. Mednarodna agrarna banka jc postala neke vrste magična palica, od katere pričakujeta vzhod in zapad čudežne rešitve gospodarske krize, vzhod, ker v resnici potrebuje denarne pomoči, zapad, ker misli pod njeno firmo uveljaviti gotove gospodar-sko-politične cilje.
Ideja, priti na pomoč državam, katerim preti nevarnost, da ne postanejo žrtev socialnih preobratov, je izredno lepa in s stališča evropske solidarnosti tudi nujna. Zato ima pravico izraziti svoje mnenje o tem predmetu, kajti nepotrebno bi bilo vzbujati upe na uspehe, ki bi morda bili še zelo oddaljeni, ko pa naš poljedelec rabi pomoči sedaj in takoj. Poskusimo torej videti jasno, kaj predpostavlja izvedba mednarodnih agrarnih kreditov, četudi bi bili zamišljeni izključno Ie iz humanitarnih razlogov, o čemer pa obstojajo upravičeni dvomi. Brezposelnost v agrarnih državah je v socialnem pogledu manj nevarna kakor pa industrijska brezposelnost. Strah pred socialnimi nemiri, ki bi prišli od vzhoda, ni rodil želje po mednarodni agrarni banki.
Odkod izvira naša poljedelska kriza? Trdijo, da vsled nadprodukcije in radi konkurence preko-morskih držav. Res je, da se bori Evro'pa z neenakim orožjem. Naš način pridelovanja se vrši brez vsakega sistema. Nakupovanje žita v večjih množinah je onemogočeno, ker prihaja zrno od neštevilnih manjših kmetskih obratov, ki prideluje vsak različno seme. Da bi Evropa v bodočnosti uspešno konkurirala s prekomorskimi žitaricami — in ta namen ima vendar projektirani agrarni kredit — poteni se mora reformirati ves ttaš način pridelovanja, standardizirati bi se moralo žito, ki ga pridelujemo, dobra volja našega kmeta, ki jc dostikrat njegovo edino orodje, bi se morala podpreti s tehničnimi sredstvi, s katerimi bi mogel modernizirati svoj obrat. Brez tega bo porabil sicer mednarodno posojilo, nakar bo prepuščen na milost in nemilost ameriški konkurenci kakor je sedaj.
Vzemimo sedaj slučai, da ta beden položaj vzhodnega krnela res prikliče agrarne kredite. Kdor reče kredit, mora reči tudi kritje. S čim naj vzhodnoevropske države garantirajo posojilo? Z letinami? Ko pa nobena izmed prizadetih držav, ne Jugoslavija, ne Romunija, Bolgarija in Madjarska ne poznajo takoimenovanih žitnih zadotžnic (vknjižbe na letino). Tozadevna zakonodaja bi se morala šele ustvariti. Sezidati bi se morala velika žitna skladišča za zbiranje in sortiranje žita. Kaj še more garantirati posojilo? Naša zemlja? Ali naj naša zemlja sprejme nase neke vrste mednarodno hiooteko? Vsaka izmed prizadetih držav ima svoj lasten zemljiški zakon, vsaka svojo lastno zakonodajo za vknjižbe. Zakonodajni organi teh držav bi morali zediniti to zakonodajo, da bi bila povsod enaka. Brez tega nobena inozemska banka ne bo riskirala posojila. Sedaj pa nastanejo nove težave, če pomislimo, da skoroda nobena izmed teh držav nima zemljiškega katastra V naši državi se za južne dele šele komaj dela in bo preteklo še mnogo časa, predno bo izgotovljen. Drugod zemlja in lastninska pravica na zemljo še ni pravomočno razdeljena niti pravno zaščitena. Vrhu tega pa je ponekod, kjer se je, kakor v Romuniji, izvedla agrarna reforma, zakonito prepovedano jemati posojila na zemliišča razdeljena z zakonom agrarne reforme. Koliko pravnih tež-koč se torej pojavlja samo pri tem vprašanju!
Pa če bi bila tudi vsa zemlja natančno ka-lastrirana in zmerjena, je treba vedeti, kako visoko je že zadolžena. V vseh poljedelskih državah ležijo na zemlji težka bremena. Ponekod je zemlja dejansko postala že lastnina bank, drugod so dolžna pisma prešla že v druge in tretje roke. To se dogaja predvsem v Bolgariji in v Romuniji, kjer še ni niti sledu o kakšni zadružni organizaciji kmetskega kredita. Mednarodna agrarna banka bi pa za svoja posojila seveda zahtevala in morala zahtevati prvomestno garancijo. Kako razčistiti to vprašanje? Vsi poljedelski dolgovi, ki obremenjujejo zemljo, bi se morali po vseh državah popisati, potem pa konsolidirati na enotno obrestno mero, predno bi sploh bilo mogoče misliti o mednarodnem posojilu. Vrhu vsega pa bi se moral dati impulz za zadružno organizacijo. Pri nas delujejo sijajno, v Bolgariji jih ni, na Madjarskem jih veleposestvo ne pripušča. Tudi vrednost zemlje je različna v tej in v oni državi, kar mora vplivati na vrednost garancij za posojilo.
To so nekatere težave, ki zahtevajo intervencijo državnih oblasti in relorme skoroda marksističnih receptov. Zato vemo, da ne bodo izvršene jutri in da je poljedelski kredit lep — a oddaljen up. Društvo narodov je imelo velike uspehe na humanitarnem polju. Naj se vpreže z vnemo v rešitev tega vprašanja. Končni cilj njegovega prizadevanja naj bo, da bo Evropa svoje žitne potrebe krila iz svojih lastnih pridelkov. Vendar pa bi bil že lep uspeh, če bi narodi ob meji boljševizma dobili vtis, da se Evropa zanje zanima, ne samo politično, ampak (udi dejansko in nesebično.
Dunajska vremenskn napoved. Zjutraj lahek mraz. Podnevi do višine 1000 metrov južno vreme.
Quo vadiš Itatia?
Notranje posojilo nemogoče — Vlada noče zmanjšati proračuna za armado
in mornarico
Pariz, 19. febr. 14tkaj se v tem momentu zanimajo za uradni komunike italijanske vlade, ki se bavi s prvim polletjem državnega proračuna za 1. 1930-31. Komunike računa za to dobo kljub zvišanju davščin in redukcij plač s primanjkljajem 1 milijarde lir. Računa se, da bo primanjkljaj celega budžetnega leta znašal najmanj 2 milijardi in pol.
Vprašanje je, kako bo vlada to luknjo zamašila. Internacionalni položaj Italije, ki je vse kaj drugega kot ugoden, na eni, in pa svetovna kriza na drugi strani izključujeta vsako zunanje posojilo, ki pa italijanskih financ itak ne bi ozdravilo, ampak težave le odložilo.
Nemogoče pa se je tudi zateči k notranjemu posojilu. S svoječasno prisilno konsolidacijo bonov državnega dolga je vsaka nova emisija obsojena na popoln neuspeh.
Istotako se ne more misliti na ponovno zvišanje davščin, kojih dohodki z obubožanjem širokih slojev stalno padajo.
Zaenkrat si režim pomaga s kratkoročnimi posojili in si prilašča fonde Poštne hranilnice potom kase »Depositi e prestitk in pa fonde drugih kreditnih in zavarovalnih zavodov.
Resni prihranki niso mogoči, ker bi bilo v to svrho potrebno prirezati budžet za korporacije, milico, fašistično propagando v inozemstvu, za politično propagando na Balkanu in pa ogromne izdatke za mornarico. Tega režim ne more, ker bi si s tem sam zapisal smrtno obsodbo.
Predsednik italijanskih bankirjev Mazzuchelli, ki je velik fašist, se v milanskem dnevniku »La Sera- bavi s finančnim položajem dižave, prizna-
vajoč, du ni rožnat iu da bo leto 1931-32 ostalo resno. »Dask, pravi, »budžeta za 1930-31 ni sma- j trati kot nepopravljivo komproinitiranega, je treba računati s tem, da bo predstavljalo budžetno leto 1931-32 trdo realnost.. Mazzucchelli ugotavlja, da fašistična vlada ne more zmanjšali neobhodnih-postavk za silo in hrambo države.
Dočim predvideva budžetno lelo 1931-32 male prihranke v justičnem, naučnem, poljedelskem in socialnem resoru, so se zvišale postavke za vojsko za 244.8 milijonov, postavka za korporacije za 14 milijonov, itd.
Jako značilno za gospodarski položaj je, da se. Italijani skušajo iznebiti papirjev državnega dolga iu nakupovati inozemske, tako da mora režim napenjati vse sile, da drži kurz bonov državnega zaklada umetno na višini s tem, da prisili banke in hranilnice, da jih nakupujejo, če na borzah grozi padec.
Banke so čedalje bolj v kritičnem položaju. Skušajo se rešiti in okrepiti na ta način, da se združujejo. Tako so združili »Credito Italiano« in »Ban-ca Nazionale di Čred i toc, potem »Banca d'America e d'Italia« z »Banca Italo-Britannicac, itd.
Industrijska produkcija pada dnlje. Najbolj je prizadeta tekstilna. Papirji Snije Viscose (umetna svila) so padli od 86 leta 1929 na 36 danes. -Cotoni-ficio Olcese : od 760 leta 1929 ua 263 danes. »Lini-ficio Nazionalec od 390 leta 1929 na 129 danes. Januarja 1930 je bilo v tekstilni industriji v Lombar-diji brezposeluih 8-100, novembra 1930 jih je bilo 13.945, danes jih je čez 14.000. Podoben padec izkazujejo metalurgična, stavbna, elektrotehnična in
strojna industrija sploh.
Organ fašističnega poljedelskega sindfkata »La-voro agricolo fascista: slika slab položaj agrarne produkcije v Lombardiji, kjer so se revidirali kon-trakti med posestniki in najemniki. Kako naj koloni zadostijo svojim obveznostim iz kontrakta z gospodarjem, če so se sviloprejčinl kokoni leta 1928 prodali po 34 lir kilo, leta 1929 so padli na 15 Ur 75 centezimov. danes pa na 6 Url Isto velja za žito in koruzo. Mali najemnik sploh ne more več živeti. - Lavoro agricolo fascista« pravi, da bo kmet - najemnik mogel zdržati krizo le še eno leto. »Kaj pa potem?« se sprašuje fašistični organ.
Spričo vsega tega pa veleindustrijec Fargetti napoveduje uovo redukcijo delavskih mezd.
Spričo tega si razpoloženja širokih slojev italijanskega ljudstva pač ni težko predstavljati.
Italjanski diplomati niso varni zivlien a
Pariz, 19. febr. kk. V Cannesu sta včeraj ponoči dva neznanca zasledovala tajnika italijanskega konzulata, ko se je vračal domov, in nenadoma oddata nanj več strelov, ki pa k sreči niso zadeli. Tajnik je zbežal v kavarno in tam alarmiral policijo. Med tem pa sta neznanca že izginila.
Grof Karoty gre v Rim
Budimpešta, 19. lebr. ž. Guverner Horfhy je sprejel zunanjega ministra Karollya v avdienco. Karolly bo v marcu odpotoval v Rim.
Nova španska vîada
Začela delati : sklicanje astavoda ne skupščine — Koncesije
Kataloncem
Madrid, 19. febr. кк. Daines opoldne so še trije naknadno določeni ministri prisegli kralju, im sicer Ventosa, ki je prišel iz Barcelone, kot finančni minister, aduiirail Rivera kot mornariški minister in vseučiliški profesor Gascon Marin kot prosvetna minister. Zvečer se bo kabinet sestal na prvo ministrsko sejo, da določi vladni p rog rani. V načrtu so občinske volitve, potem pokrajinske volitve in nazadnje, najbrže jeseni, volitve v konstifunnto. pri čemer senat »stane, tako da še dalje ob-: velja sistem dveh zburnic. Vso ustavo bo pregledovala posebna komisija, sestavljena iz desničarskih in levičarskih elementov. Izvzeti pa so oni členi ustave, ki sc tičejo monarhije in kralja. Tudi pokrajinske zahteve Katalonccv se bodo morale deloma izpolniti, dalje pa bo treba odpraviti del zakonov, ki so bili izdani pod diktaturo Primo de Rivere.
Morda najvažnejša naloga nove vlade bo sanacija in štnbiliznrija pezete, dn se prepreči j valutna katastrofa. Ker je Cnmbo, ki je tudi v kabinetu, vedno bil za hitro stabilizacijo, je pričakovati, da bo s pomočjo tega mednarodno poznanega finančnika sanacija energično napredovala.
Na vseučiliščih so mora brezpogojno doseči pomirjenje študentov. Mnogi vseučiliški j>rofesorji predavajo sedaj v privatnih stanovanjih. Pred kraljevim gradom so bile včeraj manifestacije za monarhijo, v notranjem mostu pa so bile nasprotne demonstracije, katere jc policija zadušila. Včeraj je bil pri nemirih nciki neudeležen pasunt težko poškodovan, ko ga jc pohodil stražnik na konju. Danes je ta pnsant poškodbam podlegel.
Pariz, f9. febr. AA. Francosko časopisje se obširno bavi s političnim položajem v Španiji. Listi menijo, da je kraljev položaj zelo resen, dasi se mu je posrečilo za trenotek premagati republikance. »Le Matin« pravi, da je Španija na jx>ti k diktaturi in da se opira Aznarjeva vlada nn bajonete namesto na zaupanje ljudstva. Vest o izbruhu splošne stavke se zaenkrat ne |K>trjuje. Splošno pa menijo, da bo monerhističim vlada zelo poslabšala položaj.
»Le Journal« objavlja razgovor z bivšim španskim zunanjim ministrom Santiogoim AI-bo, ki živi v Parizu in ki ga smatrajo zn najsposobnejšega šjianskcga politika. Alba pravi, da je nova španska vlada je začasna in da vse odvLsi od nnčina, kako bo znala zaja:mčiti svo-lioden potek volitev v ustavodajno skupščino.
Sprava med makedonslvu*učimi
Zmaga radikalne struje
Sofija, 19. febr. Ii Sofije prihajajo poročila, da se jc iavršila sprava med obema sovražnima taboroma makedonske organizacijo. Več kot dve Ieli in ! pol je stala Bolgarija pod vtisom krvavega boja, ki se je od časa do časa pojavljal v grozovitih atentatih in umorih. Radi krvavega medsebojnega obračunavanja je makedonsko gibanje v Bolgariji izgubilo mnogo simpatij, pa tudi dežela sama je v zu-! uanjem svetu gubila na slovesu, ker je napravljala : vtis neprestanih političnih umorov. Zato je razumljivo, da so predvsem Bolgari sami zahtevali, da se napravi energičen konec krvavega boja in večkrat poživljali tudi vlado, da naj s primerno akcijo osvobodi deželo tega madeža. Predvsem pa so silili k pomirjenju makedonstvujušči, ki so čutili, kako jih uničuje medsebojno klanje.
Pred nekaj dnevi smo poročali, da je bil odveden eden voditeljev centralnega komiteja proto-gerovcev Pop-Krištov. Odvedeni je bil naslednik znanega generala Protogerova, nekdanjega voditelja
organizacijo, ki je bil ubit pred nekako tremi leti. Po umoru Protogerova je prevladal v organizaciji Ivan Mihajlov, ki je zastopal najbolj radikalno smer in je vodil boj proti Protogerovcem do iztrebljenja ua življenje in smrt. V spominu je še strašno krvo-prelitje v Gornji Djumaliji, ko je 30 ožjih prijateljev Protogerova bilo umorjenih.
Po poročilih je sedaj uspela pomirjevalna akcija med obema skupinama. Pop-Krištova so odvedli v glavni stan Ivana Mihajlova, kjer sta se oba voditelja pobolala in sklenila mir. Istočasno je izjavil voditelj protogerovccv Ciril Perličev, da preneha njegova skupina z bojem in da se razide. Mir pomeni torej zmago radikalno struje v makedonski organizaciji ali takozvanc IMRO (Makedonska revolucionarna organizacija). Protogerovcem je dano na razpolago, da se priključijo Mihajlovi skupini ali da sploh izstopijo iz makedonskega gibanja. Mirovni sklep proglaša tudi amnestijo.
Reorganizacija tržaškega tiska
' f Preteklo soboto je izšla v Trstu zadnja številka »Fianime«, glasila fašističnih sindikatov, ki ga je ustainovi.1 poslanec Doinenighini, nekdanji tajnik delavskih sindikatov in voditelj radikalne struje »pristnih« Italijanov v boju zoper tržaške »avstrinkante«.
Napoveduje se konec tudi uradinegu glasila fašistične stranke »Popolo di Triestc«. Doslej je list vzdrževala fašistična strainka z državnim denarjem; njegova nukladu znaša komaj 7000. Vsled finančnih težkoč jc bila vlada i>risiljena črtnti ali vsaj znižati podporo raznim fašističnim ustanovam, kakor balifi in dopolavoru. in tudi listom. Postavljeno jc bilo načelo, naj sc listi gospodarsko osamosvojijo: sicer naj prenehajo. Tako je vlada sklenila
ustaviti podporo • Popolu« pričenši s i.- Ichru» ar jem. Vlada jc namreč mnenja, da jč -Popolo di Trieste« odveč, ker je »Piccolo« že dovolj fašističen in sc poleg lega vzdržuje brez vladne jiomoči. Piccolov lastnik senator Mayer jc pred letom pomagal Popolu iz finančne stiske in plačal njegove dolgove v znesku "50.000 lir; tedaj je postal l'o polo v ravnatelj eden izmeti Piccolovih urednikov. S tem si jc sen. Mayer že zagotovil vpliv pri listu. Vse kaže. da bo d'opolo« odslej izhajal kot j »opoldansko glasilo Piccoln« in da sc uetavd »Piccolo detla seru«, ki jc zelo pasiven. Tržaški fašisti se v Rimu trudijo, da bi rešili svoj list. Milijonarju Mayer ju se ne mudi in mirno čaka, da mu zrelo jabolko samo pade \ roke.
Osebne vesti
Belgrad, 19. februarja. AA. S sklepom finančnega ministra je odpuščen iz državne službe Vladimir Vranič z glavne carinske blagajne v Zagrebu, in sicer se ima smatrati za odpuščenega z dnem, ko je zoper njega postala izvršna sodna obsodba o njegovi krivdi.
Belgrad, 19. februarja. L Železniški minister je premestil Oktaviana S u š a n j a na postajo Vi-dem-Krško, Milorada 0 s v al d a iz Vršca v Stari Bečej, Cirila Doboviška za progovnega nadzornika v Zidani most, Antona M a i e r j a v Ljutomer, Alojzija Antona za progovnega nadzornika v Ljubljano, glav. kol., Alojzija Tomšiča v Stično, Matijo I v a n u š o za progovnega nadzornika v Brezno-Ribnica, Jožefa Srakarja v Kočevje.
Bc'grad, 19. februarja. AA. Gospod minister financ je odredil, da bodo tile carinski uradniki vršili svojo dolžnost v tehle krajih: iz Rakeka na Planini, iz Jesenic v Kranjski gori, iz Ljubljane pri Sv. Ani nad Tržičem in ra Jezerskem, iz Maribora v Št. Ilju, iz Zgornje Radgone v Gornjem Cmureku, Srbici in Hodošu, iz Kotoribe v Dolnji Lendavi in na Murskem mostu.
Atentat na vseač. profesorja v Zagrebu
Zagreb, 19. febr. ž. Snoči ob pol devetih je v Dalmatinski ulici neki neznancc napadel dr. Milana Sufllaya, vseuč. prof. v p., učenjaka in publicista. Neznani napadalec je pričakal dr. Sufllaya pred hišo št. 4 in ga udaril z nekim trdim predmetom po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla. Mimoidoči so mu priskočili na pomoč in ga prenesli v hišo št. 4. Reševalno društvo ga je peljalo v bolnico usmiljenk. Zdravniki so napadenca pregledali in ugotovili, da je težko ranjen in da se mu je kri razlila po mozgu. Po napadu je na-j padalec brez sledu izginil. Policija je takoj uvedla preiskavo. Zaslišani so bili očividci. Iz njih iz-povedi je policija dobila opis napadalca.
Trgovinska pogajanja
Z Nemčiio
Belgrad, 19. febr. m. Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Nemčijo so bodo pričela dne 15. marca v Berlinu. Sedaj se v posameznih ministrstvih zbira tozadevni materijal, ki bo gotov do j srede marca.
Z Cešhoslovaško
Praga, 19. febr. ž. Ministrski svet je na snoc-ni seji razpravljal o češkoslovaškl-jugoslovanskt i trgovinski pogodbi, za katero se sedaj vršijo pogajanja. Ministrski svet je ugotovil, da se je v vseh temeljnih vprašanjih dosegel sporazum in da bo pogodba v par dneh redigirana. V tukajšnjih krogih so mnenja, da bo Avstrija odpovedala svojo trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško.
in z Grčijo
Atene, 19. febr. AA. Snoči jc bila v atenski trgovski zbornici konferenca, ki je razpravljala o ustanovitvi grško-jugoslovanskih gospodarskih odborov. Konferenca jc sklenila, da se v Belgradu in Atenah ustanove grško-jugoslovanski komiteji, v Solunu in Skoplju pa izvršni odbori.
Tujski promet ob Adriji
Dubrovnik, 19. febr. ž. Letos sc pričakuje velik obisk tujcev. Naročila za tujske sobe v marcu in aprilu so že sedaj prišla. V mnogih hotelih sc vršijo adaptacije. Uvaja se tudi nov komfort.
Zagrebška vremenska napoved: Postopno zbolišanje vremena. Se oblačno. Zmerno mrzlo.
Pariška predmestja...
Parix, februarja.
V mednarodnem katol. akademskem krožku nas je šestorica prijateljev, ki tvorimo majhno dijaško Vinoencijevo konforenco. So manjši in 'zalo prisrônejài je »le petit salon bleu — mah modri salon«, ki so nam ga dali na razpolago za redne nedeljske sestanke. Šo iskreaiejši je naš tovariš predsednik, ki mu samo sproščenost oči daje vtis čudovite harmonije, ki živi v tolikih francoskih katoličanih in ki daje samo približno zaslutiti moč in obseg duševne razgibanosti, ki živi v sedanjosti iz misticizma Fenelona, Bossuata in Pascala. Kadar se z nami razgovarja, govori samo v aforizmih, kakor govori običajni Francoz v formulah; lako je najbolj nedolžna duša na svetu dobila pridevek ->vznemirjevalca vestic, kar je pa po njegovem mnenju popolnoma prav, ker da je to popolnoma v duhu blagopokojnega Ozanama, ki hoče, da se njegovi delavci čim višje dvignejo v misticizmu in samozataji. Blagajnik je sin enega londonskih vinotržnili lordov; čudovito nesoglasje zunanjosti s predsednikom se trudi revež zakriti s potrojeno delavnostjo v zbiranju denarja, ki pride tako blagodejno prav našim podpirancem. Kadar mu predsednik zato omenja, da jo pravzaprav 011 steber našj konference, mu v njegovi angleški odkritosrčnosti postane tako čudovito nerodno, da se predsednik kar hitro prijazno umakne, »češ da Anglež a gesto več stori, nego more s srčnim občutjem izraziti.« Tajmik .je Danec, otroško iskren, in da v razgovoru resnih ljudi ne bi delal vtisa, »da ee gredo otroci ata in mamo«, poleg tajniških zapisnikov še o vsakem nariše in priloži karikaturo, čudovita lastnost, za katero ga jaz toliko zavidam. Poleg mene sedi s>in enega bivših ministrov, fant iz okraja Pa/ssy, ki je iz svoje mladostne aristokratske patronaže prinesel s seboj toliko lepih zamisli o ustanavljanju otroških domov in počitniških kolonij. Ker je zelo čuvstven, je njegova naloga, da pri sestanku opravlja duhovno berilo; kako lepi so sestavki, ki jih izbira iz Bossueta, Newmana ali pa Pascala. Meni pa je tako, kakor da sem zopet v prvem razredu ljudske šole, ko ob verouku nisem videl modrine neba, ampak mi je nebo bilo pokrito v čudovitih barvah in kompozicijah svetnikov.
Tik za paviljoni Cité Universitaire, na prostoru bivših pariških utrdb je naše torišče. Nešte-vdlne barake in bajte, ki včasih niso večje od naših vzhodnoštajerskih koruzinjakov služijo kot sta-novališča celim družinam. Razmetane so brez vsakega reda, navadno še oken nimajo, 11.. sto opeke so strehe pokrite z debelo sešitimi sklopi papirja. Kako je v teh kotičkih duhovne in materijelne bede — kot lučke v katakombah, ki iščejo in krožijo, krožita zdaj pa zdaj duhovnik ali pa usmiljena sestra, ki iščeta najbolj bedne, ld bi jih bilo možno rešiti tudi še iz duhovne bede. V središču teh barak in blata je tudi on iz lesa Bogu zbil barako, kjer pri spovednici moli in čaka tistih, ki so še dobre volje. Le tiho sem se prikradel do njega, da mi je v roko stisnil nekoliko naslovov družin, ki mi jih predaja, ker je njih položaj najtežji iu bodo tako po božji volji Bogu najbližji. Kako majhni smo še in kako težko je človeku, ko se ti nenadoma pri tem še anonimnem listku v roki pojavi dvora, češ, ali si tolik katoličan, da boš lahko tem takoj dokazal, da si katoličan. Ko smo v svo-
I. rarstava mgos?, arhitekture
Belgrad, 19. febr. 1. Snoči se je otvorila prva razstava jugoslovanske arhitekture, ki se vrši pod pokroviteljstvom prosvetnega ministra Maksimoviča. Otvoritve se je udeležilo lepo število odličnih osebnosti. Vseučiliški prof. Branko Popovié je v otvoritvenem nagovoru razglasil razvoj arhitekture v Srbiji, Hrvatski in Sloveniji. Po govoru se je vršil ogled razstave. V paviljonu so predvsem razstavili arhitekti iz Srbije. Od Slovencev so se razstave udeležili Costa-Peraria, Fatur, Kos, Plakner, Hus, Kham, Kregar, Mesar, Omahen, Serajnik, Rohrman, Ôpin-čič in Subie. Njihova dela so vzbudila veliko zanimanje in so gotovo najboljša na razstavi. O njih bomo obširneje poročali.
Naš parnik ponesrečil
Korfula. 19. febr. ž. Predvčerajšnjim popoldne Je parnik »Hrvatska« odplul v Velo luko. Ko je ob 1 zjutraj krenil iz te luke, je nenadoma nasedel. Radi peska ni prišlo do nesreče. V bližini se je nahajal parnik »Mljet«, ki je skušala rešiti »Hrvatsko«, kar se mu pa ni posrečilo. Radi tega je parnik »Mljet« nadaljeval svojo vožnjo z veliko zamudo. »Hrvatski« je prišel na pomoč »Vardar«, ki je vožnjo prekinil. V bližini se nahaja parnik »Crikve-nica«. Ker je »Vardar« močna ladja, je upati, da se mu bo z »Crikvenico« posrečilo rešili »Hrvatsko«.
Nazai v domovino!
Belgrad. 19. febr. ž. Ker je v Južni Ameriki, zlasti v Braziliji zavladala velika kriza, je naš iz-seljeniški komisarijat pričel z agitacijo, da se naši izseljenci vrnejo v domovino. Zajamčena jim je brezplačna vožnja. V domovini pa bi dobili brez-»lačno zemljišča, kolikor to dopušča tozadevni zakon.
Belgrad, 19. febr. m. Kmetijsko ministrstvo je določilo posebno komisijo strokovnjakov, ki bo proučila vse prošnje za podeljevanje zemlje. Komisiji |e naloženo, da mora do 15. marca končati svoje lelo in staviti svoje predloge ministrstvu.
Iled narodni pof edel'ski krediti
Belgrad, 19. febr. A A. V bulletinu št. 4911 z dne 11. febr. t. I. (izdanje tajnika Društva narodov) je poročilo odbora, ki ima nalogo, da podrobno prouči načrt mednarodnih poljedelskih kreditov na podstavi odgovorov, ki so sodelovale na varšavski konferenci. O naši državi so v tem poročilu navedeni podatki o zadolžitvi kmetskega prebivalstva. Skupna zadolžitev znaša 733 milijonov dolarjev, a ua vsakega kmetovalca odpade 59 dolarjev dolga, pravi to poročilo.
V naslednji številki 4912 tega bulletina z dne 13. t. m. pa je objavljena ugotovitev, da je finančni odbor dognal te številke napačno in da je istovetil papirnat dinar z zlatim dinarjem. Zato pravi to poročilo, da znaša skupita zadolžitev samo 67.3 milijone dolarjev in da odnade na posameznega kmctovalca 5.40 dolarjev. Ti podatki odgovarjajo pravemu stanju.
jem profinjenem katoliškem kultivtamu tako izbirčni, da nismo zadovoljni z vsakim pridlgar-stvom lu ko ti ob tem listku v roki zazveni z veo silo v Intelekt: »bodi lajičen pridigar , muuuionin dožlviš čudovito dilemo kakor pred In po spovedi.
Moj prvi prijatelj prebiva v visoki komaj poldrugi kvadratni meter prostorni baraki, ki visi v blatni greznici. Ker sem iskal vrata, da bi (»trkal, sem z viseče stopnico kar zgubil ravnotežje in kar padel skozi vrata v naročje petdesetletni ku, ki je najbrž že vajen tako sprejemali svoje goste. V kotu ob majhnem okencu je sedela njegova žena, ki je pa ce| obisk nisem mogel videti v obraz in ki tudi cel obisk ni izpregovorila besedice. Temačnost in nesimetrični pramen svetlobe je strahovito podčrtava! bedo prostorja. Ne vem, kaj sem hitro izblebetal; možak me je posadil ob sebe na posteljo, zbegano preletel s kalnimi očmi vsebino prostorja in zaklepetal: »Jc chôme depuis 13mois
—	osemnajsti mesec sem že brezposeln.« Toda kakor da se jo ustrašil svoje resnice je zevajo obmolknil; le žena ga je mrzlo pogledala, kakor pogleda žena svojega soproga takrat, ko ji je zapravil dom in premoženje. Vztrepetal sem ob krutosti dejstva: ali naj zaključujem kot matematik ali kot v svojem lir i zmu zmedleli 1 itérât. Toda moj prijatelj je nenadoma izpod ležišča sunil k sebi harmoniko čudovite tehnične izdelave in mi brez besed začel igrati poročni prizor iz Wagnerjevega >Lohengriua«. Žena v kolu je samo vzdihnila in zlezla še v tretjo gubo, mojemu sosedu pa je v temačnosti obraz nad njegovo harmoniko še bolj zbledel. Kolik je obseg romana tega mojega bliž-njika in kako strašna mora biti dinamičnost stavka, čigar zvok je hotel najprej ugajati mojemu skeptičnemu filistrelvu; »Je chôme depuis 18mois
—	sem že 18. mesec brezposeln«. Vtaknil sem možu v žep mojo »podporo« in se ukradel iz bajte: »Da, to družino obdržim. Človek, ki tako igra Wagnerja, ni propadel. Dal Bog, da jih ne bi razočaral!«
Prihodnja moja družina pa je čisto nekaj nasprotnega. Trije otročički kot angelčki in prihodnji mesec jim štorklja prinese še enega bratca ali sestrico. Pa ga vkljub bedi s takim veseljem pričakujejo. Materi je 35 let, pa še ni krščena. Z njo se bova učila katekizem in pripravljala na krst, da se bosta lahko prihodnji mesec cerkveno poročila s soprogom, ki boleha od neke vrste skleroze. Mož tudi ne zna brati in pisati. Mogoče ga bom naučil brati in pisali, dasi mi je Robert Garric, vodilelj socialnih ekip, zadnjič rekel, da ljudje z maturo delavcev ne znajo učiti, zato ker preveč znajo.
Ko sem po blatu kolovratil nazaj proti Parizu, se mi je iz enega sosednih jarkov rešila iz blata ena članic naše posestrimske Vincencijeve konference dijakinj. V širokem smehu mi ie žvrgolela, da je bila pri svoji »familiji«, ki ima enajst otro-čičkov. Petero jih mati zjutraj eama okoplje, da jih pošlje v šolo, ostalih šestero jih gre pa oda vsak dan pred kosilom skopat. Klepetala je, kako je lepo, da je našla to družino, pa tudi meni je bilo lepo, da so me od samo jasnosti okoli mene kar fizično oči bolele. Pa še doma v sobici je biio potem še dolgo jasno in ju žuborelo, kakor žubori duhovuik po Communio: »Quid relribuam Domino pro omnibus quae retribuit mihi« — kaj naj povrnem Gospodu za vse kar mi je dal...
Šefa pri vile f$. izvoz^iš ke družbe
Belgrad, 19. febr. AA. Privilegirana akcijska družba za izvoz je imela danes plenarno sejo upravnega odbora. Sejo je ob 10 dopoldne otvoril minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič. Uvodoma je ugotovil, da je poslovanje in delo družbe v zadnjih 9 mesecih dokazalo, da je družba uresničila nnde. ki so se vunjo položile. Pri ustanovitvi so je želelo, da se naša država uveljavi v svetovni trgovini kot ravnopraven činitelj, to je us>pelo. Nadalje naj bi društvo doseglo prave i impair it et ne cene; tudi to se je uresničilo. Naposled naj bi bila družba poživila našo trgovino; tudi to se je posrečilo. Z umno upravo jc družba dosegla, da uživa dober glas doma in v inozemstvu.
Po govoru g. ministra so bila prečita-na poročila za sejo. Iz teli poročil izhaja, da je društvo osredotočilo svoje tlelo na tržišča pšenice iu koruze in dn je skrbelo za izvoz teh pridelkov v inozemstvo. Družba je intervenirala na inozemskih tržiščih ter organizirala široko razpredeno prodajno organizacijo. Družba je dosegla, da inozemstvo več ne kritizira naše pšenice in koruze in da jo uipošteva.
Vrhu tega je družba prodala 150 vagonov vina in zbira podatke o potrebah inozemskih tržiš", zanima se za cene in kvalitete posameznega blaga itd. Med drugim je družba ugctovila, da je ameriško mast za 15% cenejša od naše, a lako razmerje je bilo že pred vojno.
Računsko delovanje družbe v lanskem letu izkazuje prav ugodne r..7,ultate.
G. minister Juraj Demetrovič je no koncu seje obljubil gmotno pomoč vlade za zgradbo zavoda za preiskovanje škroba pri pšenici in moki, ker se po tem momentu ravna cena v inozemstvu. Nadalje je obljubil pomoč za strojne naprave za sortiranje fižola, ker daje inozemstvo sortiranemu fižolu prednost pred nesortiranim.
Protesiantovski škol v Jugoslaviji
Novi Sad. 19. febr. ž. Snoči se je končal kongres evangeličanov augsburške konfesije v Jugoslaviji. Izvoljeno je bilo vrhovno sodišče iu razne komisije. Sklenilo se je, da* se bo prvi nemški škof v Jugoslaviji izvolil v Novem Sadu 1. aprila. Sklenilo Î* je, da se voli dosmrtno in da sc bo njegov domicil določil po njegovi izvolitvi.
Parnik z eiel v zrak
Riga, 19. februarja. AA. 1500 tonski parnik »Leander«,- ki je bil na potu iz Bremena v Rigo, je zletel pri Domenaesu v zrak. Ma parniku jc nastal požar, nakar so eksplodirali sodčki z bencinom in oljem. 18 mož posadke se je moglo rešiti v zadnjem hipu. Mornarji so skočili na led in so po trudapolni hoji po ledu dosegli obalo.
Bolgarija popušča
Posredovanje Anglije v grško bolgarskem sporazumu uspešna
Sofija, 19. febr. kk. Zunanji minister Burov jc danes izročil angleškemu poslaniku Waterloo bolgarski odgovor na lastnoročno pismo llender-sona glede posredovanja pri bolgarsko-grških spornih vprašanjih. Bolgarija izjavlja, da v načelu sprejema angleški predlog, da bi se diference z Grčijo poravnale po razsodišču, vendar vztraja na tem, da se najvažnejše sporne točke predložijo raznim razsodiščem v rešitev, ne pa da se skupno obravnavajo, kakor to zahteva Grčija. Iz razso-diščnega postonanja se morajo izvzeti ona vprašanja. o katerih je že izdan izrek razsodišča, ali o katerih je žc uvedeno tako postopanje. Bolgarija
sprejema dalje predlog, da ima za vsa vprašanja, kolikor niso pristojna posebna razsodišča, nastopati v prvi vrsti kot razsodišče grško-bolgarska mešana komisija, ki že obsloja v Haagu in kateri
pripadajo tudi nevtralni člani.
Sofija, 19. febr. AA. Po včerajšnji seji ministrskega sveta je minister zunanjih zadev Burov ponovno sprejel angleškega poslanika Waterlooja.
Sofija, 10, febr. AA. Seja parlamentarnega odbora za zunanjo zadeve, ki bi morala biti včeraj, je bila zaradi sej ministrskega sveta odgodena na danes. Minister zunanjih zadev Burov bo podal pred odborom sobranju elupo/,e o tem, v kakšnem stadiju se zdaj nahaja givko-bolgarski spor.
Popoln razkroj Heimwehra
Dunaj, 19. febr. Voditelj Ileimwelira Stûr-hemberg se je podal na agiiacijsko potovanje v i i roi, ki ga smatrajo Steidlovi pristaši za svojo ueza vzet no postojanko. Starliemberg je že priredil nekaj dobro obiskanih zborovanj. Za petek je napovedan shod v Innshnickii. Steidlovci smatrajo Starliembergov pohod z,y provokacijo. Načelnik Ileimwelira v Inns-
brttoku in izvrševalni odbor tirolskega Heiin* weliru sta sklenila prekiniti pogajanju za spravo med obema strujama, ki se vršijo na Dunaju, jn od poklicati svoje predstavnike. Sklenjeno je tudi bilo, da se skliče v petek sestahek načelnikov, na katerem nuj se proglasi neodvisnost tirolskega Ileimwelira. Dr. Steidlc je preijvovedal svojim pristašem obisk Stnrhembergovih shodov.
^^UP'utn Si nUBSVSS » • •
Obnoreli Berlinčan stre,j a po hišah
London, 19. februarja. AA. Kljub svetovni gospodarski krizi je poset angleške industrijske razstave tako velik, kakor še nikoli.
Newyork, 19. febr. kk. V novem spopadu med ameriškimi mornariškimi četami in vstaši v severni Nicaragui je bilo 25 Nicaraguancev ubitih, njihovo taborišče pa porušeno. Američani poročajo, da sami niso imeli nobenih zgub. ,
Berlin, 19. febr. kk. V Berlinu je danes urno-bolni trgovec Ivan Lauktien uresničil znano nemško prislovico: »Kupim si kation in se osamosvojim!« Ob 6 zvečer so pasanti in prebivalci v Pfalz-burgerstrasse zaslišali šest topovskih strelov in videli, kako je s stolpiča vogalne hišepadala opeka in omet na tla. V trenutku so ljudje zbežali in ulica je bila prazna. Streli iz topa so bili oddani iz hiše Pfalzburgerstrasse št. 5. Policija je vdrla v drugo nadstropje, kjer je imel stanovanje trgovec Lauktien, in našla na balkonu top s kalibrom 19.5 mm s pripadajočo municijo. Top je bil naravnan na omenjeno vogalno hišo. Trgovec Lauktien je bil v svetovni vojni, kjer so ga granate zasule,
Goriški preteki na deželi
Novi prefekt g. Tiengo se je v nedeljo v spremstvu fašističnega tajnika Avenantija podal v Kometi. To je pripet nekemu kolon u, ki dela na posestvu tržaškega kavalirja Zege, na prsa odlikovanje za njegovo dolgotrajno delo na polju. Iz Komna se je odpeljal v Štanjel, kjer jc prisostvoval razkritju prapora obmejne milice. V svojih nagovorih je bil prefekt izredno rezerviran.
*
Vinska kriza v Istri. Vinska kupčija v Istri je v polnem zastoju. Cene so silno niizkë; i za 80 lir že kupiš hektoliter dobrega vina. , Glavni konsument istrskega vina je bil doslej i Trst. Vsled siplošnega obuibožanja in naselitve italijanskega elementa, ki pije malo, je vinski konsiun v Trstu zelo padel. Poleg tega izpodrivajo primorska vina še vina iz Italije. Te dni je Zveza istrskih vinskih zadrug slovesno odprla v Trstu lasten vinotoč. Slovesnosti sta prisostvovala tudi puljski prefekt Leone in tržaški župan Pitacco. Zvezo, ki je v fašističnih rokah, podpira vlada.
Protifašistični atentati
Pariz, 19. febr. Kakšno je resnično razpoloženje ljudstva v Italiji, ne dokazujejo samo neprestano ponavljajoči se delavski nemiri, ampak tudi dejanski atentati na fašiste.
Tako so v mestu Lauro v prociuei Molise Istočasno, ko je bil v Rimu aretiran Sardinec Schirru, ki je nameraval atentat na Mussolinija, neznanci streljali na celo skupino oseb, med katerimi so se nahajali mestni župan advokat Frezzaroli, poročnik milice Adelia ter drugi fašisti. Ranili so župana, poročnika in dva doktorja, nakar so v temi zbežali. Atentatorjev še zdaj niso izsledili
Par dni pozneje so neki ribiči v kraju Fiumi Uniti v Ravenščlni ubili miličnika Ramazzottija. Vsi ti čini izhajajo iz ljudske mržnje do fašistov iu režima.
Kar se tiče Schirruja, slejkoprej trdi, da nima nobenih komplicov.
Rimske lanfazve
Rim, 19. febr. ž. »Messagero« prinaša od reškega dopisnika fantastične vesti o nekih pripravah na jugoslovanski strani za vpad v Albanijo. Tajni sestanki se vršijo pri Ganibegu v Djakovici, Prizrenu in Bitolju. Od uglednih Albancev je bil navzoč bivši minister Košotaki, ki se stalno nahaja v Grčiji. Vpad albanskih emigrantov bi se izvršil v maju. Vstaši so oboroženi s puškami, mitraljezami in eno baterijo.
Mednarodna pojfoiba o poko'n nah
Belgrad, 19. februarja. AA. Dne 6. februarja l. 1. je bilo v Rimu izvršeno deponiranje ratifika-cijskih instrumentov konvencije, sklenjene med Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Poljsko, Rumunijo in Češkoslovaško o pokojninah, določenih od prejšnje avstrijske vlade, sklenjene in podpisane v Rimu 6, aprila 1929. Isti dan je bila izvršena izmenjava ratifikacijskih instrumentov konvencije med kraljevino Italijo in Jugoslavijo o pokrajinskih in občinskih pokojninah, sklenjene in podpisane v Rimu 6. aprila 19/2.
Belg.ad, 19. februarja. AA. 6. februarja t. 1. je bila izvršena v Rimu izmenjava ratifikacijskih instrumentov pogodbe, sklenjene med kraljevinama Italijo in Jugoslavijo, o konvenciji o pravni in sodni zaščiti državljanov in o izročitvi krivcev, sklenjeni in podpisani v Rimu z dne 6. aprila 1922,
Roparji napadli vtah
Varšava, 19. febr. kk. V bližini Bromberga je roparska tolpa 60 mož napadla tovorni vlak, ko je vozil na progi. Roparji so med počasno vožnjo skočili na vlak, ki je vozil sto vagonov, zvezali so železu, osebje in izropali vsakovrstno blago, celo nekoliko stotov premoga. Policija je zasledovala tolpo, toda do sedaj brezuspešno.
in je od tedaj bil živčno bolan. Bavil se je z voj-notehničnimi študijami ter je konstruiral nov model topa za obrambo proti letalcem, srednjo reč med strojno puško in med topom malega kalibra z dolgo cevjo. S tem svojim kanonoin je Lauktien že dalj časa imel v svojem stanovanju strelne vaje, radi katerih so se prebivalci pritoževali, toda policija ni nastopila, ker je imela vse skupaj za igračo, dasi je Lauktien pri vhodu pritrdil tablico z napisom: Johann Lauktien, Schiffgeschtltze. V zadnjem času je imel Lauktien večkrat besne napade, češ da oblasti premalo uvažujejo njegov izum. Zato se je odločil, da svoj model javno pokaže. Moža so aretirali, top pa zaplenili.
BHmmg poide na Dunaj
Berlin, 19. febr. Razgovori med nemško in avstrijsko vlado glede Bniningovega obiska Avstriji so doved'li do zaključka, da se kancler odpelje na Dunaj v spremstvu zunanjega ministra dr. Curtiusa že prve dni marca. Dr. Bril-ning se je končno odločil za ta obisk, čeprav radi težkega notranjepolitičnega jioložaja ne-rnd zapusti državo.
reparacij
Pariz, 10. febr. kk. Pogajanja o vzhodnih reparacijah so na sedežu repuracijske komisije v Parizu dovedla do sporazuma med zastopniki Romunije, Jugoslavije, Poljske, Avstrije, Italije in Češko-! slovaške ter med zastopniki francoskih, angleških, I belgijskih, švicarskih iu drugih lastnikov titrov. Sporazum se tiče dveh miljard kron, ki so po haaški konferenci ostale v rokah lasltiikov titrov, dočim je bilo osem miljard kron priznanih uasledstvenim I državam. Romunija, ki dolguje 700 milijonov kron v papirju, bo plačevala letno rento 1.7 milijonov švicarskih frankov 25 let, Jugoslavija pa, ki dolguje 44 milijonov papirnih kron, bo plačevala šele od 5. januarja 11)57 dalje na podlagi 4.51 švicarskega franku za 100 kron. Madjarska k temu sporazumu še ni pristopila.
Ceško-mad:. trgov, pogajanja
Praga. 19. febr. kk. Danes se je z.glasil mad« jarski poslanik v Pragi v zunanjem ministrstvu in izjavil, da je madjarska vlada pripravljena nadaljevati meseca decembra prekinjena trgovinska pogajanja. Dobil je odgovor, da je ludi češkoslovaška vlada pripravljena čini prej obnoviti pogajanja. Gotovo je, da se bodo obnovila trgovinska pogajanja z Madjarsko v najkrajšem času že koncem februarja ali začetkom marca.
Češkoslovaške vohunske afere
Praga, 19. febr. kk. V biainbiiem odboru po. Klanske zbornice je podal danes vojni ministei dr. Viškovsky izjavo o voliuuslvih, ki so bila odkrita v zadnjem času. V dveh primerih gre za gospodarsko vohunstvo, v tretjem primeru, v katerem je bil zaenkrat aretiran neki Tietze, obstoji suni, da je Tietze iskal zveze s češkoslovaškimi vojaki, pri njih vohunil in jim ponujal denar. Zdi se, da je primer v zvezi z, zelo razširjeno agitacijo, ki jo vodijo iz inozemstva in ki pripravlja komunistične nemire dne 25. februarja.
Pravi'nsk o zdravst. zadrtt "ah
Belgrad, 19, februarja. AA. Na podlagi čl. It. zakona o zaščiti narodnega zdravja, je minister za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju glavnega sanitetnega sveta, je izdal praviiniit o zdravstvenih zadrugah. Pravilnik se podrobno bavi s socialnimi in higienskimi ustanovami, ki jih lahko na vsakem področju narodnega zdravja ustanavljajo zdravstvene zadruge, tako na polju javne higiene in asanacije, kakor tudi na polju veterine,
Posebni paragrafi pravilnika urejajo vprašanje brezobrestnih posojil v svrho asanacije, ki jih te zadruge lahko dobe, Vse zdravstvene zadruge morajo biti organizirane v Zvezi zdravstven h zadrug s sedežem v Belgradu, ki preko svojih strokovnih organov in v soglasju z ministrstvom za socialno politiko vrše nadzorstvo nad temi ustanovami.
Šchfratske vesti
Belgrad, 19, februarja. AA. Finančni minister je odobril pravilnik, ki uravnava kreditiranje voz-nine, in sicer tako, da je treba naprej položiti poprečno dvomesečno vsolo za voznino. Na tej podlagi se voznina lahko kreditira. Pravilnik stopi v veljavo 1. aprila.
Belgrad, 19. februarja, ž. Danes se je vršila seja upravnega odbora priviligirane Agrarne banke, na kateri se je razpravljalo o prošnjah za podelitev kreditov. Sklenilo se je razdeliti 200 milijonov dinarjev posojil prosilcem.
Belgrad, 19. februarja. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je predpisal pra-, vilnik o specializaciji v socialni higieni in pra-' vilnik o orireianju tečaja iz socialne medicine.
Roparski morilec v rokah pravice
Zloglasni vlomilec Ivan Lakner — prizna! umor
Ljubljana, 19. februarja.
Zverinski umor v petek 13. februarja v Mengšu, pri katerem je bil na tako živinski način umorjen blagi in sivolasi duhovnik, 71 letni žujmik g. Franc K u š a r , je vzbudil med našim ljudstvom vihar ogorčenja. Čeprav med našim ljudstvom taki zločini, kakor so umori in posebno še roparski umori, vzbude ponavadi vedno veliko razburjenje in vznemirjenje, vendar pa je umor v Mengšu po svoji boetialnoeti presegal skrajno mejo onega, kar se je do sedaj našemu ljudstvu zdelo še možno. 71 let je bil sitar umorjeni župnik, 31 let je pasel svoje ovčice v veliki mengeški fari, nikomur ni v življenju napravil nič zalega, za vse svoje farane je skrbel in jih vodil v duševnem, pa tudi v materialnem oziru jim je pomagal. Nešteto skritih dobrih del je napravil pokojnik in daleč naokoli so vedelii berači za njegovo dobrotljivost, čeprav ni pokojni župnik sam nikdar nikomur niti z besedico omenil, kaj je dobrega že komu storil.
Ali ni čudno, da je ljudstvo, ko je izvedelo za skrajino ogabni umor v Mengšu, stopnjevalo svojo nejevoljo in ogorčenje do skrajnosti ter povsod in pri vsaki priliki zadnje dni dajalo duška svojemu globokemu zgražanju nad tem zverinskim zločinom. Vse ljudstvo brez izjeme je bilo v svojem klicu po Zadoščenju nad tem umorom složno v tem. da morilec ne sme uiti pravični kazni.
Poficija je osumila poleg mnogih drugih tudi Lojzeta fetefančič«, Ici je bil v torek aretiran, vendar pa je izpričal svojo nedolžnost in je preiskava proti njemu ustavljena.
Ko so privedli v Ljubljano Ivana Lakner-j a, je zopet izbruhnilo ono ogorčenje, kakor se je pokazalo, ko so privedli po nedolžnem osumljenega Lojzeta Štefančiča. Obenem pa je tudi vse začutilo zadoščenje, ko bp je z vso gotovostjo zvedelo, da je Lakner pravi morilec, in ko je morilec sam priznal umor, da je pravica le uspela in da zločinec ni ušel roki pravice.
—
t
Morilec Ivan Lakner.
Kako je bil morilec prijet
Izdala ga je lastna neprevidnost
Sevnica, 19. februarja.
Vee dolenjsko Posavje, osobito kraji ob zagreb-Sld želessniški progi, so danes pod najglobljim vtisom vesti, da so orožniki v Radni naposled prijeli pravega morilca župnika g. Franca Kušarja. K aretaciji je mnogo pripomogel neki krojaški mojster ia Studenca Igralo pa je veliko vlogo tudi naključje odnosno neprevidnost morilca samega. Vest o aretaciji ee je bliskovito razširila po vsem Posavju in je med prebivalstvom vzbudila popolno zadoščenje in odobravanje, da je prišel zverinski morilec po dolgih zasledovanjih pravici v roke.
Na eevuiško postajo je davi pred 6. prispela orožni&ka patrulja, ki je vodila v sredi močno uklenjenega slabotnega mladeniča, Id je pcihulje-no ln »koraj malomarno zrl predse ter se tu in tam etnično posmehoval. Fant je bil tudi na nogah z vnnižioo zvezan, tako da je bil vsak beg nemogoč. PotnikL, ki »o vetof»ali v jutranji vlak proti Zida-nmu mostu, so z ogorčenjem motrili morilca, čim eo doaiiati. kakšen nagnusen zločin ima na svoji vesti Orožnika, kaplar Sašek in orožiiik Osto-vič sta čuvala zločinca in dajala potnikom le kratke odgovore na njih vprašanja. Zločinca sta orožnika «pravila v poseben kupe. Med potjo, osobito na fx»stajah so vsi drli h kupeju, kjer je sedel morilec l» an Lakner. Ta je vso pot kadil cigarete in a privoščil tudi mnogo jedače.
Morilec Lakner je prišel v jXMiedeljek 16. pojmo » noč v Studenec, veliiko in lepo vas, ki šteje okoli 600 prebivalcev in leži visoko v hribih, kamor je prav težaven dostop, zlasti iz Radne, kjer se nahaja orožniška postaja, pod katero spada ta kraj. V Studencu stanujejo Laknerjevi starši, oče Janez, invalid, ki izdeluje razno suho robo, osobito kuhabiice in žlice ter mati Margareta, ki nosi prodajat suho robo po raznih krajih, zlasti po sejmih Starši imajo v Studencu v najemu malo kočo in dve njivici.
V pomedljek ponoči se je malopridni sin priklatil domov. Kratko je pozdravil očeta in mater, ki sta se zelo čudila, kako je to, da je sin tako čedno oblečen. Sin je dajal na razna vprašanja staršev kratke in deloma nejasne odgovore. Pokazal pa je, da ima pri sehi mnogo denarja, trdeč, da si ga je pač pošteno z raznimi kupčijami prislužil. Na pustni torek je sin ves dan ostal doma. Spal je v sobi s starši vred. Tudi na pepelnično sredo se ni ganil iz hiše. V sredo dopoldne je po materi poslal svojo, pri Preskerju v Ljubljani kupljeno obleko domačemu krojaču z naročilom, naj trni obleko očisti in zlika. Krojač je prevzel obleko. Nova obleka je bila močno [»valjana in je dišala
po senu. Lakner se je namreč od sobote do ponedeljka popoldne skrival po raznih manj obljudenih krajih ljubljanske okolice. Spal je po kozolcih v senu. V ponedeljek ob 6 zvečer pa se je prikradel na glavni kolodvor. Kupil si je vozni listek do Sevnice. Na glavnem kolodvoru ga ni nihče spoznal. Brezbrižno je sedel v kupe zagrebškega potniškega vlaka.
Ko je domači krojač v Studencu vzel Lakner-jevo obleko v roke, da hi jo zlikal, je presenečen opazil, da se nahaja v notranjem žepu debeJo re-jena listnica, v kateri je bilo 2000 Din gotovine in hranilna knjižica ljubljanske poštne hranilnice z vlogo 8000 Din. Lakner je sam ta znesek naložil na svoje ime. Ker je krojač poznal natančno družinsko in materijalne razmere Laknerjeve družine, mu je postalo takoj sumljivo, da ta denar mora izvirati iz kakega nepoštenega dejanja, ker mu je bilo tudi znano, da je mladi Lakner nepošten in drzen tat. Po neki deklici je odposlal orožnikom v Radni pismo, v katerem jih je kratko obvestil o bogastvu mladega Laknerja.
Orožniška patrulja, obstoječa iz kaplara Saška in orožnika Ostoviča, je takoj nato krenila po težki, močno zasneženi poti v Studenec. V Lakner-jevo hišo sta stopila okoli 8 zvečer. V sobi je vladal mir. Starši so se nekoliko ustrašili prihoda orožnikov. Sin je sedel za mizo. Brez večjih ceremonij je kaplar Sašek pojasnil Laknerju namen prihoda in mu napovedal aretacijo. Že doma je brez vsakih olajšav priznal svoj ogabni zločin. Priznal je cinično in z nasmeškom:
»Saj veste, kaj sem naredil. Res je. Tistega starega hudiča v Mengšu sem zaklal...«
V sobi se je nato odigral naravnost dramatičen prizor. Starši so začeli jokati in sinu očitati, zakaj da jim je napravil tako sramoto. Sin se jc mirno dal vklenitd in orožniška patrulja je nato v največjem snežnem viharju krenila iz Studenca niz/dol proti Radni. Neprestano je močno snežilo, tako da se ni videlo niti par korakov pred sabo. Hoja je bila naporna. Okoli polnoči je patrulja prispela na orožmiško postajo v Radni pri Sevnici. Radna je malo naselje, kjer se nahaja lep salezi-janski zavod. Na postaji je bil Ivan Laknar kratko zaslišan. Priznal je vse in v glavnih obrisih opisal vse, kako je izvršil umor župnika Kušarja in kaj je po zločinu počel. Ni kazal niti najmanjšega kesa.
Lakner je spal v orožniški sobi. Zleknil se je kar pod kaplarovo posteljo, kjer je pogrnil toplo odejo. Baje je Laknar spal tako mirno, kakor naj-nedolžnejši otrok. Zgodaj zjutraj se je zbudil, umil in se nato zopet dal ukJeniti.
Morilca vozijo po Ljubljani
Konirontaciia — Kam ie skril denar
Ljubljana, 19. februarja.
Danes dojKildne so pripeljali v Ljubljano brezposelnega delavca Lnknarjn Ivana, katerega so orožniki prijeli v Radni pri Sevnici in kateri je orožnikom kakor policiji svoj zločin priznal.
Potniki, ki so se vozili v istem vlaku, s katerim so orožniki peljali zločinca v Ljubljano, pripovedujejo, da se je Laknar olmaša.l zelo cinično ter je prostodušno pripovedoval o zločinu vee. kar ga je kdo vprašal. Smejoč se, je dejal: »Če mi daste cigareto, vam bom vse jio-vedal.«
Tudi v Ljubljani, ko je Laiknarja jiolicija prepeljavaln jx> mestu na razne kraje, kjer je po lastni izjavi fant menda skril svoj rop, se. je aretiranec obnašal zelo hladnokrvno ter znova in znova cinično zatrjeval, da je vse tako, kakor pn.vi оч.
Lakner po mnorn.
Laknar trdi, d« je vzel umorjenemu župniku Kušarju v Mengšu skupno nekaj okrog 18.000 Din. Po izvršenem z.ločinu je odšel peš iz Mengša do Ježice. kjer je prenočil v nekem kozolcu. V soboto zjutraj se je napotil v Ljubljano, kjer je v nc.ki gostilni na Poljanski cesti vzel dvolitersko vinsko steklenico (Štefan), v katero je spravil nekaj denarja ter ga |K>te.in v steklenici skril jiod Čevljarskim mostom v Ljubljani, To je storil dopoldne okrog desetih.
Steklenice In denarja ni.
Tokoi j» kratkem zasliševanju na policiji so Lak na rja s policijskim vozom odpeljali k Čevljarskemu mostu, se napotili ixxl nje-
gove železne oboke, prebrskali in z lopato pre-metali tamkaj vee sneg, toda steklenice niso našli. Zdaj ni jasno, ali se Laknar laže, ali pn je morda steklenico kdo odnesel, ko je prej opazoval Lak na rja, ko jo je »kril.
Seveda se je ob čevljarskem mostu takoj zbrala ogromna množica ljudi, ki je z radovednostjo in »primernimi komentarji sledila zanimivi reprodukciji pod mostom. Ljudje so staili na obeh straneh in olj bregovih Ljubljanice ter napeto pričakovali, kdaj bosta orožnika zločinca spet prignala na most, da ga lxxlo lahko videli. Spodaj j>od mostom pn so pridno brskali po snegu, Laknar pa je lepo sta' пч reinentnem robu pod mostom ter pripovedoval, kje naj iščejo. ČimBolj je bilo preiskovanje brezuspešno, tembolj za trdno je Laknar zatrjeval, dn je steklenico z denarjem res skril j>od mostom ob neki kamen.
»Pa ja vem, tle sem ga dejal«, — namreč kamen — »pa flašo zraven.«
»Kdaj?«
Dopoldne, okrog desetih je bilo.«
Ko so ga prijemali, zakaj pripoveduje izmišljene bajke o steklenici in denarju, Ici ga ni, je kakor jezno odvrnil:
-Kaj bom tajil, denar itak ne bo moj!«
Policijski voz z detektivi ter z. uklon jenim Laknerjem je nato oddrdral po ulicah proti Poljanski cesti, kjer je Laknar baje ukradel steklenico v neki gostilni. Spotoma pa je Laknar naenkrat dejal, da je tista gostilna na Sv. Petra cesti.
Z La k nar jem so nalo detektivi in orožniki izstopili pri Lavtiža.rju na Sv. Petra cesti. Laknar je stopil v vežo ter takoj pokazal mizo. nod katero dn ie dvolitcixko steklenico
našel in vzel. Nobeden v gostilni pa tega dejstva ne potrdi. Gospodinja pravi, do imajo pri hiši tri dvoliterske steklenice, ki da so še vse na svojih mestih ter da ni bila v zadnjem času nobena ukradena. Četrta dvoliterska steklenica. ki so jo še imela, je bila zadnjič ubita. To jc povedala gospodinja sama, ki pravi, da #se ji je steklenica razpočila v kleti, ko je bila z vinom napolnjena. Sploh j>a v veži, iaunkaj pod inizo, kamor je tako določno |*>ka/za! Laknar, da je steklenico vzel, nikoli steklenice niso stale. Tudi Laiknarja samega se nobeden v hiši ne spominja in ga nihče ne po<z,na. Vsi zatrjujejo ,da tega človeka v svoji gostilni še niso videli.
Tako se je tudi ta trditev Laiknarja izkazala za neresnično, kljub temu, da jo je znova in /.nova zatrjeval in pri tem glasno preklinjal, češ zakaj mu ne verjamejo.
Konlrontacija
pri Preskerju
Ob približno tričetrt na 12 se je policijski voz, v katerem je sedel uklenjeni Lakner in ga je čuval en orožnik, ustavil pred Preskerjevo trgovino na Sv. Petra cesti. V trgovini pa sta bila samo prodajalka Ljudmila H a 11 e r in pa trgovec Anton Presker, med tem ko Vladimtrja Preskerja ni bilo. Z voza je stopilo približno osem policistov in orožnikov, ki so vprašali po Vladi-mirju Preskerju. Njegov brat Anton Presker je dejal, da ga žal ni doma, pač pa da more povedati isto tudi Ljudmila Haller. Hallerjeva je stopila k vozu, pogledala na uklenjenega zločinca in dejala: »Ta je pravi!« Morilec Lakner ni ugovarjal niti z besedico. Trgovec Anton Presker. ki je v soboto Ie od daleč videl Laknerja. je tudi potrdil: »Ta je pravi in nihče drugi!« Lakner je bil seveda oblečen v isto obleko in čepico, ki jo je kupil v soboto.
Trgovca Anton in Vladimir Presker sta prišla na sum, da je morilec najbrže pri njiju kupil obleko, šele v nedeljo zjutraj. Popoldne je bilo namreč objavljeno, da je morilec velike postave, med tem ko je Lakner prav majhne in šibke po-stavice. Anton Presker je svak policijskega detektiva gosp. Repšeta in temu je v nedeljo povedal: »Mlad človek je pri meni kupil danes z gotovim denarjem oblekol« Potem je Repšetu navedel vse podrobnosti in Repše je dejal: »Ta bo pravil« Takoj nato je policija seveda zaslišala oba Preskerja in dobila pri njiju
prvi točni opis morilca.
Trgovec Presker je dal policiji tudi vzorce kupljene obleke, ki jih je policija obdržala in danes ugotovila, da je to prav tisto blago, ki ga ima Lakner na sebi.
Lojze Štefančič pa je bil predvsem aretiran zato, ker je morilec Lakner dejal pri Preskerju, da je Dukičev delavec. Lakner sam pa ni bil delavec, saj je bil šele pred kratkim izpuščen iz zapora.
Opoldne so nato poklicali na policijo trgovca Vladimirja Preskerja, ki je v aretiranem Laknerju spoznal onega, kateremu je dan po zločinu, v soboto dopoldne prodal obleko.
Trgovcu Preskerju se je čudno zdelo, da ima človek toliko denarja. Vprašal je torej zločinca, kje dela in če ima dovolj denarja prihranjenega. Lakner je odvrnil, da je celo leto delal pri stavbni tvrdki Dukič ter da si je prihranil okrog 70C0 Din.
»Saj vam denar vendar lahko ukradejo. V hranilnico ga vložite!«
Tako jc svetoval trgovec Laknerju, ki je potem v resnici nekaj denarja vložil v neko ljubljansko hranilnico.
Kdo je Ivan Lakner
Lakner Ivan je bil rojen 1. julija 1911 v Nev-ljah pri Kamniku, kjer pa nii dolgo živel in je tamkajšnjim ljudem sploh nepoznan. S starši se je nato preselil v občino Studenec v krškem okraju, kamor je pristojen. Tam so ga orožniki tudi našli in aretirali, dasi je sicer v sodnih spisih zaznamovan kakor človek brez posla in stalnega bivališča.
Lakner je bil radi tatvine že osemkrat kaznovan, medtem enkrat na sedem mesecev ječe. Zadnjikrat je bil zaprt 16. decembra lani, ko so ga aretirali, ker se je vtihotapil v podstrešje trnovskega župnišča v Ljubljani z namenom, da izvrši v župnišču kakšno tatvino Na podstrešju ga je opazila sestra g. kaplana ter ga nato zaklenila in stekla na policijo. Lakner je bil zaradi tega obsojen na 14 dni zapora ter 30. decembra lani izpuščen.
Dalje je bil Lakner osumljen vloma v gostilno Požar v Zalogu. Tudi zadnjič, ko je bil izvršen vlom v župuiščn na Jcžiri, je bil radi suma aretiran Ivan Lakner skupno s tovariši, s katerimi je v družbi popival okrog Ihana. V preiskovalnem zaporu je bil od 22. do 31. januarja Izpuščen je bil zaradi tega, ker mu vloma na Ježici niso mogli dokazati; trdil je namreč, da je tisto noč spal v Ljubljani pri Tišlerju v Kolodvorski ulici. V resnici se je ugotovilo, da je bil tisti večer Lakner Ivan vpisan v knjigo tujcev pri Tišlerju, vendar pa je zdaj zelo dvomljivo, če je Lakner tamkaj tisto noč tudi v resnici spal. Prebrisancu in ponovnemu vlomilcu pač ni bilo težko, sp zvečer iz gostilne izmuzniti in se potem vrniti, medtem pa je lahko izvršil vlom na Ježici. Morda bo zdaj, ko ga bodo ponovno o tem zaslišali, priznal tudi ta vlom.
Ivan Lalcnar je tedaj znan falot, Id se je menda najraje udejstvoval po župn.isčih na deželi. Zdaj je končno padel pravici v roke. V smislu zakona je premlad, da bi ga mogla zadeti smrtna kazen, ki bi jo brez dvoma zaradi svojega »tako zverinskega umora zaslužil.
Kakor smo izvedeli, zasleduje Laknerja zaradi raznih hudobij tudi sodišče v Novem meslu.
Od zločina do zločina
Lnknnr je vlomil tudi v Metliki.
Metlika, 19. februarja.
Koma j je Lakmer prišel iz sodnih zaporov, se je že spravil na vlomilske in tatinske jiosle. S svojima starima znancema Valentinom Fertičem in Lamprettmi se je odpeljal na Dolenjsko v Metliko. Tu so visi trije 4. febr. ponoči vlomili v trgovino Martina Pečariča. Iz blagajne so odnesli okoli 20.000 L>in in mnogo raznega manufukturnegn blaga. Več dni so ve-seljačili in dobro živeli. Plen so si med seboj razdelili. Orožniki so jx> daljših poizvedbah naposled dognali identiteto gori omenjenih vlomilcev.
Ti ao prišli v Ljubljano. V ponedeljek. 16. februarja popoldne je na glavnem kolodvoru tam službujoči detektiv prijel Valentina Fertiča, ki ie med zaslišanjem na stražnici tudi omenil, da mu je Lakner pri slovesu v petek, 13. L m. dejal:
»Midva (z Lampretom) grevu v Mengeš. Tam je star župnik, ki je nam« pred kratkim odklonil prenočišče, češ da jn ne more sprejeti jiod streho niti ne v hlevu, ker bi se ju krave bale. Župnik ima denar. Če nama ne bo dal. kur bova zahtevala, ga pa zakoljeva.«
Lakner izvrši rop in umor
Zločinec, kakršen je Ivan Laikner, ne ljubi rednega dela. Tudi Ivam Lakner ga ni in je zato kljub svoji mladosti postaj pravi i-z.ro-dek človeštva. Preživljal se ie pretežno s tatvinami. Tako je bil tudi večkrat v Mengšu in je prosjačil pri župniku Francu Kušarju. Včasih ga je prosil za kakšno malenkost, včasih jvi za prenočišče. Tudi v petek, dne 13. februarja se je popoldne zglasil pri žujmiku in prosil, naj mu dovoli prenočevati v župnišču. Župnik mu je to odkioniL Pozneje, ob 7 pri večerji je župnik ta slučaj omenil svojim sestram. Dejal je: »Danes je bilo toliko beračev in potepu hov tukaj, da me je bilo kar strah. Eden je celo prosil, če bi smel v župnišču prenočevati, pa mu nisem dovolil.«
Lakner, ki je imel trden namen, vsaj oropati, če ne že tudi umoriti župnika Kušarja, se je tedaj skril v podstrešje. Ko je bil Lakner skrit v podstrešju, pa je župnikova sestra Klara ugotovila, da so ji izginili trije kovači vr. nočne omarice. Sestre so tedaj pričele preiskovati vse župnišče in so odšle tudi v podstrešje. Tam je bil Lakner skrit v temnem kotu. Ko je slišal, dn se bližajo koraki, se je nag-lo skril za pomol v podstrešju in ko so sestre našle v kotu njegov suknjič ter ga pri luči ogledovale, je naglo smuknil s podstrešja navz» loi ter se skril v župnikovo pisarno. Sestre so tedaj trdno zaklenile železna vrata od podstrešja, da Lakner ni mogel več j»o svoj suknjič.
Kako je bil umor izvršen, je našim črta-teljem že znano. Lakner je bil ves srdit na župnika Kušurja, ker mu ta že drupič ni dovolil prenočevati v žnrpnišču. S pravim zločinskim veseljem in sadizmom je dvakrat naglo zabodel župnika v goltanec in z nožem potegnil v navpični smeri navzgor do brade ter mu prereza! aorto r»od vratom. Župnik najbrže ni imel niti časa, da bi k ritk nit, temveč je samo omahnil na kup drv pri peči, ki so se zrušila jjod njim. Udarca sta bila tako divja, da je morilec s svojim nožem izbi! župniku še celo en zob. Morilec je nato z vso hladnokrvnostjo odšel v sosed no župnikovo spalnico in si tam v umivalniku umil roki ter si jih obrisal v brisači. Mokro in krvavo brisačo pa je nato vrgel župiuku na obraz, najbrže ga jc pričela malo vest peči, ali pa je hotel dati duška svojemu preziranju do župnika. Nato je j morilec prebrskal predal župnikove pisalne j mize in našel v njeni ključ do župnikove ve-, like Wertheimove blagajne v spalnici. Koliko ; je bilo denarja v ž,upnikovi blagajni, ni točno j znano. Lakner trdi, da ga je našel 25.000 Din.
Neugoden slučaj je namreč lianesel, da je i /upnik vsak dan oddajal denar na pošto, prav i tedaj, to je v jietek, pn je lo slučajno oipustil. Zato je bil plen morilca še večji. Po umoru in ko je ugrabil denar, je Lakner naglo izginil ii I župnišča. Lakner je bežal tako hitro iz žup-I nišča, da ni niti zapaltnil veznih vrat zn seboj. ; Skočil jc preko vrta črez plot in je nato nekaj j časa bega! ob potoku Pšati sen; in tja. Potok i Pšato je prebrede! dvakrat. Končno je v globokem snegu le nnšol smer na cesto in jo preko Trzina mahnil na Dunajsko cesto. Dolgo je korakal do Ježice, kjer se je splazil v neki kozolec in tam zaspal.
Morile c pride v Lmbljano
Si kupi novo obleko.
Še zgodaj zjutraj je morilec vstal in sc odpravil proti Ljubljani. V soboto zjutraj ob 8 je prišel na Sv. Petra cesto v trgovino Antona Preskerja v hiši št. 14. Vstopil je v trgovino in dejal:
»Obleko sem prišel kupit!«
V trgovini je bil trgovčev brat in solastnik trgovine Vladimir Presker in pa prodajalka Ljudmila Haller. Oba sta bila takih kuncev žc navajena in se redno dogaja, da pride kak slabo .oblečen delavec ter kupuje novo obleko. Zato se jima ni zdel prihod slabo oblečenega mladeniča prav nič sumljiv. Mož je bil oblečen v rjuv suknjič, toda ni imel površnika, ki ga je pustil v Mengšu. Na hlačah je bil na kolenih nekoliko razcefran. Vladimir PreskeT je vprašal mladeniča: »Nemara modro, kaj?« »Pn dajte«, je odvrnil kupec. Trgovec mu je dail obleko 17. modrega sukna. Mladenič jo je površno pomeril. Izbral je nato še črno zimsko suknjo iz finega palmeston blaga z žametnim .jvratnikom, nato pn še športno čepico iz rjavega blaga. Mož očitno še nikoli ni bil primerno Iejx> oblečen in se je trgovec malo namuznil, ko je kupil mladenič k črni zimski suknji rjavo čepico.
G. Presker je nato vprašal kupca: »Kaj ste prišparali denar?« »Da, prišparal sem ga. Sem delal eno leto pri Dukičii in sem si prišparal približno 7000 Din. Sedaj grem pa v Sarajevo.« Mož je izvlekel šop samih kovačev za 1000 dinarjev in en tisočak. Trgovec in prodajalka pa sta videla, da ima fant še več denarja. Fant je nato kupil še eno brisačo, eno kravato, en šal in dva robca. Trgovec mu je na računal (776 Din. Mesto, da bi fant denar lepo naštel. je porinil trgovcu tisočak in šop kovačev, ta,ko_ da mu je moral trgovec iz tega šopa še odšteti znesek, ki mil je ostal.
Mladenič je nato vzel obleko, kravato, šal in robca ter dejal trgovcu: »Suknja mi jc \ plečih nekoliko preširoka. Dajte jo malo speti, jaz se grem jxi tačas kopat in pridem čez eno uro nazaj.« Morilec je odšel iz trgovine in odšel v smeri proti kopališču. Morda se je šel res kopat, gotovo pa je, da jo je mahnil \ Dalmatinovo ulico in se tam splazil v hišo št. 7, last dr. Kuharja, dr. Fetticha in Staneta Jcsenka. V kleti te hiše se je Lakner preoblekel. Svoje stare cunje je pustit tam. kjer so jih pozneje tudi našli in izročili policiji.
Ko se je Lakner preoblekel, jc prišel v Preskerjevo trgovino, vizel svojo suknjo in odšel.
V Ljubljani se je morilec nahajal do po ncdeljke zvečer, torej v soboto vos dan, v nedeljo in v jxmedeljek, ter je z zanimanjem prebiral časopisna poročila o umoru v Mengšu. Lakner pravi sam. da je dober del denarja skril pod sneg pod Čevljarski most. kar ni izključeno. Vendar pn policija danes tega denarja ni našla in ie verjetno, da je kdo Lak-
ncrja pri njegovem delu opazoval ior si [x>-teni t« denar s 15.000 Din prilastil.
Pri Laknerju so danee našli hranilno knjižico Poštne hranilnice na njegovo ime in glaisečo se na znesek 8000 I>in, v gotovini pa so uašli pri njem 2170 Din.
Morilec v župnikovi srajci
Do sedaj še neznana okolnost je bila, da je imel morilec Ivan Lakner na sebi tudi nekaj žup-nikove obleke, ki jo je po umoru ukradel v žup-nikovi spalnici. Ko so namreč danes popoldne zasliševali Laknerja, so opazili, da ima na sebi nenavadno fino srajco. Vprašali so ga: »Kaj si tudi to srajco kupil?« Morilec pa je cinično odvrnil: »Ne, to srajco sem ukradel župniku, ko sem mu vrat prerezali« Vprašali so ga nato: »Kam si dal pa svojo srajco?« Morilec pa je mirno povedal: »Ja, veste, moja srajca je bila čisto krvava. Sem jo pač v peč zatlačil in si izbral eno župnikovih. Saj so »zokni« (nogavice) tudi župnikovi. In »laj-belček« tudi.« Morilec je moral te stvari sleči. Kriminalni okrajni nadzornik gosp. G o r š i č pa se je s temi stvarmi takoj odpeljal v Mengeš in vprašal tam župnikove sestre, če so te stvari res župni-kova lastnina. Vse tri sestre so jokaje spoznale, da so srajca, telovnik in nogavice res tiste, ki jih je včasih nosil župnik. S tem je podan tudi nov in neposreden dokaz, da je Lakner zaklal župnika Franca Kušarja.
Uradno poročilo
Ljubljana, 19. februarja. AA.
Včeraj dne 18. februarja popoldne je zve,-dela žandarmerijska postaja Radna pri Sevnici, da se je v Studencu nenadoma pri svojih starših pojavil Lakner Franc, star 19 let, kateri razpolaga z večjo vsoto denarja, dasi je daleč naokrog znano, da je delomržnež in klatež, ki nima nikoli denarja. Lakner je namreč redkokdaj zahajal domov in še takrat se je malo časa zadrževal doma. Organi žandarmerijske postaje Radna so takoj izsledili Laknerja na njegovem domu ter ugotovili, da je poslal obleko krojaču Blažu Majcenu v Studencu na likanje. Kmalu so ugotovili, da je Lakner razen nove obleke tudi v posesti okoli 2000 Din gotovine in ene hranilne knjižice poštne hranilnice, na katero je na svoje ime po izvršenem roparskem umoru v Mengšu naložil 8000 Din.
Lakner, videč, da se iz zagate ne bo mogel izvleči, je nato priznal, da je on izvršil ropa.ski umor na župniku Kušaiju Francu v Mengšu. Žan-darmerijski podnarednik Sašek Ivan in žandar Ostovič Danici sta danes s prvim osebnim vlakom eskortirala Laknerja v Ljubljano ter ga oddala upravi policije v nadaljnjo preiskavo, ker se pri upravi nahajajo že številna corpora delieti. Uprava policije je pa tudi že tekom pred včerajšnjega in včerajšnjega dne aretirala dva tovariša Laknerja in sicer F e r t i č a Valentina in L a m p r e -ta Antona, s katerima je bil Lakner do zadnjega časa, z enim celo še 13. t. m. do odhoda v Mengeš, v stalni družbi in zvezi. Oba aretiranca sta po aretaciji na policiji izpovedala, da je suknjič, ki ga je morilec po izvršenem umoru v Mengšu pustil na podstrešju, nosil Lakner Ivan, kateri je pred nekaj dnevi izginil iz Ljubljane. Aretirani Lampret Anton je imel ob aretaciji dne 18. t. m. na sebi ono kravato, katero je Lakner Ivan kupil dne 6. t. m. v neki trgovini v Pražakovi ulici, istočasno ko je kupil površni suknjič v tigo-vini Koser v Kolodvorski ulici, katerega je nato po umoru pustil v podstrešju žvonišča v Mengšu.
Lampret je tudi spoznal ter priznal, da j'e obleka in čevlji, kar je dozdevni roparski morilec zjutraj dne 14. t. m. po izvršenem de anju odvrgel v neki kleti v Dalmatinovi ulici v Ljubljani, last Laknerja. Obstoja sum, da sta bila Lakner in Lampret za dejanje že naprej zgovorjena, toda se je po izjavi Laknerja Lampret pred odhodom iz Ljubljane skesal 1er ni prišel r.a dogovorjeno mesto.
Lakner je pri zaslišanju navedel, da ie po umoru župnika v Mengšu vzel istemu iz žepa ključe od blagajne ter našel v blagajni denaria okoli 30.000 Din, katerega je seveda odnesel. 20n0 Din je izdal za novo obleko, da izbriše sled za seboj, 8000 Din je naložil v hranilnico, 15.C00 Din je pa baje skril pod mostom v Ljubljani, ostanek se je pa našel še pri njem.
Onega denarja, ki ga je po njegovi trditvi skril pod mostom, se dosedaj še ni našlo in je mogoče, da ga je že kdo odnesel. Trgovci, kjer je Lakner kupil prvo in drugo novo obleko, so ga pri konfrontaciji spoznali za pravega. Lakner ima pa v zvezi s svojimi komplici na vesti še več vlomnih tatvin. Priznal je tudi, da je dne 6. t. m. podnevu ukradel pri županu Karlu Jeršinu v Rudniku št. 18 3800 Din gotovine, katero je vzel v sobi iz nezaklenjene omare, med tem ko so bili domači izven hiše. Na Laknerja se tamkaj spominjajo, da ie prosjačil kruh. pri tem porabil priliko za tatvino.
Lakner je bil dosedaj ljubljanski policiji do-aro znan tat ter je bil nazadnje od policijskih organov radi postopanja in suma tatvine aretiran Se 3.' t. m., a je bil radi pomanjkanja dokazov zopet izpuščen na svobodo. Nasilen pa imenovani dosedaj ni bil. Radi tatvine in vlačuganja je bil Lakner predkaznovan že osemkrat. Po končani preiskavi pri upravi policije bo Lakner izročen v zapore deželnega sodišča v Ljubljani.
Za veliko zasavsko cesto
Deputacija zasavskih občin pri g. banu
Ljubljana, 19. febr.
Danes dopoldne je sprejel g. ban dr. Drago Marušič dcputucijo županov suvske doline pod vodstvom mestnega župana dx. Dinku Puca, ki so predložili spomenico, da bansku uprava na inerodajnili mestih v Belgradu vse potrebno ukrene za zgraditev nujno potrebne zasuvske ceste. Ta zgradba je bila lansko leto že skoro sklenjena stvar, pa je iz nerazumljivih vzrokov izvršitev izostala.
Poudarjali so, da bi preuredba sedanje banovinske ceste Ljubljuna-Besnica-Prežganje-Lit i j a- Dol e-Sa pota -R adeče absolutno ne odgovarjala potrebam vsled silno velikih klancev, kateri se ne dajo odpraviti. Poleg tega pa bi ta preurejena cesta ne bi zmogla vzdržati večjega avtomobilskega prometa, ker tudi ne veže večjih krajev. Poleg tega bi ta proga bila okoli 15 ktn daljša ko zasavska, ki bi vezala industrijske centre Litlja-Zaeorje-Trbovlje-Hrast-nik-Zidanimost s priključkom na Celje-Mnri-bor in Zagreb. Gospodarski momenti kakor tudi zahteve tujskega prometa govore za zasavsko cesto, za katero so načrti že izgotov-
Ijeni. Bila bi ogromnega pomena, ne samo za dravsko bane vino, ampak iz splošno državnega stališča. Sploh ju treba gledati ua to, da dobi nušu banovina moderno asfaltirano avtomobilsko cesto od državue meje, ki bi vezala Maribor in Zagreb-Belgrad.
Deputacijc so se udeležili poleg ljubljanskega župana dr. Dinka Puca zu občino in za cestni odbor litijski žuoan Hinko Lcbinger, župan Albin Grčar in ing. Loscot iz Zagorja, Vinko Pavlin in g. Roš iz Trbovelj, Berdajs in župan Grabner iz št. Lamherta, župan Hinko Medvpd iz Št. Jurja pori K umom, župan Jože Pograjc in Borišck iz Pol šl lika, župan Polja-nec in Jože Ravnikar iz Radeč. Vzllc izredno slabemu vremenu so se iz najoddaljenejših krajev zbrali vsi zastopniki interesiranih zasavskih občin .
G. ban dr. Marušič sc je razgovarjal z vsemi člani deputacijc in obljubil veo pomoč.
Ker so tudi nierodajni krogi v Belgradu za izgraditev te ceste, se nadejamo, da ho deputacija naših županov uspešna in le želimo, da še letos prično z delom, da se na ta način ublaži tudi brezposelnost.
Žalosten pogled po tovarnah
Rudnih in železarna v Storah še zaposluje vse delavce - Nevarnost
redukcij
Avtobus zgorel
Mokronog, 19. iebr.
Včeraj popoldne je zgorel na cesti avtobus, ki vozi med Sevnico in Mokronogom. Avtobus bi bil moral priti v Mokronog okrog 3 ure popoldne, da pride do vlaka. Pa ga ni bilo. Snoči smo v Mokronogu izvedeli, da se ne bomo smeli več zanašati na ta avtobus, ker ga ni več. Zgorel je na cesti med Sevnico in Mokronogom, ko )e vozil proti Mokronogu. Radi velikega snega jc zavozil baje v obcesrtni jarek. Ko ga je šofer hotel pognati iz jarka, je motor odpovedal, nastala je eksplozija in ves avto je zgorel. Ljudem se ni nič zgodilo.
Ravno temu šoferju je lansko pomlad tudi zgorel luksuzni avto med Lakencaini in Mokronogom. — Kajpada je to le slučajna nesreča in smola tega šoferja, ki je sicer previden in dober voznik. Oba avtomobila sta bila že zelo etara in oba že zaslužila svoj pokoj.
Smrt na zlati poroki
Vicenza, 19. febr.
Iz vasi Sati Tomio di Malo poročajo: Giovanni Bnttleta Busatto. staT 77 let in Ana Bu-sutto, rojena Terragnolo. stara 72 let, sta praznovala te dni zlato poroko. Ko sta ee. spremljana od otrok in vnukov ter rndujočih se vn-ščanov, (Kidala v slavnostnem sprevodu v cerkev, se je mož. ko je pokleknil na klečalnik pred oltarjem, kjer je bil začel duhovnik brali sveto mašo, nenadoma zgrudil in ostal mrtev. Starčka je bila pred oltarjem zadela Juip,
Štore, 18. febr.
fnfortnacije v članku 15. f. m. Žalosten pogled po tovarnah, bi se morale z ozirom na naše podjetje glasiti takole:
Rudnik in železarna obratuje kljub izredno slabim naročil v vseh oddelkih še vedno po ves tedeu in po 8 ur na dan.
Le v valiarni je moralo podjetje vsled malega števila naročil in vsled popravil, ta obral večkrat ustaviti, toda so bili radi tega vseeno skoraj vsi delavci pri neproduktivnih delih in celo s spravljanjem snega ves čas osem ur na dan zaposleni.
Da bi pa zamogli vsem našim delavcem nuditi tudi za slučaj popolne stagnacije v naših tovarniških obratih zaslužka in jih v tej težki krizi
V boja s stražnikom ranjen
Žalosten konec jeseniškega pusta.
Jesenice, dne 18. II.
Pustni torek bi bil na Jesenicah minul brez vsakih izrednih dogodkov, ako bi ne bilo tega nesrečnega alkohola. R.azun dvoje, ali troje pustnih šem ui bilo ves dan videti nobenih nerodnosti na cesti, tako da skoro ni bilo poznati, da je pustni torek. Tovarna kranjske industrijske družbe je obratovala normalno, med tem ko je druga leta veljal pust za velik>praznik in je bil opoldne vsako leto tega dne delopust. Letos pa nič in šele v večernih urah so se pričeli polniti razni lokali. Bilo je več plesnih prireditev, največ pa je bilo prometa v gostilnah, kjer so popivali, da nado-tneste, kar so predpuslni čas zamudili.
Tudi v Breinčevi gostilni, katero ima v najemu g. K. Birsa, se je pri vinski kapljici nabralo mnogo bratcev, katerim niti na misel ni prišlo, da bi šli ob desetih, ko je gostilničarka napovedala policijsko uro, domov, oziroma iz lokala. Pili so dalje in se nikakor niso dali ugnati. Ko je nekoliko po enajstih prišel napovedat policijsko uro jeseniški redar g. Jože Kavčič, je nastal ogenj v strehi. Navalili so nanj ter mu očitali, da nima ničesar ukazovati itd., kakor je ob takih prilikah pač običajno, ko ne govori človeški razum, pač pa alkohol. Kavčič pa je bil še toliko uvideven, da je odšel iz lokala v mnenju, da bo pač gostilničar napravil red ter pozne goste izgnal iz lokala. Toda to se ni zgodilo, pač pa so prišli vinski bratci za stražnikom v vežo ter tam nadaljevali s svojimi zabavljicami, se zaletavali vanj mu grozili in kljub pozivu, naj takoj zapuste lokal, so sc mu le rogali in nadaljevali s psovkami.
Eden izmed teh ga jc začel stiskati za vrat, drugi pa mu je na nepojasnjen način odpel sabljo, tako, da je padla na tla in se je torej ni mogel poslužiti pri obrambi pred napadalci. Zdajci je redar skočil par korakov proč na stopnice ter ua napadalce nameril samokres češ, da mora rabiti orožje, ako se takoj ne umaknejo ter puste v miru. Tudi to ni pomagalo, psovke so se ponavljale, ko je redar Jankotu Korošcu napovedal aretacijo, se mu je ta hotel vreči pod noge da bi mu izpodnesel tla, nakar bi bili seveda vsi napadalci navalili na na tleh ležečega redarja in posledice tega si lahko mislimo. Še enkrat je pozval ter izrekel v imenu zakona aretacijo, ko pa tudi to ni zaleglo, je sprožil samokres baš v trenutku, ko se Korošec pri-pognil; da bi redarja podrl. Redar je meril napadalcu v noge, ker pa se je ta v tistem hipu pri-pognil, mu je s strelom zadal težko poškodbo. Krogla mu je šla namreč skozi prsi na desni strani pod pazduho.
Toda niti to ni preplašilo napadalcev. Ranjenca so hitro odnesli v sobo ter položili na mizo, poklicali duhovnika in zdravnika, nato pa prepeljali v tovarniško bolnišnico. Redar g. Kavčič je postopal popolnoma po predpisih in slrel'al v silobranu tako, da njega nc zadene prav nobena krivda.
To naj bo v pouk vsem, ki mislijo, da jim ni treba pokoravati se v takih slučajih.
Drugi dokaz pa je, da je za obširno mestno občino kot so Jesenice en sam redar mnogo premalo in je nujno potrebno nastaviti vsaj še enega stražnika. Pri tej rabuki je bil ranjen tudi Mirko Volčini, toda le lahko. Vendar ni resnica, da bi bil zadobil rano po strelu kajti, stražnik je streljal samo enkrat.
Strašni streli v jetnike
Varšava 18.
V Minsku, glavnem kraju Bele Rusije, je nek jetniški paznik, ko je nadziral zjutraj jetnike, ki so se po dvorišču sprehajali, nenadoma znorel. Začel je divje streljati v jetnike in je enega ustrelil, dva pa sta sc zgrudila na tla smrtno ranjena Je-triki so se v paničnem begu vrgli proti vralom, od katerih nekatera držijo v poslopje, druga pa na prosto. Ko so prihiteli drugi pazniki s poveljnikom na čelu, so mislili, da so sc jetniki uprli in so začeli še oni v nesrečnike streljali. Ubili so tri, pet smrtno ranili, še več pa je lažje obstre-ljenin.
še dalje zaposliti, smo pričeli s popolnoma nekoristnimi pospravili v našem pred več leti opuščenem premogovniku, z melijoracijo naših močvirnih zemljišč in s popravili v naših gozdovih.
Iz gornjega je razvidno, da do danes ni bil iz našega podjetja odpuščen še nobeden delavec.
Zal pa bo podjetje moralo pričeti misliti tudi na to, ako se položaj v doglednem času ne bo zboljšal, ker morajo pri takem delu vsahniti šc tako globoki viri.
Zeliino pa sami, da bi do tega ne prišlo, tako v interesu naše industrije kakor tudi v interesu našega delavstva, čegar dobrobit nam je vedno na srcu.
Ravnateljstvo rudnika in železarne v Štorah.
O iškem Vintgarju
Tomišclj, 17. lebr.
Zlasti zadnja leta je postal znan tukoime-novani »ISki Viivtgarc. Je to soteska, ki je oddaljena od Ljubljane dobri dve uri proti Dolenjski. _ Trdijo, da jc to ena najlepših slovenskih tesni. To [Ki predvsem zaradi tega, ker ui še prav nič modernizirana. Tukaj ui ne mostičev ne galerij, kot jih iniu.mo v gorenjskem Vint-gurju, ampak vse je ostalo tako, kakoršno je ustvarila narava. O hotelih in raznih restavracijah ni niti govora. Kar kdo raibi, to si mora vsak prinesti seboj. In ravno te posebnosti so poleg izredne naravne krasote vzrok, da prihaja leto za letom vedno več turistov v : lško«, kakor domačini to sotesko imenujejo.
Poleg teh naravnih krasot se nudi izletnikom še lop naravni bazen pod Krvavicami, ki ga imenujejo domačini »Grabljice«. Tu je dovolj prostora za kopanje in tuai globina, okoli dva in pol metra, bi puč morala zudoščati tudi najhujšemu športniku.
Pa ne zadošča, vsaj v preteklih letih ni, Žalostno je za kulturne Ljubljančane, da moramo to povedati, pa je vendar potrebno. Dobrih desei minut od »Grnbljic« sc uahaja rezer« voar vodovoda za ižansko okolioo. K temu rc-< zervoarju ie prišla lansko leto neka družba ia vsi so se šli brez pomisleka kopat v rezervoar, ki je zgoraj odprt. Ljudje so seveda to kmalu zvedeli in jasno je. du je nastalo med njimi veliko ogorčenje. Take obiskovalce Iške, (Ižanci bi najrajši videli, dn se nikoli več lic pokažejo na tiuišLh tleh) opozarjamo, da bodo letoe začele občine resno nastopati prati takim surovostim.
Pa tudi sicer so imeli nekateri turisti malo obzira do domačinov. Predlansko leto sita prišli dve osebi taborit. Da sta si postavili šotor, sta posekali v bližnjem gozdu 12 mladih smrekovih drevesc! Jasno, da jih jo oškodovani posestnik nagnal.
Čc hi turisti na take reči nekoliko bolj pazili, bi dobili pri domačinih po nižjih cenah mleiko in druga živila, ki jih kupujejo od> času
taborenja.
Želimo, da bi bilo v tem oziru letošnjo so
zono boljše!
Smrtno ponesrečen voznik
Stalcarji pri Kočevju, 17. II.
Citali smo v Slovencu, da ne bo čudno, če se bo še letošnjo žitno pripetila na štalcarskem klancu večja nesreča. Pa se je res, ne sicer ravno na klancu, pač pa na vznožju, kar pa je danes možno pod klancem, je jutri mogoče na klancu.
In mi niti ne trdimo, da ie ta nesreča v letošnji zimi zadnja. Snega dovolj, preorano nič, le ena proga je, ki so jo napravili vozniki sami, a to je za ta promet vsekakor premalo, saj je izogibanje posebno s težkimi sanini skoro nemogoče. Ker jc dober saninec, vozniki naložijo, kolikor morejo in ne, kolikor živina more peljati. Ob križanju sani pa pretepajo in kolnejo živino, ki se brani v globok sneg ali pa potem ne more izvleči iz njega težkih sani. Pogosto se vidi. da se v klanec idoči vozniki, prav v zadnjem hipu ognejo vozniku, ki pridrvi navzdol po klancu, polnem ovinkov. Vsaj klanec naj bi se preoral, šlo bi desno gor, desno dol, ne bilo bi poniževalnih prizorov in mogoče bi se prihranila še kaka nesreča.
V torek preteklega tedna je vozil hlapec lesnega trgovca Cvara iz Ravni pri Borovcu deske v Kočevje. Ko je vozil od Stalcarjev proti klancu, se mu je zgodila nesreča, ker je bil sneg po sredi ceste že precej zvožen, na nekaterih mestih je že prišlo kamenje na vrh, je vozil ob kraju ceste. Ta dan snega sicer ni bilo mnogo, a bilo ga je dovoli za sani in dovolj, da se ua mnogih trajih ni mogel točno opaziti rob ceste. Sani so-zdrknile s ceste, se prevrnile in deske, ki so ostale zvezane in bile težke okoli 2500 kg, so pokopale pod seboj nesrečnega hlapca. Drugi voznik, ki je tudi vozil deske, mu vsled teže ni mogel sam pomagati. Tekel je v vas, da so prišli vaščani na pomoč. Dvigniii so sani, naložili fanta, ki je doma nekje z Dolenjskega, na voz in ga peljali v bolnišnico, kjer pa je vsled težkih poškodb drugi dan umrl
Ljubljana
Re^a'acîia G^a-fišča
Letošnje leto bo stekel tramvaj na Vič po šelenburgovi ulici in skozi Gradišče. Ob Luknia-novl hiši je cesta tako ozka, da se že sedaj dva voza komaj izogneta, če nista široka. Posebno pa je nevarno na vogalu proti Erjavčevi cesti. Ko bo šel pa tramvaj, iedaj bo nastala taka prometna zagata kakor pod Trančo. Ker tvori Lukmanova hiša največ|0 oviro, jo je treba ali odstraniti ali pa pritlično elažo preurediti tako, do bodo imeli vsaj pešci skozi njo varen prehod. — Stroški za ureditev tega prehoda v zvezi s adaptacijami hiše tako kakor zafiteva hišni lastnik bi znašali okrog poldrug milijon Din. — Nastane vprašanje, ali bi ne bilo ekonomsko in prometno bolje, da vso hišo podero in na njenem mestu zgrade novo v podaljšku bivše Fanlinijeve hiše. Za tako velik znesek se dandanes postavi žc lepo poslopje. Ta rešitev bi bila gotovo najboljša, čeprav bo mogoče zahtevala nekoliko več žrtev. Razmere silijo k hitri odločitvi.
Kai bo danes
Dvorana ïSloga«, Ljubljanski dvor: Predavanje o kvnrnerskih lukah — predava g. ing. Klodič
Drnštveui dom Glipi-e: ob 8 prosvetni večer. Predava g. dr. Vinko šarabon.
Hotel »Union«: Prosvetni večer; predava g. dr. Valter Bohinec: Indija, njeno bogastvo in njena beda.
Nočna slucba lekarn: Mr Levstek, Resljeva cesta 1. Mr. Bohinec. ded., Rimska c. 24, Dr. Slano Kmet, Dunajska cesta 41.
O XVII. prosvetni večer bo danes ob 20 v verandni dvorani hotela Union. Na programu je aktualno predavanje prof. dr. g. Pohinca o Indiji, njenem bogastvu in njeni bedi. Celo med malim našim narodom se zadnje čase vzbuja večje zanimanje za Indijo. Slovenci imamo tamkaj že svojo misijonsko slanico zlasti pa se je položaj Indije spremenil v zadnjih dneh, ko je Indiia postala svoboden angleški dominijon. Sleherni dan čitamo o tej deželi, vidimo slike onih, ki so si priborili neodvisnost Indije. Še z večjim zanimanjem bomo sledili temu vprašanju, če se udeležimo današnjega prosvetnega večera, na katerem nam bo gosp. predavatelj ne samo z besedo temveč s številnimi skioptičnimi slikami pokazal Indijo, kakršna je v resnici. Vstopnice se dobe v predprodaji v Prosvetni zvezi, sedeži 3 Din, stojišča 2 Din.
0 KrSžnnska šola za stolno župnijo ima nocoj v petek ob 8 v Jugoslovanski tiskarni sejo, v nedeljo ob pol 6 pa istotam občni zbor.
© Rdeča mestna hiša na Poljanski cesti je ena izmed zelo interesantnih hiš v Ljubljani Kar se doslej ni pripetilo 5e pri nobeni visoki gradnji mestne občine, pa smelo lahko trdimo, da tudi ne pri hišah zasebnikov, smo doživeli pri tej hiši. Je to prva zgradba, ki prvotnim proračunskim vsotam ni zrasla čez glavo, proračun ni bil prekoračen. Nasprotno, končni obračun je izkazal celo prihranek v znesku 127.612 Din. Stavbno vodstvo tc hiše je bilo poverjeno mestnemu inž. In arh. Mušiču, ki je z občudovanja vredno energijo, stro-kovnjaško spretnostjo, znanjem in varčevanjem dosegel naravnost siiajen uspeh. Odličnemu g. arhitektu iskreno čestitamo!
© Regtilačni načrt sektorja med Dunajsko in Vodovodno cesto bo prišel v razpravo pri eni
prvih sej mestne občinske uprave. Ko bo spre» jet, ga bo mestno načelstvo dalo javnosti na vpogled skozi šest tednov, kar bo razvidno iz razglasa na mestni občinski deski. V tem času bodo interesenti imeli pravico vložiti proti načrtu morebitne pritožbe. Opozarjamo na to že sedai!
O Izprcmemba posesti. Znano Kavškovo posestvo na Vodnikovi cesti nasproti mestne mit-niške utice v Sp. Šiški je pred dvema letoma kuoil dr. Vlad. Lajovic. Ta je zanemarjeno stanje hiše, gospodarskih poslopij in vrta odpravil, kar ga |o stalo lepe tisočake. Kakor čujemo, je to posestvo zopet prodano. Kupil ga je zobozdravnik dr, Ivan Oblak.
— Urejena prebava in zdrava kri se doseže z dnevno uporabo pol čaše naravne »Franz-Josef« grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hvalijo »Franz-Josef«-vodo, ker pospešuje delovanje želodca in črevesa, preprečuje oteklost jeter, zvišuje izločevanje žolča in sečnice, poživlja izmenjavo snovi in osvežuje kri. »Franz-Jfosel«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
O Odbor akademskega podpornega fonda prosi vse ugledne naslove, ki so prejeli prošnje za denarno podporo akademskega podpornega fonda, da blagovolijo upoštevati njegovo prošnjo iu nikakor ne odklonijo podpore.
© Československa Obec v Ljubljani. V so-botu dne 21. t. m. o 20. hod. v restauraci Zvezda prednaška konsula ing. Ševčika se skioptickymi obrazy. Hoste vitani.
O Svečan requiem o priliki obletnice smrti pok. Petra Kozinc se vrši v soboto 21, t. m. v stolni cerkvi ob 7, Prijatelji in znanci vabljeni!
© Prosvetno društvo Krakovo-Trnovo upri« zori v nedeljo, 22. februarja t. 1, v Društvenem domu Karunova ulica 14 Halbejevo tridejansko tragedijo »Reka«.
© čiščenje ljubljanskih ulic, hodnikov ln kanalskih lijakov je zadnje dni ponekod precej odpovedalo. Način, kako so občinski delavci čistili ulice, je čisto napačen. Ob taki veliki brozgi, kot jo imamo te dni, je prva zahteva, da se odkidaio kanalski lijaki in da se izčistijo obrobniki, da sc more voda odtekati v kanale. Nasprotno smo pa videli, da je ponekod po 10 delavcev nalagalo sneg na vozove, niso pa očistili bližnjih obrobni-kov. Ob nekaterih lijakih se nabira do 5> cm visoka voda. Mnogi hišniki lastniki, zlasti pa lastniki nezazidanih parcel, se sploh ne brigajo za pripadajoče hodnike, Med njimi je a. pr. lastnik parcele v Vrhovčevi ulici poseg Krapševe kavarne, ki še to zimo sploh niti enkrat ni očistil svojega hodnjka. Občinu mora storili svojo dolžnost in dati na lastnikove stroške očistiti njegov hodnik. V teh dnevih, ko se ie radi vremenske spremembe nevarnost za zdravje povečala, mora občina izvrševanje svojih odredb nadzorovati in strogo čuvati zdravje revnejšega prebivalstva, zlaati pa šolske mladine.
© Ribe žive, sladkovodne s Štajerskega, ter namočeno polenovko najboljšo vrste vedno svežo, nadalje vse najbolj izbrano delikatesno in špecerijsko blago nudi F. R. Kovačlč. LJubljana) Miklošičeva cesta 32.
Dnevna kronika
Koledar
Petek, 20. februarja: Sa dot, škof in tovariši, шučenci; Elevterij, škaf. — Zapovedan poet.
Novi grobovi
-J" V Ameriki so umrli: Jožef Že f ran v Bradocku, doma iz Gotne vasi na Dolenjskem; y Frafford City Niko Vitkovič, doma iz Pod-klanca; v Evelethu (Minossotta) Janez ltuniut, doma iz Metlike.
Osebne vesli
= Biserna poroka. Pred 60 leti sta dne 13. februarja stopila pred oltar v župni cerkvi v Pod-sredi in sklenila večno zvezo za vse življenje Franc Sikošek, pleskarski mojster v Podsredi in pozneje v Brežicah, ter njegova žena Ana, katera sta pretekli petek 13. t. m. praznovala 601etnico svoje poroke ali biserno poroko. Malo jih je, katerim je usoda življenja odločila tak jubilej v visoki sta-ro«ti 82 in 83 let. v krogu svojih otrok in vnukov. 60 let (kupnega dela v ljubezni in zvestobi sta delila v veselju in žalosti za vzgojo svojih otrok, katere danes zreta pred seboj preskrbljene. Od 4 sinov je eden v Ameriki, 2 sta carinika, in sicer v Ljubljani in Radgoni, najmlajši, Franc, je pa v Brežicah pleskarski mojster in hišni posestnik. Edina hčerka je učiteljica na osnovni šoli v Brežicah. Jubilantoma ob biserni poroki iskreno čestitamo!
=Ж Iz Železniške službe. Premeščeni zvanični-ki II. kat.: Pevec Alojzij, kretnik, Mirna peč v Novo mesto; Kranjc Anton, sklad, desetar, Rakek v Mirno peč; dnevničar Lešnik Viktor, Pragersko v Rimske toplice. — Napredovali so v zvaničnike I. kat.: Jančigaj Vincencij, admin. zvaničnik, Ljubljana, gl. kol.; Lukančič Franc, obrtnik, kuriln., Ljubljana gl. kol.; Menart Frančišek, šofer, kuriln. Ljubljana gl. kol.; Dreo Valentin, sprevodnik, Pragersko; Jenko Jožef, obrtnik, kuriln. Ljubljana gl. kol.; Malovrh Avguštin, obrtnik, kurilnica, Ljubljana gl. kol.; Zorman Franc, admin. zvaničnik, strojni oddelek direkcije; Štrukelj Franc, pregledo-valec voz, kuriln. Ljubljana gl kol.; Vrečar Alojzij, obrtnik, kuriln. Ljubljana gl. kol.; dosedaj zvanič-niki П. kat.; v zvaničnika II. kat. Šeruga Anton, kretnik, Trbovlje, in Novak Jožef, pisarn, zvaničnik, obči oddelek direkcije, do sedaj služitelja. — Stalnost je priznana uradnikom III-4: Vovk Frančišku, admin. uradniku, progovna sekcija Novo mesto; Stelula Antonu, progov. mojstru, prodov, sekcija Ptuj in Kosu Francu, admin. uradniku, progov. sekcija Jesenice.
Ostale vesti
— Z naše univerze. Vpisovanje za jioletni semester na vseučilišču krulju Aleksandra I. v Ljubljani bo trajalo od I. do vštetegu 9. marca. Letni semester traja od 1. marca do "0. junija. Vpisovalni rok se v polotnem semestru ne bo podaljšal. Naknaden vpis se bo dovo-ljevul le na motivirane prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili. V preteklem zimskem semestru je bilo na našem vseučilišču 1674 slušateljev in sicer na bogoslovni fukulteti 134 rednih jn 9 izrednih slušateljev, ua modro-slovni fiikulteti 412 rednih in 22 izrednih, od teh HI rednih in 16 izrednih slušuteljic, na pravni fakulteti 4t0 rednih in 1 izredni, od teh 24 rednih in I izredna slušuteljica, na medicinski fakulteti 102 rednn, od teh 16 rodnih slušuteljic, na tehniški fakulteti 574 rednih in 10 izrednih, od teh 14 rednih in 1 izredna slu-bf.teljica.
—	Posebni izletniški vlak iz Zagreba za Bohinj in za udeležence iz Mnriborn v soboto,
dne 21. t. m. Poleg žo objavljenih ]xjsebnih izletniških vlakov od Ljubljane gl. kol. do Bistrice in nazaj bodo vozil za udeležence iz Zn-grelia v noči od 21. na 22. febr. posebni izletniški vla.k z odhodom iz Zagreba gl. kol. ob 25.25 in prihodom v Bistrico-Boli. jc-z. ob 7. Za povratek zagrebških udeležencev bo vozil od Bistrice-Boh. jezero ob 18 dne 22. t. ni. in prihodom v Zagreb ob 23.50 dne 22. t. m. — Udeleženci iz Mariliora odhajajo iz Mariliora z večernim rednim potniišikim vlakom ob 21.50. Za mariborske udeležence sc dostavijo posebni ojacilni vozovi, ki tečejo iz Maribora direktno do Bistrice-Boh. jezero. Njihov iiovrntek se izvrši takisto v direktnih vozovih do Maribora, z odhodom iz Bistrice-Boh. jezero ob 18 odo. ob 20 dne 22. t. ni. — Posebni vlak iiz Zagreba vozi le, ako se bodo tekme z ozirom na vremenske prilike vršile in bode vsaj približno zadostno število udeležencev.
—	Polovična vožnja za bohinjske tekme velja od 20. do vključno 23. februarja. Vozovnice je treba obdržati, ker veljajo za povratek. Potrdila se dobijo v Ljubljani pri tvrdki A. Goreč na Dunajski cesti 1, ali pa v Bohinju v hotelih Sv. Janez, Sv. Duh in Zlatorog ter v pisarni JZSS, pa tudi v stanovanjskem uradu »Putnika« v Bohinjski Bistrici.
— Novi zdravniki-speoijiilisti. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje jo izdal odredilo o pravici do naslova: speci jalist za otroško in šolsko higijeno.
—- Zanimiva sodna razprava v Novem mostu. Ljudem na Dolenjskem je gotovo še v spominu razprava proti Slavku Pimtarju radi roparskega umora. Vsa preiskava se jo potem obnovila ter bo Pintar Slavko ponovno stal pred sodniki v ponedeljek, 23. in v torek, 24. februarja. Začetek razprave, ki bo trajaln vsaj dva dni, morda pa tudi več, bo v ponedeljek ob 9 dopoldne. Petčlanski senat bodo tvorili: Predsednik g. Durini, sodnik okrožnega sodišča, votnntje pa sodniki okrož. sodife dr. Forster in Kozina iz Novega mesta ter Kralj in dr. Dolinar iz Ljubljane. Zu ra/.pravo vlada v Novem mestu in po vsej okolici razumljivo zanimanje. Pintar Slavko jc obtožen roparskega umora po § 167-4.
—	Zvon se je utrgal. Huda nesreča bi se bila kmalu zgodila na pustni torek zvečer v zvoniku frančiškanske cerkvc v Novem mestu, V zvoniku so fantje pritrkavali ob zaključku 40urne pobožno-sti v čast presv. Rešnjem Telesu. Med zvonenjem se ie naenkrat utrgal mali zvon in padel med tram in veliki zvon. Pri tem pa je samo malo manjkalo, da ni padel na glavo enemu izmed fantov, ki bi ga bil gotovo težko ranil, če ne celo ubil. Čudno in neumljivo jc to, kako se je moglo kaj takega zgoditi, ko zvon ni bil v teku, pač pa so po njem udarjali le z žvenkljcm.
—	Redni občni zbor Udruženja tobačnih trafikantov za Slovenijo se vrši v nedeljo 22, t. m. ob 4 popoldne v hotelu Loydu v Ljubljani. Udeležba za člane obvezna. — Odbor.
—	Novi ptujski most čez Dravo je čisto repna zadeva. V torek popoldne in v sredo je komisija pregledala teren. Iz Ljubljane so prišli trije in
ženjerji pod vodstvom gradbenega inšpektorja Zajca, od mariborskega inšpektorata je bil inž. Juran. V komisiji so bili tudi zustopniki obeh občin, ptujske in one na Bregu. Menda ni prišlo do enotnega mnenja. Obe občini vztrajata na tem, da teče novi most med železniškim in sedanjim lesenim mostom. Tehniki zagovarjajo s svojega stališča lego pri muzeju, ker bi bij sicer po želji občanov preblizu železniškega mostu. Občinskim zastopnikom pa to ni všeč, ker bi bil most v tem slučaju preveč na periferiji mesta.
—	Razpisane službe. Higijenski zavod na Ce-tinju razpisuje sledeča mesta: Pri Higijenskera zavodu na Celinju mesto zdravnika bakteriologa, in-ženjerja hidrotehnika in honorarnega statistika, pri Domu narodnega zdravja v Dubrovniku mesto zdravnika-bakteriologa, pri Domu narodnega zdravja v Peči mesto zobozdravnika, pri Domu narodnega zdravja v Plevlju mesto zobozdravnika, pri državni ambulanci v Bcranih mesto zdravnika venerologa, pri zdravstveni postaji v Vir-Pazarju mesto zdravnika in pri zdrnv Ivpni postaji v Baru mesto zdravnika. Prošnje je ticba vložiti do 31. marca.
—	Slovensko lovsko društvo podaljšuje rok za vlaganje prošenj za mesto urednika »Lovca«, tajnika in upravitelja, kakor tudi rok za pouudbe tiskarn do 25. t. m. — S. L. D.
—	Pierre L'Ermite: Deklica z odprtimi očmi. Prevod iz francoskega izvirnika. Ljudska knjižnica, 36. zvezek, v Ljubljani 1931. Založila Jugoslovanska knjigarna, strani 242. cena Din 30, vez. Din 42. — Naše ljudske knjižnice smo res lahko veseli od leta do leta bolj, kajti vsako leto izide več zvezkov in prav vsak je lep in zanimiv po svoje. Tudi ta. Ta še mogoče prav posebno, kajti v obliki prijetno, živahno, gladko tekoče In mestoma celo najdete povesti nam nazorno predočuje ta francoski pisatelj problem, ki je, žal, tudi pri nas le preveč aktualen. Na nekem francoskem otoku ob zapadui obali živi mirno s svojo teto mla-
do dekle Rolanda. Ljubi jo pošten in imovit kme-tiški fant Filbert in tudi ona mu ni nenaklonjena, toda teta bi si vendarle želela bolj gosposkega ženina. Tedaj prispe na otok počitniška kolonija iz Pariza in z njo mlad, simpatičen bančni uradnik. leta je prepričana, da bi bil to prav idealen ženin za njeno nečakinjo in tudi ta se začenja že zelo nagibati k njemu Po nekaj tednih se kolonija vrne v Pariz in Roger, tako jc bilo ime novemu snubcu, povabi obe ženski, naj ga čim prej obiščeta. Res se odpravita v doslej neznano velemesto, tu pa doživita toliko hudih razočaranj, da uvidi končno celo teta, da za Rolaudo, svežo podeželsko cvetko ni ne velemesto in ne velemestni blaziranec. Pobegneta nazaj na svoj idilični otok in Rolanda vzame Filberta. Torej preprosta, a tako prepričevalno in prijetno pisana zgodba, da bo gotovo našla tudi pri nas mnogo, premnogo navdušenih in hvaležnih bravcev, zlasti pa še bravk, katerim bi jo še prav posebno toplo priporočali. Naše podeželske knjižnice bi si jo naravnost morale nabaviti in celo v več izvodih, kajti malokako delo ua našem današnjem knjižnem trgu bo tako prepričevalno vzbujalo ljubezen do rodne grude kot ravno to. In tega smo danes tudi pri nas tako zelo potrebni. Lična zunanja oblika in nizka cena omogočata knjigi vhod v vsako slovensko hišo.
—	Pot do lepote. Kako veselo in dobro izgledajo zimski športniki, ko se po enodnevnem bivanju v prosti naravi vračajo v mestno življenje, pokrepčani duševno in telesno. Zdrava barva lic je najboljši dokaz, da jc zdravje lepota, lepota pa moč. Mislite na to, kadar Vas muči glavobol in trganje v kosteh. Kako klaverno izgleda ob bolečin izpačen obraz, kako naglo se postarate, če takoj ne ublažite bolezenskih pojavov in jih odstranite z jemanjem Aspirin-tablet.
—	Gumi-klinika Ooršič, Dunajska cesta št. 9, popravlja z najmodernejšimi stroji pnevmatike, galoše, snežne čevlje in podobno.
—	Kdo je izgubil? Dne 16. t, m. se je našla v večernem vlaku na progi med Trebnjem in Mokronogom usnjata dcnarnica z večjo vsoto denarja. Kdor io je izgubil, jo dobi pri Rudolfu Kuharju, strojno pohištveno in umetno mizarstvn y Mokronogu.
Celte
or уЏг. .lof i ji Vretko. Včeraj 19. februarja ob pol 10 dopoldne je izdihnil v Celju daleč po slovenskem štajerju znani odvetnik dr. Jos. Vrečko, stnr 75 let. Pokojnik je bil eden izmed ngilnih narodnih dolavrev v predvojnem fcusu, soustanovitelj iu aktivni predsednik Celjske posojilnice d. d. v Celju, čustni starosta celjskega Sokola itd. Pogreb -ti ob vršil jutri v soboto, 21. februarju iz hiše žalosti v lpavčevi ulici 2 nu celjsko okoliško pokopališče. Ohranimo mu blag spomini Preostalim izrekamo toplo sočutje.
& Občina Celje Okolica odda šestletno de. klico zn svojo. Vprašati je med uradnimi urumi v občinski pisarni nu Bregu, kjer so na razpolago natančnejša pojasnila.
0 У celjski bolnišnici je umrl včeraj 10. febr. 29 letni Anton Jeraj, Žagar iz Uaberja. N. p. v m.l
Ptuj
Sneg, ki drči s streh, je zahteval svojo žrtev. \ Krekovi ulici je plaz zajel 721etnega mestnega delavca Mrzela Ivana. Pokopal ga je pod seboj. Prisotni so starčka odnesli na policijo, kjer so mu pomagali za prvo silo. Ker pa ni mogel hoditi, so ga oddali v ptujsko bolnišnico.
Borovnica
Nedeljsko poročilo o požaru v Borovnici je popraviti v toliko, da motorna brizgalna ni odpovedala v taki meri, kakor bi bilo iz poročila razumeti, da sploh v akcijo stopiti ni mogla, temveč so jo samo s trudom radi mraza spravili v pogon in je polein v polnem obsegu delovala.
Trbovlie
Ljubljana v luči policijske statistike
za leto i930
Ljubljana, 19. februarja.
Zrcalo, ki zelo verno kaže Ljubljano predvsem z njene slabo strani, pu tudi z dobre, torej nekakšno objektivno merilo za življenje Ljubljančanov, je vsakoletna policijska statistika. Ljubljanska policija zelo vestno nadzoruje vse, kar se ji količkaj zdi važno v javnem življenju, budno pa posega tudi v mračne globine življenja, da varuje varnost in premoženje večine prebivalstva in da vzdržuje nujno potrebni pravni red v mestu.
Ljubljana v ugodni luči
Čeprav policijska statistika, kakor je bila urad-uo izdana, govori v prvi vrsti iu na prvih mestih o Ljubljani v slabi luči, torej o statistiki kriminalitete, navajamo mi predvsem one številke, ki so Ljubljani v čast, ali pn vsaj v sramoto ne.
Okoliš ljubljansko policije obsega občine: Ljubljano snmo, dnlje Moste, Vič in Zg. šiško. V tem okolišu, ki jo kompaktno naseljen, stanuje
83.500 ljudi,
vsaj toliko jih je bilo do konca 1. 19110 prijavljenih na policiji. Verjetno je, da bo ljudsko štetje izkazalo še višje številke. Denarnih zavodov je v Ljubljani 73, obrtnikov, gostilniških in knvurniških obratov ter ruznib drugih sorodnih zasebnih podjetij in zavodov ter industrij je v Ljubljani 4039, to je 00 več kakor 1. 1929.
Zelo hitro napreduje v Ljubljani avtomobilizem. 48 starih avtomobilov je bilo lani odjavljenih v Ljubljani, na novo prijavljenih pa 280. Od teh je bilo 195 osebnih, 77 tovornih, 1 sanitetni in 7 omni-busov. Drugih vozil je bilo prijavljenih le 12. od-javljeno pa le eno.
Poštenosti je v Ljubljani še nekaj. Seveda so Ljubljančani mnogo več stvari izgubili, kakor pa našli (in prijavili obenem).
Izgubili so 550 predmetov v skupni vrednosti 148.000 Diu, najdenih pa je bilo 453 predmetov v skupni vrednosti 112.523. Pa niti zu te predmete se niso na policiji oglasili lnstniki in je mogla policija vrniti le del najdenega v skupni vrednosti 40.510 diuarjev.
Veselice, dovoljenja, spričevala
Ljubljančani so veseli ljudje, le žal, da njihovo veselje rado prekorači včasih dopustno mero. Strast Ljubljančanov za veseljačenje se kaže najbolj v mnogo preveliki številki 947. Toliko dovolilnic je namreč policija izdala luni za podaljšanje policijske ure, za razne veselice iu koncerte po gostilnah iu kavarnah in za razne prireditve po dvoranah. Število resnih, umetniških prireditev se med ostalim številom kar izgubi. Številka 947 nič ne govori, da je lani vladala resna gospodarska kriza in revščina v deželi. Pn v to številko niti letošpji predpust ni vštet!
Orožuih listov je bilo lani izdanih 88. nravstvenih spričeval 3207, novih potnih listov 1575 — znamenje, da Ljubljančani radi in mnogo potujejo, podaljšanih in vidiranih potnih listov pa je bilo lani 4055. Ogromno delo policije se vidi tudi iz tega, da je lani glavna pisarna policijske direkcije sprejela in vknjižila 181.928 spisov. Naslovov je bilo lani izdanih 27.009, od teh zasebnim strankam 9000, raznim uradom pa 18.000.
Tujski pronict v Ljubljani
Lani je bil tujski promet v Ljubljani še prav normalen, io se pravi, ne prevelik in ne premajhen. Tujcev jo prišlo v Ljubljano lani 55.791, toliko se jih je namreč prijavilo policiji. Od teh je bilo iz Slovenije 24.552 osel), iz Zagreba 3744, iz ostale Hrvatske 3049, iz Belgrada 1417, iz ostalih krajev kraljevine pa 4402.
Iz Češkoslovaško je prišlo 1026 tujcev, iz Rusije 128, iz Avstrije 5734. iz Nemčije 3370, iz Madjarsko 515, iz Italije 21)110, iz ostalo Evrope 1187, iz Amerike 143, in iz ostalih dolov svetn 74.
Ljubljana v slabi luči
Aretacij: 2194
Ljubljanska policijn Je lani aretirala in spravila v zapore skupno 2194 oseb. Od teh jo bilo moških 1793 oseb in -101 ženskn. Od aretlrnncev je bilo izročenih deželnemu sodišču 129, okrajnemu sodišču 176, drugim oblastem 110, na svobodo pn je bilo izpuščenih 1051.
Zločini
Zločincev zarodi javnih nasllstev je bilo nro-tiranih 18, zaradi nenravnlh zločinov 25, zaradi umorov in delomorov 5, zaradi telesne poškodbo 181, zaradi požigov 4, zaradi ropov 10, zaradi tatvine 1410, zaradi poneverbe 26 in zaradi goljufije 115.
Pregreškov in prestopkov raznih vrst je bilo
lani prijavljenih 4680. Ovadb pa so vložili varnostni organi »691, ovadb pri dežurnem uradniku pa je bilo 39M3.
Skupna škoda pri vseh prijavljenih tatvinah, ropih, poneverbah in goljufijah je znašala skupaj 2,310 180 Din, oškodovancem pa je policija povrnila za 402.325 Din škode. Se nepovrnjena škoda, ki so jo izvršili znani storilci znaša 1,164.144 Din. nepovrnjena škoda, povzročena po neznanih storilcih pa 433.712 Din.
Odgonov iz Ljubljane je bilo 159, izgonov 31.
Samoumorov je bilo lani izvršenih 26. jtosku-šenih samoumorov pu 31. Smrtnih nesreč je bilo lani 17, drugih nezgod 92, jiožarov pa 20.
Polirijsko kaznovanih je bilo lani 5565 oseb. Od teh je plačalo denarno globo 2743 oseb v skupnem znesku 117.230 Din. Od tpga zneska je prejel mestni magistrat 28.690 Din. oetanek 88.540 Din pn občine Moste, Vič in Zg. Šiška, dalje oblastni cestni gradbeni in vzdrževalni fond ter državna blagajna.
Kriminalni aparat
Policija tako velikega mesta, kakor je Ljubljana, mora seveda razpolagati s precej obsežnim tehničnim aparatom, dn se ji lužje posreči kontrola in izsleditev iskanih zločincev.
Raznih zločincev imn ljubljanska policija v evidenci nič manj kakor 91.317. V kartonih po speciali-teti zločincev jih ima porazdeljenih 23.611. Prstnih odtisov ima od 4973 zločincev, odtisov od posameznih prstov pa 20.200. Na novo daktilo3kopiranih je bilo Inni 624 zločincev, na novo slikanih pn 796. S pomočjo daktiloskopije je bilo lani identificiranih 42 zločincev, od teb 6 zločincev z napačnimi priimki. Policijski pes je zasledoval zločince v 6 slučajih.
Policija izdaja tudi policijski dnevnik, ki izhaja dnevno v 335 izvodih. Lani je izšlo 299 številk s 96 prilogami, skupno v 130.500 izvodih.
Nič razveseljiv ni za Ljubljano drugi del policijske statistike. Edina tolažba bi še bila, da po drugih mestih ni nič boljše, ampak še slabše. Res je, da kriminaliteta v Ljubljani raste hitreje, kakor pa bi bilo to sorazmerno s porastom preblvalslva ali to je pač žalostna posledica senčnih strani »moderne« vzgoje, »modernet mentalitete in sploh ^modernih« pogojev življenja. Rekorda pa k sreči Ljubljana ne nosi in ji tega rekorda tudi prav nič ni treba. Raje naj se varuje, da bi ga kdaj dosegla in nuj skuša doseči drugi rekord — rekord mitiinmlue kriminalitete. Le ta bi bil za Liubllnno časten.
Maribor
□	Občni zbor (VI. redna glavna skupščina) Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije sekcije Maribor se vrši v nedeljo dne 22. februarja ob 10 dopoldne v lovski sobi hotela >Orel« v Mariboru.
□	Po svinjskih rebrcili se je zahotelo neznanemu možancu, ki se je kar samega sebe povabil v noči na četrtek v shrambo trgovskega zastopnika Gustava LipovŠka v Vetrinjski ulici 18. Možanec je odnesel poleg drugih dobrot tudi cel lonec s svinjsko mastjo v vrednosti 300 Din. Znašel sc bo svedrovec nekje, da bo ves apetit nn mali skopnel.
□	Gnezdo nemorale je odkrila mariborska policija v nekem stanovanju v Tomšičevem drevoredu. Pri dveh podnajemnicah so se zbirali avstrijski železničarji. V navzočnosti štirih otrok so sfr godile slvnri, radi katerih je hišna posestnioa, ko je za to zvedela, vložila pri policiji tozadevno prijavo, in ki so policiji dalo povoda k strogi preiskavi. Otroc.i so dobivali od prizadetih denar z naročilom, uaj nikomur ne povedo ničesar... 23 letno delavko M. Ž. in 32 letno dolavko M. K. bo mariborska policija izročila sodišča.
□	Radi liazardnih iger ee v jKwlednjeni času množijo prijave pri mariborski policiji, ld se je odločila, da se bo glede resničnosti oziroma verodostojnosti prijav prepričala z enkratno temeljilo racijo po lokalih, ki so bili naznanjeni, da so tamkaj lmznrdira.
□	Nož... Skupaj sta šla domov 26letni posestnik Anton Kreft in njegov svnk Gregor Kavčič, j>o poklicu posestnik in zidarski pomočnik, oba iz Ivanjekega vrha. Spotoma pa rta se radi neznatne zadevice začela prepirati in polnu je šo moralo priti, da sla s spopadom pomerila svoje moči iu preizkusila svojo odpornost. Pri tem jo Kavčič segel po nožu in zabodel svojega svaku Krefln 7. nožem v levo roko. Prizadejnna rana je lako težkn, da so ranjenca uionili prepeljati v mariborsko splošno bohiišaico,,	ч
Zakaj brezposelni rudarji nimajo podpor.
Pred dobrim letom je dosedanja 2. rud. skupina pripravila osnutek za podporo brezposelnega rudarskega delavstva v splošnem. Po tem načrtu bi > sak rudar mesečno vplačal za brezposelni fond >in 2.50, ta fond pa bi upravljali rudarji sami in oi iz njega dobivali brezposelni izdatne podpore. Predstavnikom Zveze rudarjev Jugoslavije pa to sevvda ni bilo po volji, ker niso oni tega osnutka naredili. Sklicali so javen shod v Delavskem domu ter delavstvu poročali in slikali ustanovo kot slabo in tudi nepotrebno. Oblatili so predsednika g. Štruca in vse one, ki so pri tem osnutku delovali. Pozneje so pa izjavili: «Saj vemo, da je bila stvar za delavstvo dobra, ampak zbili smo jo pa le.« — V najkrajšem času pa je bilo reduciranih nad 400 rudarjev, ki obupno gledajo, kaj bo z njimi in družinami. Podpora bi bila vsem tem nujno potrebna, pa jo nimajo, nikjer pravice iskati, ker rudar za slučaj brezposelnosti nikjer ne prispeva niti pare. Takrat so ti delavski zastopniki upili, da bo banovina ustanovila brezposelni fond za rudarje in da mora družba in ne vemo kdo vse dajati podporo. Kje je pa danes vse to, ko delavstvo rabi podpore? Ker pa so »prijatelji« rudarjev ta fond preprečili, so ostali ubogi reduciranci sedaj brez poïla in brez podpore.
Kranjska gora
Snega se je naletelo na pustni torek podnev! in zvečer toliko, kakor ga menda že ni bilo od leta 1916, Nad 1 m ga je. Toda ta sneg podleže prvim gorkeišim solnčnitn žarkom ali pa jugu.
Na križišču cest sredi Podkorena so postavili kažipot, ki kaže, da je do Ljubljane 87.3 km, do italijanske meje 4.3 km, do avstrijske meje pa 3.5 km. Smo pač čisto v severovzhodne kott Jugoslavije.
Bohinjska Bela
Velike skrbi domačinov, zlasti delavcev in voznikov lesa, ki jih je bila povzročila zadeva o sekanju lesa v državnih gozdovih, so zdaj končane. Lastnik naše domače žage, podjetnik g. Resman iz Radovljice je končnovcljavno dobil potrjeno pogodbo z državo ter je zdaj zaslužek domačemu delavstvu in voznikom zagotovljen. Tudi vreme je zdaj za spravljanje lesa prav dobro, ker je zapadlo dovolj novega snega.
Domača hranilnica, ki je bila z novim letom osnovana in jo vodi g. župnik Drolc, prav lepo in zadovoljivo uspeva. Zaupanje domačinov ji je zagotovljeno. To se je pokazalo takoj prvi mesec poslovanja, ko so vloge dosegle več stotieočev Din.
Nov vodovod, za katerega smo se mnogo prizadevali že pred vojno, bomo končno vendarle dobili. Zgradil ga bo Higijenski zavod iz Ljubljane ter se je zaradi tega pred kratkim mudil na Beli ravnatelj tega zavoda, g. dr. Pire. Ob tej priliki se je izmeril ter ugotovil izvirek studenca, iz katerega se bo vodovod zajel.
Kamnik
Osebne vesti. Iz Trebnjega je bil semkaj premeščen g. kaplan Miha Jenko, prejšnji g. kaplan Anton Pipa pa je odšel na Trato v Poljanski dolini. — Tudi na tukajšnjem okrajnem sodišču so se zgodile nekatere osebne izmene sodnikov. Iz Šmarja pri Jelšah je bil semkaj premeščen g. Josip Zorko, sodnik okrožnega sodišča, ki je tu prevzel kazenski oddelek na okrajnem sodišču. G. svetnik Grum pa tako spel vodi civilni oddelek sodišča. V Ljubljano pa sta odšla dr. Šenk iz civil, oddelka ter sodni pripravnik dr. Rožič.
Pustni korzo na pustni torek je bil res nekaj originalnega ter je dvignil pokonci ves Kamnik, Vse pisarne, vsa podjetja so dala svojim uslužbencem prosto. Všeč nam je bil domislek z velenjsko elektrarno, ki so jo pripeljali v Kamnik 4 in-ženjerji ter jo z napetostjo 10 milijonov kilovoltov hoteli montirati sredi trga. Žal pa nam je bilo Arabcev, ki so ta čas, skoraj pol ure, zmrzovali, čakajoč v sprevodu in sedeč na dolgi vrsti sank, Posebno pozornost in veliko smeha pa je vzbuja! voz s koruznimi stebli, ki je tako sam na sebi, kakor tudi z ogromnim napisom »Konec koruznega življenja« na svoj način ilustriral življenje nekaterih Kamničanov, obenem pa poudaril pomen in vrednost vladne odredbe, ki je v tej zadevi pred par dnevi izšla. Da bi se le dosledno izvedla ludi v Kamniku!
St Goiard
Dne 18. februarja je umrla v vasi Podzid 1 Marjeta Tom, soproga državnega cestarja v 40. letu starosti. Zapušča 6 mladoletnih otrok. Možu, ki je zvest naročnik »Slovenca«, in vsej rodbini naše globoko sožalje. — »Slovenec« od 17. t. m. je poročal, da ie Aua Razboršek povila trojčke. Od teh sta sedaj že dva umrla, en deček in ena deklica. — S Francoskega je prišlo žalostno poročilo, da je tamkaj med slovenskimi rudarji umrl 8. t. m. tukajšnji rojak rudar Ignacij Smrkolj v 40. letu starosti in zapušča žalujočo ženo Heleno. Huda hripa ga je spravila v grob. Bil ie tako srečen, da je bil pri njem slovenski duhovnik in mu podelil sv, zakramente za umirajoče. Pogreba so se elovenski rudarji udeležili v prav obilnem številu. Naj mu sveti večna luči
Apostat Berlina
Ob obletnici smrti dr. Karla Sonnenscheina
Berlin, 18.
V petek, 20 februarja bodo berlinski katoličani z žalostjo v srcu praznovali drugo obletnico smrti svojega nepozabnega apostola, duhovnika, dr. Karla Sonnenscheina. Ves Berlin je žaloval ob njegovi smrti, «i nadel žalno obleko in glasila vseh strank in verstev so ga slavila. Njegova smrt je združila vse človeštvo, da je spoznalo njegovo nesebično ljubezen, ki ni poznala nobenih — ne verskih, ne strankarskih — mej, ampak se je po geslu sv. Pavla udejstvovala povsod, kjer je bila potrebna. Največja pa je ljubezen. Tri ure se je pomikal skozi Berlin žalostni sprevod, le malo jih j« bilo, ki so vprašali: Koga pokopujejo? a še ti so umolknili, ko so slišali odgovor: Dr. Sonnenscheina. Mlad Berlinčan zavpije svojemu tovarišu: Poglej no, koliko sorodnikov je imel. Ta je ■koraj z vsem «vetom v sorodu. In komunistu, ki j« ob pogrebu vzkliknit: To ni pogreb, to je preseljevanje narodov, so pojasnili: To je pogreb duhovnika, ki ni dobival nobene plače, a vendar nasitil tisoče in jih oblačil. 2ivel je kot berač, umrl kot kralj.
Ves Berlin ga je poznal in se zatekal v njegovo pisarno. Kot solnčni žarek je posijal v telesno in moralno bedo berlinskih cest in palač, zdravil in celil rane, kjer je le mogel. Vedel je, da hočejo ljudje najpreje ljubezni in sočutja, potem šele suhoparne in hladne dobrodelnosti, ln ta zavest mu je dajala vedno novih moči pri njegovem delu.
On in njegova pisarna sta bila kakor pristanišče in zatočišče vsega sveta; domačini ko' tujci so prihajali k njemu, prosili pomoči in od hajali s sladko zavestjo, da je vsaj eden v tem groznem kupu hiš, ki se je zavzel zanje. Njegovo ime je privabljalo neštete množice, ki niso vedele ne kod ne kam in so se končno v svoji zapu-ščenosti obračale nanj. Kjer ni nihče več vedel rešitve, jo je vedel on, njegov spomin in kartoteka pa sta mu pri tem odlično pomagala.
In on je pomagal, kjer koli je videl potrebo — le po tem je vprašal. Ni izpraševal svoje obiskovalce po svetnih časteh, zahteval od njih ipovednega listka ali jih povpraševal po vero-zpovedi, izpričevalih in brskal po aktih, ampak samo pomagal. Seveda so ga mnogi nalagali in izrabljali, a to ga v njegovem apostolskem delu ni oviralo. Njegova priporočila so pri nekaterih izgubila vso prvotno vrednost in dosegla ravno nasprotni učinek, a to njega ni spravilo v obup, poiskal si je drugih pomočnikov in se oprl nanje.
In Sonnenschein je pomagal, dajal priporočila, preskrboval denar in stanovanja, inštrukcije, štipendije in prosto hrano, priskrbel službo ali dostop v bolnišnico, obleko in hrano. Omara v njegovi pisarni je bila brez dna. Vse je izvlekel iz nje: čokolado, prepečenec, kakao, cigare in če ie bilo komu posebno slabo, mu je dal konjaka, mu dal lastne čevlje ali novi plašč, katerega so mu morda ravno pred nekaj dnevi kupili in podarili prijatelji, v veselem pričakovanju, da bo zopet enkrat dostojno oblečen.
Seveda so se k njemu najpreje zatekli dijaki in akademiki. Poznali so ga iz svojih organizacij, predvsem iz Tajništva akademske caritas, njegove ustanove. Toda niso bili zadnji. Za njimi so prišli umetniki, igralci in igralke, zavržki družbe, brezdomci in potepuhi, za katere se je še posebno zavzel. Vsakemu so bila vrata odprta na stežaj. Vedel je, da potrebujejo bolniki zdravnika in izgubljene ovce svojega dobrega pastirja. Ni prelomil upognjenega trsa, ampak ga je naravnal, tlečega stenja ni ugasnil, ampak mu je prilil novega olja, da je plamen znova vzplapolal v veseli luči; vsedel se je s Samaritanko na rob Jakobovega studenca in govoril z njega, postavil se je pred prešuštnico in jo branil pred napadi farizejev: ker te Kristus ni obsodil, te tudi jaz ne bom. Pojdi in nikar več ne greši1 ^o-k« Vn*i» dobrote je spuščalo solnce njegove ljubezni na dobre in krivične. Pomagal je vedno in v n poneverjevalcu kot bolniku, starčku kot mlademu dekletu z nezakonskim otrokom. In ljudje so mu bili hvaležni, ker so vedeli, da jim ni sodnik ali rabelj, ampak se zavzame zanje kot brat in pomočnik. V premnogih slučajih se skrivnost njegovega dela ni skrivala samo v ljubezni, ampak predvsem v ponižnosti, ki je bila gonilna sila nje-
govega delovanja, mu preprečevala zaničevanje in strogost in ga približala srcu prosilcev, mu vlivala vedno nove ljubezni, ki ni imela nič skupnega s skoraj službeno in hladno dobrodelnostjo. Sam je najbolje označil svoje delo na katoliškem shodu v Dortmundu: »Kaj nam pomagajo vsa, še tako lepo sestavljena predavanja in apologetika. S tem miza še ni pogrnjena, bolezen še ni ozdravljena. Le eno doseže in privlači te ljudi, katerim je krščanstvo popolnoma neznano, o njem jim niso govorili očetje, njihove matere iim niso kazale svojih rožnih vencev, šolski pouk jim je pustil krščanstvo tuje, le eno bodo razumeli: Na lastnem telesu, lastni duši, v lastni težavi doživeto
ljubezen te vere, izkazano jim po njenih zastopnikih. Da se je Boštjan iz predmestja spustil v kleti in kot kristjan, katoličan in duhovnik skrbi za »pogane«, umiva otroke, izgubljenim dušam zaupa dobro besedo, to razumejo. Kaj pomaga verska vztrajnost župljanov, lepa cerkev, župnišče, šola, društveni dom, dobrodelna pisarna? Vse to jim moramo približati in postaviti v njihovo službo! Taki ljubezni, ki je res krščanstvo, se ne bo nihče mogel ustavljati.«
Sonnenscheinov grob je kljub temu, da ga mnogi zavračajo, važen mejnik nemškega katolicizma, katoliškega Berlina in Bog daj tudi nam mnogo njegovih posnemovalcev.
p, <»
W "


<4.
..
SBBtr
„Liuds' « avto"
Na inedunrodni avtomobilski razstavi v Berlinu je razstavljen tip trokoles-nega avtomobila, o katerem pričakujejo, du ga osvoje najširše množice. Vozilo je opremljeno kot pravi avto, ima encilinderski motor s 5Ц konj. • ilami,porabi izredno malo bencina in ;a sme vsak voditi brez šofer, izpita
Milijonar* ev a hči - sov j. vohunka
Najbolj so bili pa policijski uradniki pre-" ....... hč
Atene, ti februarja.
Atenska policija je pr«,e.a le un; anonimno ovadbo proti neki delavki, ki je stanovala v najrevnejšem delu atenskega mesta in se njeno življenje navidezno v ničemer ni ločilo od ostalih delavk. Detektivi so jo nato počakali pred tovarno, da je prišla z dela, in ji sledili v stanovanje. Delavka je svoje zasledovalce očividno kmalu opazila in ko ie prišla v svoje stanovanje, jc skušala v naglici sežgati neki papir. Detektivi, ki so ji siedil. za petami, so to preprečili in našli v njenih rokah izčrpen imenik vseh komunističnih voditeljev na Balkanu, vrhu tega pa važne navedbe, ki vodijo v Budimpešto, na Dunaj, v Prago in Berlin.
Ko so nato natančno preiskali stanovanje, so odkrili dvojnato steno in zazidano celico, v kateri so se nahajale bombe, pištole puške in strojnice. Vse to orožje izvira iz grških vojaških orožarn.
! senečeni, ko so v namišljeni delavki ugotovili hčer ; znanega atenskega milijonarja. To ie neka Orevina Lovi, katere oče je eden največjih podjetnikov v Atenah Dekle je zelo čedno in šteje šele 20 let. Pred približno enim letom je brez sledi izgin la in je vse doslej niso našli Njeno osebnost so odkrili slučajno na podlagi slike, ki se je nahajala i na pokrovu violinske omare.
Orevina Levi je živela med atenskimi delavkami kot agitatorica ter obenem po tovarnah vohunila. Skrivala se je pod različnimi imeni: Anthony Cathy, Marija Aspropulo i. dr. Gladko govori nemško, angleško, francosko in grško. V zaporu odklanja vsako izpoved, vendar so dognali, da jo je za sovjetsko službo pridobil neki Oskar. I Ta je živel dalj časa v Atenah kot dozdeven uči-! telj glasbe, v resnici pa je eden najzloglasnejših sovjetskih agentov.
Trpite li radi zaprtja?
Gnilobo, vrenje, vetrove odstranijo hitro ARTI N dražeje
Vsebina škatlje za Din 8'— zadostuje za 4—6 krat.
Radio
Potres v Korči: Težko poškodovana katedrala, ki so jo bili komaj dogradili.
Programi Hadio-Uabnanat
Petek, 20. februarja: 12.15 Plt^če (Arije j»-
goslovanskih umetnikov, sereuHde). 12.45 Dnevne vesti. 13 Cas, borza, 17 Radio orkester. 18.80 P. dr. R. Tominec: Redovništvo v srednjem »elru. 19 Dr. Lovro Suénik: Francoščina. 19 30 Gospodinjska ura: Stročnice (Krekova gosp. šola). 20 Večer radio ôrkeetra. 22 Časovna napoved in poročila.
Sobota, 21. lebruarja: 12.15 Plošče (mešan program) — 12.45 Dnevne vesti - 13.00 Cas, plošče - 17.30 Radio orkester — 18.00 Potek tekem v Bohinju — 18.30 Bogo Pleničar: Šahovska ura
—	19.00 Dr Fr. Veber: Filozofija evangelijev — 19.30 Oa Orthaber: Angleščina - 20.00 Akademija II. dr. realne gimnazije v Ljubljani — 21.00 Kuharjev šramel kvartet — 22.00 Časovna napoved in poročila — 22.15 Radio orkester.
Drugi programi t
Sobota, 21. februarja Belgrad: 11.30 Dopoldanski koncert radio orkestra - 16.00 Ploče - 17 00 Po|>oldanski koncert radio orkestra — 20.00 Prenos opere, nato plošče. — Zagreb: 17.00 Popoldanski koncert radio orkestra — 20.00 Prenos opere iz Belgrada. — Budapest: 20.30 Koncert dunajskega pevskrjja zb. nato plošče. — Dunaj: 17.15 Pesmi s klavir|em — 18.30 Muzej in življenje - 19.30 Finci - 20.00 »Nebožanska komedija-, dramatična pesnitev — 22.30 Večerni koncert. — Milan. Torino: 1930 Pestra glasba — 20.45 »Vendar sami«, opereta, l.ehar. — Praga: 2015 Ljudska glasba — 21 00 Bratislava — 22 25 Moravska Ostrava — Lan-genberg: 17 00 Popoldanski koncert - 19.25 Kako naredim testament - 19.45 Lep večer. — Rim: 17.00 Orkestralni koncerl — 2045 Prenos or^re.
—	Berlin: 17.55 Veseli pevski zbori - 19.05 Orkestralni poncrrt - 20 00 .Pred Verdunom-, pred 15 leti - 21 10 .Finale-, koncert - 22 20 Operni ebal. — Kalovice: 22 15 Chopinov koncrrt - 23 00 Plesna glasba. — Miihlacker: 19.45 -Gospa Ana«, slušna igra — 21 15 Vesel večer - 22 55 Budapest: Ciganska glasba. — london: 18.45 Koncert orkestra — 21.00 Orkestralni koncert — 22 30 Plesna glasba. - Mor Ostrava: 21 00 Bratislava
—	2225 RadiofHm: •Akrobat«, ooereta. A Pro-vaznik. — Leinri«: 16 30 PonoMan«ki koncert — 19.30 Vesela glasba — 20.30 Kabaret.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA. Začetek ob 20.
Petek, 20 februarja: Zaprto.	........_,,u ,
Sobota. 21. febr.: »TRIJE VAŠKI SVETNIKI«.
Nedelja!' 'k febr. ob 15: »DIVJI LOVEC«. Ljudska predstava po znižanih orm«lu Izven
Ob 20: »MERCADETc. Ljudske predstava po globoko znižanih cenah 1/л-еп.
Ponedeljek. 23. febr.: »GLAVNI DOBITEK«. Red B.
OPERA.
Začetek oh 20. Petek, 20. februarja: Zaprto. Sobota, 20. febr.: »VALKIRA«. Red B Nedelje, 22. febr. ob 15: »NINA NANA. PUNČKA MOJA«, balet »FIGURINE«. Ljudska predstava po globoko znižmnih ceiKih.
zven.
Ob 20: »GROFICA MARICA«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 21. febr.: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek. 20. februarja: Znnrto. Sobota, 21. febr. ob 20: KAROL IN ANA, ab. B. Kuponi.
Nedelja, 22. febr. ob 20: CIOANSKA LJUBEZEN.
T
upom.
Kulturni obzornik
»MLADIKE« ZADNJA STRAN.
2e osem let prinaša »Mladika« na zadnji strani vsake številke v skromnem kotičku stisnjene uganke, ki jih navadno povprečen Slovenec ne opazi, ali pa, če jih opazi, z nekim prezirom do takih igračk odloži knjigo. Da se tudi v ocenah naših mesečnikov sploh uganke ne omenjajo več kot s svojim imenom in kvečjemu še s praznim atributom, ni nič čudnega, ker večina ljudi, celo inteligence, ne ve, kaj je sodobna uganka.
Tudi danes ni naš namen, razlagati to vprašanje, marveč le opozoriti na »Mladiko« kol po-četnico, glavno pospeševateljico in pravo »lancem saturam« — polno skledo teh, včasih res trdih, a zlatih orehov.
2e prav kratko primerjanje ugank v »Mladiki« z drugimi, domačimi in tujimi, pokaže tudi lajiku v teh stvareh, da je v »Mladiki« vsaka uganka posebnost, ne le po originalnosti zasnove, temveč tudi po obliki in vsebini. Če rešiš n. pr. 20 nemških križanic (to vrsto ugank gotovo vsak pozna), potem boš v enaindvajseti le težko dobil eno samo novo besedo.
Nasprotno pa so uganke v »Mladiki« prave zakladnice lepih slovenskih besedi, ki jih drugod že prav malo slišiš, v njih se ohranja modrost našega ljudstva — narodni pregovori; v njih spoznaš najlepša mesta iz del naših pesnikov, ki li ostanejo, čc si uganko sam rešil, za vedno v spominu; toda tudi o zabavnosti in poučnosti ugank ne bomo tu govorili.
Enega momenta pa ne moremo preiti. So, ki trdijo, da so uganke v »Mladiki« posnete po tujih. Res, nemo propheta in patria Tudi zastav-Ijavci »Mladike«, katerih krog se je že prav močno razširil in ki pri tem ne iščejo in ne dobe časti
in slave, ti so obtoženi, da prepisujejo uganke od tujcev, ki so res pred nami v literaturi, v tehniki, v športu in v bogastvu, kateri pa nam v ugankah — sit venia verbo! — ne sežejo niti do brade. Nečesa bi se morali mi res naučiti od teh tujcev, namreč toliko nacionalne zavednosti, da bi znali svoje delo više in vsaj pravično ceniti. Če si upamo vsako leto znova glasno povedali, da smo v pitju skoraj pred vsem svetom, potem si upajmo povedati, da smo n. pr. tudi v ugankah daleč pred drugimi. Priznajmo torej naše uganke za poseben, čeprav majhen, pozitiven element naše slovenske kulture.
Po vsem tem ne hi bila zlasti za slovenskega inteligenta nobena sramota, če bi se, mesto da bi zaprl zadnji list »Mladike« obenem s platnicami, pomudil dve ali tri minute ob domačih ugankah, ne da bi jih reševal ali celo rešil, marveč le toliko, da bi spoznal, kaj mi imamo in česa drugi nimaio.
H koncu še malo statistike. V 88 ih številkah je priobčila »Mladika« okrog 825 ugnak, torej približno toliko, kolikor jih obsega en letnik nemških ugankarskih tednikov. Knko raznovrstne so, kaže dejstvo da med vsemi 825 imi ne dohiš 11 križanic. Zanimivo je nadalje, da so danes pri nas glavne vrste ugank črkovna podobnica. skri-valica ter različne abecedne in ït»vï'»-»o ■ nekpko druge vrste, katerih drugi narodi večinoma sploh ne poznajo.
»Mladika« pa, kateri gre glavna zasluga za tako lep razvoj našega ugankarstva fsaj so se prav za prav šele po «Mladiki« pniavile skorai v vseh listih), je razdelila v osmih letih med reševalce njenih ugank tudi nad 125, večinoma prav lepih nagrad.	J, L.
ZA KRSCANSKO DRUŽINO.
Zadnja številka francoskega tednika »La Vie catholi.ue« je izšla v posebni razširjeni izdaji in je posvečena vprašanju družine, ki jih ic papeževa enciklika »Časti connubii« tako magistralno obnovila in rešila.
Številka prinaša v celoti dragocen tekst papeževe okrožnice, ki je brez dvoma sekularnega pomena. Poleg tega je posvečena istim vprašanjem vrsta člankov, izmed katerih opozarjamo na važnejše.
Bivši prorektor Kat. Instituta v Parizu Msgr. L. Prunel opozarja na skrb Cerkve za zdravje družin na podlagi dveh papeževih okrožnic: 10. tebr. 1880 je papež Leon XIII. izdal pismo »Arcanum Divinae sapientiae« proti civilnemu zakonu in upe-Ijavi razporoke. 50 let pozneje pa je Pij XI. ponovil Leonove misli in razširil potrebam časa primerno.
P. Lefebure-Dibon, predsednik tige Alliance Nationale, statistično dokazuje, da se je število porok v teku zadnjih 50 let pomnožilo, število rojstev pa za polovico zmanjšalo. Razporoko naziva zmota-inorilka (erreur meurtrière). Lep je odstavek iz nedosežne knjige kat. sociologa Paul Bu-reau-a -L'indiscipline des moeurs- o veliki bolezni franc, naroda (pomanjkanje rojstev). — P. Charles primerja v članku -Rim in Lambeth« stališče kat. in anglikanske cerkve do -bele kuge«. — E. Jordan, prof. na Sorboni in prvoboritelj za dvig francoske morale, primerja tradicionalno družinsko moralo s sedanjo in nride do žalostnega zaključka, da danes o seksualni morali v pravem pomenu besede že skoro govoriti več ne moremo, k večjemu o seksualni higijeni. — Zanimivi so članki, ki osvetljujejo zlotvornost francoske individualistične in protidružinske zakonodaje. Tlieo dore, prof. na visoki šoli za socialne vede v Parizu, omenja, da je sedaj zakonodaja prijaznejša zakonu, ker je I. 1907. zmanjšala formalnosti, da pa je s popuščanjem pri ločitvah odprla vrata ne-moralnosti in nerodovitnosti zakonov. Drugi zo pet žigosajo usodnost dednega prava (enaka razdelitev premoženja na vse otroke), ki praktičnr ne dopušča družin s številnimi otroci. — Važer je tudi odstavek Iz Fôrsterjeve knjige Sexualethil und Sexualnedagocrie, v katerem je podčrtana nui nost verskoinoralne vzgoje, brez katere sc človek
ponižuje pod žival. — V drobižu so ie važni odstavki. Francoski katoliki in družinska politika« (G. Tessier); Deto -Društva za krši. zakon- (E. Baudouin); -Papeštvo in razporoke kraljrv- (Ar-quillère); »Slovstvo za in proti družini- (A de Parvillez) itd. — Tednik Vie catholique (izd. Bloud et Gay, Paris), ki izda mesečno po eno posebno številko, je dober informator o kal. življenju.
NOVA DELA J. JORGENSNA.
Znani danski konvertit J. Jfirgensen, ki je pred kratkim radi svoje znamenite biogralije sv. Frančiška Asiškega postal predsednik mednarodnega -Društva za raziskovanje zgodovine ev. Frančiška As.«, je v preteklem letu izdal dve knjigi: »Don Bosco« in zbirko esejev -O nepoznani Franciji«. Prva knjiga je pravzaprav le nekoliko obširnejša biografija, ki pa temelji na poglavju o Don Boscu v knjigi istega avtorja: -Rimski mozaiki-. V drugi knjigi hoče pokazati svojim skandinavskim čitateljem na njim ne|>oznanc katoliške Francoze: Huysmana, Clatidela, Leona Bloy, Char-lesa Peguyia, Lacordireja in druge. Zlasti je lepo poglavje »Rudeči pas-, v katerem nam i veliko živahnostjo popisuje življenje v pariških predmestjih, na katero nas je prvi opozoril P. Lhaude v svoji knjigi: Le Christ dans ta Bauliene«. Knjigi se kot vse njegove odlikujeta po krasnem jeziku in veliki jasnosti.
MS za KoveCe in centaine knrlave
iz anglešuega premoga
75 Din za 100 kg pri veéiem odjomn popust
tranko plinu me nudi
LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA
Nas tujski promet
Zborovanje Tujsko-prometnega sveta Dravske
banovine
Ljubljana, 10. februarja 1931.
Danee je bilo v Ljubljani prvo zasedanje Tuj-skoprometnoga zbora banske uprave dravske banovine. Zbor tvorijo tujskopronietni strokovnjaki in interesenti, ki eo se poluoMevilno zbrali k zasedanju, kjer bi banski upravi predložili predloge in nasvete za pospeševanje tujskega prometa.
Zborovanje je dopoldne otvoril ban dravske banovine (lr Drago Marušič, ki je uvodoma pozdravil načelnika turističnega oddelku trg. ministrstva dr. C. Žižka in zastopnike ostalih oblastev in uradov. Nato je |>ovdaril veliki pomen tujskega prometa in da imamo dva osnovna predjiogoja za velik tujski promet t. j. lepoto naših krajuv iu znano slovansko gostoljubnost. Upa, da bo zbor po-leill dobre temelje za nadalnje plodonosno delo.
Nagovoru g. bana je sledil referat ravnatelja tajekoprometnega sveta g. Narte Velikonja o delu pisainie, ki je dobro organizirana in že odgovarja naraščajočim potrebam.
Prometna vprašanja.
Za prometna vprašanja so bili prečitani številni referati, meni drugim dr. Plessa o splošnih prometnih vprašanjih (predvsem železnic, pošt iu cest), nadalje o štirih projektih vzpenjač, o motornih vožnjah po Boh. jezeru, o avtomobilskem in Kračo e m prometu. Sledila je obširna debata zlasti glede novega bauovinskega cestnega fondu, kjer je Ul pojasnila g .podbau dr. Pirkmajer, ki je za banoBvjpvzel predsedstvo zasedanja.
Iz referata dr. Plessa o prometnih vprašanjih posnemamo, da gredo želje predvsem ta tem, da ne spopolni obstoječa železniška mreža v banovini. Nadalje, d« dobimo Čim prej zvezo z madjurskimi železnicami v Prekmurju. Veliko brigo bo treba pcevetiti modernizaciji prometa Kolikor Je doslej znano, v voznem redu za 1031/32 ne bo sprememb, ker je bil mednarodni vozni red že določen na konfereurah. V pospeševanju tujskega prometa naj se izletniški vlaki dajejo v promet v predseziji in v poseziji.
Za ugoden razvoj tujskega prometa je treba, <ta poštna služba dobro funkcionira. V celi dravski banovini imajo pošte samo sodem svojih zgradb, dočim so vse ostale najemnice v tujih prostorih. Vprašanju potniških zgradb bi bilo posvetiti torej posebno pažnjo, zlasti ker sedanji prostori ne odgovarjajo velikim potrebam prometu v seziji, kakor n. pr. na Bledu. Kar »e tiče telefonskega prometa, je treba, da sv čim prej zgrade tudi |>o našem ozemlju kabli do državne meje. Misliti l>o tre-ha tudi na avloinaliziruuje telefon, central. Javnih govorilnic imamo povsod odločno premalo in jih potrebujemo razen v Ljubljani po vseh večjih krajih. Brzojavni promet se ne razvija tako zadovoljivo kakor telefonski, ker hrcojuvi n« prihajajo dovolj.hitro v roke naslovnika. Posebno pažnjo je treba posvetili avtobuuiiemu prometu in pa našim cestam. Glede financiranja, vzdrževanja in graditve eeet predlaga, da naj ta bremena nosijo tudi bodoče generacije, in da bi se torej uajolo zu rekonstrukcijo naših cest posojilo.
Gospodarski in finančni odsek Društva narodov je objavil drugo provizorično poročilo tako-zvane delegacije zlata finančnega odboru. Znano, Je, da je bilo prvo provizorično poročilo, objavljeno v septembru 1920, posvečeno produkciji zlata io vplivu, ki gu ima produkcija nu splošni razvoj cen. Sedanje poročilo pu obravnava problem pa-razdelitve zlatu, in sicer v štirih poglavjih s temi-le naslovi: Faktorji, ki so odločali rnzdelitev zlata v zadnjih letih. Punkcijouiranjn zluto valute. Zadnje spremembe v sistemu zlato valute. Denarne reforme in bančni principi. Po ugotovitvi, da je razdelitev zlatu eden Izmed faktorjev, ki morajo spreminjati kupno moč denarju, pravi delegacija, da je v normalnih Časih razdelitev odvisna od relativne stopnja gospodarskega razvoju raznih držav, od denarnih sistemov, ki so v veljavi in od denarno politike, ki se izvaja. Ne da bi popisovali po' 'kosti sprememb, nastalih v razdelitvi zlatu r ,iju leta ali pa vzroke za te spremembo, ugotavljajo avtorji, da je bila razdelitev zlatu v zadnjih petnajstih lelih zaradi vojne iu njenih neposrednih posledic v veliki meri povzročena po vzrokih, ki niso bili denarnega značaja, pač pa politične in gospodarske narave. Posebno v najnovejšem času radi manjkajočega zaupanju. Avtorji poročila so prepričani, da bodo nedenarni vzroki, ki so direktna posledica vojne inflacije kakor tudi stabilizacije valut v povojni dobi, počasi zginili. Zginili pa bi prej, če bi se vpostavilo zaupanje. Dokler pn manjka zaupanja, ne more Imeli denarna politika in normalno funkcioniranje zluto valute svojega popolnega učinka. Izvestne reforme, ki bi omogočile naloge denarnih avtoritet in Jim pomagale v ekonomiji porabe denarja, bi moule tej poliliki pripomoči do uspeha. Delegacija zlata nato prehaja k študiju funkcioniranja zlule valute in sprememb, ki so v zadnjem Času tu nastale. Glavne spremembe so: dejstvo, du je zlut denar odšel iz obtoka, generalizacija sistema, nazvanegn zlata menjalna valuta, vedno češča porabu sistema stalnega odstotka rezerv. V ostalem se je funkcioniranje zlate valute tudi spremenilo zaradi tega, ker se je spremenila bančna praksa ali pu splošni finančni pogoji, kakor n. pr. razvoj poslov na prostem trgu, dvig newyorSkega trgu kot velikega posojilodajalca. Zmanjšanje razlike mod uvoznimi in Izvoznimi točkami. Nekatere spremembe so imele za posledico na eni slrani ekonomizacijo zlata, na drugi strani pa povečanje povpraševanja. Zlata menjalna valuta je nekoliko izprernenila mednarodni mehanizem zlate valute. V splošnem je na loga centralnih bank poslala veliko težja in bolj komplicirana.
Nn drugi strani pa so tudi sile, ki streme k neravnovesju mednarodnega gospodarstva, se zelo spremenile. Zaradi naraščanja mednarodnih obvez in posebno kratkoročnih posojil se je vpliv gibanj kapitala in obresti povečal relativno v primeri z blagovno izmenjavo. Posledica lega je, dn je vsa organizacija postala bolj občutljiva in da jc bilo treba večkrat kukor doslej pritegnili zlute rezervo. Avtorji poročilu so mnenju, da je mogoče priti končno do najboljše razdelitve zlata, ki je namenjeno za denarne svrhe, če bo svet prišel postopoma v normalne razmere in če se zboljša javno zaupanje. Delegacija se peča nato z denarnimi reformami in bančnimi principi, ki so ji zde, da omogočujejo realizacijo toga. Ob tej priliki ugotavlja poročilo, da postanejo države, ki uvedejo zluto valuto, s tem uvlomutično členi mednarodnega sistema, v katerem so pritegnjeni k odgovornosti finančne in gospodarske politike, ki bo vzdržala zaupanje iu omogočila splošno fuuk-
Zelo aktualuo jo tudi vprašanje vzpenjač. Kolikor je znano, so bili tu štirje projekti (po poročilu ravnatelju Tujuko-prometucga zbora g. Vell-konje). Vzpenjače ua Pohorje, katero stroški so proračunani na skoro D milijonov Din, najbrže ne bodo gradili. Druga vzpenjača bi bila z Bledu na Korošico s stroški 12 milijonov Din. Tretji jirojekt je vzpenjača na Koinarčo in četrti na šmarno goro.
Iz referata g. Uado Hribarja je razvidno, kako velikega pomena obetu postati aeroplunski promet zu naš tujski promet. Muogo smo ze zamudili, pa moramo stremiti zu tem, «ln Ljubljana nikakor ne bo izločena iz moduuroduoga zračnega prometa, saj ima vse pogoje, da bi postala center za mednarodni proinei v naši državi.
Assnacija.
O asannciji tujskoprometnih krajev je podal obsežen referat dr. Ivo Pire. Na podlagi tega referata se je razvila obširna debata, v kateri so bili izneseui razni predlogi, od katerih je najtiolj zaslužil |Kizoruost ta, dû se pospeši higiensko delo v letoviških krajih. Sanacijski program je zelo obsežen in se 1)0 v okviru sveta bavil z njim poseben odbor.
Hotelirstvo in gnstiluirarstvn.
O hotelirstvu sta imela referute gg. Korituik in Majcen, dočim je o javnih dajatvuh gostilničar-siva iu hotelirstva poročal g. Mozetič. Predvsem se uum zdi potrebno, podčrtati zahteve gostilničarjev po uvedbi usjiosobljeiiostnegu dokaza, nudalje, da so nuj prepove otvoritev novih gostiln. Glede preobdačenja hotelirskih in gostilničnrskih obratov jc izjavil načelnik trgovinskega ministrstva dr. 2ižok, da naj interesenti tozadevne konkretne predloge predlože ministrstvu z« trgovino iu industrijo v nadaljnje jiostojianje.
Propaganda.
O tej točki dnevnega reda je podal načelnik dr. Rudoli Marti daljši raierai, v katerem pojasnjuje dosedanje načine propagande in kaj bi bilo potrebno na tem polju še storiti, kajti ni poti cono samo ustvariti predpogoje za tujski promet pri nas, ampak je treba tujca tudi s smotreno propagando pritegniti. Seveda vsa propaganda ne zaleže dosti, če ne nudimo tistega, kar obetamo. Umestno je tudi, da se propagandno delo čim bolj centralizira, da se tako doseže pocenitev in preprečijo izrastki reklame. Zveza za tujski promet te briga predvsem za propagando, dočim je naloga Tujsko-prometnega sveta v veliki meri ta, da daje smernice za delo pri pospeševanju tujskega promuta. V sledeči debati se je zlasti poudarjalo, kako va?na in teMta stvar je postala reklama in da j« to vprašanje kardinalnc važnosti za nai tujski promet.
Ker še ves dnevni red ni bil danes izčrpan, se jutri dopoldne seje tujskoprometnega zbora nadaljujejo. Zborovanje se vrši v sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
zlata
cionirunjo zlate viilule. Seveda pa ni dovolj samo avtomatično uvesti ta sistem, kajti povojne razmere so povečale število slučajev, kjer je delo dalekovidne avtorilete potrebno. Zlnte rezerve igrajo sedaj dvojuo vlogo. Na eni strani se uporabljajo zu vzdrževanje zaupanju v kreditni zgradbi, kjer tvorijo temelje, na drugi strani pa so neobhodno potrebni zu kompenzacijo eventuelnih deficitov v mednarodni plučilui bilanci. Ti deficiti so včasih samo kratkotrajni. V tem slučaju se Jih kompenzira z uporabo kratkoročnih kreditov. Ce pa gre za stalno neuravnovešenje, je izredno važno, da moro zlato krožiti od enega središča do drugega iu izvajati ves svoj vpliv, dokler ui vzpostavljeno ravnotežje uli pa, da pridemo v normalne razmere tudi z drugimi ukrepi. Delegacija priporoča nn podlagi teh načel izvestne ukrepe, ki morejo zagotoviti, du lahko prilngode danim razmeram kreditno politiko, znižunje najnižjega zakonskega odstotku zu zlate rezerve centralnih bank pod pogojem, da pride do tozadevnega med u a rod n ega sporazuma, vzdrževanje sedanjo splošne prakse, du ue pride zlnti denar v obtok, razširjeno sodelovanje med centralnimi bankami, zboljšanja mehanizma inozemskih posojil iu mehanizma mednarodnega prometa teh obvoznic.
V ostalem se je delegacija pečala tudi s temi-le vprašanje: načela, po kuterih naj postopajo centralne banke pri spremembi inozemskih do-broinietij v zluto, združenje inozemskih dobro-imetij centralnih bank v drugih centralnih bankah, vzdrževanje rednega loku zlatu, kapitala in kredita, odprava umetnih omejitev zadolževanja v inozemstvu in omejitev posojil zn produktivne svrhe, kon-centrurijn likvidnih sredstev države in pol javnih finančnih institucij v centralnih bankuli, sistem kredita med centralnimi bankiimi. Poročilo je zu-ključono s prepričanjem, da bo mogoča nu podlagi principov, ki jih je pa treba splošuo vzeti in aplicirati, bolj koristna rnzdelitev zlata v prihodnjih lelih, seveda, če gospodarski in splošni politični položuj ne bn lak, da ne bo imela uspeha nobena denarna politika. Ta razdelitev bo omogočila, da se izognemo dejstvu, da je veliki dovoz novega zlata imel dolgotrajen vpliv kupne moči zlata v bodočnosti.
IZKAZ O STANIU NARODNE BANKr:
/, dne 15. februarja 1931. (Vse v milij. Din; v oklepajih razlika v primeri z izkazom 8. februarja.) Aktiva: Zlato in devize 220.7 (—13.9), tečajna razlika 437.3 (—78.4), posojila: menična 1293.7, lom buril na 202.7, skupaj 1490.4 (—36.9); pasiva: obtok bankovcev 4890.5 (—160.1), obveznosti: žiro 830.7, razno 122.9, skupaj 953.6 (+30.2), drž. terjatve 108.7; ostale postavke neizpremenjene.
Bilanca Prašicilione za 1930. Zagreb, 19. februarja ž .»Narodne novinec objavljajo bilanco Prve Hrvatske Bledionice za leto 1930. Občni zbor je sklican za dne 7. marca. Delniška glavnica znaša 75 milij., reaervo 81 milij. Vloge so narasle od 1.738 milij. na 1.954 milij. Cisti dobiček je tudi večji kot leta 1930. in znaša 17,787.000 Din (1929 17.507.000 Din), lako da bo dlvidenda ostala neizpremenjena (10%, 80 Din.).
h društvenega življenja
Laško. Žensko društvo »Blago srce« javlja, da bo imelo svoj I. redni občni zbor v nedeljo, dne 22. febr. t. 1. ob treJi popoldne v šoli.
Borza
'	Dne 19. februarja 1931.
Denar
Devizni tečaji so bili večinoma čvrstejS z izjemo Dunaja, ki je oslabel in Curilia ter Prage, ki sta bila neizpremenjena. Promet je znašal 1.9 milij. največ v devizi Praga (nad 1 milij. Din) in Newyork. Vse zaključene devize je dala Narodna banka.
LJubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Am-sterdam 2279.50 bi., Berlin 1848.50—1351.50 (1350), Bruselj 701.35 bi., Budimpešta 900.00 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 796.09—199.09 (796.59), London 275.92 hI., Newyork 56.005— 56.805 (56.705), Pariz 222.63 bi., Praga 167.71— 168.51 (168.11), Trst 297.15—207.32.
Zagreb. Amsterdam 2279.50 bi., Dunaj 796.09, —709.09, Berlin 1348.50—1351.50. Bruselj 791.35 bi., Budimpešta 989.46—992.46, London 275.52— 276.32, Milan 296.225—298.225. Newyork kabel 56.715—56.915, Newyork ček 56.005—56.805, Pariz 221.63-223.63, Praga 167.71—108.51, Curih 1094,1 —1097.4. — Skupni promet brez kompenzacij jo znašal 8.8 milij. Din.
Belgrad. Berlin 1318.50-1351.50, Curih 1094.4 —1097.1, Dunaj 796.86—790.86, London 275.52— 276.32, Newyork Ček 56.60—56.80, Pariz 221.68— 228.63. Praga 167.71—168.51.
Curih. Belgrad 9.1275, Pariz 20.3175, London 25.1775, Newyork 518.35, Bruselj 72.225, Milan 27.22, Madrid 52.35, Amsterdam 257.95, Berlin 128.17. Duuaj 72.82. Stockholm 138.725, Kopeiiha-gen 138.60, Oslo 138.60, Sofija 3.75, Praga 15.345, Varšava 58.05, Budimpešta 90.405, Atene tj.70, Carigrad 2.45, Bukarešt 3.0825, Helsingfors 13.02.
Dinar uotiru na Dunaju: deviza 12.53. valuta
12.48.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila tudi danes slabe j ša, pa so tečaji deloma popustili tako vojno škode kakor ludi 7% dolarskih papirjev. Pronn ta je bilo nekaj v škodi, veè pu v dolarskih papirjih, j »osebno jo bilo več zaključkov v 7% Ble-ru. Tudi bunčni papirji beležijo manj prometa in je prišlo do zaključkov samo v delnicah Poljobau-ko in Jugobanko, po nespremenjenih tečajih 96 ozir. 78. Industrijski papirji so slejkoprej brez interesa in je bila |>olcg osjoške Sečerane, ki je jk>-pustila na 284, zaključena le še Trboveljska ki je bila pa v primeri z včeraj slabejsa in zaključena I K) 840 in 338.
Ljubljana. Bler. pos. 92.50 bi, 7% Bler. pos. 82 bl„ Celjska 160 Ion., Ljublj. kred. 125 d., Praštediona 980 den.. Kred. zavod 170—180. Vevče 128 den.. Stavbna 40 den., Split cement 350-100, Rute 200-230.
Zagreb. Drl )лр.: 7% inv. pos. 86.50—87, agrarji 51.25— 52, vojna škoda ar. 417—418 (417), kasa 417-417.50 (417). 2. 417 -417.50 (417). 3. 417—417.50 (417), 4. 417—417.50 (417), 5. 417— 417.50 (417), 6. 417—117.50 (417). srečke Rdeč. križa 48 Id., Tob. srečke 28 bi.. 8^<> Blerovo posojilo 91.75- 92 (92). 7% Bler. pos. 81.50 -81.875 (81,50. 81.75, 81.875), 7% jios. Drž. hipotek. I.unke 81.50-81.875 (81, 81.75). 0% begi. obv. 08.50 bi, <>% begi. obv. za april (19 bi. Bančno delnice: Ravna gora 50 den.. Hrvatska 36—38, Poljo 56—57 (56).Kreditna 125-129. Union 194 bi, Jugo 77.50 —78 (78), Lj. kred. 125 den., Modjunnrodna 68.50 den.. Narodna 8100—8110. Obrtna 36 den., Prašte-dioua 975-990, Etno 185 «Ion., Srbska 194—196, Zemaljska 134 d. Industrijske delnice: Nar. šum. 25. den.. Guttmann 140—145, Slaveks 40- 48, Slavonija 200-202. Našice 950-990, Danica 95—97. Pivara Sar. 190- 200. Drava 235-240. .«. čerana Osjek 283- 285 (2W). Nar. ml. 20 den., Osj. ljov. 220 den., Brod. vng. 84-90, Union 8-1-90, Vevče 129 den., Isis 42—45, Ragusea 380-305, Ooeania 220 don, Jadr. plov. 550 den.. Trboveljska 337— 338 (340, 338).
Belgrad. 7% inv. pos. 86.875-87.125. agrarji 50—52. vojna škoda 416.50—417, 7% poe. Drž. hip. banke (82.50 (1000 dol).
Notacije državnih papirjev r inozemstvu. London: T/o Bler. poe. 80-82.50, Newyork: 8% Bler. po». 91.50-02.50. 7?» Blor. poe. 81—82. 7% pos. Drž. hip banke 81—82.25.
Dunaj. Podon.-suvskn-jadrftn. 93.50. Wiener Bankverein 16.50, Creditunslall 46.60, Eseomptog. 158.75, Alpine 19.20. Trboveljska 41.50, Kranj. ind. 41.30, Pragor Eisen 337, Levknm 3.60. Rima Mu-rauy 61.
Žitni tr^
Položaj nu našem žitnem trgu je bil docela neizpremeujeu, ravnotako tudi cene. Kupčija je bila minimalna.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Novi Sad. Vse neizpremenjena Promet: 15 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa, 30 vagonov koruze, 5 vagonov moke, 3 vagone olrolmv. Tendenca ne-izpremeniona.
Rudi nipešta. Tendeuca trdna. Promet miren. Pšenica marec 11.80-14.87, zaklj. 14.86—14.87, maj 15.01-15.04. zaklj. 15.03—15.04. rž marec 11.18—11.24, zaklj. 11.20—11.22. maj 11.26—11.31, zaklj. 11.25—11.80. koruza maj 12.35-12.44, zaklj. 12.35—12.37. julij 12.65. zaklj. 12.65—12.66, tranzit maj 9.70—9.78. zaklj. 9.70-9.73
Dobave
Dobave. Gradbeni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave kabla; do 24. t. m. pa glede dobave tiskovin. — Strojni oddelek sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 400 kg špirita; do 21. t. m. glede dobave 1000 kg pisanih cunj; do 23. t. m. pa glede dobave 100 kg hektografske mase. — Prometno-ko-mercijelni oddelek sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 12.000 kg petroleja.
« Oddaja dela za izmenjavo in popravilo železnih konstrukcij nu progi Vinkovci—Brod se bo vršila potoni ofertalne licitacije dne 5. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic- v Subotiei. (Oglus je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
Prodaja saj od lokomotiv se bo vršila potom licitacije dne 2. marca t. 1. pri strojnem oddelku Direkcije državnih železnic v Subotiei. (Oglas in pogoji so nu vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
Rok ia vlagajo ponudb zn dobavo električnega materijala Direkciji držuvncga rudnika v Kaknju, ki je bil določen za dan 18. februarja t. L, je podaljšan do 28. februarja t. 1.
Po potresu v Novi Zelandiji
Wellington. 19. febr.
Zaradi nedavnega velikega potresa so se zgodile ob obali Novo Zelandije pri mostu Gis-borne velike telurične izjpreincjiube. Obal se jo v dolžini dveh milj vzdignila povprečno za tri metre. Na tem jmisu sc jc odprlo zelo široko jezero, iz katerega se skupno s toplo v« I o v obliki geysirov dvigajo plini. Izpodrinjena, oz. dvignjena morska voda je preplavila ozeui-1 io v ozadjiu iu uničila gozdov«*
ВгажМшкс!
odstranjujejo strup iz svoje hrane. Nihče se ne bi upal uporabljati Maaiok, ki spada med najvažnejše tropične hrane, preden se mu ne bi odvzela strupena snov. Tudi Kajti-marona, priljubljen brazi-lijanski sadež, vsebuje strup, kateri se pa izgubi pri praženju. Kako je pa z zrnato kavo?
Kofeina, katerega je v 1 kg kave okroglo 12 gr, ue moremo izločili iz kavinega zrna s procesom praženja. Mnogi ljudje ne prenašajo kofeina, ker jim povzroča nemirno spanje, 1er vpliva na njihovo srce, živce in ledvice. Tem prijateljem kave omogoča popolnoma neškodljiva kofeina prosta kava Hag zopet radosti nitja kave. Kava Hag je najfinejša prava zrnata Kava. neprekosljiva v okusu in aroini, razen tega pa brez mnogokrat neprijetnega razdražljivega delovanja kofeina. Tudi na turški način pripravljena kava hag izredno ugaja. Z e prvi poizkus Vas bo o teui prepričal V vseh dobrih trgovinah se dobiva kava nag; servira se pa tudi v hotelih in kavarnah.
Budizem v Evropi
Pariz, februarja.
Po vojni se je v Evropi pojavilo veliko zanimanje m eksotična vzhodna verstvu, aUiiti za budizem. Budistični svetovni kongre« je 1. 1925 v Tokia sklonil hudi'zem ru/.širiti po vsej zemlji. Te svoje načrte so še natančneje ru/-vili na kongresu budistične mladino I. 1950 v llouolulu. Budistične družbo sc v Evropi rude skrivajo pod firuio znanosti. Glavne so: V Neančiji je najmočnejše nemško-j ароомко dni štvo, ki i/xkiju prevode budističnih del in na mera va i/dujuti t utli časopis ter ustanoviti st*v fice nn vseučiliščih. L. 1928 *> ustanovili v Ileido.IlMirpu, Društvo /a raziskovanje budi/Jim, ki tudi izdaja budistična dela. V Frnnkfnrtu je bivši protestantski misijonar prof. Wilhelm ustanovil svetovni inštitut. Frohtutu pri Berlinu so zaenkrat še najUilj poetovii, tam imajo hu«ti-sti že svoj dom, tempelj in park s celicami »i pn-ščavniko. V I/Mhloltil imajo dm/Jio: »Muha Bodlii«, ki ima samostan in svoje učiteljišče. Olmje I toga t<> podpirajo w.hodni budistični kuozi. Budistov je srda j v Londonu 500. vodi jih trojo ceylon«kih menihov. V Leningradu nameni vu jo zgraditi celo budistično univerzo. Najmočnejši je budi/.em v Franciji, kjer mini že 50.000 pristašev.
„Krokodilov" tempelj odkrit
Kairo, 18. febr.
Italijanska arheološka ekspedicijs, ki se bavi z izkopavanji v Tebtynisu, ie odkrila tempel, posvečen Sekneptynisu, >bogu krokodilu.« To je prvi tempel tega egiptovskega božanstva, ki so gs odkrili. Tempel je zelo dobro ohranjen, tako da bodo učenjaki lahko v polnosti u/nali kult, ki se je nanašal na malika — krokodila. Vhod v tempel tvorijo levi in sfinge, pot?m pride veža, za njo pravi tempel. v katerem so че vršili tudi veliki obnodi. Zrtvcnikov je veliko in nosijo razun hierogrilskih napisov tudi grške, tako da se bo na tej podlagi mnogo izvedelo o kultu krokodila.
Sport
I. mednarodne smučarske tekme v Bohinju
Dftne.» se zbero v Bohinju, ki bo pnatiel naše zimsko športno središče, najboljši *mo-čarji iz države, ter zastopniki Češke, Avstrije. Norveške ter Romunije. Udeležb« mozemstv« ui taka kakor bi bila, čo bi se tekme vrftMe ob prvotno določenem času. SuoJ.ne prilike v Bohinju so idealne, sncsga je vetf kot t meter, tako da IhkIo |>rve mednarodine tekme brezhibno rzvedene. Za /juogovn.lce so nredmiftva največjih listov v državi poklonila l<ipu darila. Naš list jo poklonil |x>kal najboljšemu domačinu v vztrujnoetnem teku na 50 km.
Zanimanje za te tekme ie ogromno. Ir. Zagreba jc nupovedunilt okoli 1000 izletnikov; Ma rilior in drugi kraji ne bodo dosti zaostajali. ta.ko da bo v nedeljo, ko se l>odo vršiti skoki, zbran il i v Bohinju jxir tisoč gledelrev. Nošim vrlim Bohinjcem po želimo, tla bi tekme prinesle uspehe, ki jih žele.
VELIKI SNEŽNI ZAMETI NA GORENJSKEM
V Ljubljani kvari dež pravo zinisiko razpoloženje. Vse dntgače je na Gorenjskem. Prejeli smo jKjročilo, ki pravi, du je /«upadlo v Planici dva in pol metra, v Kranjski gori dva metra, v Bohinju pa nad en meter novegn snega. Pada suh sneg, tako, da vremenske razmere prav idealne.
«
tfK Reke redni letni občni /.bor se vnši I. marca ob 9.30 <lo|K>ldnc v ка/varni >7,gonc< v Rožni dolini. Dnwni red običajen. Eventuel-ne samostojne predloge člnnstva je poslati odboru najdalje do 26. t. m.
Inozemski sport
Japonci imajo nekaj upanja, da bodo na
olimpkjadi v Los Angelesu prišteti tudi v skoku s palico med boljše konkurente. Ta disciplina lahke atletike je med japonsko mladino zelo priljubljena in morda se bo kdo čudil da danes Japonci ie daleč v tej vrsti športa posekajo moderne Nemce. Gotovo pa je, da Japonci na olimpi-jadi v skoku s palico ne bodo zadnji. Ni hov najboljši skaikač je že v Evrrupi znani Nishida (s skokom 4.15 m). Drugi je talentirani Jam.uiwto (3.90 m). Tej dvojici sledi cela vrsta mladih m nadarjenih Japoncev s skokom 3.90 m do 3.80 m. Če primerjamo Nemce z Japonci v tej di cipliir, lahko ko-nslatiramo dvoje: Najbol ši nemški skok je dosegel Wegener s 4^.05 m, tore,i slabše od japonskega. Poleg tega pa Nemci te i i ne razpolagajo s tolikim številom res uspešnih «kakačev kakor Japonci. Ni čudno lorej, tla Nemci že danes, t. j. več kot eno leto pred olimpiado, priznavajo, da »o J.-uDonci v »koku s palico boljši od njiK
Slabi loble
kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranito z vporabo krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonnvine, posebno i vporabo tobčaate Chloro-dont-ščetke, ker ista Cist) zobe tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskueite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8'—. Chlorodont Metka otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nain ta oglas kot tiskovino (omot nc zalepiti) dobili bodete brezi lačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvuruico Zlatorug, Oddelek Chlorodont, Maribor, t
Štev. 41.
Kdoi rabi »reč« hUpl |ltt Пв|-
tencjc pri tvrdkb
Mlrho Hlaher
• Ljubljana • Slomikov» ullo« tt. 11
Ni dovolj, da samo oglas prečitate, nmjiak morate kupiti
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica I SO Din al) vsaka beseda SO per. ftajmaoj&i oglas • Л Din. Oglasi and devot vrstic ee računajo »iše. Za odgovor znamltol — Na vprašanja brez. znamke ne odgovarjamo
ШтаИГПП
Unm tropine
Dekle
stopi v službo kot začetnica. — Naslov pove uprava pod št. 1763.
»HHLi
Trgovski sotrndnik
zanesljiv, dober prodajalec, manulakturist — prednost z dobrimi referencami — se sprejme. Klun Janko, trgovina z meS. blagom — Prevalje.
EZSS9
Ćamernikova šoferska šola
L|obl|ana. Ducalsk« c. 16
(Jugo-avto) Prva «blast koncesuonirana Prospekt zasloni PiSil« ponil
Krojači in šivilje!
Z novo sezono je treba dobiti nove ideje in nuditi strankam nekaj novega, modernega. Zato obiščite pouk krojenja in modeliranja v začetku marca. Zavod nudi prvi preizkušeni kroj. Revnejšim ceneje. Zasebno krojno učiliSče, Ljubljana. Stari trg 19. Kroji po meri.
Stanovanja
Trgovski lokal
s pripadajočim suhim skladiščem in zračno, suho kletjo, vse z enim ključem zaprto, v Wolfo-vi ulici 12 (preje trgovina 1. Kostevc) se takoj odda Pojasnila Franc Erjavec »pri zlati lopati« v Wollovi ulici.
Lepo sobo
zračno, svetlo, elektrika, arket. oddam gospodu, aslov v upravi »Slov.« pod it. 1688.
P1 N.
»
Cunje
očiičene — za snaV-nje strojev — kupuje le, ako dostavljene v hi$o, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana.
Prodamo
Vino čez ulico
črno 9 Din, belo 10 Din, priporoča vinska klet Sv. Petra cesta 43 (na dvoriSču).
Puhasto perie
čisto Cohano po 48 Din kg drue* «rsta po 38 Din kg fisto bele gosi* po 130 Din ke m čisti puh po 250 Din ke RazroSi-h»m pc poSInem povieliu L BROZOV1C - Zag.eb (lica 82 Kemićne čistil otca pena
1ИРТМ
Prodamo
večjo množino različnih praznih zabojev, sodov od masti in cementnih krasen glas, ceno pro- vreč. Konzumno društvo dam - Naslov v upravi za Slovenijo, Šiška, 2i-»Slovenca« pod »t. 1632.'	bertova 27.
Piantno
Ford
Sedan 1930. malo vožen, izvrstno ohranjen, prodam. Ponudbe: Ford 1930.
Prodam
4 pisalne mize. Se v dobrem stanju, rabljene, po nizki ceni Naslov pove uprava »Slovenca« 1766.
ID drasit krmilit naili nalrroel Velrfrcuvina lite iD moke.
A. VOLK. LJUBLJANA
Beslirva reda U
Гл
I«. Хл$г ЉкГл-лоеЈ
<K, jOA/OOO
vJU fto-^л кШсМШб
«vvvooTc v
mm 5!дштЕ tiskovine
ILUSTRACIJE. KATALOGE ALI PROSPEKTE LT.D, TODA SE NE MORETE ODLOČITI, V KAK-6N1 TEHNIKI NAJ SE IZDELAJO,
DLAGOVOUTE SE ODRNITI
VEDNO NA NASE PODJETJE. • V VSEH TEH VPRAŠANJIH VAM JE DRAGE VOLJE NA RAZPOLAGO
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
BRZOJAVKh, JUGOTISKARNA LJUBLJANA
UMETNIŠKI GRAFIČNI ZAVOD, V KATEREM SO ZASTOPANE VSE MODERNE GRAFIČNE PANOGE VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO. SOLIDNO IN TOČNO PO ZMERNIH CENAH. - PRORA-CUN1 IN PONUDBE NA ZAHTEVO
Oirsci-fisn • HAI»ir*OmK импоошн » timiMtif' ris»
CllKOLIVNICA • K i OOVEZNICA
ramo cevi, da vitlite, kako so dovršeno.
Kdo mi da рпшеше in dobre nasvefie
proti primerni nagradi? Star sem 35 let, poročen, imam dva otroka, sem neoporečne preteklosti, po poklicu uradnik in si radi neprimerne službe želim poiskati stalno in primerno eksistenco kje v mesta ali večjem trgu Slovenije. Razpolagam s takojšnjo gotovino do 165.000 Din. Ponudbe na upravo lista pod »Stalna življenjska preskrba« št. 1744.

fifajte in širite
V '* Г"^?*** џ v»-
L
A V I N A L
je zn>'DO sredstvo berlinskegn lekarnarja Franka za odvračanje od pijanstva. S pomočjo »AVINALA« so je odvadilo alkoho a Iu li v naši deželi
že nekaj sto ljudi. Glavni depot : Apu oka Mr. Itoimana, Beograd, 'lVrazije 5.
Obrtnika hiša
z lepim posestvom je radi družinskih razmer tako) naprodaj. Nahaja se v lepem kraju, ob državni cesti sredi Savinjske doline Hiša je enonadstropna z ličnim gospodarskim poslopjem. Njive, tr&vuiki in gozd okoli 15 oralov v najboljšem stanju. Domačija, ki je pripravna najbolj za mehaničarsko obrt ali kaj podobnega, ima zelo zmerno ceno.
Zglasiti se je: Jakob Ribič, Loke, p. Sv. Jurij o/Tab. ................................... •»«*•*
Izmed sodobnih književnih izdaj eo
i i
V neizmerni žalosti naznanjamo v svojem in v imenu svojih otrok, vnukov, vnukinj in drugih sorodnikov prežalostno vest, da je moj nad vse ljubljeni, nepozabni soprog, oče, stari oče, brat itd., gospod
dr. Josip Vrečko
odvetnik, predsednik Celjske posojilnice d. d., Rastni starosta celjskega Sokola itd.
danes ob pol 10 dopoldne po delapolnem življenju in kratki bolezni, v 75. letu mirno umrl.
Pogreb predragega pakojnika bo v soboto 21. t. m. ob pol 5 popoldne iz Ipavčeve ulice 2 na okoliško pokopališče.
Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek 23. t. m. ob pol 7 v farni cerkvi v Celju.
Celje, Mislinje, Č. Budčjovice, Frcdrikstnd, dne 19. februarja 1931.
Rozina dr. Vrečko-va roj. Kapus.
Brez posebnega obvestila.
\l
iu.	; V
t)f
priznano tako po vsebini kakor po
opremi na prvem meetu Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60'—.
Jugoslovanske knjigarna v llubtlanL
Trgovina z železno robo, na dobrem mestu v Mariboru, z mnogoštevilnimi odjemalci, iiče radi povečanja obrata
dpužobniha
strokovnjaka t 150 000 Din gotovine. Obrat se lahko tudi kupi zelo ugodno. Ponudbe na Publi-citas d. d., Ilica 9, Zagreb — pod Stev. 25.884.
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naS iskreno ljubljeni edinček
Joško Krese
sin poitnega zvaničnika
po kratki mukepolni bolezni 19. t. m. za vedno zatisnil svoje blage oči.
Pogreb nepozabnega sinčka bo v soboto 21 februarja 1931 ob pol 5 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 19. februarja 1931.
Globoko žalujoči ostali.

i. i» 2 c ~ o
■gs*
Ù 1
fco x
i- E, a > _
c ta -
C « co
3 i« s ^ « •-? a -i ►Ju
Si©
^ i •'5 ?, љ
r 2
5
^
M
ga. g
fs . «
Ett
£ ..5
Z

«s
ISO
S 55
M 1 ~
n . O
Q i _ .м = Î4 g c* 2 . aa
N N ÎO 0.
> ЈЛ >0 . Ф
љ a V
. O > O N
17° «a

14
& - e
чб
>«! N
- C
ijs.?
.i -C,
5 00 _ w 5
S|t
c O >
•Î.C." ►JN k >ч
I
p I
^ t .
- » u
S a ' o
Si I
fiant Dominik:
113
Moč treh
Roman iz leta 105Ô
Dr. Glosin se je usedel na najbližji stol. Spoznal je, da je izgubil igro. Ko iz velike daljave so mu zvenele besede Williama Bakerja na uho:
>Vaše zadržanje mi potrjuie pravilnost obtožbe. Nismo hoteli ničesar ukreniti, ne da bi vas zaslišali. Kaj imate povedati?«
Dr. Glosin je molčal.
»Napravili smo že svoje ukrepe. Iz le sobe odidete lahko ko jetnik v preiskavi državnega sodišča, ali... ko svoboden mož, da vstopite takoj v letalo in zapustite za vedno Unijo. Za kaj se odločite?«
Dr. Glosin je pogledal okrog sebe z očmi razdražene zverL Od nekje vsaj je pričakoval podpore, pomoči... vsaj sočutja. In našel je povsod le srepe, odklonilne poglede. Odločil se je in odgovoril: >Za zadnje.«
William Baker je pritisnil na gumb.
>Gwpod general Cole, pustite odvesti gospoda dr. Gloeina do letala.«
General je sprejel naročilo. Namignil je zdravniku. Pokazale so se uniforme, ko je odprl vrata predsobe. Generalovi ljudje so obkolili doktorja.
General Cole je korakal deset korakov pred njim. Izogibal se je pregnančeve bližine. S hitrimi koraki je dospel do letala in stopil na stran, medtem ko eo njegovi vojaki nadzirali Glosinovo vkrcanje. Drugače ko odhod Cira Stonarda se je izvršil odhod dr. Gloeina.
Profesor Raps je sedel v svoji delovni sobi. Cela vrsta dokumentov in poročil je pokrivala veliko pisalno mizo. Beli folianti so ležali preti njim. Pero je mirovalo v njegovi roki.
Vendar ni pričel naprej s svojim pisanjem. Njegove poteze so pričale o skrajni duševni napetosti. Z desnico je premikal pero, napisal nekaj vrst v svoji značilni veliki pisavi na beli papir, nato pa je zopet prekinil pisanje.
Odložil je pero in prijel popisan list. potem drugi in še tretji. Pročital jih je, primerjal. In takoj nato so izginile gube, ki so razprezale čelo. Od zadovoljstva se mu je razjasnil obraz ... pritajen vzklik se mu je izvil z ustnic: »Tako je!«
Oddahnil se je in naslonil nazaj na stol ter pokril oči z roko. Še enkrat je premislil člene verige, ki si jo je bil skoval v napornem duševnem delu.
Prvi člen! Poročilo zvezdarne v Halifaxu, datirano istega dne, ko so podpisali mirovno pogodbo med Anglijo in Ameriko. Ob 8. uri 17 min. srednjeevropskega časa dve naglo si sledeči močni eksploziji na severu v pasu polarnih luči.
Prva eksplozija je kazala v spektroskopski sliki obrise kalcija in kremenove kisline, druga črte železa in aluminija. Astronomi v Halifaxu so razlagali spektogram tako, da je druga eksplozija zadela velik kos svetske ilovice. Manjkale pa so poteze kisika, bile so lu le črte čistega aluminija...
Profesor Raps se ni mogel priključiti mnenju astronomov. Po spektogramu jc moral eksplodirati čist aluminij... in vrh tega še pravila verjetnostnega računa. Tudi tolikokrat navajana dvojnost dogodkov se tu pri razlagi ni mogla vpoštevati. Pred dvanaj-
stimi urami je nemškemu učenjaku pri tej mrtvi točki raziskovanja bliskoma šinila misel v glavo: To je bil učinek moči! Pojavi so bile eksplozije prostorne sile, ki jih je povzročila moč. Toda ali so bile zaželene?... Ali so se izvršile proti volji?... So nastopile morda celo proti volji moči? Prav toliko nerazrešljivih ugank ko vprašanj.
Naslednji členi! Brezžična brzojavka nemškega parnika >Bismarck« s severnega Atlantika istega dne: 40° 13' severne širine, 35° 17 zahodne dolžine. V plovni smeri pred ladjo vre morje v širini 10 km in v dolžini 50 km. Težki oblaki pare. Vroč dež prši na krov.
Jutranji listi so prinesli poročilo in k lemu razlage znanstvenih kapacitet. Po domnevah učenjakov je šlo za izbruh podmorskega ognjenika.
Profesor Raps je bil prečital brzojavko že prejšnji večer. Manjkala mu je točna navedba časa in radi tega je šel v uredništvo. Rade volje so mu jo povedali. Ob 8. uri 13 min. zvečer. Profesor je obdržal dolgo originalno brzojavko v roki. Ujemalo se je presenetljivo, preveč očividno, tako da ga je pretreslo. In medtem ko je sedel tam in premišljeval, mu je predložil urednik drugo brzojavko, ki jo je poslal Forest Department of Canada. Poročilo o velikem gozdnem požaru, ki je vpepelil več lisoč hektarjev pragozda. Zanimivo je bilo, da se ogenj ni širil polagoma. Cela ogromna površina je morala zaplamteti malone ob istem času in pogoreti do tal.
Potem je priobčil list še pozno zvečer istega dne čudno vest. Brezžično brzojavko indske velike postaje v Dehliju.
Za Jugoslovansko tlakama « Ljubljani: Karel Ceft.
tzdajateli Ivan Itakovuc
Urednik. Fruat Krenižur.