94. številka. Trst, v ponedeljek dne 27. aprila 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša : za vse leto 24. K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične tevilke po 6 stot. (3nvč.); izven Trsta pa po S st. Telefon številka 870. glasilo političnega društva „€8inost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije lin oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo it. 3, H. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst- Urednlitvo ln tiskarna : ulica Cariutia štev. 12. Včerajšnje volitve v naši okolici. Takega dne še ni pisala slovenska zvestoba v knjigo narodnih borb v tržaški okolici. Ne — še nikdar ! Nadejali smo se srečnega izida, nadejali smo se, da obranimo svoje pozicije in da zopet priborimo zadnjič izgubljeno pozicijo v Škednju ; ali take zmage — odkrito bodi povedano — ob znanih naših razmerah se sami nismo nadejali ! To je bil triumf na vsej črti. Mi Brno menili, da povsem dobro poznamo srce tega našega okoličana — ne upoštevaje, seveda, tistega odstotka, ki je prodal sovražniku svoje meso in svojo duša — menili smo, da ne podcenjamo tega s:ca. Danes moramo pripoznati, da smo pod-cenjali ! Tako divno, tako disciplinirano, tako zložno so šli vsi okraji v boj, da smemo biti ponosni na take volilce in ves narod slovenski sme s ponosom gledati na ta odlomek s voj ! Znan je način delovanja tržaških rodoljubov, kateri so šli med one naše delavce in vse one, ki morajo služiti svoj kruh ob potu svojega lica. Vzbudili eo tako najširje sloje in to je napravilo moralen pritisk na manje trdne volilce. Lahko rečemo sedaj : v Trstu in okol ci je nastopil ves naš narod od naj - , ni/.ega delavca do gospoda, vsi združeni v eni misli : vsi združeni za eno idejo, da osvo-bod rao in ohranimo biser slovenske zemlje ob A d rij i — nae«» okolico. U tisi včerajšnjih dogodkov so presilni, da bi v tem hipu mogli z dolžno treznostjo in m raostjo oceniti napredek in vspeh teh vol tev. To storimo j a v prihodnjih dneh. Tu naj sle le le črt ce z vsacega volišča. I. okraj. (Skedenj, Sv. Manja Magdalena in Čarbola). Ta okraj je presenetil tudi največe optimiste. Sodilo se je, da zmagamo k većemu za kakih 10O glasov. Ko se je pa doznalo, da smo zmagali z nad 200 glasovi večine, zavlada'o je med množico voiicev, ki je pred vo.iščem nestrpno Čakala izida, neopisno ve-se je. To niso bili več navadni živio-klici vsled zmaje navdušene lancžice, marveč je bilo pravo vriskanje od sreče in veselja p r ine duše. Vsem je bila v ustih številka dvesto. A da so Italijani na teh volitvah v prvem okraju tako grozno pogoreli, krivi so bili največ sami. Mnogi volilci, posebno iz Skednja, se sedaj hranijo odrezek iz »Piccola«, ki je pred tremi leti po zmagi Banelli ja dokazoval, da je ta Banelli-jeva z saga dokazala italijanski značaj prvega okraja in predvsem Skednja. To očitanje je posebno one volilce, ki so i. i PODLISTEK. s« Na rojstni zemlji. gpi&ai Kaaver-Sandor-GJalskl; prevel M. C. XXIX. Veselilo ga je, da ga je Vera tako po-! zorno, skoro zamaicneno poslušala. A tudi prijetna soba, mej tem ko je zunaj žvižgal in bril oster veter, šum vse hiše, ki je prihajal ] od ropota v ki.hinji, od pesmi služkinj in J peric nekje v zadnjem kotu pritličja, od govorjenja m žkih, ki so ee rajgovarjali nekje doli v družinski sobi — vse to je Leva ne -; kako povzd gal > in vzbujalo. A Vera in starica sta ga slutali ve« dalje. Deklica Be mu je divila in skoro plašila se je, ko se jej je zdel preučen, ali vendar se jej je porajal v duši neki ponos nanj. A mati — ona je komaj čula njegov glas», in videča, kako sti mu očesi neprestano obrneni v Vero, je takoj uganila s svojim materinskim čutstvom, kaj pomenja ta plamteči pogled. V prvi hip dali glas Binelliju, t t ko peklo, kakor da bi imeli žrjavico na srcu. Oni so v — seveda krivem — oportu nizmu z izvolitvijo Banellija hoteli le pokazati svoje prijateljstvo nasproti meBtu, ker so jih Italijani neprestano pozivali, naj bodo prijatelji z mestom. Vsled pisave v »Piccolu« pa so volilci Banellijevi sprevideli, da Italijanom ni prav nič ležeče na prijateljstvu z okolico, marveč, da so hoteli s* zmag j Banellija le doLazati ita-lijanstvo prvega okraja. Ne, Italijani nismo bili nikoli in tudi ne bomo, škripali so z zobmi opeharjeni volilci Banellija, in da nismo Italijani, pokažemo tem židovskim sleparjem ži o prihodnjih volitvah! Io včeraj je prišel dan, ko so sa m igli maščevati radi žaljenja, mašševati radi duševnih muk in očitanj, katera so morali trpeti cela tri leta. Kavno tisti, ki bo pred tremi leti volili Banellija, bili so o teh volitvah najgorečnejši agitatorji ta našega narodnega slovenskega kandidata, med katerimi moramo posebno pohvaliti posestnika Andreja Godina Fuli in gostilničarja Antona Sancin-Šunaan. Da je stara garda narodnih agitatorjev storila letos v še večji meri svojo dolžnost, nego druga leta, dokazuje pač naša sijajna zmaga sama. R?či se more, da (razun par žalostnih izjem) včeraj v prvem okraju niti ni bilo izdajic. Oni glasovi, katere je dobil nasprotni kandidat, bili so ekoraj vsi oddani od laških ali popolnoma poitalijančenih voliicev, ki, das". jim je magistrat dal volilno pravico v prvem okraju, večinoma prebivajo v mestu. Jako veselo in značilno je, da za italijanskega kandidata nista glasovala niti njegova brata Gašpar in Tiče Sancin L tvičar, oba okolo 80 let stara in posestnika v Skednju. Prvi sploh ni glasoval, drugi pa je glasoval za narodnega kandideta, g. Antona Sancin-Drejača. Ta dva moža-poštenjaka naj bi bi' vzeli v izgled vsi naši odpadniki po okolici in naj bi iz tega Blučaja crpili nauk. da se tudi bratu ni dolžno spoštovanje in zaupanje, ako je zatajil Bvoj narod in postal orožje v rokah naših sovražnikov. — Ker so nekateri nasprotnega mnenja, moramo omeniti, da je dokazano, da je tudi godec Anton Godina Tululu-i glasoval za našega kandidata. Toliko, da se možu ne bo delala krivic?. Predolgo bi bilo, ako bi hoteli že danes opisat« radost in veselje, ki je po včerašnji zmagi vladala v prvem okraju. Bil je to res naroden praznik. Pred tremi leti je po volitvah izginila bratska ljubezen in zaupanje.jker o mnogih se je opravičeno, a o mnog.h tudi neopravičeno eumilo, da so nas izdali. Vče raj pa je bilo vse veselo, voi eo si zaupno segali v roke, ker izdajalca ni bilo med nami Ganljivo je bilo gledati posebno one, ki s > na včerajšnjih volitvah oprali svejo čast in je občutila skoro nekako ljubosumje — no, potem je pogledala Vero in srce jej je za-drbtelo od ljubezni in dobro Ptarkino Brce se je razsvetilo v blaženstvu, a usta eo jej šepetala poluglasno: »Da bi Bog dal!« Minola je polunoč, a družba je bila vedno skupaj. Zunaj se je iz ostrega vetra razvila cela burja in metež. Vera je ostala v Lipnjaku, kakor je bilo določeno že poprej pred nevremenom. Ko Bta naslednje jutro Svetozar in Olga že ob sedmi uri, ko je bilo še povsem temno v sobi, poletela k oknu in »ta poleg dobljenih darov, s katerimi sta bila krožnika obložena, opazila, da je zunaj vse belo in da so okna s snegom zadelana — sta vsklik-nila oba od veselja in radosti : »Prvi sneg!« — in bilo je kakor da je zazvenel nek čarobni glas. Vsa hiša je oživela od njega. V prvi hip so ae vsi veselili in sleherni je ganjenim čutstvom in veseljem pogledaval na okna v belo okolico, na nizke sive oblake, obešene nad gorami in bregovi, na razgrneni plašč po ravninah, na pri po- so mogli zopet veselim l cera in ponosnim čelom stopiti v družbo mož poštenjakov. Solze radost« so se pojavljtle na zagorelih obrazih zavednih naših okoličauov. Na večer pa je b.la po vsem Skedenji razsvetljava in lučice so se prikazale tudi na oknih onih, ki so včeraj stopili prvikrat v naše narodne vrste. Splošna sodba je bila, da prvi okraj še ni doživel tako krasnega dneva. Tudi Zgornjo Magdaleno no junaki iz Spodnje Magdalene priveli včeraj v naš tabor. Čast in slava takim uzornim in vstrajnim narodnjakom ter njih jeklenim voditeljem. A tudi oseba našega sedaj izvoljenega kandidata ima velik del zasluge na tako izvenrednej zmagi. Kdo bi ne volil za moža domačina, ki se je vsikdar pokazal požrtvovalnega prijatelja in ki vselej rad pomaga se svetom in dejanjem veakomur, bodi že njegov politični somišljenih ali nasprotnik ? ! Naš kandidat v tem okraju, g. Anton Sancin-Drejač, je bil izvoljen s 335 glasovi, nasprotni kandidat je dobil 132 glasov, 1 glas je dobil Leopoldo Mauroner in devet glasovnic je bilo b lih. II. okraj. (Lonjer, Rocol, Kjadin.) Na ta okraj je bil najhuji naval. In sicer radi ugleda našega kandidata dr. Ry-b£ra in radi spoštovanja, ki ga uživa ta mož ne samo v tem okraju, ampak povsodi v okolici. Ko bi bili njega vrgli, dali bi bili uda rec vsem tržaškim Slovencem, ali udarili bi bili tudi na občuten način ono slovensko idejo, okoli katere se zbirajo naši slovenski sinovi. V komisiji so bili tudi trije zaupniki naše stranke in pooblaščenca političnega društva »Edinost«, dr. Josip A b r a m in dr. B e n k o v i 6. Silen je bil naval, in na nastopu nasprotnih agitatorjev je bilo videti, da so gotovi zmage; ali nastop naših jim je tako imponiral, da so že okolo 10. ure jeli omahovat*. Naši volilci prihiteli na volišče Da vse zgodaj, kakor da ne morejo učakati hipa, da izvrše svojo narodno dolžnost. Mej prvimi 150 oddanih glasov je bilo, da ali ne, 20 nasprotnih. Nasprotniki so prihajali polagoma pozneje. Mej 11. in 12. uro je prihajalo le se malo voliicev. Ob 12. uri je bila volitev zaključena in začel je skrutinij. Pred volilnim lokalom se je zbrala velika množici ljudstva. Vse je pričakovalo z naj-večo napetostjo, vsakomur ee je videlo, kako vznemirjen in nervozen je. Po dobrih 20 minutah je predsednik komisije naznanil, da je dr. Rybar dobil 150 glaBov, Mauroner pa 91. Par glasov je bilo uničenih. Sedaj je sledil prizor, katerega treba videti, ker se ne da opisati. Zaorilo je živio-klicev, ljudje bo si podajali roke in mahali gneno vejevje dreves, gosto obloženo z obležai snežnih metuljčkov, na zamedene poti in na divne Bklade po strehah, zložene kakor od sladkorja. In bila je zunaj neka tis na, v kateri se je vsaki glas ptic prenašal po mrzlem zraku, in vsaka beseda, ki jo je kdo zgovoril doli na dvorišču, je prihajala gori nekako pridušeno, zamolklo. S hodnika je bilo čuti vsaki hip ropotanje čevljev, od katerih so došleci otirali sneg, a od dalje — tam od gospodarskih poslopij se je razlegal krik in vik možkih in deklet, ki so se obmetavali b snegom. Svetozarja in Olgo je Fran komaj pridržaval, da nista zbežala tja ven, in otroka sta Be umirila še le potem, kojima je obljubil, da jima napravi lepega sueže nega moža. Lev je b polno dušo vlekel na se čarobnost zimskega jutra in j* razmišljal, kako da upreči sani in popelje Vero in Zlatico. Ne, V«re že ni bilo več v hiši. Ne da bi bila čakala na zajutrk, je odšla domov še v temi. — A zakaj si jo pustila i Mogla bi se hudo prehladiti — v tem snegu; res, da ni s klobuki. Potem pa rfo vstopili v kolo : pevci društva »Zastava« iz Lonjerja in mešani zbor »Kola« iz Trsta, množica ee je odkrila in ! vse je pelo, vspričo komisije, našo himno »Hej Slovani!« Potem so pevci še zapeli »Slovenac i Hrvat« in »U boj« in so ob zvokin te pesmi korakali do gostilne »pri lovcu«, kjer je bilo pevanje, rajanje, da nikdar t?ga. Ime dra. Rybdra je bilo na ustih vsakogar; vse kakor da je hotelo iz arca ven izraziti vso ljubezen in spoštovanje do našega zastavonoše. Lonjerci so pod razvito trobojnico odkorakali proti svoji vasi. In zastavo je nosil njih vredni — starina! Vest o Ryb£revi zmagi je tudi med mestnimi Slovenci izzvala največo radoat. III. okraj. (Sv. Ivan, Škorklja, Kolonja). O volitvi v tem okraju moremo reči na kratko: je isti ostal prvak med našimi okraji! Ostal je, ker je bil vedno. Pred prvaki tega okraja treba sneti klobuke : to so celi možje, nepreBežni organizatorji in agitatorji. In če še upoštevamo notoriČni zmisel Svetoivancev za disciplino, se ne bomo čudili, da se nasprotna agitacija ni mogla razviti niti v svojih začetkih, in ne more nas presenet t sijajni iz d volitve. Vsi vrli volilci — posebno tudi oni iz Konkonela in Kolonje so ostali na volišču do proglašenja izida. Izid je bil sled č': dr. Gregorin je dobil 195 glasov, Valfrio 32, Ivau Morija Vatovec 7, Ferluga 8. Ta sijajni vspeh je vzbudil veliko navdušenje med množico, ki je Bkupno odkorakala v »Narodni dom«, kjer se je yse trlo občinstva. Vse je bilo radostno vzhičeno na taki sijajni zmagi slovenske misli v naši okolici. IV. okraj. (Barkovlje-Rojan-Greta). V Rojanu so se vršile vjlitve v najlepšem redu. Cikorijaši so bili jako poparjeni, njihovi agitatorji brez vsake »korajže«, ker so jim bili naši vedno za petam'. Od naše strani pa se je razv l > že na vse zgodaj jako živahno in veselo gibanje. Volilnemu činu, katerega je vodil mirno in objektivno g. dr. Ruscooi, eo pil o'tova'i trije zaupniki »Edinost« in odbornik dr. Slavfc. Volitev ee je vrš.la gladko brez vsakih posebnih incidenc. Lep utis je napravilo na člene komisije, koje prišel na volišče neki kurjač južne železnice... naravnost z dela v zamazani delavski opravi. Občudovanja vreden je bil tudi neki 80-letni starček ... iz Birkovelj, katerega so morali skoraj nesti v volilno dvorano. Od 433 vpisan h voliicev prišlo je volit 350. Naš kandidat Ivan Gerdol je dobil 22G glasov, Parisi 129, 3 glasovnice so bile čiste, en glas je dobil Ernest Cumar in ea glas in pa peš ! Ah — daleč — ali vendar — v: otroci ! — se je jez la starka. — Nikakor ni hotela ubogati me; rekla je, da mora domov — rad" o Seta — a ti veš, kaka je ona v tem — tako se je branila Zlatica. Pri zajutrku je že, vsaj stara, minola prva radost. Blinjević je obžaloval, da je tako rano zapal sneg in da živina ne bo mogla več na pašo, no, na drugo stran pa se je zopet veselil radi zimskih setev, ker so mrazovi jasnih dnij jeli postajati nevarni. Tudi stara gospa, kakor vsako leto, se je tudi to pot čudila, da je zima tako rano prišla in z vzdihom se je spomnila siromašnih kmetov, ki nimajo »ne dovolj drv in dovoljne obleke«. Kleauševi!a v krčmo kon-eumc<'ga društva. Na vseh oknih velike vo-jašn:c9 je mrgolelo naših fantov, ki so zadovoljno glodali na navdušeno množico. V krčmi še le se jc prav mogočno izvil iz prs zbranih ne dajo izvršiti. Spomnimo se samo jedne "cih, ti Nemci zahtevajo še jedno univerzo na stvari. — Ministerski predsednik, dr. pl. | Moravskem. K o e r b e r, je proglasil maksimo ali načelo, | Poleg tega postavljajo še pogoje, da čeda narodi naj bi se sporazumeli med seboj ! (ška univerza naj ne bo v kakem glavnem Tudi Ćehi naj se dogovarjajo in dogovori mestu, temveč v kakem postranskem mestu z Nencci, drugače ne dosežejo Čehi ni- česar. To načelo pomenja za današnjo toliko, kakor : Vi, Cehi in ostali slovanski vspostavilo red; več demonstrantov je bilo zaprtih. V Nimesu je po neki konferenci senatorja Lamarzelle množica napadla redarje in jih več njih ranila. Mora ve. Tu preneha veakatero dostojno razgovarjanje in pogajanje. (Je to ni poniže-prakso valno, potem ne poznamo tej besedi pojma in zmisla. vesti. narodnjakov glas navdušenja in zadovoljstva, narodi, ostanite s Bvojimi nacijonalnimi zalite-»Živio Gerdol, iveli Slovenci U, grmelo je vami doma! Saj je vendar jasno že v naprej, kakor iz erc^a grla; in ob navdušenem pe-j da Nemci, ki so zmagali s svojo obstrukcijo, vaDju himne »Hej Slovani« razpel*, so veliko slovensko zastavo. Četrti okraj je lahko po- Tržaške Zmagoslavje po okolici. Včeraj po-Koliko časa bodo Mladočehi, ti drugače 1 poludne se je razvilo zmagoslavje od enega nepravočasno toliko ponosni Mladočehi, igrali j kraja okolice do druzega. Vsa srca so bila toliko narodna nedostojno vlogo ?! i po utisom teha divnega slovenskega vspeha. v narodnostnem pogledu ne privoli v čisto nič ali pa le v toliko, kolikor bi tudi še oni nosen na to fci ajno zmago, na ta sijajni na- novega pridobili za vsako izpolnjeno zahtevo škode in oškodovanja tudi drugih slovanskih predek. V. okraj. (Opčine-Trebče-Bane Gropada-PadriČ Ha zovica.) Ttidi v tem okraju ni slovenska stranka Še nikdar izvojevala tako tijajne zmage ! slovanskih narodov. Ako bi bili Mladočehi prav uvaževali proglašeno načelo sedanje vlade, dolžni bi bili prekrižati se in vrniti se domov iz državnega zbora, ali pa delati na to. da vržejo tako ministerstvo. Sedanja vlada si je v narodnostnem in jezikovnem pogledu p r i n - narodov, in kar se tudi ne da doseči brez nedostojnega ponižanja Čeških zastopnikov in Češkega naroda. Ako češki narod dobro premisli polože-nje Mladočehov, da jim rajši obsolutorij za vse dosedanje grehe, ako se spreobrnejo in začnejo v bodočnosti drugače postopati. Po Gospod Ivan Gori u p more biti ponosen c i p i j e 1 n o zavezala roke nasproti nemškim shodu 26. aprila naj gredo Mladočehi brez teli sijajno manifesti rane m zaupanju. Podrobnosti priobčimo jutri, ker je g. dr. Ry-fcar, ki je posredoval na tej volitvi v imenu političuega društva »Edinost«, danes odsoten iz Tr&ti. Pridodajamo le še, da je g. Ivan Goriup dob.l 287, laški kandidat Stiikler le 6* glasov. VI. okraj. (Prosek-sv. Križ-Kontovelj). Volitev se je vršila povsem mirno. L#e dva »cd trip« sta hotela v drugo na volišče. To je volilce razgrelo, da so odločno protestirali in zahtevali od stražarjev, eli, vsi odkriti, »Hej Slovani !« Množica je na to prepsvaje odšla proti Pruseku in KontuveljU. Naša tro-bojnica je takoj zaplapclala. Naj veča radost je pa zavladala, ko se je izvedelo, kako sijajno smo zmagali po vsej okolici. Ljudstvo je bilo kar navdušeno samega vtr-elja. Kar je še ostalo Križunov na Prošeku, s> takoj odšli, da brzo sporočijo svojim pre veselo vest o častni okolic inski zmag'. Križane, ki so cdhajali pod vihrajočo trobojnico, je množicj navdušeno pozdravljala. Od vseh strani je donelo >Zivio zavedni Križani ! Na svidenje !« Pohvaliti treba naše Križane, ki se niso dali preslepiti od pustih < umarjevih obljub ia njegovih gujil.h tr;p. Kar je bilo pa Ca-marjevih zaaiep jenih privržencev (ker ljulike je povsod med pšenico), so te izgubljene ovce nazivali : >Glejte jih, to so t;sti od tiip, tiso po itd.!« S.cer je bilo te revčke tikoj poznati, ker hodijo okrog, kakor Judeži Iška-rijot', ki si ne upajo nikogar pogledati v obraz. zicijo proti eedanji vladi. Dejstva, ki se sle- i p 1 e m s t v u. dila in še sledč, jim dokazujejo, da bi bile To je resumč našega premišljevanja, iz- tudi te stranke pravo pogodile. Sedaj pa treba vajanega iz dejstev in argumentov. Bodi vlado, proti njeni zaslugi, vzdrževati, da bo boljše v bodočnosti ! Fran Podgornik. Politični pregled. Y Trstu, 27. aprila 1903. Shod zaupnih mož mlado češke stranke. O tem shodu, čegar sklepi bodo odločilno vplivali na nadaljnji razvoj avstrijske vseli straneh prevladuje mnenje, da so zaup niki prepustili poslancem svobodo za izbiranje taktičnih sredstev. V tem zmislu p Š3 posebno tudi včeraj dcšla »Politik«. Ta list meni, da poslanci ne smejo vsprejeti nikakega diktata ni od volilcev, ni od tistih življev, ki jim grozijo. (O shodu zaupnikov utegnejo dobiti čitatelji kako vest med brzojavkami.) Iz ogrske zbornice. V sobotni seji zahtevati, pomenja tu, ne doseČ! n,cesar ' ogrske zbornitje predlagal je p09l. R a t k a y, škodovati češkemu, in po istem načelu tudi program. Cebi ne morejo zahtevati, da bi češki notranji jezik dobili n. pr. za vse češko kraljestvo. To bi bilo, prvič, brezpotrebno, drugič bi se Nemci postavili po robu. Treba je vendar priznati, da tudi na Češkem je nekoliko krajev, kjer je netnski narod naseljen v skupnih množicah ali kompaktnih masah ; in tu ni češki jezik neizogibno potreben. Preveč in * * Seveda so to-ie površne črtic, katere bomo polagoma spopolajevali. Izlasii nam bo omenjati še onih vrlih mož, ki so »i nabrali velikih zaslug za to našo presijajno zmtgo. A danes že jim izrekamo iz globine duš in v imenu narodne stvari iskreno zahvalo, v plačilo pa naj jim bo sladka zavest o pošteno storjeni dolžnosti do naroda svojega. Mladočeiii na vrenje med češki so III. Kje so danes Mladočehi ? Odstopali od et »pinje do stopinje, in danes se omejujejo samo na dve točki, namreč na zahtevanje češkega notranjega jezika in drugega češkega vseučilišča na Moravskem. Ko bi to priborjli češkemu narodu, bi ne mislili več na obstrukcijo. In kolikor je zavisno od njih, bi se pogodba z Ogrsko vsprejela v državnem zboru. Oglejmo si te dve točki pobliže z vprašanjem: Ali je po' oženje tema d vem a zahtevama Mladočehov ugodno ? Z d, da moramo reči: ne, ne, ne ! Zakaj ? Mi vidimo tu nedoslednost mišljenja mladcčtške stranke v skupnosti. Pojedini členi te stranke so si že davno na jasnem, da so take zahteve, rekli bi. ne^aresne, ker se ostalim tlačenim narodom. Zahtevati pa češki notranji jezik samo za kompaktne masa češkega naseljenja na Češkem, ne pomenja drugega, nego priznanje potrebe razdeljenja češkega kraljestva na nemško in češko ozemlje. Za notranji češki jezik bi bil torej predpogoj : razdelieaje dežel po naseljenju. To pa bi dovajalo do potrebe, da bi v=ak narod dobil svojo nacijonalno avtonomijo. Rivno tej pa se Čehi protivijo doslej. Po takem se Mladočehi sami sebi, svojemu programu nasprotni, in Nemci, kolikor umejo ta neksus, to zvezo stvari), morijo poskakovati od veselja, ker jim Cehi sami ponujajo razkrojenje Češke na nemški in češki del ! Da si pa je ta zahteva voda na mlin Nemcev, se bodo ti vendar protivili, da bi si tako za ta « v o j lastni, principijelno izvršeni tostjo ua«proii b Ugarskim dobiček dobili še drugih odškodnin ! Ta bi bila lepa in najlepša, kar so jih Mladočehi zakrivili. Zato je treba tudi od etrani drugih Slovanov uveriti MladoČehe, da naj ne kopljejo groba svojemu programu! Druga pa je, ako Čehi postavjo postulat, da naj se vse dežele češke krone razkroj4 in razdelč po kompaktnih masah naBeljenja, in ako k temu postulatu pridružijo zahtevo, da ta postulat obvelja tudi za vse druge narodnostno pomešane dežele. Le tako bi se mogli Čehi in ostali slovanski narodi pomiriti in zadovoljiti. Kaj pa s češko univerzo na Moravskem ? Odgovor je lahek. Sedanja vlada je ne more privoliti brez privoljenja od strani Nemcev, a Nemci bi hoteli tudi tu imeti odškodnino, če ne z drugim darom, vsaj z jednako nemško univerzo v isti Moravi! Nemci torej, ki na Moravskem ne žive v j osebnih kom paktnih masah, ki imajo univerzo dunaj -s k o pred nosom, ki imajo poleg te še uoi-verze v Gradcu, Pragi, Inomostu ir Černov- Iz vsega vidimo torej, da Mladočehi j p0 V8eh Vaeeh so se uprizorile prisrčne veselice zahtevajo nekaj, kar se ne da doseči brez Tudi me3tni Slovenci — izlasti pevski zbori — so se raskropili po okolici. Umeje se, da bomo tudi o teh slavjih poročali v prihodnjih številkah. Nekoliko volilne statistike. Pridržuje B'", da glede posamičnih okrajev s številkami pokažemo naš napredek od zadnjih volitev sem, prinašamo za danes le podatke glede glasov, cddanih v vseh šestih okrajih okolice. Leta 190O je bilo oddanih v vsej okolice za Italijane 839 glasov, za Slovence pa 1141, torej v odstotkih 42°/ft za Italijane in 58°/0 za Slovence. Včeraj pa je bilo oddanih : za Italijane 527 glasov, za Slovence pa 1419, ali v odstotkih : za Italijane 27°/0, za Slovence pa 73°/0. Italijani so torej nazadovali za 15 odstotkov, za kar so napredovali Slovenci. Leta 1900 so imeli Slovenci 302 glasa več nego Italijani, včeraj pa 885. Italijani so nazadovali za .">12 glasov, Slovenci pa napredovali za 278 glasov. Te številke pričajo neoporečno, da slovenska ideja v okolici napreduje in je to dej3tvo tržaškim voditeljem v zadoščenje, ker se v teh številkah zrcali vspeh njih neumornega delovanja. Te številke so pa tudi glasen protest proti folzifikacijam ljudskega štetja, katero izkazuje, kakor da eo Slovenci v manjšini v okolici. Gornje številke naj vzamejo na znanje t-idi državne oblasti, ki se tudi rade eklicujejo na številke. In nadejamo 6e, da vladni možje vsaj to pot ne bodo hoteli trditi, da so tudi Italijani glasovali za Slovence, kar je namestništvena odločba trdila v vprašanju slovenske šole glede volitev v V. kuriji, da bi pobila argumentacije slovenskih starišev, ki so se sklicevali na vspeh rečene volitve ter dokazovali opravičenost svoje zahteve z množino slovenskih volilcev. Česiitke. — Prejeli seno nastopne brzojavke : Iz Ljubljane: Slava zavednim vo-lilcem tržaške okolice ! Gromovit živio izvoljenim poslancem. Zupan Hribar. Iz Kamnike: Nam iz našega letovišče osebno znanim vrlim prvoboriteljem tržaškim in zavednim volilcfm navdušeno čestita na slavni zmagi politično društvo »Zora«. Iz Postojna: Slava zavednim volil-cem tržaške okolice ! Z veli narodni boritelji majke Slave ! Živelo društvo »Edinost«. Postojnski rodoljubi. »Cikorfjašem« Iz II. okraja. Pišejo nam : Verjemite, gospod urednik, da nam je neljubo pečati Be s poraženim nasprotnikom. Plemeniti, vitežti in civilizovani narodi ne delajo tega. Taki narodi, stranke in tudi poeam čniki podajo premaganemu sovražniku roko, v znamenje svojega — vitežtva. Da pa delamo izjemo glede ravnokar poraženih cikorijašev iz našega drugega okoličanskega okraja, za to im«mo celo vrsto tehtnih razlogov. Med temi je prvi ta, da so ti cikori-jaši, te umazane prodane duše, sinovi slovenskega naroda, da so odpadniki — izdajalci svojega naroda, svoje domovine in svoje slovenske matere! Drugi med tolikimi važnimi razlogi je ta, da tržaški camorisli, ki §o o zadnjih mestnih volitvah »sijajno« premagali stranko »Domenico Rossetti« — isto sedaj na v*e mogoče načine nesramno napadajo! Ako je njim, ki so oblizani cd 2000-letne kulture, dovoljeno tako postopanje proti poraženemu istokrvnemu sovražniku, se tudi nam ne sme zameriti, ako sledimo tem latinskim »vitezom« in povemo par gorkih »prodanemu meau !« naj se Kolcsev eva himna uzakoni kakor ogrska narodna himna. Posl. M a d a r a b je utemeljeval svoj predlog, n8j se na Ogrskem zopet vspoatavi čaBt palatina ter naj se zopet ustanovi ogrska narodna straža. Ministerski predsednik je pobijal oba predlog* in priporočal zbornici, naj ju odbije ter je na to odgovarjal na neko interpelacijo. Dogodki na Balkanu. C. kr. ko- respondeačni biro poroča, da bo vse vesti, ki prihajajo iz turškega uradnega vira glede energičnega postopanja proti Albancem, krive. Turčija da postopa proti Albancem jako neodločno ter da jim le giozi, svojih groženj pa ne izvršuje. Diplomatični krogi bo jako nezadovoljni s tem postopanjem turške vlade. Pač pa postopa turška vlada z vso kru- uBtašem, a kljubu temu se ustaške čete vedno bolj množijo. Ruski vojaški zastopnik v Bolgariji, polkovnik Protopopov, je izven turnusa povišan v geaerala. Zatrjuje se tudi, da nameruje ruska vlada odstaviti glavnega urednika vladnega glasila »Upraviteljstvjeni vjestnik« v Petrogradu, ker je objavil znana obreko-valna poročila ruskih konzulov o Macedon-cih ter da se je že odredilo premeščenje konzula Maškova v Malo Azijo. Vb« to se smatra kakor dokaz naklonjenosti Rusije do Bolgarije. Kulturni boj v Franciji Radi ukaza, naj Be razidejo vsi oni meniški redovi, ki Be. Da je nek laški priklatenec, po imenu Pičim", niso pokorili določilom zakona, došlo je na agitiral proti našemu Rvbdru v družbi ske-več krajih do neredov. j denjskega Golobiča — pardon Colobicha — Kmeti bo napadli vladne funkcijonarje ste že povedali. Mi se hočemo nekoliko do-s kamenjem in jih več njih ranili, nekatere taknati mladega g09p. Zabukoviča,> po domače tudi težko. Prebivalstvo je zelo razjarjeno. | »Kranjca«. Ta lepi rudeči in fino naprav-V Saint Nicolasu je množica napadla Ijeni »gospodič« je sin onega Kranjca, ki časnikarje, ko so isti prišli iz eamostana. ima v zagati Del Morro zalogo žita in moke Došlo je do pretepa, v katerem ste bili ran- in ki je, da ni ne zna niti italijanski — hud jeni dve osebi. Prišlo je vojaštvo, ki je zopet nasprotnik našega naroda! Ta Mauronerjev pokorni hlapec si je vzgojil eina, kateri obo- ( žuje (iaribaldija in zaničuje vse, kar je dra-so narodu, iz katerega izhajata njega oče in miti. Včeraj je ta junak s površnikom na roki kolovodil rccolsbe cikorija>e, neprestano označaje jim Daše prve agitatorje ! Temu ob strani je stal njega vredni drug Pizamei, ki ima 6vojo gostilno v Rscolu za dirkališčem, a je v svojih prostih urah ludi nadzornik delavcev, na mestnem tlaku ! Slovenci naj si zapomnijo ta dva možaka. Mi mestni in okeličanski agitatorji ju že imamo v črni knjigi!! Pozabiti ne smemo tudi lepega Cereta (mlajšega), fanta, ki je latinske krvi, ker nosi priimek Benčič-a. Tudi ta je vreden sin svojega cčeta — občepoznanega Cereta iz Rocola ! Mladi Tončko Gerdol, sicer še mleč-nozofco fant o e včeraj nastopal na način, ki je kazal že sedaj, kaj ee razvije iz njega — izdajalec svojega naroda! Ti in dvajBetorica drug h so včeraj agitirali za — enega Mau-ronerja!! ! Nam se je ta prodana družba smilila, osobito, ker jo je vrhni »general«, ki j« okolo 11 ure prišel iz Rojana v osebi čistokrvnega Italijana — < )olak-a (r janskega »kapovile« ozmerjal, češ da je preveč sedela v krčmi, meslo da bi delovala za — b^ne del teritorio, pardoa — za sveto Italijo. Kaj naj bi bili storli reveži — ko je bilo nas 20 na vsakega prodanca ? Oblak naj le odpusti svojim podrepicam in naj zahval* Boga, da ni »bezljal« z volišča še na vse zgodaj ! Te prodane reve so potem, ko emo izvajevali sijajno zmago, začeli izzivati s »patrijo v rešetu«, z »Ljubljano«, itd in ker so bili sami gladni — so naše izzivali celo s tem, da so nekaterim očitali, da mi delamo — *a krožnik »mineštre !« Mi da delamo, za mineštro ? ! Mi de lamo za svojo pravično fctvar, iz prepričanja, s svetim narodnim navdušenjem, a za Jude-ževe groše delate vi, vi o prodane duše ! Ravno to, da ste s propadom izgubili mastno nagrado, ragrado, ki ste jo res zaslužili z izdaistvom na lastnem narodu, nagrado, ki pa je siamolna — ravno to vas je popar.lo, a v bodeča vem hočemo dati nagrado rui in to tako, da si jo — zapomnite ! /a cikorijr, za odpadnike svojega naroda so »ninili čaai ! To smo vam dokazali včeraj in vam dokažejo v prihodnje še na bolj jasen način. Vam je e>er svobodrio, da se zbog veli ke žalosti po izgubljenem — denarju preselite makari v KaJabrijo, z Garibald ncem Mauro-nerjem vred — mi pa ostanemo kakor stno bli, na svoji t'žaški slovenski zemlji ! Živeli vrii naši Lonjerci, Rocolci in vsi naši volilci drugega okraja ! Bog poplačaj ves njih toli poži tvovalen trud ! Agitatorji. Obeni zbor »Delavskega podpornega društva«. Radi nepredvid-enih ziprek sa -a obeqi zbor ne bo vršil dne 3., ampak dne 10. maja. Pevsko društvo »Kolo« priredi dne 31. maja t. 1. (na Binkoštno nedeljo) korpo-rativen izlet pod društveno zastavo v Šturja-Ajdovsčino. Ob tej priliki prirede šturski tamburaši, društvo » Danica«, ajdovsko bralno društvo »Edinost« in več druzih društev iz vipavske do1, i ne vel ko narodno s!a vnosi. Podrobnosti se objavijo pravočasno. ODBOR pevskega društva »Kolo«. Drmib« preaaičnta. V t »rak, dne 27 aprila ob IG. an predpoludn« se bodo vsi« mar«dh« tuk. c. kr. okraj sega sodišča za «- viin® stvff^ vrši i e sledeč« drafcbn : Verdela 129, hišna oprava ; u'ica S. Lizzaro in ul. Nuova 31, lukni atrej in razno ; ulica Media 22, hišna oprava; Rojol 647, h šna oprava; ulici 28, hišna oprava: ulica Ca-serma 16 in ul. Lavatoio, 2 ogledali; ulica Androna Pondares 2, hišaa oprava ; ulica Oiuliani hišna oprava ; ul. Ghitccera 6, 2 ure, 1 ogledalo in 8 podob; ul. Amalia 9, 1 omara ; ulica Amalia 8, hišua oprava. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 11.7, ob 2. uri popoludne 15.0 C. — T lakome r ob 7. uri zjutraj 7o0.4. — Danea plima ob 8 29 predp. in ob 7.54 pop.; oseka ob 2 05 predpoludne in ob 1*41 popoludne. te semena najkrasnejšim nasadom v Budimpešti Marjeti ni m otokom. Dober STet. Kdor žeii nasejati lep travnik, temu priporočamo, da si naroči od c. kr. dvornega zalagatelja semen E d-munda Mauthnerv Budimpešti mešanico trav imenom »Promenade« in Marga-rethen - Insel. Že 29 let zalaga Mauthner Vesti iz Kranjske. * Za univerzo t Ljubljani pripravljajo akademiki na Dunaju, v Pragi in Gradcu, manifestacije. Čas, ki so si ga izbrali, je jako primeren, ker je gibanje za nove univerze v zadnjem mesecu zopet zrastlo. Za Dunaj je dala inicijativo in je prevzela troske »S 1 o v e n i j a«. Sodelovali pa bodo vsi akademiki Blcžno. * Dober nank za kranjske Slovence. Zabeležiti imamo zopet enkrat vesel pojav iz Kranjske; obe slovenski stranki sta se združili v Odložen nastop proti korupciji in vladnemu nemštvu in sta vlado prisilil), da je odnehala. Zadeva je bila, kratko in objektivno opisana, taka : Za službo asistenta na kmetijBko-kemiškem preskusevališču je bil kompetenčni termin do 15. mal. travna. A že 8. mal. travna je vladni zastopnik Lafechau poročal v seji kuratorija o imenovanju. Členi kuratorija so bili toli malo poučeni in tako brezbrižni, da so res verjeli, da je termin že potekel in so dopustili, da je bil slovenski in zmožnejši prosilec odklonjen, češ, da je njegova prošnja bila vložena prepozno. Imenovali so Nemca, ki sliši na ime Hiti. To imenovanje je vzbudilo ogorčenje ; v prvi vrsti pri slovenskih tehnikih, ki eo ob taki praksi videli v bližnji prihodnosti jednako usodo. Za stvar se je zavzel z vso vnemo dr. Tavčar. Hotel jo je na tihem, iz obzirnosti do kuratorija in gotovih gospodov, ki jim pa kmalu odklenka, spraviti v red. Predsednik kuratorija, dež. glavar D e t e 1 a, je takoj, ko je izvedel, da je bil glede termina napačno infjrmiran, si-stiral imenovanje in odredil novo sklepanje o imenovanju na dan 20. mal. travna. — Slovenski tehniki pa, karerim so se pridružili tudi drugi akademiki, niBO za-ee videli nobenega vzroka vesti sa kakor obzirni »hof-rati« in so jasno povedali javnosti, da je popolnoma nezakonito imenovanje Nemca škandal in da so tega krive grde intrige, ker se je čulo, tla — kakor v zasmeh Slovencem — vlada po Bvojih mamelukih v kura-toriju provzroči ponovno imenovanje Hitija, so se slovenski akademiki zbrali na sestanek, kjer bo zahtevali razpis novega kompetenčnega termina, ker je bila a tem, da je bilo imenovanje že cel teden pred pretekom prvega termina razglašeno, nekaterim vzeta možnost, še vložiti prošnjo; zahtevali so imenovanje Slovenca in opozorili kuratorij na to, da se naj uredi do 2(Uj le nemško uotranje poslovanje preskuievališča tako, kakor je primerno slovenskemu značaju dežele. Ker »Slovenski Narod« najprej sploh ni hotel prinesti protesta slovenskih akademikov, in, ko ga je prinesel, ga opremil s klavzulo, da odklanja odgovornost, je to dalo nemškim listom povod za prismojeno trditev o »klerikalnih akademikih« in »klerikalni agitacji«. Urednik »Slov. Naroda« je odklanjal vsako uti-kanje tehnikov v vso zadevo, ki je zanje — ne glede na Fplošncnarodni ezir — velepo-membna, saj se je šlo za to, da se krivica pribije, da ne bodo sami enkrat trpeli zaradi takih »pomot«. Smatrajo se kompetentnim in dosti močnim je dr. Tavčar sam hotel urediti vso stvar. — Da se je varal, je pokazal izid seje kuratorija dne 20. t. m. : Hitijebil zopet imenovan s4 proti 3 glasom. Za Hitija je glasoval tudi en zastopnik »Kmetijske družbe k r a n j s k e«. Na to Bta izttopila iz kuratorija Povše in Detel a, in tudi dr. Tavčar je zapustil rezervo in obzirnost : predlagal je v deželaem odboru ostir protest, ki je imel zaželjeni vspeh. Za danes se je vlada udala, in služba se razpiše vnovič. Kdo zmaga o prihodnjem imenovanju, pokaže bodočnost in določi — brezobzirnost Slovencev. Vsa afera ima v sebi lep nauk za kranjske Slovence: Z obzirnostjo smo poskušali, a kakor v zasmeh dobrohotni nameri slovenski, da se stvar v miru poravna, je vlada vBtrajala na nezakonitem stališču. Z brezobzirnostjo smo nadaijevali in — vlada se je morala vdati. Dal Bog, da bi kranjski Nemci pa vlada, Kar se tiče Kranjske — z ozirom na srečni izid prvega odločnega nastopa — kmalu občutili resničnost pregovora : fCxempla trahunt. * Okrajni glavar ljubljanske ©koliee, marki ftozani, se je ustrelil. V soboto do- poludne ob 9. uri in pol ee je na ljubljanskem pokopališču ustrelil ljubljanski okrajni glavar Ferdinand marki Gozani. V svoji lovski obleki je prišel na pokopališče ter otožen zavil k mrtvašnic". Tu ee je ustrelil v srce. Dvocevna pištola je ležala tri metre proč od mrtvega glavarja. V žepu je imel glavar orežni list, nekaj denarja, lovsko listnico in neko odtrgano poštno nakaznico, na kateri so bile zapisane besede »Leiche in die Todten-kammer, nicht nacb Hause. Keine Parte. Teufel des Jahrhunderts. Alle Freunde und Venvandte betrogen. Gozani«. • Vsled tega nekateri menijo, da se je glavarju skoro gotovo zmešalo. Tudi njegov oče se je pred leti ustrelil. V petek zjutraj okolu 7. ure je bil okrajni glavar še v uradu. Pri mrtvem glavarju so našli tudi steklenico navadnega karbola. Par dni ge je opažala na glavarju otožnost. Hodil je gori in doli in pri pieanju ni mogel mirno sedeti. Marki je bil dvakrat oženjen ter zapušča od svoje prve žene dve deklici in enega dečka. S sedanjo svojo soprogo se je lani poročil. — Pokojni je bil bolan na živcih in nadušljiv in je mogoče, da ga je bo'ezen gnala v smrt. Pri truplu so našli listek z napisom : »Der miserabelste Teufel dts Jahrhunderte3, der alle seine En« gel, Angehorigen und Freude betrogen«. — Truplo so prenesli v mrtvašnico. X X * k K n n x n x x x x x X X X Svoji k avojim! ZALOGA pohištva dobro poznano tovarne mizarste zaarngs v Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej $nton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. HajTečja tovarna Boiištra primorske fležele. SolidnoBt zajamčena, kajti lea se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, rac-dernl sestav. Konkurenčne cece. BV Album pohištev brezplačen. X X X X X X X X X X X X X X X Vesti iz Štajerske. — RazTcljsuljena voliter — na to slovenska zina^a. V Orebovivasi pri Maribora je občinsko volitev ces. kr. namestaija razveljavila io se je v petek vršila druga volitev, pri kateri je slovenska stranka v vseh tieh razredih sijajno zmagala (poslednjiS pa samo v dveh). Navdušenje veliko. Brzojavna poročila. Shod mladočeškili zanpnikov. PRAGA 26. (B) Shoda 8e je udeležilo 438 zaupnikov. lili eo soglasno vsprejeli resolucijo v treh oditavkib, obsezajočih določila o programu, o taktičnem postopanju in o organizaciji stranke. O taktičnem postopanju poslancev izjavlja reeolueja, da so zaupni možje debili prepričanje, da sedanja vlada pod pretvezo nevtralnosti, a brez ozira na veljavni pravni red, z drznostjo, kakoršne se ni bilo, ustreza hegemonistiškim zahtevam nemške manjšine in škoduje s tem vitalnim interesom češkega naroda, a se na drugi strani brani ugoditi tudi najpraviČnejim potrebam slovanskih narodov sploh, in češkega še posebej, ako niso v ti privolili Nemei. Zat) smatrjjo zaupniki kakor nujno potrebno, da češki poslanci ne-le vztrajajo v odločni opoziciji proti sedanji vladi, temveč da jej stavijo nasproti ve3 možen odpor in jej napravljajo zapreke. Razni pojavi povodom pripušČenja na-godbene predloge v prvo čitanje bi mogli v češkem narodu vzbuditi bojazen da vodstvo čeških stvari na Dunaju ne vztraja v naj-energičnejem odporu preti sedanji vladi in sedanjemu z'stemu. Ti pojavi bi mogli omajati zaupanje voliloev do poslancev. Zaupniki pričakujejo za trdno, da se vzroki tem pojavom odpravijo. V predpostavi, da se to pričakovanje izpolni, ostaja kolegij zaupnikov glede taktičnega postopanja pri sklepih, obseženih v Nimburški resoluciji od 23. septembra 1894, ter prepušča poslancem, da z ozirom na temeljni program stranke in dane jim direktive, svoje korake vBikdar tako urejajo po razmerah, kakor zahteva korist naroda, o čemer ne smejo biti izključena tudi 1 sredstva obstrukc je, marveč, da se sme rabo iste v gotovih slučajih smatrati kakor politično potrebo. TOUflRNfl POfllŠTUfl IGNACIJ KRON dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. H m D: H »lica Cassa di Risparmio Tovarna na Dunaju. Novi ceniki, izvirni narisi, naprti za sobe na zahtevanje Proti kašlju, grloboiu, hripavosti, kataru, upadanju glasu, itd, itd. zahtevajte vedno CONTJft Tfisse Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepovednl-kih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendluijevi lekarni v Trstu iu v vaeh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Škatljica stazie 6 O stotink. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN 60DNIK. Lastnik konsorclj lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 25. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. nutrovan etnik brezplačno in firanko. rudečih in čroih trakov <>d gumija za cepljenje trt, dvakrat rafinirano žveplo Ramagie in Cesene, z modro gnlico 3"u in .r> °„ mežan » žveplo, aogležka modra galica, „Agricol- za ut ičevanje mrčesov na trtnh, cveti, ieab, dievju in zelen jadi, žvepljal-nice, cevi od gumija za žveplja niee, uava „Katiau za vezati cvetlj cj Velika zaloga m izbor „Futterkalk" za mastiti v-akovrs ne domaće živali, mlete barve v olju ali prahu, uokostij, čopiča v, angleško laneno olje turov in kuhano in za živali, žeblji, šipe, mast za vozove, vr?ij. pip. ščetk, parfema esenc, vinskega cveta in snega za kia. mineralnih voda, vžigalic iu voščila družbe sv. Cirila in Me oda, zelišč in medicinalnih olj, voščenih i a stea- rinskih sveč. finega in navalnega mila. 1 Cene brez konkurence. — Pripor.-č* se za blagohotno podporo Cmil Cumar pok. friDriha v Trstu, ulica Belvedere štv. 37, podružnica: Opčina 212. Zahtevajte povsod voščilo (biks) v korist družbe sv. Cirila in Metoda se dobi pri sledečih gg. trgovcih: Emil Cumar Trst in Opčine, Vekoslav ~ Plesmićar ul. Stadion, Ivan Tomažič Barr. Vecchia, Ivan Prelog Barr. Vechia, Josip Urdich ul. Stadion, Matej Millonig ul Ghega, v okolici: Fran Šuman, Anton Sancin v Skednju ; Skapin in Pirich, Anton Bak, Stanko Go lina. Svetko Hanibal Skerlj pri sv. Ivanu ; Ivan Cergol, Colognati Ben., Josip Pertot, Anton Brumat v Barkovljah ; Jaka Štoka na Kontovelju, Josip Gustinčič, Ivan Seles pri sv. Križu, Ivan Fr. Mahnič v Bazovici. Glavna zaloga: tvrdka J. Drufovka v Gorici. Mv Bonazza v Trstu, Piazza Barriera veccliia, (vogal Androna deli' Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev in tapecarij. - Popolno opremljene sobe. - Konkurenčne cene. Naročbe so dostavijo ra2ven embalaže franko na kolodvor ali brod v Tr3tu......* Sprejema zavarovanje Človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druga Tzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno npravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaij e poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljSi sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Mala oznanila. Fod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjii cenah. Za enkratno insercijo se plača po 2 stot. za bssedo: za večkratno insercijo pa »e cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 20 K. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 60 stot. V Trstu. Zaloga likerjev v sodfih in botellkah. Perhauc Jakob vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kavarne. Antnn >nr*li priporoča svojo kav ar r o FtlllUlI WUI II »Commercio« kjer je sha- Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in Oftuogi drugi časniki. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. Jogat izbor divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se rahaja v dobroznani W zalogi pohištva Rafael Italia Trst - uL Malcanton št. 1. - Trst. Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne mielke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naroćbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v imiBlu gesla : Svoji k svojim ! JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejpga. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko Prodajalnica obuval G. Mayer Grego. trst. — Riborgo štv. 19. — trst. |T Velikanski dohod za s p o m 1 a d n i čas. Qbuvala za pospode črna, angleška po flld. 3.20. inaaena, > po gld. 3.50. Specijaliteta obuval za deoke. Qbuvala za gospe. črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 nizki čevlji lakirani a beli po gld. 1.90 Naročbe po meri. Izbor oblek za moške in dečke. Popolna likvidacija! Radi podretja hiše, prodaja Snovij za možke obleke v velikem izboru, najmodernejše vrste, prodaja po jako ugodnih cenah dobro-znana prodajalnica sukna Maccari & Pross uli<-a XaI<-autoii št. 3. Na zahtevanje se izvrše od izvrstnih krojače v tudi obleke po ineri ter se pošiljajo vzorci brezplačno in franko. čevljarnica jtfadriz ul. Sv. Antona celo zalogo obuvala v velikom izboru za možke, ženske in e otroke. Kazprodajalne cene radi opustitve obrti. - Uljudno se naproša za obilen obisk. ..................... x X >rr\i X Manifaktnrna trgovina. P RED NO kupite ----PERILO blagovolite ob'skati veliko skladišče angleške platenine in kotenine t v r d k e Vittorio (jasperini TRST — ul. Nuova 15. — TRST kjer se prodaja po stalnih cenah z 10% odbitkom. Kdor nalciiDi blaga za 10 K YdoDi poseben dar. VZORCI SB NE DAJAJO gld. 1*1)5 v ulici Nuova, nasproti palače Salem priproča: 1 kos od 10 metrov mušlina renforce .... 1 „ „ 18 „ „ i....................„ 3.80 1 „ „ 23 „ Blacet Inlet........„4.60 1 „ „ 36 „ Holand št. 180.......„ 8.fi0 kakor tudi velik izbor bele in naravne kotenine, ponarejenega platna, prtenine navadne in barvane itd. Cene brez kunkurence Glavni zastop 7a Trst, Kras, Goriško, Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Ouai št. 1 a (v lastni hiši). Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične banke v Monakovu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izplačavši v slučaju že-nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Corso ti. 7. Telefon 469. X y Gulielmo Brod & C.° ]m»znana tvrdka s OHISTVOM Pnajelegantnejše vrste ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah Via S. Giovani i t v. 14 i RS T vogal Piazza S. Giovani. KATAU Kil BREZPLAČNO IS GRATIS ri svetem Antonu Padovanskem. Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, 'uimeral, roketov, kvadratov, kolarjev Len, prsnikov, mif-alov, brevirjev, ritualov, diurnov in neštevilno nabožnih % različno fino vezan'h knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. £ Jedina zaloga za celo Primorje kipov v vsakovrstni velikosti in kvaliteti, / umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč in Čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podo". vencev, križcev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del »padajočih k bogočabtju, izvršijo se vezanja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izkljočena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. Z odličnim spoštovanjem Anton J. Vogrič. Obujala! Pri Pepetu Kraševcu traven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud. šolo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. PoStne naročbe se izvrše takoj. Pošiljatve so poSt-aine proste. Prevzema vsako del« na debelo in drobno ter se zvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr. piiv. avstr. Lloyda. Albert Brosch TRST - ri. S. Antonio 5. - TRST Kožuliar in izdelovalec čcpic. ODLIKOVAN NA RAZSTAVI v Trstu 1SS2. Velika zaloga kožuliovine in čepic za civilne in vojaške osebe. Izrauje vse poprave najhitreje in ekono-miSno. ShraDjuje kužuhovino in miako obleko ter jamči za vsako siodo proti molem in ognju. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrne rent, zastavnih pisem, prijoritet, kom umorih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale _ kupone. == Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni ================ izgubi =^==== Vinkutuje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. Borzna naročila. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali ua vložne knjižice proti ugodnim obresti m. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ............. ~~ dne vzdiga. --------- , Promet s Čeki in nakaznicami.