t „ISKRE”
U[/ Glasilo SVŠ
y\ur\/x/	A
rv/\AA
7~V
<*/ •	' *• A/ v
VIPAVA V3i>3
j L ero ; i
\S>T6V,-.S
z
POČITNICE
počitnice! kako prijetna in božajoča je ta beseda našim ušesom. Vsakdo ti prisegel, da ni bolj melodičnega izraza v slovensKev besednem zakladu.
bolsko leto se je nagnilo in šolska vrata se bodo za nami kmalu zaprla. Vsi živimo v veselem pričakovanju in štejemo dneve do trenutka, ko se to končala ta pusta šola in z njo vse študentovske nauloge in skrdi. Še nekaj dni in pokazali jo mo fige matematiki in latinščini, ki sta doslej tais.o mučili uto ge študente. Za do,jra dva meseca oo Konec vseh nadlog, tihih vaj in izpraševanj. A*ako lepo je živeti z zavestjo, da jutri ne boš vprašan, da ne to nikjer prežala nate tiha vaja ali kaka druga nevšečnost. Noči bodo mirne in sanje urez '"okrutnih1” profesorjev, ki te •" davijo'".
Vsak „e gotovo naredil načrt, kaKO bo preži vel'počitnice. Nekdo jih do preživljal r gorah in strmih pievisih. Občudoval bo mogočne velikane in Z vrha kot zmagovalec gledal svojo domovino.drugi se je odločil za morje in toplo: sonce. Skakal bo s čeri v morje, se potapljal, zbiral školke in morske zvezde, ^’ato se bo predal toplemu soncu in porjavel bo, kot bi sKočil v kad čokolade. Zopet drugi bo ostal doma kjer bo pomagal staršem pri delu. pljunil bo v roke, vzel koso in šel na travnik. Sušil ibo seno in delal na polju, pozabil na vso znanost in se
zatopil v skrivnost zemlje, drugi spet........
ali kaj bi našteval, ne poznam vseh vaših načrtov. To pa vem, aa bo hotel vsakdo izmed vas počitnice kar najbolje izkoristiti. To je čas, ko si Kre pimo teloj bistrimo duha m spoznavamo življenje. To je čas, ko nihče ne misli na šolo, toda... Nekaterim bo to čas najhujših skrbi in učenja, fo so tisti, ki so si med šolskim letom delali
počitnice in iz pravih počitnic je nastalo učenj in strah pred popravnim izpitom,
Zdaj, ko so vrata že odprta, si še enkrat stisrimo v roke in si želimo lepih doživetij in veselja. Torej vsi veseli v zlati čas našega življenja.
Srečno ! !	-cico-
10 J GREH
Gospod, zagledal sem te vrhu hriba, kako motriš sveta življenje.
Oprosti mi, boli me krivda, da skril sera se v ljudi vrvenje.
Dal si me krščanskim staršem v roke
in me tako med svoje vzel otroke
in z milostjo si me obdal,
med prijatelje postavil in mi talente dal.
Ni ti dovolj bilo, še več,; pozval si bliže me od drugih, ko dal si v srce klic mi plameneč oltarja tvojega in žrtev trdih.
Pozabil vse sem, kar si ni naklonil, pozabil nate sera, na tvojo milost, v množici sem skrit besede tvoje lomil* pritisku drugih iz strahu sem klonil.
Kaj boš, Gospod, z menoj ?
Nevrednega služabnika gospod izžene,
a Ti me ne pustiš od sebe-
spet dvigni me, naj grem s Teboj !
HiImo 0.
4
DRAGI PRIJATELJI
Verjetno se me nekateri še spominjate cd zadnjega srečanja. 6e ne veste, sem v ‘"SNB'", tam na romunskih pašnikih med ovčar ji.Ker vas verjetno ne zanima, kako se zdaj imam, vam c tem ne bcm pisal.
Gotcvc me še vedno vidite s častitljivo urejeno brado, dolgimi lasmi, oblečenega po zadnji !jOdi,ko tavam po sivih, zamegljenih ulicah naše uetroepole. Sam, zamišljen, z umirjenim korakom; zunanjost me dela še častitljivejšega, da sem . es mnogim v zavidanje. "Glej ga, namesto v uradu >a v matineji, sedaj pa zopet na plesišču namesto . pr eda valnici.. . " p a ne plešem, se ne preteguj em ■te ne zvijam, kot da bi imel prebavne motnjo?.moJ e - esto je ob malih mizicah, kjer sem sam, s prekri ranimi nogami, roka podpira glavo, oči so uprte v te, ki so na obzorju, prepletanje tolikih predstav, tragedij o mladih kostumih. Pa glej, pri vsem tem se niti ne zavedajo;, slepi so v začaranem krogu.
Ne bi mi prisodil devetnajst let, Zraven bi pridal še najmanj prav toliko. Sladko življenje, „va, sladko, ob napolgrenki črni kavi. Pa je to samo moj konjiček,da opazujem mlade, se v mislih .‘-puščam v njih probleme? Ne, ni. Rad bi jim bil r pomoč, rad bi jim spregovoril. Ne, ne morem, limnm moči, stiska me za grlo, ne moream reči,Ha„" „ako bi bil vodič, Ko sem pa sam slep? Zavedam e neke velike praznine, ki se ne da zapolniti ne »e z zadnjo modo, ne z vso prostostjo in uiiobjemj xà mi ga nudijo okoliščine, ne z avanturami, hiti mora še nekaj nad vsem tem. j\aj? Kje? Kako?
To iščem po zamotenih ulicah, zakajenih kavarnah,
po razigranih plesiščih, .debatiram z zaprtimi ustnicami , umirj enim obrazom, le oči potujejo kot reporterjeva kamera, ki registrira obdelovalno
materijo. Redko se spuščam v debato, ker mi je molk najljubši razgovor.
Od ene od debat pa ne morem mimo. Tokrat se
j kavica v skodel i že zda »aj ohladila*!'o zabil .•m nanjo, pa tudi cigaret, je uasnila, použila v 3 sama set»- in odmi 'La na p pelniku. Vam menda ! ^hko zaupam sobesedili ka 2a^ ja! Najin pogovor t e šel v višioe, meni tako drage in nepoznane, '■»re vabijo. Da. višine so zares vabljive. Pa : e nisva omejila samo na alpske steze. Usmerila f va so bolj v abstraktnost. Žani je ugani] mojo »ajšiokejšo točko; problem mladih, smisel življe ii- „ Va krščanstvo1? Da, krščanstvo. Glej n<~ ra j:	pa zares še nisem razmišljal. Pa n j ravno te
mer:?, rešitev j. n odgovor na to s čimer c e ukva r;iam že toliko časa? Ni Kristus tasti _ mi je pojasnil že vse to? iv« k o to, da nisem pr e.; pričel do tern, kan.o, da se nisem ustavil ob n ju-»., -i jt- predmet spot Uk e m prekini jan ja!; Razgovor mi . <? dal dovolj gradiva in naslednjih nekaj ara. sem ostal kar doma, saj nisem čutil drugi h potreb. žal mi je le. do Žani (ni teolog) že dalj časa ne živi v naši metropoli, kjer je neizčrpna pača po dolgolascih, minikrilin, skratka vsega, kar je rezultat notranje praznine tistih, ki hočejo pritegniti pozornost, nase. Zagotovo v tem naša metropola preiaša druga velemesta.
Skoda, da ta naš Žani ni tra lo g» pa vendar njegova beseda zveni živi jensko. Ne izgubijo se v poplavi besed, temveč povezuje misli, ki prihajajo iz srca in gredo do srca. Končno spet sediva ob črni kavi. Veliko ga bi rad vprašal.
To med nama ni le prijatelstvo. Želim si več, hotel bi mu postati brat. Ni tudi. Nazarejec u-,mirai zase? 1 a sem bil gluh. «3 o bilo treba, da se je poslužil Žani ja? iiorda. Pri njem ju vse možno. Sedaj sem že vaš brat... Upam sv*reci‘*
..j *	kljub tram da vsa vsem še nisem
naie, loda po čelu mi je	k ..a • oda odrešenja
božjega potomstva, isratim se tudi prt mi/d življenja, črarav mi sedanje okoliščine tega ne dopuščajo.' Vendar s o»- v duhu carrara, nisem več 'sate som član v,lik, družin... uorda iv o e boste razum ■rii morda, toga rra čutite - zuvioau' vam;
6
kajti samo štirinajst dni sem mogel uživati, nakar sem bil iztrgan v dolgo osemnajstmesečno pre izkušnjo, železo se čisti vognju, vera in poklic
pa se utrjujeta v vojski.
.Boste rekli, da nisem prav naslovil pisma. Morda je res. Namenil sem ga ravno vam, ker je izraz hrepenenja, da se vključim v vaše vrste. .
Ako mi dovolite, se vam še kdaj oglasim. tov dariti pa moram, da to ni nooen hvalospev Zaniju ali sebi, temveč izraz moje velike sreče, ki mi jo verjetno odobravate.
Vsem lep
V 'i' Ji M N
Ttjni se. majski dan ugaša.
t etj e čričkov se in me zabava,
ko Čisto sam stojim na jasi sredi gozda in v nebo strmim temno, kjer se vžigajo zvezde.
Ko zarja le zvezde mi in medli njih bol moje duše
Ne z močnim sončnim sijajem -s prodornim sijem zvezd mi posvetil Gospod je vsrce in me spomnil na sebe -najsvetlejšo Zve t 1 o b o...
po zdravi
Jordan
1 MAJSKI NOČI
oglaša
ugasne
svetijo fif žar hladi.
Zv -
S K. O L E S O M NA I Z L ii T
i
Merda je že kdo od vas premišljeval, kako bi napravil lep izlet. Pa ni vedel, kako.
Rešitev je kaj preprosta. Marsikdo od vas ima doma na podstrešju kolo, s katerim se rad vozi in bi šel na daljšo pot, če bi se sploh spomnil na to. Ko pa pomisli, da bi se odpravil na potovanje, se takoj ustraši, češ, kako bom jaz cele dneve gonil to "medžunožno guralo" v vročini in drugih neprili kah. Iz lastne iskušnje vam lahko povem, da to ni težko, če je le volja prava. Kolo ima samo to slabo lastnost, da ga moraš porivati. To pa je bistvo kolesarjenja. Vo.žnja s kolesom je tudi najee-nejša, saj ta mali konjiček ne raoi goriva. Vsake toliko časa ga j e treba namazati in mu napolniti gume z zrakom, pa je vse v redu. Seveda je tu pa tam kaka okvara, toda teh se tudi pri avtomobilu ne manjka. Zato le pogumno na pot s prvo pomočjo za konjička in zase. pa še eno skrivnost vam izdam, to je:	'"Če študent na rajžo gre, dobro pije dobro
je - in to zastonj'". kamor koli pride, mu je treba samo povedati, da je semeniščnik in nihče ga ne bo vprašal za račun. Dobri ljudje ga bodo zastonj hra nili in z veseljem vzeli pod streho čez noč. Vzemite kolo v počitnicah in videli boste, kakšno veselje vas bo navdalo, človeku prekipeva srce od brezmejne sreče, da tekmuje v petju s ptiči v gozdu. Svojo vožnjo primerja, ne vožnji,z avtomobilom, ampak letenju ptic. Kdd more v avtu doživeti tako veselje? Niti družbe ob cesti ne moreš pozdraviti.
S kolesa pa kar gredoč ogovoriš starko, ki ji leta krivijo hrbet. Nehote zakličeš v pozdrav koscu, ki v jutranji rosi kosi travo.
Če nekomu rečeš, da si prepotoval z avtomobilom .cVropo, bo skomignil z rameni in pomislil:
'"Si imel pač srečo.'" Če pa poveš, da si s kolesom prepotoval Gorenjsko., se bo začudil in te pohvalil. Res j8 mladi kolesar lahko ponosen, da poganja svo je vozilo z lastno močjo.
Takole kolesarjenje pa je tudi poučno, x^lad
9
prirodoslovce bo lahko neprestano uporabljal svojo mrežo ter lovil različne žuželke in metulje ali pa bo iskal redkih raSJlin za svoj herbarij in tako užival v naravi, kadar je vroče, pa vsakega človeka vleče v vodo. to naših doli'-» nah tudi potokov ne manjka, kjer se da osvežiti za nadalnjo pot.
Ce vas zanima, kako tak izlet v'praksi izgleda, vam lahko postrežem z opisom lastnega iz leta iz minulih počitnic.
N a ta i zlet sva se'podala sprijateljem ir etrom, zmenila sva se, da bova šla s kolesi na duhovno obnovo v Vipavo, zorna so nama branili in naju strašili s prometnimi, nesrečami in drugimi podobnimi dejstvi, venaar so morali popustiti. Zan pred odhodom sVa pripravila kolesi. r>obro sva jih namazala in pripravila vse potreo no za slučaj okvare.
V	ponedeljek zjutraj je bilo nebo oblačno in pričakovati je oilo, da bo vsak čas dež. V torbo sva vtaknila še dežne plašče, pomočila palec v blagoslovljeno•vodo, se pokrižala irt od peljala. Cerkniško jezero je bilo suho. Preko ■ oerknice in Rakeka naju je pot pripeljala do llanine. Od tu dalje nisva mogla več vštric. Tudi oblaki so se razredčili in preden sva prišla do vrha planinskih serpentin, nama je sonce že presedalo, kot bi naju ižtrelili sva s. znašla v Postojni, kjer sva si ogledala cer-i. v in se v restavraciji nekoliko okrepčala, irzigrana sva bila kot še nikoli. Poslušala sva veselo žlobudranje francoskih deklet in skušala razumeti-', kakšno besedo, pri drugi miri se je prav n'sramno drl majhen otrok in arma ga je v angleščini menda tolažila, a ve-
; ljem sem ugotovil, da se angleški •" mulci'" prav tako derejo kot naši.
V	torek je bila cel dan duhovna obnova.
V	sredo sva se "zmotila* in namesto proti
a>
domu krenila proti Gorici, z veseljem sva pozdravila Sočo v Solkanu in se podala naprej na Sveto goro.kolesi sva* pognala v grmovje in se podala, po bližnjici. Usnjeni podplati so nama drse li in kmalu so nama krvavela kolena.Ro^ee sva si porezala o lo'visoki travi in se opraskala ob grmovju.Sonce se je. nama. škodoželjno smejalo,kar naenkrat sva se znašla pod zidom svetogorske kraljice, kot,da bi se pomladila sva stekla v cerkev,da. po prosiva Mater,ki sva jo toliko časa iskala.Eno uro sva se mudila pri svetogorski kraljici,potem sva se pridružila skupini ministrantev,ki se je s kombijem peljala v dolino .k tik j ala sva s e do ko les -ker sva bila jzz semenišča-zastonj.mo sva na šla svoja konjička, ni bila najina vožnja nič podobna plazenju po grmovju in v hipu sva se. zna_ šla v Solkanu. Zopet sva se'pridružila Soči,od ka tere sva se ločila šele pri Mostu na Soči.Pri zoro v, ki jih nudi Soča in njena okolica se ne da popisati. To jé treba videti in doživeti.Nad nama so bili str mi vrhovi,spomeniki slavnih bitk.Pod nama so se iskrili zelen.o-modri valovi Soče,ki so se živanno lovili med kamenjem.Na poti sva videla elektrarno Plave in veliko cementarno v Anhovem. V kanalu sva našla prijatelja Ivana. Njego vi sestri sta nama postregli z vsem mogočim.Z njihovega stanovanja je lep pogled na Sočo.Tam je bilo vse živo in obžalo vala sva ,daJnisva imela kopalk s seboj.Šla sva preko Ročinja in Mosta na Soči. Tu je bilo konec adfilta in po dolini Dače sva vozila po navadni makadamski cesti. V mraku sva se znašla v Podbrdu.
Tam sva naložila kolesa na vlak in ob devetih sva bila v Bo-hinjski Bistrici,Toda kam spat?Nikjer ni bilo ko žolca•ali kakega skednja.Tudi ljudi ni bilo videti. Naletela sva na 'nekega precej nasekanega možakarja in ga prosila za prenočišče.P eljal naju je k neki vdovi in jo toliko časa prosil,da naju je prenočila, na senu.l/a se je ženska omehčala, ni nič čudnega, sa j • j e možaekar ven in ven govoril;-"Ljuba Micka,jaz sem jima pa obljubil,da bosta pri tebi lahko prenočila.’
Nama je bilo nekoliko neredno, ona pa naju je sprej'ela, same da se je rešila nadležnega pijanca. Dala nama je tudi zastonj večjrej*» in zajtrk.
V	četrtek sva se podala k rohinjskemu jezeru. Počasi sva vozila ob njeni in opazovala Kopalce in čolnarje na vodi. Cesta pelje po gozdičku ob jezeru in človek res uživa v krasoti narave, sla sva k slapu Savice. Tolmun ped njim je teman, da mu ne vidiš dna. Ravno tako je, če pogledaš komu v oči in se v njih zrcali duša: ali prozorna kot Sohinjsko jezero ali pa temna in skrivnostna kot tolmun pod slapom.
V	Soh. Sisteici sva sklenila obiskati prijateljico. iioma je bila samo mlajša sestra, ki nama je povedala, da je Jana v službi, prosil sem jo, naj jo po telefonu pokliče. Mala deklica je skočila na stol in začela vneto vrteti številčnico. Tisti hip je vstopil v sobo policijski načelnik. Deklica ga je nagovorila„Gčka! *
Debelo sva ga pogledala in se mu predstavila Poiskal je zaželjeno številKo in nama dal slušalko. Postregel nama je z vinom in piškoti. Obljubil je, da naju bo peljal v mladinsKi dom. Ves čas se je z nama šalil, kot bi bili stari znanci, peljal naju je s fičkom k jezeru. Med tem se je ulila ploha in Zelo zabavno je bilo gledati kopalce, ki so skakali po dežju in izgi 'n j ali v šotorih. Jana j c bila v veliki zadregi” in ni vedela ali bi ostala ali zbežala. Ni lepšega kot gledati deklico v zadregi, oblito z rdečico, ki gli da kot splašena srna in ne ve, kaj naj stori, deveda smo se vsi trije njeni zadregi od srca smejali. Oče je šel v svoj kot, ona pa nama je postregla - na očetov račun, seveda. Domov grede naju je prijazni policaj peljal Še v beivi (= bellevtte =lep razgled) nad .jezerom, nato pa na njegov dom in tam nama je postregla še njegova žena. Proti večeru sva se lepo zahvalila ter pognala svoja konjčka v dir in v eni uri sva bila na Dledu. Nebo se je pre-
vleklo .s temnimi oblaki, ki so s« odbijali v Blej skem jezeru, da je bila voda popolnoma črna, Iz gledalo je, da je kotanja napolnjena s črnilom, iz. tega črnila se je dvigala na otoku bela cerkvica,^ toda debele kaplje so jo kmalu vzele očem, zvon želja pa je s srebrnim glasom naznanjal, da si nekdo želi sreče, To noč sva prespala na Bledu, Petp-L ^ri župniku, jaz pa pri nekem bogoslovcu. Zanimiva poteza, mar ne? Od policijskega šefa naravnost k župnikul
V	petek zjutraj naju j e; župnik dobro nakrmil, potem pa je dal še vsakemu “jurja'" za popotnico.
Se zadnjič sva pogledala na jezero, ki je bilo to pot sinje, kot nebo nad njim. Najprej naju je pot peljala k kari ji Pomagaj na Brezje. Lepo sva se zahvalila taateri za čudovite dneve, ki"so bili za nama,in se ji priporočila v varstvo za »aprej. kmalu je pričelo deževati, iz zadrege naju je rešil tovornjak, ki naju je s kolesi vred naložil in peljal do Kranja. Od tod sva krenila v kKofjo Loko, kjer sva se ustavila pri prijatelju jožetu. Njegova sestra nama je postregla z vsem, kar je imela pri roki.
V	soboto sva šla proti Ljubljani. Nekaj časa naju je tudi Jože spremljal. V Ljubljani sva obiskala P etrovega brata in n j ego va., mlada žena nama je zopet lepo postregla. Z vrha visoke stolpnice sva si ogledala Ljubljano. Popoldne sva krenila po Lolenjski cesti. Namenjena sva bila še k Dariji Vnebovzeti pri Novi Štifti. Pozno popoldne sva prišla na tretjo božjo pot, ki sva jo obiskala na najini poti. Tudi tu sva se svoji Vnebčvzeti Kraljici zahvalila za lepe dni in ji priporočila še kon.ec potovanja. Prenočila sva pri moji teti. Tam sva nagajala moji mali sestrični, da ji cel večer ni izginila rdečica z lic.
V	nedeljo je bil dež, jjopoldne sva šla spet k Novi btifti k sv. maši. Potem pa sva jo na vrat in na nos ubrala proti domu. Imela nisva nobene okvare ne karambola, čeprav sva prevozila malo manj kot 4oo km. Upam, da ste se sedaj tudi vi navdušili za kolesarjenje in gotovo že delate načrte za .prihodnje počitnice. Poskusitel Srečno pot lili
SRilČJiNJ L S S-ALlZIj ANSivii.il ifi Ati
V	nedeljo lb, maja so nas obiskali salezijanski semeniščniki i z '2, elimlja pri Ljubljani, lako smo prišli skupaj fantje, ki imamo isti cilj;
le pota, ki vèdijo db njega, so malo različna.
Prvi del srečanja je potekal v vipavski župnijski cerkvi. Ob lo^ smo se zbrali farani in semeniščnikiin skupaj darovali sveto mašo.
V	govoru med mašo je salezijanski ravnatelj g. Valter Dermota pozdravil farane in vipavske semeniščnike ter predstavil svoje fante in salezijansko družbo.
Po sveti maši je naš zbor zapel '"zgodnjo Da nico", govorila pa sta naš rektor in Lojze-O. Gruča mladih okrog oltarja je prikaz, da Gerkev živi in se pomlaja. Česar niso izrazile besede, je povedal šop nageljnov, ki sta jih salezijanskemu ravnatelju izročila mlada Vipavca. Pantje iz ž,elimlja so se tudi sami predstavili s kratkim govorom, glasbenim sporedom in recitacijami. Zelò nas je presenetil orkester. Ob spremljavi trobente'in kitare so salezijanci zapeli Mi smo klicarji'" in Kristusovo naročilo " Pojdite po vsem svetu"*. Salezijanski ravnatelj se je zahva lil faranom in J e nam za topel sprejem in povabil vse vZbelimlje, če bi nas pot kdaj pripelja la v tiste kraje. Ob koncu farnega srečanja so salezijanski gojenci v recitaciji '"Prinesti hočemo sonca ljudem'" nakazali program, ki je nji hov in naš. 6ele po sveti maši smo se natančneje ogledali. Obilo prilike.za ožje stike smo imeli šele na izletu na Čaven. V. treh avtobusih smo se s pesmijo in	pogovori zapeljali preko
Cola na ajdovskega čuvaja. Ob žogi, pesmi in spre hodu smo se porazgovoriii, reševali skupne probleme in spoznavali eni druge, življenje v Z ‘limljah in pri nas..
■ Našemu zboru so se priključili tudi gostje
43
in skupaj smo pozdravili naše gore in domovino. Veselo vzdušje se je vse bolj stopnjevalo. !Kc smo se vrnili v Vipavo, smo bili že stari znanci, pred semeniščem smo se prav prijateljsko pogovarjali. Zopet je zaigral salezijanski orkester par narodnih viž.
Blagoslov v kapeli, ki gotovo še ni imela nikoli toliko obiskovalcev, nas je še bolj povezal.
po večerji so se. gostje poslovili. Spremili smo jih do avtobusov. Slovo ni bilo žalostno. Zavest, da imaš toliko prijateljev, te more navdati le z veseljem.
Zvone
• PRBDAJA iv L J u C A
V petek 23. maja se je za četrtošolce končalo trpljenje. Dobro, staro, do kraja zguljeno šolo sc končali. Nihče se ni ob tem jokal, saj velja, da je vse dobro, če je'konec dober. Zadnji dan so nestrpno čakali, kdaj se bo pouk končal. Po dolgih, dolgih urah se je le.
po kosilu pa so lepo oblečeni in s cilindri na glavah prikorakali iz pritličja ob zvokih trobente, mimo prvega nadstropja v drugega. Štirje so na ramah držali nosila, na katerih je ležala svilena blazinica in na njej s pentljo privezan in z vrtnico okrašen kluč. Sprevod se je ustavil pred -vrati tretjega razreda. Trobenta je utihnila in začula se je pesem. Glasovi so kar odmevali od st^n in počasi zamirali. Nato so četrtošolci sneli z glav cilindre in vodja je spregovoril s svečanim glasom. Govoril je v slovenščini in sicer na tak način, kot so govorili v osemnajstem stoletju. Pozdravil je tretješolce, jim povedal zakaj so prišli in kaj so prinesli, ter jim naročil, naj ključ varujejo in ga naslednje letè dajo naprej, če se bo slučajno k<jrau posrečilo izdelati. Potolažil jih je tudi, da za idjuč* ne zahtevajo denarja, pač pa bi bilo dobro, če bi se šli malo odžejat v bližnjo gostilno. V semenišču je sicer dovolj vode, a ta voda še v čevlju ni dobra. Sedaj je glas
povzdignil nekdo drug in prebral osmrtnico OSJkpRTNl ZA
pregnadlivimi gospudi direktorji, usim gosp,udam sholmoshtram inu profesorjam inu usim drugem parshonam NAZNANAMO inu j AULAMO de nam je skusi enu dolgu inu saberbtnu bolesniju UJuERlA	' .	;
026 dni, 3 ure inu en ferkelz stara nasha dobra mami za, babi za inu prababiza OLASSIS QUARTA ali kuker se po Krajnsku rezhe OSiwA bULA. Po njeni smorti je nam sapustila 17 sinu., 13 vnuku inu 24 praunuku veliki inu mejhni gnadi gospudu sholmashtru.
C bene arznije inu oben zupernik jej nisu pomo ■„h sturle inu ona je dones umorla. Ob zajtab
te smer ti n e j ne scagajo inu upaj ne k vezh-nimu lebno gospudje ne sgubejo. nuker vse rizhi sazbetik majo, taku majo tud soj konz.
Shalujozha familja . ; < .
U Vipau, 23. velikiga trauna mCmlaIA.
Zopet se je oglasila trobenta in ključ so pr nesli v tretji razred, kjer bo ostal eno leto, dokler ga ne bodo zopet izročili svojim nas j ednikom.
'	P-L-P-R-
V PLANlNSN.Ji.Jk R A u 0 24. maj 1969.
pozdravil nas je čudovit majski dan, zato smo bili dobre vpije že takoj , ko smo Vstali, še bolj pa, ko smo se z dvema avtobusoma odpe- j ljnli na izlet. Za nami je »stala AjuwVŠčina in polni pričakovanj smo v wovi Gorici zavili proti severu. Naš cilj: Vršič.
Kmalu smo bili v Kanalu, zanimivem primorskem mestu« Peljali smo se čez 15 metronr visok most, pod katerim je Soča glotooka prav taKo 15 m. K^alu se je Soča zajedla med pobočja. Soteska je tu tako oska, da je prostora samo za železnico in cesto, Soča pa šumi v globokem kanjonu pod cesto.
Za dobro voljo v avtobusni je poskrbela harmoni ka, ki jo je od časa do časa spremljalo petje.
Tako je pot hitro izginila pod nami.
V Volčah nas je za kratek čas zagrnila megla.
Tu se dolina Soče zopet razširi, mimogrede smo se ustavili v Tolminu. Bil sem prvič v teh krajih, zato je bilo zame vse Amerika'”, vse zani-roinro. V Tolminu smo si ogledali cerkev. Posebno so mi ugajala Bregarjeva barvna okna. Iz Tolmina smo jo po makadamski cesti mahnili med cvetočimi travniki, ponekod so kmetje že kosili prvo seno. Kad okoličkimi hribi sose pojavili obrisi znanih gorskih vrhov. Avtobusa sta se ustavila pod Sv. Lovrencem, po ozki stezi smi se povzpeli do cerkve, pravzaprav do pokopališča, kjer čaka do vstajenja naš pesnik Gregorčič. Pevski zbor je zapel ob njegavem grobu pesem "'jkojo srčno kri škropite'", nekdo pa je recitiral '"Seči!."
S hribčka je krasen razgled na doline, ki jo po sredi reže	Soča s čudovitim zeleno-modrim
pasom. V daljavi se dvigajo vrhovi, ki vabijo...
preden smo odšli tem vrhovom naproti, smo se z Gregorčičevega groba napotili še v Vrsno, njegovo rojstno vas. Avtobus je komaj zmogel napete klance in ostre ovinke. Sonce pa je s svoje lučjo oblivalo dolino pod nami in Krn, ki se je ponosno dvigal nad drugimi hribi, ustavili smo se na Vršnem. Peš smo odšli k Gregorčičevi rojtni hiši, ki je sicer preprosta in skromna, a vse stvari, ki jih človektam vidi so dragocene, ker govorijo o življenju in delu goriškega slavčka - Simona Gre gorčiča. Na zelo zanimiv način je po stenah pred stavljen potek pesnikovega življenja. Pred hišo smo se še fotografirali. Naši pevci so zapeli netcaj pesmi. G. ravnatelj je spregovoril nekaj besed o Gregorčiču. POtem smo se po isti poti vrnili v dolino, le petčlansko ekipo smo pustili,
A &
ker je odšla na krn in se nam je pridružila šele zvečer.
kmalu smo bili spet na asfaltu, Za Uve minuti smo se ustavili V Kobaridu. Sredi trga smo se fotografirali pred.velikim Gregorčičevim spomenikom. Nad kobaridcm Soča spet izgine v ozko sotesko , cesta pa se dviga. Nekaj časa smo se ustavili v Sovcu, ker sta bila avtobusa žejna, po tem smo nadaljevali pot. Cesta je ozka. uva avtobusa se težko srečata.
V	vasi Soča smo se nekaj minut pomudili v zanimivi cerkvi, ki jo je poslikal ione Kralj. Stre he hiš so tu že pokrite s skodlami, oe nekaj minut in že smo v Trenti, tej čudoviti £orski dolini ki je eden naših najlepših uiserov.
V	hotelu tleninski orel na uogu smo Kosili (kavno pri naši mizi je nastala zanimiva scena,
k.c je nekdo namakal Kravato v juhi.)io kosilu smo S; odpeljali proti Vršiču. Ustavili smo se na ne-kun mostu čez Sočo, od koder vidiš vse okoliške vrhove. Zdeli sose nam blizu kot kulise, zavili smona odcep, ki pelje proti	izviru Soče.
Avtobusa sta nas počakala pri koči, mi pa smo jo mannili v pečine, iz katerih vre ta najlepša hči nč ih planin, ko sem prišel k izviru, sem kap kar ostrmel. V veličastnih stenah vse buči in bobni. Seča brzi v veličastnem diru po ozkem koritu, se p ni in dviga v zrak drobne kapJLje, ki se v soncu bleščijo kot kristali, travi veter nastaja in rntee človeku v obraz gosto meglo, ki mu zapira se )0. jr ravztiprav je -tp nepopisno, vsaj zame, ker sem prvič gledal to 'čudo stvarstva, kaj takega lahjjo opišejo samo veliki možje, kot je bil Gregorčič.
ivo sem se ozrl med gorske vrhove, sem med drugimi zagledal tudi Triglav. Takšnih lepot človek ne vidi vsak dan. Stal bi in gledal... Težko sem se ločil od teh čudes. Toda cilj je bil -Vršič. Na ta prelaz, smo se peljali po 26. ostihb ovinkih. Trenta je ostala pod nami, vsa se je bleščala v popoldanskem soncu, kmalu smo.bili na
vrhu, na Vršiču. Razdelili smo se na več skupin. Nekateri so odšli na bližnje vrhove, drugi smo gledali smučarje, ki so izkoristili zadnjjo priliko na snegu v senci, sonce jè kmalu zašlo in zunaj je postalo hladno, zato smo zasedli mize v planinskem domu, kjer smo Kramljali in poslušali glasbo s plošč.
Ko so se vrnili še drugi, se je oilo treba posloviti od prijaznega planinskega doma. Fred odhodom so nagi pevci v domu zapeli par narodnih pesmi in po-žel4i navdušeno zanimanje in hrupen aplavz pri drugih obiskovalcih.
Fo isti poti smo se vračali v dolino, v večernem mraku še enkrat vid■li Trento in se po dolin*-.' Soče vračali v Vipavo. Nekje smo poorali skupino, ki se je vrnLka s Krna. Rili smo zelo na vdušeni, nič manj pa ožgani od sonca.
Pilo Je že pozno, ko smo se vrnili. V nas je bilo polno lepih spominov in želja, da bi šli spet -kmalu tja gor, nazaj v planinski raj pod Triglavom...
!	. Zvone
Idrijski : praznik (nadaljevanje)
Novi objekti v idrijski cerkvi: a m bon- povezan z oltarjem, ker je tri bogoslužje božje besede (quasi altare). V baročnih cerkvah je bila prižnica poseben objekt, visoko nad verniki.
Na drugi strani oltarja je drug objekt: tabernakelj . Tridentinski koncil je proti Lutru poudarjal Kristusovo navzočnost v sv. Rešnjem Telesu. V baročnih cerkvah je moral biti tabernakelj na glavnem oltarju. Ker je pa sedaj oltar oornjen proti ljudstvu, tabernakelj ne more biti več na oltarju, temveč je postal poseben objekt ob stra ni oltarja, (v gotskih cerkvah je bil v stranski steni, v posebni udoloini v prezbiteri ju,. )uru-žno ob tabernaklju bo krstilnica, ker je krst prvi zakrament, po katerim se \M. vključimo v Kristusovo skrivnostno telo. Ostale novosti ' so :
Nad glavnim oltarjem kraljuje ogromna slika v modernem slogu, delo Staneta Kregarja. V sredi je poveličani Kristus, na njegovi levici je sv.. Jožef Delavec z žago v roki, novi zavetnik idrijske župnijske cerkve, na desni pa sv. .Barbara, zavetnica idrijskih rudarj tv. Vse tri osebe so vidne iz vseh kotov v cerkvi. Nad njimi je ogromen križ - kot baldahin - s simboli stvarstva.
Tudi strop je lepo dekoriran. Podaljšek bodo barvna okna s križevim potom na obeh stenah.
Vsa cerkev je okrašena z mnogimi pozlačenimi in umetno izdelanimi svetiljkami dveh tipov: 54 je večjih in so izdelane kot rudarske svetilke vsaka ima dve žarnici, ena je obrnjena navzgor (proti nebu), druga navzdol v rudnik. Tudi večna lučka je enake oblike, le da ima samo eno žarnico, poleg teh svetilk sta spredaj pred oltarjem še
dve ogromni božični drevesci svetilk, vško od teh ima 105 žarnic. Ko so vse prižgane, delaje- sijajen vtis in razlivajo razkošno svetlobo po prostoru. Na obeh korih je razpostavljenih 56 marmor-nihplošč, ki na svojski način požlahtnijo prostor. Na sprednjem koru se te plošče stopnjevito dvigajo, da delajo vtis orgelskih piščali. Tla so pokrita s keramičnimi ploščicami glinaste rjave barve, pod tlakom so že speljani rovi za bodočo centralno kurjavo, ki bo prihajala iz bodočega župni šča.
prvega maja, na praznik sv. Jožefa nelavca, se je ob pol desetih začela glavna posvetitev nove cerkve, ki jo je opravil koprski škof mons.
Janez Jenko v prisotnosti več desetin duhovnikov in bogoslovcev. Verniki so do zadnjega kotička napolnili cerkev in v svečanem razpoloženju sprem ljali obrede. G. škof je najprej posveti- cerkveni prag, nato je šel v sprevodu okrog cerkveein slo-v. sno vstopil v novo cerkveno zgradbo, za njim pa duhovščina in množica vernikov, po pesmi v čast sv, Duhu, je škof na tlak pred oltarjem zarisal grško in latinsko abecedo in posvetil cerkvene stene ter mazilil 12 križev na stenah. Nato je slovesno posvetil oltar, prenesel vanj relikvije
;	V9
svetnikov - mučencev, med katerimi so tudi relikvi je papeža sv. Klementa, ki sta jih svoj čas pri- ~ nesla v Rim sveta brata Konstantin in ketod, -in grobek v oltarni mizi za zidom. Vse obrede je ljudem tolmačil župnik iz Zagradca. Sledila •je škofova pridiga. Povdaril je napord za novo cerkev od strani župnika in Idrijčanov, nato pa •razložil pomen nove cerkvene stavbe za versko življenje župane v. Povdaril je tudi vlogo sv. 'Jožefa v krščanski delavski družini. Sledila je še slovesna maša, med katero so domači pevci peli na koru. Za mašne speve so jim pomagali bogoslovci. Opoldne smo zapustili cerkev, polni najlepših utisov. pred cerkvijo je katcih bo narodnih noš iz Gorenske( Škofja loKa in medvode) pozdravilo g. šKofa in se z njim v sredi fotografiralo.
S tem pa še ni bilo Konec slovesnosti, isti večer je pisatelj Alojz Rebula govoril o'*'kršča-nski avanturiNato so bogoslovci priredili Kon cert modernih religioznih popevk s vokalnim in instrumentallnira orkestrom, ki ga tvorijo sami bivši vipavski semeniščniici : Kobal Alojz, Bizjak Jurij, Bajt Ciril, Berce Bogdan in Kočevar Tine, napovedovalec in tolmač pa Likar Ivan.
Baje je njihov koncert navdušil mlade poslušalce. 2. maja je govoril prof. dr. janez Janžekovič o smislu življenja, 3. maja pa prof. VilKo Fajdiga o znanosti in veri. V nedeljo 4. maja je bila birma. Isti dan se je začel tudi desetdnevni misijon, ki sta ga vodila jezuita p. rdmund Boehm in p. Pavel Berden. V novi župnijski cerkvi naj bo tudi notranje prerojenje.
Krono vsega bo še nova maša, ki jo bo 13. julija daroval domačin in bivši vipavski seme-niščnik Savelj Molf, ki nas je že povabil na
svoje slavje.
dr. Tone Požar
■io
D O G O D E K L .•? T \
Naslonil s^m se na mizo, gledal v zvezek.m se zamislil. Kaj me je lani pritegnilo, kakšen doCTodek me je vznemiril ? Mogoče sem bil začuden in sem zmajal z glavo nad slikami iz Vietnama, nad Robertovim truplom, nad okostnjakom iz Biafre ? Ne, res ne vem, kaj bi mi utegnilo vzbuditi pozornost. Aha, mogoče na tole.
Poleti sem bil v Ljubljani. ..»Obiskal sem sestro in se peljal z mestnim avtobusom na železniško postajo. Kaj vse se je in se govori o mestnih avtobusihy! Ne vzbujajo strahu ie ponio nini pešcem na pločniku, ampak tur1i tistim norcem, ki ga uporabljajo.
No, v nabit avtobus sem komajda zlezel. Za menoj je vstopil mlad fant. Na prvi pogled se:, spoznal v njem juznjakn - delavca. Modra delav na obleka, tu in tam umazana z zemljo in malto. Očitno se je fant vračal z dela. Levo roko je imel sveze obvezano s povojem, ki je na dlani krvavel. No, poškodoval sc je. To ni redke st,
Nenadoma je avtobus potegnil. 'Zgrabil sem' za drog in s tem obdržal skupino, ki se je ne— v-i”no nagnila nazaj. Trd* j pavnastane za hrbtom vriše. Medtem, ko sem plačeval pri blagajni., sera si oglodal zanimiv prizor. Poškodovane"*? delavca je nenehen sunek presenetil. Z ranjeno roko s- vni mogel prijeti. Omahnil .je in okrvavil snežno belo bluzo gospe srednjih 1'	. To pa ni bila nav^dn*- gospa. Dvojna^bra-
,:i a, crn klobuček in se marsika j je pričalo, da on« ni kar tako. Gospa je gledala zdaj po~ rd 1 rokav, zdaj ubogega fanta, ki se je bil sestavil na noge in vpila o neolikanih pritepencih, kivs> ponoči pretepajo do krvi, potem na delajo škodo. B^ii smo tiho, Fant je v zro-dr gj zardel in zašepetal :„Izvinite, molim ■/o" '."Tedaj pa gospa : „No, sa sem dejal« ' pr teoen e c je '■ "
Na vlaku s.-m m'emisi j oval in : 1 v o vem ci i	Let avl j aJ og v : ■ no g< spo, kak	• /	y r
oz .r n o balkoni; on .;. J ,.	kave.	a i -r i	mu
V	l>
: ■ :	ot dov\. d-:k n - ■ /lobu —	On jo	c -, t'no to.i
, i	Potem se po-overjata o	po ■ iti V: ■	in.sta	opor
cena nad rusko armado, ki je <usc dia eeškosl.o/ai
P A7ŽENI OPLAKE !
Črno? iva. vorrrna oblakov c;e pne nad obzorjem in sonce ne more poslati svojih žarkov ^kozi ta orni neprebojni scit.
Kdo moje srce je obdal ■7 neprebojno zaveso, v»ni tvoja ljubezen nr more, moj Bo^ in k tebi ne moia ? !
0. Bos !
7 jvojo silno roko roglji- v te crne oblake pl enee «' strele in ji p 7 njimi razbij n a atome,
bo ^net name tvoja ljubezen sijala in se vračal" k tebi, kot od zre-la...
H u m o. r
i5
* k
v	♦
Miška m n ion sta ispala, nogomet. Slon je s svojo vel liko taco pohodil miško in jo Potlačil v §lato.Čežvne-k° j casa se miška iz vleče iz blata in se otrese. Slon n a nrav-i : „bprosti , saj veš.” „Nip hudepn, nič,saj -se tudi
meni l*»hko k" j takega zsodi.
3. V.
hotelu
-stane pri vas soba <"
„To je odvisno od lege „Jaz spim vedno na Lev strani,”
P<? pe
V	ii
L Ul 'A A N L A
t
V o d o r avn o :Kra.i v zahodni Sloveniji,5.ozna
ka na vozilu pripravnika za prometni izpit., 6.po Vratno osebni zaimek >7.grška črka,8.ime za osovra ženo državno vodstvo, 11. zahodni pakt, 15. '"lift*, ~ 15.kemična oznaka za iridi j, 16. kraj v SV Italiji. Jb.del obraza, Ig. član znanega primitivnega pleme ha,21.bog ljubezni,23.katran,24.oziralni zaimek.
29.	angleški osebni zaimek,26.vrsta črnega vina,
28. napad na visoko politično osebnost,31.narodni magazin, 33. lepo veden je, 34. kadetnici imena in pii_ iraka našega izumitelja,ki je deloval v Ameriki,
35. avtomobilska oznaka Ljubljane,36.kozarec, 38. oče, 39. okrajšava za '"poezija'", 40. dvanajsta črka abecede, 41.okrasna rastlina, 43. avtomobilska ozna ka Ogulina,44.ironičen naziv za desetarja,46.Niko la Fetrovič,4b.umetnik,ki kleše kamnito soho (kip), 50. časovni prislov, 51. amper, 52.oksidacija na žeT 1 e zu, 53. snežna krogla, 56. neznanec, 57. terori s ti čaa organizacija ,ki je delovala v Franciji in v Alži ru, 58.priimek bivšega seraeniščnika, 60. vat, 61. za-*" prt prostor za avto, 62. začetnica priimka znanega tržaškega pisatelj a ( roman:V Sibilinem vetru,),63. Levstikov «unak, 66. srednje ameriška držanra, 69.prsta črka abecede, 70. tret ja oseba pomožnega glagola bi ti (nemško),71.član rase,ki se je hotela v drugi svetovni povzpeti nad vse ostale.
Navpično ;h.raj v Leli kraj ini, 2. Dedalo v sin, 3.medmed tišine, 4. vikalna oblika «s. zaimka za moški spol, 5. rojstni kraj Melink Branka, 6. prašičja tolšča, 8. zbor petih pevcev, 9. čoln-(lat. 7, 10.nemški filozof, 12.duh, vonj (lat.),13.glavni števnik, 14. istrska domača žival-samica, 17.lat. veznik, 19.želja, 20.prosilec, 22. bajeslovje,
24.dvanajsta črka abecede, 26. afriško jezero,
27.prislov, kraja, 28. Adam Bohorič, 29.Nikola 'i'.,
30.	človek, ki piše točke, 32.žlahtni plin, 34.ustanova za vesoljske polete v Zjua, 37. iz volne pleten pas okrog vratu, 38.površinska mera, 39.porivalo za posode, 4 2. prdbivalec Trs ta,^Zač etnica
■3
priimka in imena semeniščni a iz Ihana, 45.pond,
47. moško ime, 49. ozek trak «snja, 53. cerkveni pevski zbor, 54. del Kolesa, ske dirke, 55. serne-niški pevovodja, 56. nasprotno od je, 5^. tečaj na vratih, 59. petnajsta črka abecede, 6o. vat,61. plin - spačenKa, 64. grška črka, 67. medmet, 66. osebni zaimek.
Ipavec Jože
[L	p	3		4				5	4//	6	i
7			%			3			D		#
ri' i			ITT	%	13						14 J
p.5		%	16	17				%	1°		1 1
	%	19						90			
^i	99			i	%	23			f	24	
4	95		t	%	96				27	%	
38 .			29	30			%	31		32	
						%	34		4,		
%	35		%	36		37		4	3H“		
39			i	40	%	4i		42			%
43		%	44		45				%	46	47
4°		49			%	%	%	50		%	51
52				%	53	54	55			56	
517			%	58					59		
60	%	€	61						4	to	52
6 3	64	65			%	66			67	68	
69 L	% “1		70			i	711			!		
e m
SPOROČILO UREDNIŠTEV
Kljub vsem težavam ,je izšla peta številka Isker. Hvala vsem, ki ste jim pomagali na svetlo.
Pred nami so počitnice, cas sprostitve prijetnih doživljajev, novih spoznanj in stikov z naravo. Upam, da bodo tudi Iskre jeseni dobile svoj delež. Spomnite se jih in navjesen bomo z novim poletom gojili zppuscnino prednikov.
v Iskre so glasilo nas vseh, ne le uredniškega odbora. Zato se v prihodnje priporočamo za večje sodelovanje.
Tistim, ki se čutijo orizadeti, ker nismo objavili njihovih del: ni vse pesem, kar se rima! Zato pazite na vsebino! Osnova literarnega dela je slovnica in bogat besedni zaklad. Počitnice so tudi čas spoznavanja klasikov.
Torej: prijetne počitnice in na jesen
Zdravi!
Urednik
IVS K R E ; glasilo slovenskih seme_ niscnikov v Vipavi
Ureja uredniški odbor: Milharčič A., Bavec J., Strzaj J., Bandelj B.,
Furlan Vid_
Naslov uredništva: Vipava 149, p.vVipavu Odgovorni svetovavec: dr. Tone Požar Naslovna stran: Sever Andrej Likovna oprema: JaksetiČ Vlado Matrice: Mlinar Tone in Bajc Alojz Rokopisov ne vračamo!
Razmnoz eno v 250 izvodih.
Tiska Bavec * Cora.
= = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = = =