PRIMORSKI DNE¥NIK
i^5^tale^angaruppo°tOVlnl Cena 60 lir
Leto XXIV. Št. 178 (7071)
OOOBJAVI ZAKLJUČNEGA POROČILA ŠESTIH PARTIJ
Na splošno ugodni komentarji °d vsepovsod, še zlasti iz Prage
Sestanek šest tisoč članov komunistične partije praske organizacije Izjava političnega urada italijanske partije o pomembnosti izjave ln načela lastne poti v socializem - Kritike samo v zah.-nemškem tisku
TRST, torek, 6. avgusta 1968
■! S« 1 ®. — Češkoslovaški tisk S**1* ukvarja s komentarji ‘ St>, lziave šestih partij, ki so , yrejelr
iSsj{ • do katere je prišlo med kfcl* ostalimi petimi komuni-'ietsitg partijami in zlasti s so-
1 sa<iaiPart^0’ ter P°dfirtuje> d® fatijj 3 Ugotovljen nemoten no-tezvoj in nadaljnja samo-
Izjava šestih
^inarorf^ iz te8a- da zapleten deležencd te konference so izrazil! * dm-T011 Položai in subverziv- trdno odločenost. da Hnrfn storili
, dejT*"11, Položaj in subverzivna nrryf- imperializma, usmer-r^OstjV1 tbiru in mednarodni Lhtler pr°ti stvari sociali z--"‘losti ^ata nadaljnjo krepitev Tbia L dežel socialističnega siji <Lj ® Prav tako ob upošteva-(itiasaJ«va> da razvoj socializma ?«)jeVaa?ve na/loge, za katerih iz-7jJ.e je potrebno nadaljnje naporov socialističnih E*<W Predstavniki komuni-f-itriih j .delavskih partij socda-- ®r*av smatrali za potreb 1 to konferenco v Bra-
4ju a dosedanjih tradicij, v o * in P??ne odkritosti, načel-jttije - Prijateljstva so bratske ^eja u e aktualna vpraša-socializem ter za na-Jsjj jff ^Pitev socialistične skup-n}ednarodnega komuni-gubanja. Izmenjale so Problemih v sedanjem s bo|Tem položaju in o kre-iu etistn Pr°ti imperializmu. &**kihVri’*cl. komunističnih in JPitev ?artij so proučili poti za razvijanje bratskega Ja med socialističnimi
po Učenju fašizma in
V H delavskega razreda na SO u-^-tih evropskih deželah, JLoile 3?	P° poti socializma,
^°4jih	zmage na vseh
h družbenega življenja. V v ležav partije ob premagovanji s,,3. °P nenehnem izbolj-
i® tisk
‘°sno
zadovoljen z izjavo.
z zaključkom politične
	
		
stojna pot v izgradnji socializma.
Mladinsko glasilo «Mlada fronta« piše, da gre za kompromis, pri čemer pa je treba upoštevati, da je vsako politično dejanje vedno v resnici kompromis in v tem primeru je treba ugotoviti, da je naj-veči umik naredilo pet partij, ki so podpisale varšavsko pismo.
Razumljivo je, da je Češkoslovaška delegacija ob različnih priložnostih podčrtala pravico do last-iiiiiiiiiiimiiimiiiuiiimiimiiiimiiiiiiimiiiimmmiiiiiiiiMMiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiii
hT tležaiTi^ dela zagotovile v 3* in 5? razvoj močne indu-™ *«DV5reol:>razbo življenja na »ntoviig so hitrejšo rast ir„{?laB°stanja in razcvet Sc So ?Ure- Milijoni delovnih živii^^tno krenili v polici dotoSie' Sovjetska zveza je . velike uspehe pri zma in komimizma. i^ii	se	povečala	med-
i socialističnih držav k*pitnih vl°ga pri razreševanju kjPtttike Problemov mednarod-
'hlW ^Pitev in varstvo teh ti i °sežeuih s herojski-rodo z nesebdčnim delom ' Je skuPna intema-rt obveznost vseh so-v dežel. To je soglasno kj , udeležencev konfe-i-oLi?razili neomajno od-i J® tiMrtV}jati in braniti socla-hJ*r sf bitve v svojih deže-
TllHrjoJ -i.:	__ __________
fj'“e prj Prizadevati za nove i P0dloo®raditvi socializma, so k»_. . zgodovinskih
'6iw 0 br=7„, zgodovinskih lzku-itf^&jija ^ Partije prišle do Sockn?a ->e napredek na sami. u in h komunizmu taSjJu ,7? °b doslednem upo-1 ilsdčne a°uitosti pri graditvi teJr^Pitvi družbe in predvsem irtj i razrBrtV0diine vloge delav-itVal.kot r,7a in komunističnih CJaIhem gove avantgarde. Ob KjSi^k-ga reševanju problemov
<tfua vsav-0ialistiCne8a razvoja Učile saka bratska partija C3išCjr,BQi°nalne značilnosti Cejeni
c 3biU vi«zyest°ba marksizmu-hrs, duhi -rtJanie ljudskih mno-
!hh?egaIU ijdej socializma, prodaj'® bnio naci°nalizma, ne-tto°Ja Pr ■ -
Š\<roti
' .^repitvi
bnil nacionalizma, ne-Proti buržoazni ide-vsem antisociali-je jamstvo za pozicij sooia-
Kih«
solidarnost in
. ivt);^h‘"‘J„Preprečevanju impe-Kl° hC^inaoij.
K, 7	suiiuaijiusi, ju
, udnost bratske parti-tai^JavnP,?il,oeno postavljajo i1 PriS?tl imperializma in poskusom vseh dru-vadiWStt6nih sil, da bi o-?lt?? iti k?? vlogo delavskega i.do^?bnnističndh, partij. Ni-7« ?• klim Nikomur dovolile, da £»1*1 sp,)djned socialistične dr-^SdS^Psl temelje sociah-Jateb-sh e?a sistema. Bratki ?a sin ln enotnost v tej riftnidtefo . v skladu z življenj-
;CS1 nafiv _________,___J *
Bir/tth:'	narodov	ter
socin?? osnovo za izpol-
hal« ^^'©krknrvrncilHVi in nn.
Ki PaS^^konomskih m po-DaSj <jlh izpolnjujejo baSarMje naših dežel. Sk	imajo za svojo
Ih1	S®	neomajno	priza-
^^avsk6R^ ^P0U0čnot_ dejav-
in
razreda, kmetov,
d^an&ki Vsetl delovnih ljudi P Cu*ben' naPredek socialistič-SCiJ &. sistema, za nadaj-h in ^ abj6 Jdne demokracije,
t^la%e ^fLta metod PartU’ |(^^krati, aktivnosti na nače-^aijjTrst^p noga centralizma.
Sl dnJl^oge pri graditvi H^?be se dajo v vsaki Ponvi* • laie reševati z
Odi, J° to Podporo-N0°Vravie načela
razSirjajo in pove-^ vsake dežele. U-
tndno odločenost, da bodo storili vse, kar je treba, za poglobitev vsestranskega sodelovanja svojih dežel na načelih enakopravnosti ln nacionalne neodvisnosti, ozemeljske-nedotakljivosti ter medsebojne bratske pomoči in solidarnosti
Komunistične in delavske partije pripisujejo velik pomen prizadevanju za nadaljnji razvoj gospodarstva in za izboljšanje materialne blaginje delovnega ljudstva ob u-činkoviitem izkoriščanju velikih naravnih bogastev -naših dežel, z u-vajanjem najnovejših dosežkov znttr nosti in tehnike ter z izboljševanjem oblik in metod socialističnega upravljanja. Učinkovito pot k uresničenju teh plemenitih ciljev zagotavlja razširitev ekonomskega sodelovanja med socialističnimi državami na dvostranski in večstranski osnovi. Čedalje pomembnejša postaja izboljšana aktivnost sveta za medsebojno ekonomsko pomoč ter razvoj kooperacije in specializacije v proizvodnji socialističnih dežel, kar omogoča popolnejše izkoriščanje prednosti mednarodne socialistične delitve dela.
V tej zvezi smo ponovno potrdili potrebo po Čimprejšnjem sklicanju ekonomskega posvetovanja na najvišji ravni.
Udeleženci konference smatrajo za svojo dolžnost, opozoriti ljudstvo na dejstvo, da je mednarodni položaj zadnje čase zapleten in nevaren, kar je posledica agresivne politike imperializma.
V takšnih razmerah bratske partije socialističnih držav ob upoštevanju interesov boja za krepitev svetovnega miru in mednarodne varnosti, za organiziranje odločnega odpora proti agresivni politiki imperializma ter za krepitev načel miroljubne koekstistence držav z različnimi družbenimi sistemi ponovno potrjujejo pripravljenost, združiti in uskladiti svoje akcije na mednarodnem področju.
Želj*a po miru
Delavski razred, kmetje, inteligenca, vsi delovni ljudje želijo mir v svojih deželah in mir vseh ljudi po svetu. Socialistične države so storile, delajo in bodo storile vse za uresničevanje teh teženj narodov. Naše partije izjavljajo, da bodo pri izpopolnjevanju te plemenite naloge nadalje sodelovale z vsemi komunističnimi in delavskimi partijami ter z vsemi naprednimi silami po svetu v boju za svetovni mir, svobodo, neodvisnost in družbeni napredek.
Komunistične in delavske partije Bolgarije, Madžarske, Nemčije, demokratične republike, Poljske, Sovjetske zveze in Češkoslovaške ponovno slovesno izjavljajo, da bodo neomajno odločno nadalje podpirale herojsko vietnamsko ljudstvo in mu dajale potrebno pomoč v pravičnem boju proti ameriškim inter-vemdaniistom.
Zaskrbljeni smo tudi spričo dejstva, da je položaj na Srednjem vzhodu še vedno napet, kar je posledica agresivne politike izraelskih vladnih krogov. Naše partije bodo storile vse, kar je v njihovi moči, za ublažitev posledic izraelske a-gresije v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN z dne 22. novembra 1967 dn za umik izraelskih vojaških enot z okupiranih arabskih ozemelj.
Udeleženca konference so proučili položaj v Evropi in poudarjajo, da naraščajoča aktivnost revanši-stičnlh, mildtarističnih in neonacističnih sil v ZR Nemčiji neposredno ogroža varnost socialističnih držav in svetovni mir. Tudi v prihodnje bomo dosledno izvajali politiko v evropskih vprašanjih v skladu s skupnimi interesi socialističnih držav in interesi evropske varnosti ter s ciljem, preprečiti vsakršen poskus revizije rezultatov druge svetovne vojne in spremembe sedanjih meja v Evropi; nadalje bomo vztrajali pri tem, da je miln-chenski sporazum neveljaven že od vsega začetka; tudi v prihodnje bomo odločno podpirali Nemško demokratično republiko, socialistično državo nemških delovnih ljudi, ki brani mdT; zagotavljamo stalno podporo komunistični partiji Nemčije in vsem tistim silam, ki se borijo proti militarizmu in revanšizmu ter za demokratični napredek.
Komunistične partije socialističnih držav si bodo prizadevale za utrjevanje evropske varnosti za potrditev načel bukareštanske deklaracije in izjave konference evropskih komunističnih in delavskih pai-tij v Karlovih Varih. Pripravljene so storiti vse, kar je treba, za sklicanje kongresa evropskih narodo’’ za zaščito miru na naši celini. Na bomo dovolili ogrožanja miru v Evropi, to Je odločilnega pomena
(Nadaljevanje na 2. strani)
nih sklepov in to tudi vojaškega značaja v iskanju avtonomne poti v socializem. Na tak način so preprečili spopad, katerega posledice bi ne bilo mogoče predvideti tudi v zvezi s špekulacijami tujega tiska o možnosti stalne namestitve sovjetskih čet na češkoslovaškem ozemlju.
Po nekaterih vesteh se je danes sestal prezidij češkoslovaške komunistične partije, ki je razpravljal o zaključkih bratislavskega sestanka.
Popoldne se Je v kongresni dvorani v Pragi zbralo šest tisoč članov mestne organizacije komunistične partije, katerim so najvidnejši partijski predstavniki obrazložili potek razgovorov v Ciemi in v Bratislavi, kot so pred razgovori tudi obljubili. Predsednik vlade Cernik je med zasedanjem izjavil, da sie je treba zavedati, da CSSR ni sama v Evropi in da se na njenih mejah srečujeta dva svetovna sistema, zgodovina pa je dokazala, da nevtralnost ni možna. Cernik je zaključil ,da se je s sestankoma omogočilo mirno nadaljevanje procesa demokratizacije in si je CSSR zagotovila ugodne pogoje za razvoj prijateljskih odnosov s socialističnimi državami. Govoril je tudi predsednik skupščine Smrkov-sky, ki je dejal, da se mora tisk osvoboditi čustvenih impulzov in da mora objektivno poročati o delu in življenju v prijateljskih državah. Zagotovil je spoštovanje svobode tiska, vendar pa morajo novinarji upoštevati interese partije in države, ki so istočasno tudi interesi celotne češkoslovaške družbe.
BEOGRAD, 5. — Komentarji o zaključkih sestanka in o skupnem poročilu so pozitivni. Tako poroča beograjska «Ekonomska politika«, da se je zasedanje končalo brez poražencev in je prav obratno realizem ter spoštovanje dejstev pripomoglo predstavnikom ČSSR in SZ, da so zmagala načela enakopravnosti in da so bile poražene stalinistične metode. S tem, da se je SZ odpovedala metodam pritiska, je izšla njena partija okrepljena in je dokazala zrelost svojih vodilnih kadrov. Novi češkoslovaški voditelji so znali upoštevati geopolitično stvarnost svoje države, zaskrbljenost svojih zaveznikov in nujnost, da se nudijo zadostne garancije za mednarodne odnose med državami in partijami, ki jih je treba ne samo ohraniti, temveč na osnovi enakih pravic celo okrepiti. List zaključuje, da gre za logičen konflikt, ki odraža nasprotja v razvoju socialističnega sveta in brez katerega ne more biti napredka, pa čeprav to komu tudi ni všeč.
RIM, 5. - Politični urad KPI je izdal sporočilo, v katerem z globokim zadovoljstvom sprejema na znanje zaključke bratislavskega sestanka, ki je utrdil skupno obveznost, da se utrdi solidarnost in sodelovanje med socialističnimi državami ter mednarodnim delavskim m komunističnim gibanjem v spoštovanju avtonomije vsake partije in v iskanju avtonomnih poti socialističnega razvoja.
Sestanek je potrdil pravilnost in plodnost razprave in odprte politične primerjave stališč kot metode reševanja novih vprašanj, ki prihajajo na dan v komunističnem gibanju. Ta metoda je še toliko bolj koristna, kadar pride do sporov in težav, ki so lahko tudi pomembni in ostri in ki izhajajo iz procesa gospodarskega, socialnega in demokratičnega napredka socialističnih držav in naprednega ter delavskega gibanja v svetu. Gre za metodo, ki jo je že predlagal XX. kongres KP SZ in ki je dokazala svojo učinkovitost na različnih sestankih in še zlasti na konferenci v Karlovih Varih, kar predstavlja v zadnjih letih novo obliko mednarodnih odnosov.
Poročilo KPI nadaljuje, da se u-trjuje zaupanje v zrelost delavskega gibanja in v njegovo sposobnost, da se na avtonomen način spopade s potrebami razvoja socializma.
MOSKVA, 5. — «Pravda» piše, da ni mogoče reševati zapletenih vprašanj socializma ločeno ln da tesno sodelovanje na vseh področjih občutno krepi sile socialističnih držav, jim nudi večje možnosti in pomaga k pospeševanju razvoja. Na tej osnovi so prisotni na bratislavskem sestanku podčrtali velik pomen gospodarskega sodelovanja tako dvostranskega kot večstranskega in so se dogovorili za nadaljnje izboljšanje sistema «komekom». Glasilo sovjetske komunistične partije našteva vse naloge, ki izhajajo Iz skupne izjave zlasti z vidika zapletenega mednarodnega položaja ln subverzivnih akcij imperializma. V zaključku pa pravi, da je treba v prvi vrsti okrepiti vodilno vlogo komunističnih partij, medtem «ko bo vsaka partija ustvarjalno reševala vprašanja socialističnega razvoja in bo upoštevala posebne nacionalne prilike«.
LONDON, 5. — Britanski tisk je glede zaključkov sestanka skeptičen in v glavnem poudarja kompromis in vprašanje, kaj vse so morali češkoslovaški predstavniki popustiti, pri čemer namiguje na tajne protokole m na «ceno», katero naj bi plačali. O tem na primer Izrecno piše «Financlal Times«, ki
tudi pravi, da ni mogoče misliti, da je postal Dubček drugi Tito in češkoslovaška že sedaj druga Jugoslavija. «Guardian» pa je mnenja, da je Dubček v bistvu dosegel samoupravo glede notranjih zadev, medtem ko ostaneta obramba in zunanja politika v domeni Mostove. «Times» je optimičnejši in pravi, da gre za izreden dogodek.
BONN, 5. — Povsem so negativni komentarji zapadno-nemškega tiska in tako poroča list «Welt» (skupine Springer), da je Praga plačala visoko ceno in da se ni treba čuditi, če so Cehi in Slovaki z nezadovoljstvom in z nezaupanjem prečitali bratislavsko Izjavo. List piše, da je ta izjava napisana z besednjakom hladne vojne in da so se čehoslovaki odpovedali resnični suvereni zunanji politiki.
PO NEDELJSKEM LETALSKEM NAPADU NA JORDANIJO
Večurno	bombardiranje
imenuje Izrael - «akt obrambe»
Organizacija «AI Fatah» je objavila izjavo, v kateri našteva svoje neposredne cilje - Egipt zahteva, naj se Jarringovi misiji postavi časovna meja
AMAN, 5. — Izraelska vojaška nega sveta pismo, v katerem se leitala so v nedeljo okrog poldneva! zatrjuje, da je bil včerajšnji le
napadla dve gverilski oporišči v Jordaniji, kjer se, kot trdijo v Te’ Avivu, pripravljajo borci na akcije proti Izraelu. Izraelski napad na jordansko ozemlje, 17 km od črto premirja, je trajal v več valovih okoli dve uri. Potem ko se je napad za pol ure prekinil, so izraelska letala ponovno napadla z bombami In z raketnim orožjem, medtem ko je jordansko protilatelsko topništvo tudi stopilo v akcijo.
Izraelsko akcijo so povezovali s sobotno eksplozijo v Gazi, pri kateri je bila ubita neka 11-lefna deklica. Odgovornost za to pripisujejo jordanskim komandosom.
V bližini Port Salda se Je spet vnel topniški dvoboj med izraelskimi in egiptovskimi enotami.
Izraelski predstavnik pri OZN je danes izročil predsedniku vamost-
talski napad proti oporiščem organizacije «A1 Fatah« v Jordaniji «akt samoobrambe«. Bil je opozorilo, naj Jordanija ne ((favorizira aktivnosti teroristov«. Tudi Jordanija je poslala predsedniku varnostnega sveta pismo, v katerem obtožuje Izrael napada. Jordanska vlada ni zahtevala sklicanja varnostnega sveta, kot se je prvotno zvedelo. Tudi Izrael tega ni zahteval.
Med govorom na neki večerji v Jeruzalemu je ministrski predsednik Levi Eškol včeraj dejal, da se napadalna dejanja proti Izraelu vrstijo na tleh in v zraku ter je dostavil, da «mora pač sovražnik za to plačati, celo ceno«. Dejal je, da se spričo gverilske arabske dejavnosti Izrael ne more odtegniti svoji odgovornosti za obrambo človeških življenj, svobode in last-
nine. «Gre za isti potek dogodkov, ki je dovedel do šestdnevne vojne,« je dostavil izraelski premier šef izraelskega glavnega stana general Chaim Bar-Lev pa je izrazil upanje, da se bo jordanska vlada «končno zavedla, da imajo prekr ški premirja lahko zelo neprijetne posledice«.
Današnji jordanski listi izražajo nevoljo Jordanije, ki je izpostav Ijena izraelskim udarcem brez vsake pomoči drugih arabskih držav, in obžalujejo, da druge države no čejo sestaviti skupnega akcijskega načrta proti izraelskemu sovražniku _
Državno tajništvo ZDA je danes obžalovalo včerajšnji izraelski letalski napad na jordansko področje. Glasnik državnega tajništva Carl Bartch je med tiskovno kofenren-co izjavil, da je to spet tragična kršitev premirja; take prekrške so
V Miami Beachu se je pričela konvencija republikanske stranke
Šele jutri zvečer za določitev	republikanskeg
Objavili so program republikanske stranke, v katerem ni opaziti glede zunanje politike ničesar spodbudnega - Glavno vprašanje pri ugibanjih: Nixon ali Rockefeller?
MIAMI BEACH, 5. — Konvencijo republikanske stranke je danes dopoldne odprl predsednik državnega odbora stranke Ray Bliss. Konvencija bo morala določiti kandidata republikanske stranke za predsedniške volitve. Pri vhodu na prostore zborovanja je vbčje število policijskih agentov in kakih sto agentov tajne službe, ki natančno pregledujejo dokumente pa tudi torbe, zavoje in aktovke.
Malo pred začetkom se je izvedelo, da bo delegacija iz države Ohio pri prvem glasovanju volila guvernerja Rhodesa. Nekateri vidijo v tem, da delegati iz omenjene države ne bodo glasovali takoj za enega od glavnih kandidatov, dober znak za Rockefellerja.
Medtem ko se na vse načine ugiba o možnostih glavnih kandidatov Nixona in Rockefellerja, se vedno bolj približuje čas, ko bo ta uganka razrešena. Novost je bila vest, da sta se Rockefeller in kalifornijski guverner Reagan (bivši igralec, sicer pa rasist in sploh najslabša varianta kandidata) sporazumela za skupen nastop proti Nixonu. Vsekakor pa je Reagan danes u-radno postavil svojo kandida/turo. Po prvem glasovanju pa se bo mogoče že odpovedal kandidaturi v korist Rockefellerju.
Na konvenciji se bo zvrstilo veliko število govorov, glasovanja pa se bodo pričela šele v sredo zvečer.
Včeraj so objavili program republikanske stranke.
Republikanska stranka ZDA si postavlja za cilj na področju notranje politike mimo in združeno A-meriko, ki naj nudi vsem možnost napredka v redu. Tako zatrjuje program republikanske stranke, ki so ga objavili včeraj v Miami Beachu. Program še posebej podčrtava krizo ameriških mest, porast kriminala v ZDA in nujnost, da se napravi konec inflaciji.
Kar zadeva krizo mest predlaga program razne ukrepe in opozarja, da «se nasilje ne bo več prenašalo«. Republikanska stranka je odločno naklonjena vsem ukrepom, s katerimi naj se omili tako stanje, ki navaja k uporom, vendar pa tudi odobrava odločne akcije proti državljanskim neredom, za katere so kompetentni predvsem, pravi program, državni in občinski voditelji.
Republikanska stranka podčrtava nujnost bolj odločnega boja proti porastu kriminala v ZDA. Ne pristaja pa na predlog kontrole nad prodajo orožja, ki ga je postavil predsednik Johnson, in hoče na tem področju omejiti na minimum vlogo zvezne oblasti, tako da si lahko voditelji posameznih držav laže prevzamejo svoje odgovornosti.
Na gospodarskem področju republikanski program ostro kritizira Johnsonovo upravo, zatrjujoč, da je inflacija znižala življenjski standard Američanov v zadnjih treh lethi. Republikanska vlada bo vzpostavila politiko urejenega proračuna ln denarne trdnosti, spodbujala bo gospodarsko življenjskost in izogibala se bo takih gospodarskih ukrepov, kot je kontrola cen in plač.
Novost bi bila — če bi republikanski kandidat zmagal in bi uspel republikanski program izvesti — znižanje legalne starosti za volitve na 18 let, čeprav prepušča program dokončno odločitev posameznim državam. Program predlaga tudi ustanovitev krajevnih združenj, ki naj bi pomagala ustanavljati majhna podjetja, ki bi se borila proti revščini. Stranka pa tudi obljublja izboljšanje sistema socialnega skrbstva.
Na vojaškem področju predlaga program, da se pospešijo raziskave in to ne toliko zaradi preproste reakcije za napredek komunistov.
  .............
VČERAJ POPOLDNE V ADIS ABEBI
Začela se je konferenca o nigerijskem sporu
Govoril je najprej predsedujoči cesar Haile Selassie, nato pa oba voditelja odposlanstev
ADIS ABEBA, 5. — V etiopski trdil, da je njegov narod absor-
prestolnici se je danes popoldne začela mirovna konferenca za rešitev nigerijskega spora. Nigerijsko odposlanstvo vodi Anthony Enaho-ro, biafrsko pa polkovnik Ojukvvu. Zasedanju je predsedoval etiopski cesar Haile Selassie.
V jutranjih urah se je Selassie ločeno sestal z načelnikoma odposlanstev. O vsebini pogovorov ni bilo nobenega poročila.
Zasedanje mirovne konference se je začelo v poznih popoldanskih u-rah z 90-minutno zamudo, ker se je biafrsko odposlanstvo nekoliko zakasnilo. Prvi je prevzel besedo etiopski cesar, ki je poudaril važnost konference za rešitev dolgotrajnega spora ter opozoril odposlanstvi pred nevarnostjo jalovih polemik.
Za njim je prevzel besedo Ena-horo, ki je dejal, da je prvi problem teritorialna enotnost. Najdalj ši govor je imel Ojukvvu, ki Je govoril cele tri ure. Biafrski voditelj je ostro napadel lagoško vlado in
biral zapadno civilizacijo in katoliško vero, katerima hoče ostati zvest. Kritiziral je tudi Veliko Britanijo dn SZ zaradi podpore, ki sta jo nudili Nigeriji. Dejal je, da Je pripravljen se sporazumeti o taki obliki združitve, ki bi ne uničila samostojnosti Blaire.
Zasedanje se bo nadaljevalo Jutri
temveč predvsem zato, da se realizirajo razne novosti. Republikanska stranka predvideva nadalje o-krepitev ((državnega sveta za varnost«, in sicer z namenom, da se preprečijo tvegane vojaške in diplomatske pustolovščine, da se izpopolnijo programi ter vojaka in zunanja 'politika države in da se državi omogoči raje krize preprečiti, kot pa v naglici sestaviti protiukrepe, ko so krize že izbruhnile.
V zunanji politiki predlagajo republikanci svoj program, to se oslarija na «pametno mednarodno sodelovanje«, ki «naj na realističen način dovede do mira«. Washlng-tonska vlada se bo posvetovala z državami, ki stojijo na njenem stališču. «Mi se bomo trudili zatrjuje republikanska stranka, za še večjo udeležbo teh držav pri skupnih skrbeh. Delali bomo za deželne rešitve problemov obrambe, gospodarskega razvoja in mirne rešitve nesoglasij«. Pod vodstvom republikanske stranke si bodo ZDA prizadevale razvijati mednarodno pravo ter organizme, ki imajo nalogo uveljavljati to pravo za rešitev skupnih problemov. ZDA bodo pomagale Organizaciji združenih narodov, da postane zbirna točka teh organizmov, katerih člani pa bodo morali sami prevzeti vse svoje obveznosti, tudi finančne.
Pomoč tujini, ki je potreben element za izboljšanje položaja manj razvitih dežel, bo razdeljena bolj realistično in samo državam, ki imajo nujno potrebo po ameriški pomoči. Države, ki so sovražne ZDA in pa tiste, ki pomagajo ln podpirajo vojne napore Severnega Vietnama, ne bodo dobile nobene ameriške pomoči.
če pride republikanska vlada na oblast, bo delala za razširitev trgovine med vzhodom in zahodom, torej tudi s komunističnimi državami, ki naj podajo dokaz svoje iskrene želje po miru z ostalim svetom.
Republikanski program predlaga, da se napravi konec krizi plačilne bilance in da se vzpostavi mednarodna pozicija dolarja brez omejitve potovanj v tujino ali investioij v tujih državah, pač pa z zmanjšanjem zveznih stroškov, z realistično denarno politiko, s spremembo obvez do tujine, s spodbujanjem k izvozu in tujemu turizmu v ZDA. Nadalje predvideva program povečanje trgovine med ((svobodnimi državami«.
Glede raznih predelov sveta določa program: 1. Ponovno potrditev načel Monroejeve doktrine z Latinsko Ameriko; 2. razvoj življenjske ravni manj privilegiranih držav Afrike m Azije; 3. ohranitev miru na Srednjem vzhodu s priznanjem ozemeljskih pravic vsake države in svobodne plovbe v mednarodnih vodah; 4. vzpostavitev dobrih odnosov z zahodno Evropo; 5. ZDA morajo odkloniti vlogo orožnika na svetu; 6. odklonitev načela napada ali vojn narodne osvoboditve; 7. priznanje stalne grožnje lz Mo-
skve in Pekinga in obsodba proti-semitske politike SZ: 8. izboljšanje odnosov s komunističnimi državami, ko bodo nehale groziti z uporabo orožja; zavrnitev priporočanja za sprejem komunistične Kitajske v OZN; 10. spodbujanje za kpRtroUranp omejitev mednarodnega bboToževanJa.
Umrl je Rokosovski
MOSKVA, 5. — V soboto je v starosti 71 let umri maršal Konstantin Rokosovski, ki je bil eden izmed tvorcev vojaške zmage Rdeče ardame nad nacistično Nemčijo. Bil je poljskega porekla in je 1917. leta stopil v Rdečo armado, nate pa je konča! vojaško akademijo Frunze v Moskvi. Med velikimi stalinskimi ((čistkami« armaide so ga zaprli in je bil v taborišču v Sibiriji, takoj po pričetku vojne pa so ga poslali kot generala na fronto, kjer je imel zelo odgovorne položaje. 1942. lete pri Stalingradu, je porazil gen. Paulusa, pri bitki pri Kursku in bitki za Berlin. Po vojni je prevzel poljsko državljanstvo in je bil do nastopa Gomulkc poljski obrambni minister, nato pa se je vrnil v SZ, kjer je bil namestnik obrambnega ministra SZ. Kasneje ga je odstavil Hrušče -> skupno z Zukovlm Bil je dvakrat odlikovan z najvdšjim sovjetskim
ZDA vedno obsojale. Glasnik je do dal, da ZDA obsojajo teke prekr. ške, ker ti pač ne prispevajo k miru na Srednjem vzhodu in ker vsalrikrat prizadenejo tudi civilno prebivalstvo. Funkcionarji državnega tajništva so dejali, da so bile besede glasnika naperjene proti izraelskemu letalskemu napadu, da pa so istočasno obsojale tudi «a-rabskd terorizem« proti Izraelu.
V Beirutu je danes organizacija palestinskih komandosov «A1 Fatah« objavila izjavo, v kateri ne izključuje možnosti, da bi se pozneje organizirala v revolucionarno stranko, vendar zatrjuje, da je sedaj važen vojaški aspekt zaradi nujnosti borbe za likvidacijo izraelske države in osvoboditve Palestine. Neposredni cilji organizacije «A1 Fatah« so ti le; 1. preprečiti vsako novo naselitev Zidov v ska zemlja; 5. oslabiti izraelsko gospodarski stabilnosti; 3. uničiti izraelsko turistično industrijo; 4. preprečiti židovskim naseljencem, da bi se jim priljubila palestinska zemlja; 5. obasti izraelsko gospodarstvo ter prisiliti vlado, da uporabi večino svojih sredstev za varnostne ukrepe; 6. dati čutiti Izraelcem, da bo življenje v Izraelu v prihodnosti nemogoče, v vzdušju terorizma.
«A1 Fatah« dostavlja, da ((komandosi pripravljajo raztegnitev svoje dejavnosti, ki bo dovedla do ljudske osvobodilne vojne s snloš-no ofenzivo regularnih arabskih sil proti Izraelu«.
Izjava pravi med drugim, da se «A1 Fatah« za sedaj že zaradi teva ne bo spremenil v politično stranko, ker deluje v vseh arabskih slojih in bd lahko izgubil podooro nekaterih, če bi se politično vezal. Gibanje se drži izven sporov n različnih tendenc v arabskem svetu. To je potrebno že zaradi tega, ker so oporišča komandosov in njih vežbališča raztresena v različnih arabskih državah in ker organizacijo materialno podpirajo vse te dežele
Danes dopoldne je prišlo do novega izraelsko-jordanskega spopada v dolini Baisan. Streljanje z ene in druge strani Je trajalo kake pol ure. Egiptovski tednik ((Rose El Yrmsset'» piše danes, da je vlada ZAR obvestila gen?r',lnnga tajnika OZN U Tanta, da bi želela. da se postavi datum, ki naj pomeni časovno m»jo .Tar-‘-- -ve misije. List dostavila, da *>•-. -,e bo pristal, da se ta misija zavlačuje v neskončnost.
BAGDAD, 5. — Iraški poveljniški svet revolucije je sporo-'il, da je po sporazumu, skle lenim s predstavniki Kurdov junija 1966, priznala amnestija vsem Kurdom, ki so naredili civilne ali vojaške zločine v zvezi z dogodki na severu države. Prav tako so
__ _ __ _____ __________ amnestirani pripadniki iraških obo-
odlikovanjem ((heroj Šovj"eteke zve-1 roženih sil, ki so dezertirali da ze» in petkrat z redom Lenina. | bi se pridružili kurdski armadi.
 .................  l»n..........................hmiiiiiukiii.m
Protest mladine SFRJ na festivalu v Sofiji
V poročilu je govor o diskriminacijah in celo o šikanah - Predsedniku ZMJ so prepovedali govoriti
SOFIJA, 5. — Delegacija Zveze mladine in delegacija Zveze študentov Jugoslavije sta objavili danes v Sofiji obvestilo o položaju na IX. mednarodnem mladinskem festivalu. V poročilu je med drugim rečeno:
Z obzirom na naraščanje progresivne misli v svetu in zlasti med mladinskim in študentskim giba-
delegacije so omejevali pn izražanju	svojih stališč in svojih zamisli,	diskriminirali so jih, nekatere
pa	celo šikanirali.
Najbolj drastičen primer takega stanja so bili incidenti, in celo fizični obračuni na neki manifestaciji festivala. Menimo, da je za to odgovoren mednarodni pripravljalni odbor, ki praktično več ne de-njem, menimo, da na	festivalu ni	in nacionalni komite doma-
zagotovljena zadostna širina in.
reprezentativnost. Nekateri	pred-1	SVGsam rifčo -ircf-iia }1?,86 T
stavniki na festivalu ne	predstav- j	tpoJvami no™™™*,	'Pj
ljajo nobenega razen samih sebe, | sn rt„lnri	r,??	w
na festivalu niso prisotne	številne j	azu,nljivih po-
pomembne mladinske	in	študent-!	J*
ske organizacije, katerih sodelova- ■ rin?.^ , aPiarufesta'
nje bi	bilo izredno pomembno	za	niikriminarlip	prirn61i?
Širino	renrpzp-ntativnn^t	in	za	d-	uisKriminacije. ko so n.pr. odvzeli
širino,	reprezentativnost	in	za	ca	besedo predseciniku Zveze jugoslo-
vanske mladine Janezu Kocjančiču
lje festivala. Nedemokratično o-zračje zapletljajev okrog postopka, načrtno širjenje nepravilnih informacij o delu in o stališčih posameznih delegaciji ter preveliki varnostni ukrepi so že v naprej povzročili, da je prevladal vpliv določenih delegacij in ustvaril se je položaj, ko je priviligirana samo ena politična platforma, in samo en koncept enotnosti, številne
  N»H»niUMUU«»UKU«n«nnKn»HUKUU«««<UUIU«KHK<nU...................
Trčenje vlakov pri Logatcu
Dva mrtva, šestnajst ur ustavljen promet
LJUBLJANA, 5. — Pri trčenju tovornih vlakov med postajama Logatec in Planino ste izgubila življenje spremljevalca Niikola Rapal in Duč-ko Stjepan. Do nesreče je prišlo včeraj ob 16.30 in je bila proga zaradi nesreče za tovorni promet
zaprta 16 ur, saj je šele danes ob 9. uri zjutraj uspelo železničarjem usposobiti za promet en tir, tako da so se lahko odpeljali potniški vlaki.
Oba tovorna vlaka sta vozila proti Postojni in sta se odpeljala proti postaji v Logatcu. Iz neznanih raz-
logov se je prvi vlak ustavil na odprti progi en kilometer od postaje v Logatcu. Drugi vlak se je z veliko hrzamo zaletel v prvega in je pri močnem trčenju bila u-ničema lokomotiva ber 8 yagomov. Poginila je tudi številna živina, ki je bila v obeh kompozicijah.
na zaključnem plenarnem zasedanju
V izjavi je rečeno, da so zelo ogorčeni in užaljeni zaradi nezaslišanega postopka delegaciji nepoznanih oseb, ki so z vseh pošiljk vietnamskemu narodu in vietnamski mladini odstranile naziv Jugoslavija.
Jugoslovanska delegacija obžaluje tudi diskriminacijski postopek proti delegaciji češkoslovaške mladine. Jugoslovanska delegacija je sporočila svoje pripombe v cilju, da bi prispevala k namenom festivala in da bi opozorila na tiste elemente, ki otežkočajo večjo akcijsko in politično enotnost naprednih mladinskih sil v borbi za boljšo bodočnost.
’ 5- ~ Zaradi hude krize, ki je zajela državo maja in Junija letos, je Francija izgubila tretjino svojih deviznih rezerv. V poročilu, ki ga je objavilo danes francosko ministrstvo za finance, je rečeno, da znaša izguba 10 milijard in 211 milijonov frankov.
PRIMORSKI DNEVNIK
s { a
MMMMi
S. avgmia
rti	y'
gledališče
katerih partizanskih
vili, da je trgovec pozabil ključ avtu in da nd zaprl vrat.
/ IZREDNIMI UKREPI SKUŠA VLADA NAJTI IZHOD IZ KRIZE
Peruanci zategujejo pas
Lima je še vedno ((lepotica Pacifika«, polna življenjskih tokov in razgibanosti. Ozračje v Peruju pa se je na splošno spremenilo.
Po nekaj letih gospodarskega optimizma je sedaj napočil pesimizem. Država se je nenadoma znašla v nevarni finančno-gospodar-ski krizi. Zato je razumljivo, da gostoljubni Peruanci niso več nasmejani.
Tak je prvi vtis, ki si ga ustvari obiskovalec te andske države. Dovolj se je bežno ozreti po naslovih v dnevnem časopisju in takoj postane očitno, da se je država znašla v zapletenih razmerah. Gostitelj vam bo sicer hitro pojasnil, da je kriza šele na pragu ((narodnega dvorišča« in da se streha še ni vnela. Ljudje verjamejo, da bi učinkovit poseg lahko preprečil, da država ne bi aašia v gospodarsko in politično slepo ulico.
Vlada se je pravkar lotila tega problema. Kongres ji je dal izredna pooblastila, ki jih bo imela šestdeset dni. čutil je, da vlada želi mobilizirati vse ljudstvo, zlasti poslovne kroge, da bi se spoprijeli z nevarnimi in burnimi gospodarskimi krizami. Zaradi tega je tud razglasila politiko »zategovanja pasu«. Vlada je uradno obvestila državljane, da brez žrtev vsega ljudstva ni rešitve.
Prejšnje dni je začel veljati »sveženj« izrednih vladnih go-spodarsko-monetarno-davčnih u-krepov. Gre za uvedbo «izred-nega stanja« v narodnem gospodarstvu. Celo vodilna opozicijska etranka APR A, ki jo imajo za najmočnejšo politično gibanje v Peruju, je v kongresu glasovala za te izredne vladne ukrepe. Zgodilo se je prvič, da je vlada predsednika Belaunde Terry-ja dobila tolikšno podporo kongresa, ki je pod zanesljivim nadzorstvom opozicije.
Kriza je izbruhnila pred nekaj meseci, ko se je Peru znašel ((praznih rok«. Zunanji dolg države je dosegel rekordnih 600 milijonov dolarjev in Peru bi v prihodnjem letu moral na račun odplačil tega dolga odšteti 140 milijonov dolarjev. Pričakujejo tudi, da bo proračunski primanjkljaj v novem letu dosegel 175 milijonov dolarjev. To pomanjkanje denarja je povzročilo razvrednotenj e plačilnega sredstva »sol«. Pred letom dni so menjali dolar za 27 solov, sedaj pa za 46 solov.
Zaradi finančne krize so se naglo -povečale cene. Roko na srce, Peru se še ni znašel v og-
viiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHi
Izjava šestih partij
(Nadaljevanje s 1. strani)
za ohranitev miru po vsem svetu, to je cdij, ki zadeva interese vseh narodov in h kateremu bodo u-smerjeni naši skupni napori.
Poudarjen pomen varšavskega pakta
Zdaj, ko imperialistične sile ZDA, ZR Nemčije in drugih držav kažejo agresivno dejavnost in vztrajno skušajo oslabiti socialistično sodelovanje, smatrajo predstavniki bratskih partij za neizogibno potrebno, da ponovno poudarijo poseben pomen varšavskega pakta. Ta zveza, ki so jo socialistične države sklenile kot'odgovor na pristop re-vanšistične Zahodne Nemčije k a-gresdvnemu imperialističnemu bloku NATO, je bila in ostane močan dejavnik miru in varnosti evropskih narodov. Ta zveza je nepremostljiva ovira za vse tiste, ki bi želeli spremeniti izid druge svetovne vojne, hkrati pa zanesljivo varuje pridobitve socializma ter suverenost in neodvisnost bratskih držav Ta pakt je usmerjen h krepitvi evropske varnosti in k ohranitvi svetovnega miru.
Sedanji položaj zahteva od nas nepopustljivo prizadevnost pri krepitvi vsake socialistične države in vse socialistične skupnosti ter pri širjenju političnega in vojaškega sodelovanja v okviru organizacije var. Savskega pakta.
Mednarodna konferenca partij
Udeleženci konference imajo za svojo dolžnost poudariti, da se je treba nenehno boriti za krepitev enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja. Ugotavljajo, da je bilio zadnje čase opravljeno pomembno delo pri pripravljanju nove mednarodne koference delavskih in komunističnih partij. Bratske partije visoko cenijo to delo in izražajo prepričanje, da bo bližnja konferenca uspešna in da bo dala pomemben prispevek h krepitvi vseh revolucionarnih sil našega časa.
Popolnoma smo prepričani, da bodo enotni marksistično lenindstič ni pogled na svet, vloga komunističnih in delavskih partij kot a-vamtgarde in voditeljice družbe, socialistični temelji nacionalnih gospodarstev v naših državah tudi v prihodnje učinkoviti dejavniki za nadaljnje zbiranje socialističnih držav ter za enotnost njihovih akcij v boju za velike skupne cilje.
Partije udeleženke bratislavske konference dajejo to izjavo trdno prepričane, da stališča in gledišča v njej ustrezajo interesom vseh bratskih dežel in partij ter stvari neuničljivega prijateljstva naših narodov, interesov miru, demokracije, nacionalne neodvisnosti in socializ ma.
Za bolgarsko komunistično partijo T. Živkov, S. Todorov in P. Ku-badinski.
Za madžarsko socialistično delav sko partijo J. Kadar, E. Fok in Z. Komocsin.
Za enotno socialistično partijo Nemčije W Ulbricht, W. Stoph, E. Honeoker, H. Mattem, G Mittag in H. Axen.
Za poljsko združeno delavsko par tijo W. Gomulka, J. Cyrankiewicz, Z. Klizsko in A. Starewicz.
Za komunistično partijo Sovjetske zveze L. Brežn/jev, N. Podgor ni A. Kosigdn, M. Suslov. P. šelest, K. Katušev in B. Ponomarev.
Za komunistično partijo Ceškoslo vaške A. Dubček, O. Cennik, J. Smr-kowsky, V, Bilak in J, Lenart,«
nju celinske inflacije, vendar pa je že na njegovem pragu. Sedaj Je vse odvisno od tega, kako bo vplivalo na gospodarska gibanja izvajanje «svežnja» izrednih u-krepov. Treba je omeniti, da se Peruanci, zlasti poslovni krogi, boje, da ne bi ti ukrepi delovali podobno kot antibiotiki in bi pomagali le »bolniku zbiti temperaturo«. Menijo namreč, da je 60 dni premalo za zdravljenje dolgotrajne krize.
Te finančno-gospodarske težave niso povzročile množičnega nezadovoljstva delovnih ljudi. Vendar si vlada ne dela utvar, saj je jasno, da poslabšanje razmer v narodnem gospodarstvu ni ostalo brez hudih posledic v številnih družinah. Delavci niso zadovoljni, vendar zaradi tega na ulicah ni prišlo do eksplozivnih demonstracij. Občutiti je, da ima vlada proste roke za akcijo, marsikaj pa je odvisno od njene iznajdljivosti. Tudi potrpežljivost ima seveda svoje meje.
Političen položaj je torej postal zapleten. Peru je pred splošnimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami. Letošnje predvolilno leto prinaša razgibanost na političnem torišču, kjer volilne zveze in kalkulacije vedno spreminjajo nacionalno politično podobo. Stranka »ljudske akcije«, ki jo vodi Belaunde Terry, je ostala osamljena, vse partije so v opoziciji. Politiki pa so se usmerili še k volitvam in zato ne prilagajajo bojne taktike stališču vlade ampak imajo pred očmi boj za oblast.
V takem ozračju kaže, da Belaunde Terry ne bo naletel na glavne ovire v kongresu, ki ga nadzoruje opozicija, amps’ realnih gospodarsko - fi-nan težavah narodnega gospodarska. Kriza je torej -popolnoma gospodarska, vendar lahko postane torišče, na katerem se bo odločal izid volilnega političnega boja. Seveda vlada želi ozdraviti narodno gospodarstvo, za kar si do neke mere prizadeva tudi APRA, kot glavna kandidatinja za oblast na prihodnjih volitvah, -saj je v njenem interesu, da ne podeduje gospodarske zmede v državi.
Prav zaradi tega se je vlada te dni odločila za zelo radikalne izredne ukrepe, kot na primer zvišanje cen bencina, cigar, alkoholnih pijač in drugega blaga, ki ne sodi med osnovne življenjske potrebščine, saj zmanjšanje državnih stroškov za več kot 22 milijonov dolarjev s po-
močjo manjšega upravnega aparata, prenehali bodo graditi važno cesto, povečali davčne dajatve, odložili plačevanje zunanjih dolgov itd. Premier Hercelles je priznal, da je Peru v »težki in nevarni finančni krizi« ter da so ti ukrepi nujno potrebni.
V tem položaju pa sta državo prizadeli še dve novi teža-vi — huda suša, ki je zmanjšala devizne dohodke za približno 40 -milijonov dolarjev, ter ZDA, ki so ukinile posojila v višini približno 37 milijonov dolarjev, ker je Peru kupil moderna letala v Franciji. Vse to je še bolj zapletlo položaj. Vlada je ostro obsodila ameriško stališče in izrazila željo, da bi normalizirala gospodarske odnose z evropskimi socialističnimi državami. Peruan-cl pa se dobro zavedajo, da bodo le s krepitvijo lastnih gospodarskih virov in z ostro politiko splošnega varčevanja ter discipline lahko rešili svojo ladjo iz gospodarskega neurja, sicer bo postal Peru nov otok celinskih nemirov.
Razbitine letala DC 8, ki je v petek strmoglavilo nedaleč od milanskega letališča Malpensa
■iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii<iiii<>>niiiioi>iiiiiiui>iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiimn<imniiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
VČERAJ SO PRVE KRSTE ŽRTEV LETALSKE NESREČE PRI MflLPENSI ODPELJALI
Zaradi hrabrosti članovposadke je bilo število žrtev omejeno
Poveljnik letala rešil drugega pilota, neki stevard pa 21 potnikov in 4-letnega otroka
SOMiMA LOMBARDA, 5. — «ža- Ja in stevarda Pasquala Cologija.
lost zarad-i žrtev je večja od zadovoljstva nad velikim številom preživelih.« Tako je dane-s izjavil poveljnik letala DC 8 dr-užbe Ati-talia, ki je v petek strmoglavilo 10 ikim od Malpense, Fablo Staffieri. Njegovo zd-ravstveno stanje se je v zadnjih dneh precej izboljšalo. Staf-flerija so morali namreč pridržati v bolnišnici v Sommi Lombardi, kjer so mu ugotovili poleg zloma reber tudi odrgnine in podplutbe po glavi in obrazu ter rane na nogah. Poveljnik letala, ki je po pričevanju drugih zarad-i hladnokrvnosti in spretnosti preprečil tragedijo, je zaradi njune hrabrosti pohvalil strojnika Giovannija Tostd-
Domačinke v Selcah ob Jadranu. SUko je oDjavua v majsm srevuai okusno urejena «La Revue Tougoslave«
Tosti mu je pomagali rešiti drugega pilota Panarja, ki se ni moge-l -premakniti s svojega prostora. Tosti je zlezel skozi odprtino na tla in je poveljniku, pa čeprav je bil v nevarnosti, da ga zajamejo plameni, pomagal, da so Panaria rešili iz kritičnega položaja. Stevard Colog-gi pa je, kljub temu, da je bil ranjen, rešil 20 ali 2-1 potnikov in se je pobrigal za 4-letnega otroka, ki je bil brez spremstva. «Nismo mogli — je nadaljeval Staffieri, ki je po rodu iz Trsta — preiti iz -pilotske kabine v oddelek za potnike, ker je bil prehod skozi «gal-lay» (skladišče) blokiran. Staffieri je odnesel drugega pilota Panaria, ki je imel zlomljeno nogo, na varno in se hotel vrniti k letalu, vendar je med potjo padel in od tedaj se ne spominja ničesar več. Dodal je, da se v svoji dolgi karieri še ni nikoli znašel v tako slabih vremenskih razmerah. Tudi na letališču Malpensa so izjavili, da so vremenske prilike, v katerih se je znašel poveljnik, zelo redek pojav.
Staffieri je že 34 let letalski pilot in ima za seboj približno 18.000 ur letenja na vseh vrstah letal na domačih, mednarodnih in medcelinskih progah, čeprav m-u je žal žrtev, pa vendar ima dan za dnem obilo zadoščenj: preživeli potniki in njihovi sorodniki ga prihajajo obiskovat in se mu zahvaljujejo.
Krste 12 smrtnih žrtev so bi-le še danes zjutraj na mrtvaških odrih v Cui-roneju. Nekatere so danes popoldne odpeljali v kraje, kjer so prebivali preden so postali žrtve nesreče, ki bi bila lahko mnogo hujša.
S TREMI MLADOLETNIKI
Turistično letalo
v
MILWAUKEE, 5. — Na nebu nedaleč od letališča, kjer bi moral pristati, je prišlo do trčenja med potniškim letalom «Convair 580» in turističnim letalom vrste «Chessna 150». Večjemu letalu, ki je prevažalo 10 potnikov, se je z ostanki turističnega letala, ki so se zarili na desni strani pilotske kabine in z enim samim motorjem na reakcijski pogon, posrečilo pristati na letališču, kjer so potniki zvedeli, kaj
se je zgodilo. Med ostanki turističnega letala, ki se je zarilo v Convair so bila tudi trupla treh potnikov v starosti 12, 18 in 19 let. Samo drugi pilot Convaira je bil pri trčenju hudo ranjen.
Poveljnik letala je izjavil, da je bilo njegovo letalo v višini 1000 m in se je s hitrostjo 270 km na uro pripravljalo na pristanek. Iznenada pa se je z desne pojavil mali Chess-na, ki je silovito treščil v desni motor -potniškega letala.
nek, kjer so ga pridržali na opazovanju.
štirje alpinisti iz Giavena, o katerih niso imeli nobenih vesti, so se danes vrnili v dolino. Med potjo so se srečali z reševalci, ki so jim hoteli na pomoč. Alpinisti, med katerimi je bilo neko dekle in poročena žena, so včeraj o-b zori odšli iz koče Ou-intin-o. V načrtu so imeli vzpon po vzhodni steni Monceni-sia, zvečer pa bi se morali vrniti v dolino. Sredi vzpona jih je zajelo slabo vreme, zaradi česa-r so bili prisiljeni prenočiti v steni.
GRENOBLE, 5. — Francoska speleologa sita dosegla nov rekord v spustu v jamo «Gouffre Berger« x Ve-rcorsu. Jamarja sta dosegla glo bin-o 1143 m. Francoza sta tudi pripomnila, da sta našla sledove angleškega speleologa Kena Pearca, ki
w  ^ bMkaVbtuo
sj|
IVO ZORMAN:
Cez dvajset let bo vse drug
Cez dvajset let bo vse drugače — tako se tolažijo partizani, kurirji, ki se pred sovražnikom stiskajo v starem mlinu in pogovarjajo o bodočih, lepih časih po vojni. In res je sedaj vse drugače. Nihče se skoraj več ne spomni na tiste preproste hribovske ljudi, ki so bili nekoč priprvaljeni vse dati in vse storiti za partizane. Nihče se ne spomni ne starih partizanskih mamic, ne toplih sob z zakurjeno kmečko pečjo, za katero so se sušili premočeni borci. Ti so sicer obljubljali, da svojih zaščitnikov ne bomo nikoli pozabili, da se bodo vedno vračali. Toda zdaj skoraj nikogar ni več nazaj. Mnogi poskusi, da bi se spet. zbrali, da bi se sešli kot nekoč v mlinu, v zakajeni bajti, je propadel. Res ni več strahu pred sovražnikom, ni večne napetosti, negotovosti, borbe za obstoj. Toda časi so se spremenili. Sicer pa od tistih nekdanjih tovarišev skoraj nikogar ni več. Ta je padel v boju, onega so pobili Nemci, tretjega so ustrelili partizani, ker so pri njem našli sovražnikove propagandne listke. Pa čeprav je trdil, da jih je našel in se skliceval na svojo nedolžnost. Drugi spet je pozabil na svoje nekdanje tovariše, postal je premožen obrtnik. Eden se je ubil z avtomobilom, drugi spet se je zapil. Res vse je drugače kot pred dvajsetimi leti, bistveno drugače kot so si takrat predstavljali.
Tudi s Simonom je drugače. Bil je partizan, potem je imel po vojni odgovorne naloge, položaj, službo. Oženil se je z dekeltom iz mesta, čeprav je bil sam doma s kmetije. Hela je bila učiteljica. Njena mati je nasprotovala poroki. Pomeščanil se je, sprejel njene navade, mišljenje mesta. S svojo ženo je hodil v družbo, se zabaval z znanci, sosedi, čeprav so mu bili zoprni. Sem in tja je hotel sicer spremeniti tok svojemu življenju, toda ni mu uspelo. Potem se je bežno zapletel 'z drugo žensko, preprosto kmečko deklico, žena je odkrila njegove zveze, hotela se je razvezati To-
PETROLEJ V MORJU
Velik požar na pomolu neapeljskega pristanišča
NEAPELJ, 5. — Danes zvečer je izbruhnil na pomolu Vigliena v pri-.	.	„
staniški coni San Giovanni a Teduc- J«	da	se	Je,	s,pusbil	do	glo-
cio nedaleč od dveh petrolejskih j e m’ sam0 do ,k|vcilte 1127.
ladij velik požar. Gasilci so ugoto- | iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiaitiiitiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiif n umitimi! umu
rega so verjltnoT«! pomoIftpS	PO	VESTEH	IZ	BOCHUMA	V	NEMČIJI
s petrolejskih ladij. Ti so z vlačilci odvlekli na varno.
Med prebivalci neapeljskega mestnega predela, kjer je izbruhnil o-genj, je bila precejšnja panika, ker so se bali eksplozije.
Policija je našla v morju mornarja, ki je kmalu po sprejemu v bolnišnico podlegel hudim opeklinam. V isti bolnišnici so sprejeli tudi nekega moža, katerega stanje je zelo resno. Kasneje so javili, da je tudi ta umrl. Oba sta bila na nekem čolnu in sta se hotela s sko-
Kozmos 234 «mehko» pristal na ozemlju SZ?
Satelil ima vse značilnosti vsemirske ladje «Sojuz 1.»
mesta, kjer je gorelo.
BOOHUM (Z. Nemčija), 5. — korn v vodo oddaljiti z nevarnega | Zavod za raziskovanje satelitov pri
bochunskem observatoriju je javil, da je po zbranih podatkih sodeč, sov-jebski satelit »Kozmos 234», ki so ga izstrelili 30 julija, »mehko« pristal danes zj-utraj ob 9.50 (po italijanskem času) nekje na sovjetskem ozemlju.
Direktor zavoda Heinz Kaminski je na podlagi značilnosti Kozmosa prišel do zaključka, da gre za vse-m-irsko ladjo brez posad-ke, ki je zelo podobna Sojuzu l„ s katero sc je 24. aprila lan-t ubil polkovnik Vladimir Komaro-v.
Sovjetski viri so ob izstrelitvi javili, da ima Kozmos 234 naprave za znanstvene raziškave.
  umni imunimi iiimmiiniiiiiimiiiiiiiiii
iiimiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiimiiHiiiiiHiiiiiiiiiuHmmmHHHHm*
VČERAJ V BRAZILIJI
Presaditev jeter
SAO PAULO, 5. — V tukajšnji .polikliniki so danes izvedli presaditev jeter. Zdravstveno stanje 52-letnega pacienta je zaskrbljivo.
Današnja presaditev je p-rva fe vrste v Braziliji. Kirurški poseg Je izvedla ekipa zdravnikov pod vodstvom prof. Euryclidesa Jesusa Zer-binija, ki Je 26. maja letos prvič v Latinski Ameriki poskusil s presaditvijo srca. Bolnik, kateremu so presadili srce, 23-'lebni Joao Per-reira Da Ounha, je umrl 28 dni po operaciji.
Kasneje so uradno objavili ime pacienta in darovalca: prvi je 52-letn-i Antonio Sposito, drugi pa 30-letni Joao Perreira Da Costa, ki Je včeraj umrl v bolnišnici.
* * *
LONDON, 5. — Danes popoldne je v »National Heart Hospitalu« v Londonu umrl 53-lebm mož, katerega so izbrali za presaditev srca. Bolnika so prenesli iz bolnišnice v Maryleboneja pTed tednom in je bil v pričakovanju »darovalca« s primernim srcem. Ekipa 18 zdravnikov in bolničark, ki bi morala pod vodstvom južnoafriškega profesorja Donaida Rossa sodelovati pri operaciji, je biia zadnje dni v stalni pripravljenosti.
Bolnika, ki je dolga leta trpel na srčni okvari, so zdravili s posebnim serumom, ki ga Je že preizkusil d-r. Barnard na Philipu Blaiber-gu. To zdravilo naj bi pomagalo odpraviti naravno reakcijo ((zavrnitve«.
MED PLOVBO PROTI LIVERPOOLU
Požar na ladji: sedem mrtvih
WELLTNGTON, 5. — Zaradi požara, ki je izbruhnil na 1911-tonski angleški tovorni ladji «Gothic» med plovbo kakih 800 milj od novozelandske obale, je izgubilo življenje sedem ljudi. Na ladji je bilo pet potnikov, med katerimi je bilo tudi nekaj otrok.
Požar je izbruhnil v potniškem delu ladje in je uničil tudi gornji del krova, kjer je bila radijska postaja. Z ladje so vseeno oddajali s pomočjo šibkega aparata, ki je na rešilnem čolnu.
Posadka nadzoruje požar in ladja se je začela vračati s hitrostjo 16 milj proti Novi Zelandiji. »Gothic« je odplula 28. julija z novozelandskega pristanišča Bluff in je bila namenjena v Liverpool. Domnevajo, da je tudi med potniki, verjetno vsi angleški državljani, nekaj žrtev.
«Gothic» je bila potniška ladja in z njo sta odplula na uradno potovanje v Novo Zelandijo in v Avstralijo 1953. leta celo angleška kraljica in njen soprog. V začetku letošnjega leta so jo preuredili v tovorno in pustili nekaj kabin za potnike. Sedaj je plula s štirimi ali petimi potniki z dvema otrokoma in z 72 člani posadke. Ni izključe-
no, da so bile na ladji žene nekaterih častnikov.
Ni znano kdaj je izbruhnil požar, dejstvo pa je, da so štiri dni zaman iskali radijsko zvezo z ladjo, ki je danes popoldne prispela v Welllngton. Osebje novozelandskega vojaškega letala, ki je preletelo ladjo, je Izjavilo, da je na krovu vse normalno. Vsaj tako je kazalo.
20 PRETEPAČEV ARETIRANIH
V New Yorku «bitka» med policijo in hippiesi
NEW YORK, 5. — Skoraj celo uro je trajala »bitka« med ekupi-no «hippiesov» in policijskimi agenti včeraj med izgredi, ki so izbruhnili v newyorškem Greenwich Vil lagu, ko so člani policijske patrulje zahtevali od mladega hlippiesa, ki se Je hladil na drevesu Washing-tona Square, naj stopi na cesto. Skupina hlpplesov je nato napadla policijsko patruljo, ki je šele po prihodu ojačenja spravila k pa meti delomrzneže. Policija je are tirala kakih 20 pretepačev.
Včeraj na italijanskih cestah
Pet smrtnih žrtev treh prometnih nesreč
PISA, 5. — Med prometno nesrečo, ki se je pripetila v bližini For-nacette pri Pisi so tri osebe umrle, osem pa je bilo ranjenih. Do nesreče je prišlo, ker sta se dva tovornjaka, ki sta prevažala debla, oplazila. Eden od tovornjakov se je zvrnil na nasip prav v trenutku, ko je privozil osebni avto simca s štirimi potniki. Trije od teh so bili na mestu mrtvi. Drugi tovornjak pa se je zvrnil v jarek. V nesrečo so bili zapleteni še trije avtomobili: fiat 1100, fiat 850 in fiat 500, ki so treščili v tovornjak, ki je bil na cesti.
Pri trčenju avta v zid v bližini Zoaglija. na avtocesti-Aurelia je neki švedski turist umrl, njegovi sorodniki pa so se resno ranili.
Neko 3-letno dekletce, ki je s solzami v očeh sedelo ob superce-sti Brindisi — Lecce je prisililo avtomobiliste, da so se ustavili in tako opazili zvrnjen avto v jarku, kjer je bil njen oče že mrtev. Vozilo je zašlo s ceste zaradi prevelike hitrosti. Dekletce se je s težavo izkopalo skozi odprto okno pre-vernjenega avtomobila in odšlo na samotno cesto, kjer je začelo iz strahu jokati.
Vrsta nesreč med vzponi
AGORDO, 5. —- Zahodnonemški alpinist, 28-defcni Hans Fisitner iz tVessenburga, se je danes med vapo notn na vrh Baiucoma v skupini Ci-veibte retsno ponesrečil. Nemec se je z 2Hetmm prijateljem Georgom Bednarczykom iz Eriamgena (Bavarska) vzpenjal po smeri »Da Rodit, — Livanos«, ko je padel 40 m v globi no in obležal na skali. Reševalna ekipa iz Agorda ga je prenesla v dolino, kjer so Nemca odpeljali v bolnišnico v Agordu. Njegovo stanje je zelo resno.
35-<letni Cario Gdanam/toni iz Vare-seja je danes med poskusom vzpona po smeri »Saisso deile dieci« v skupini Selle padel v prepad, kjer je ranjen obeižal. Ekipa reševalcev ga je odpeljala v bolnišnico v B,ru
lavnice Marie Varvesi, kožuhe vrednosti 10 milijonov lir. Tatov^ so se iz praznega stanovanja spustili skozi luknjo, ki so jo sami naredili, v spodnjo delavnico, kjer so pobrali najbolj dragocene plašče.
NA JAPONSKIH PLAŽAH
91 oseb je utonilo 19 pa jih pogrešajo
TOKIO, 5. — Japonska policija je javila, da je včeraj utonilo na japonskih plažah kar 91 oseb, 19 pa jih pogrešajo. Je to najvišje število utopljencev po 7. avgustu 1966. leta, ko je utonilo 92 oseb, 24 pa so jih pogrešali.
V FLORIDI IN ATENAH
Trčenje vlakov: precej ranjenih
MIAMI, 5. — Danes zvečer sta v bližini Winter Havena v Floridi trčila dva potniška vlaka. Po prvih vesteh naj bi bilo ranjenih najmanj 60 potnikov. Po trčenju se je prevrnilo več vagonov, ena od lokomotiv pa se je vnela.
ATENE, 5. — Kakih 70 oseb se je ranilo danes zjutraj v atenskem predmestju zaradi trčenja dveh vlakov. Trčenje je bilo na progd Atene-Plrej. Vlak, ki Je privozil s postaje atenskega predmestja, je treščil v ustavljen vlak. 32 ranjencev so morali sprejeti v bolnišnico.
Zaradi nenadnega pomanjkanja električnega toka je danes prišlo v Atenah tudi do trčenja med dvema vlakoma podzemske železnice. Ranjenih je bilo 32 oseb, od katerih 10 zelo resno.
ŽENEVA, 5. — Spretni tatovi so danes ukradli nekemu francoskemu trgovcu avto s 100 kg zlata. Policija je avto našla v predmestju mesta, vendar brez dragocenega tovora. Preiskovalni organi so ugo-t v
da preden je prišlo do tega, * mu je vrnila stara poškodba J* partizanov in oslepi je. Tako »
mon živi še nadalje pri ženi.
da vsak od njiju ima svoj i**' svojo	družbo. Ona hodi v
hodi v gledališče, v svojo dri* bo. On ostaja doma, sam s st jimi mislimi. Obuja svojo fle , Iclost	in nam pripoveduje.
poveduje o svoji trdi mlados ^ o bratu, ki je tragično končal, vojni,	o smrti očeta in
o svojih partizanskih doživetp Pa o svojem srečanju z ženo " lo, o	ljubezni, zakonu in
krvnem životarjenju od danes jutri,	ko žganje pomaga	P\
magati slabe občutke in nesi nosti...
Simonovo življenjsko z^°Zj, nam torej posreduje roman DVAJSET LET BO VSE DRV" CE». Roman je napisal Ivo 2 man, katerega poznamo s' kot mladinskega pisatelja. Kot torja večjih mladinskih knjiQ tudi avtorja novel za odrasle. man «čez dvajset let bo vse a . gače» je prvi daljši prozni te ^ z nemladinsko tematiko. Z« p. svoje delo je Zorman prejel L juhovo nagrado. Gotovo ie to uspešen pisateljslci debut . odrasle in Zormanov tekst je »L znanje zaslužil. Pisatelj na:fl* cer ni ustvaril velikega . Morda mu bodo tudi očitali je ostal na stvarnih temelj^ niti ni segal previsoko. Toda 11 jt dvajset let bo vse drugače» vendarle roman, ki iskreno, šteno in brez ovinkov priP°vem{\, o življenju in usodi mladih ki so doživeli vojno, naporen povojni čas v J svojih sil in ki so danes °° „t( takorekoč na stranskem tira- « ko usode Simona nam Ps predstavi bolj ali manj nešt^. usode nekdanjih partizanskih j, cev, ki so bili v vojni mladi je, pa so sedaj postali zreli .. je. Zato je to nekak roman 9 racije, ki je doživela vojno je kljub temu, da je ostala precej prizadeta_ Ni samo 'S' tak, še precej je podobnih j mu. Njegova usoda v drntj ’ ^ poklicu, v ljubezni, v živ‘J ^ je samo eden od primerov, ^ kršne smo sicer spoznali » ^ gih tekstov in filmov, ki nas varali z iluzijami.	^
Ivo Zorman je usodo nes[e0itl' ga Simona prikazal s nim posluhom, z rahlo kriti L malce nostalgično senhri nostjo, a vendar iskreno. L |i pa Zorman ne obtožuje, registrira, ugotovlja in se na ^ cu tudi pomirljivo spravi ^ Ijenjem: tako je pač in n gače... Zato nas sprehod ^ Simonovo življenje na konc» ^ darle ne pretrese, ne ogorči. nam kvečjemu misliti.	^
Tudi oblikovno Zorman ne pf ja v romanu kakih novost■■ ^ poved je vseskozi realistični’ ^ pa prepleta v posameznih m glavjih preteklost s sedam Sicer pa je kompozicija P sta. Tako se nam Zorman0 ^ man «čez dvajset let bo °s gače» kaže kot ne preveč ^ o, ne posebno široko zajet°'.0 j t
vendar tehtno delo, kot t°’ i( resin
prikupno, toda boleče,
napisano o življenju in «SI
odi'
BENETKE, 5. — Neznani tatovi so izrabili odsotnost lastnice, ki je bila na letovišču, in ukradli iz de-,
Eden od modelov, ki bo letos zelo v modi. (Ente Italia" Moda — Turin)
ŠE ENA GROENLANDSKA AFERA
anska prepovedala ameriške poizkuse
** v resnici samo za meteorološka raziskovanja ali je J somo krinka za jedrske vojaške poizkuse? - Odgovor iškega zunanjega ministra • Omajano zaupanje v IDA
V....	"*■	'	**'
&>iUti-MmmJJk
i;	^
a ENHAGEN, avgusta. — Vest, l4eniair<3anska vlada ameriškim >aj , m. Prepovedala, da sku-iravji svo.tai danskimi kolegi o-bialtj^g118; Groen,la:ndiji nekatere Mrje 6’
‘osfere
!rjejT ’ Je izzvala znatno vzne-— °*L Gre za raziskovanje Jo-
mih
zvezi z maksimumom
d)., -Deg ob koncu enajstletne-^ani1188" PrePt>ved je bil izrekel Ut pZ1. rni,nister, liberalni poli-lil teo,1 Hartling, toda ni pojas-sa koraka vladne koalicije.
aw.e ba šok, ki ga je danska e v t, b°živela februarja, ko se II)0ri posredni bližini vojaškega antjj., v mestu Thule na Groen-M i)0m?ruSi.1 bombnik z atomski-le mor ukreP banske vlade te , ® bikogar začuditi. atneri--^mu Prlstavimo še glasove cljkiisth bioloških in kemijskih lu, i. na groenlandskem ozem-heti. Zas'crbljenost še laže azu-
ltve ,7lla vest o prepovedi izstre-t> jib **lrnodabekih» raket, ki NiJo^i ob-PosIs-li na Groen-«stiraij n znanstveni krogi so progasti n ■lcer prav 10 Ieto še bnčrjp ,Smerno za proučevanje vnostl-
fede Rr Harllng je le mimo-^ečejj„ fniI’ ba je prepoved bila s;d z obzirnosti do Groen-Speki ,i ,-'e bilo povod za mno-"tftstra^t0^0' P°menl to be-^ie]eJj° Proti Amerikancem? 5 suVep nci s tem poudariti svo-lš4a? A]^nost. nab področjem opo-le Pobv 80 že Prekinili manj važ-% U8e- ba bi videli, kako iesriig. R anci reagirali? Ali gre ^Use? za meteorološke po-
? Je dva3, S° se vr9tlla’ tembolj
Je
etnirij;
vendar politično javnost
A'i se za tem kaj skriva?
„c,„ meseca prej iz ZDA ‘ So a aiarmantna vest, po kateri pf,ir?rl,canci na Groenlandiji ^Jeia T Use z bakteriološkim o->aVn T5^aJ Je val nezaupanja Za"norfan,slco' vte,m ko je reak-ftedoi * le,teče trdnjave bila !*1 ba očena- Je to pot tisk po-% je , PrePla,h. Minister Hart-* Potj v 71 vest izvedel v letalu, t Og. Ameriko, vendar ga je ! fti tak Ruslt uapel Prepričati, k^bčaif0' ^"manti je bilo, seve-0Va,ti, vendar je občutek % "«1 ostal.
"»ii n se gla«ovi, da Danci prav-v arr« *b°r©jo nadzorovati, kaj JJit ^!:rifkem oporišču dogaja, ir* ■ ^ttn3 d®mokr a tsk e opozicije, »^Sebnik ag- Je ob vladnega 0.VS(3e zahteval, naj vlada i'Potr^°«e odložitve polžku-J Boku tebnlh molka, je Hart-1^1, n- °al časnikarje in jim
i«10^ za ei-e Predstavljajo ne-i. %pnf,ra4ni in pomorski pro-i,J Nzk,, Je' ba bi vlada dovo-!el1 bo f' če bi bili Amerlkancl b llxacliPavitl zabovoljiv sistem stavi] i v Primeru nevarnosti, r, ^ar,;!' da tubi prej ni bilo ,viJati ^ vedno dovoljeno o-tj^b javri°Jib poizkusov, le da ^tfaža-,.°st m bila obveščena. »i1 dovoi,-Je’. al1 bodo Amerikan-o J,Je Harm polzkusi prihodnje ta btevp iIng odgovoril, da bo-Ai be, tpAumerikancev ponovno h,‘i kr« „ bodo zainteresirani.
' I B°1zkm'fod v°ja®kimi in civil-abnj jj *• Vojska ima rakete.»
Vi,
ih»1?reišniih<<PoIitlken>>’ 111 Je tu_ [ h bil (joh Sroenlandskih «afe-
O^iiko Ji0 .Pbveščen o stvareh,
. bhi prerl nhlrnm ulori-
pred objavo vlad-i^ka „*a PoročEil, kako da je
>1:
ir3e •;‘ azis'
1 ba*Cese' PoJavljajoče se s
     ________________
nn°'’s*5a brugače zatnte-
etilMžele ra!S1?kuslh od učenJa-i>,.Jslt« - ^skovati fizikalne in
i»i ‘i Deu« ^javljajoče se s -s bstiu >• v°jska je želela atobiu,i Za obrambni sistem & tC,1? bap^l. Torej, vo-rlkanct kusov obstoji.
80 s tem v zvezi po-
litično zavzeli zelo trezno stališče. Dejali so, da je Groenlandija dansko ozemlje in da je prepoved stvar Danske. Namesto na Groenlandijo, so nato svoje rakete poslali v Aljasko.
Danski učenjaki pa so nevoljni: njihovi poizkusi so šli po vodi, ker sami nimajo denarja za rakete.
Ali pomeni to novo politiko do Amerikancev na Groenlandiji? če upoštevamo vpliv konservativne stranke v vladi, o tem ne more biti niti govora. Hartlingovo potezo je moč spričo tega smatrati za navadno demonstracijo na svojo roko ali, kar je še bolj verjetno, za politično napako neizkušenega zunanjega ministra, ki mu primanjkuje «smisla za proporce«.
Teoretično lahko Ameiikanci na Groenlandiji delajo, kar hočejo. Dejanskega nadzorstva ni. Sodelovanje med Združenimi državami in Dansko na Groenlandiji temelji na medsebojnem zaupanju. Dasirav-no ne uradno, je to zaupanje v javnosti znatno zrahljano po dogodkih februarja, glasovih maja in poizkusih julija.
V. HRIBAR
* ssa
Kjer se interesi belega človeka, križajo, je plemenska pripadnost lahko odlično orožje za dosego gospodarske nadoblasti. Pri tem pa ni važno, če desettisoči, sto tisoči domačih črnskih ljudi pogine od lakote. Pretresljiva slika iz nekega taborišča beguncev v Biafri
IZ LiMKTNOSTMIl GAl.lilll.l
Ba budro ve
in leprovi novi kipi
V Občinski galeriji se razstava Babudrovih realističnih razgledov zelenih pokrajin in slikovitih krajev dežele dobro ujema z istočasno razstavo šestnajstih malih bronov Bruna Zepra, ki ms spet preseneča z iznajdljivostjo, kako vnaša nove elemente v zvarjene skupke svojih del, ker pravih odlivkov, kot npr, kipec, ki sliči plesalki, je le malo. So pa zvarki zanimivejši, posebno tisti, v katerih so širom kovinski obročki zvarjeni v sugestivne plastike, ki v enem primerku dosežejo fantastičnost nekakega modela vsemirske pristajalne kabine, pri uporabi krogel in ploščic pa se zde kot aveniristični in-duktorji visoke voltaže.
Če se v teh Zeper usmerja v bodočnost, se pa obrača v preteklost primitivnih kultur v ste-bričastih totemom sličnih delih. Spet različen, a prvim bolj soroden postaja Zeper v delih s svetlimi diski nosečih nekako žlindro, katerih kontrast ustvarja do-jem znanstvene važnosti, zlasti ker so postavljeni na tehnično zasnovane nosilce natančne izdelave. Nekoč v naravno lepoto člo-
veškega telesa zaljubljeni Zeper se nam tu ponovno predstavlja kot napredno snujoč ustvarjalec mmvadnih kipov, ki vsekakor izžarevajo tisto lepoto, ki je v urejenosti oblik.
Nasprotno pa je Babuder ves popolnoma zaverovan v lepoto narave, zelenja, obrežja in krajev naše dežele. 0 tem priča cela vrsta olj z ex-lempore tekmovanj, sveže in neizumetničeno podanih, ki predstavljajo slikovitosti Gradeža. Milj, Repentabra, Cervignana in	Montebella.	Babuder je letos	nenavadno	dela
ven, o čemer priča že več razstav in pa kar trideset olj sedanjega prikaza te dejavnosti.
Odlični so pesniško mehki razgledi nekoliko	jesenskega	na-
strojenja jezerca v Prčidolu in globok pogled V dolino Glinščice. Ne manjka seveda bazoviški kal, priljubljeni motiv lega slikarja, ki ga pa ume	vedno znova	na-
slikati z drugega zornega kota. Slikarsko popolnejši so vedno njegovi šopki cvetlic, ki mu dovoljujejo večjo barvno sproščenost. Prvič pa vidimo tu tudi olje gole lepotice, ki dokazuje njegovo a-kademsko znanje.
MILKO BAMBIČ
IVAN RE
nMiii"iiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiil,i|,|||i|l|,uii,iii|„,I,|,|illl||lllll||||IIIII|J||l|l||||l|||||||III|||||t,ltlII||||||||||||||||||||   min  . .m,.....................................................
VZPON IN POLOM ITALIJANSKEGA FAŠIZMA
Ko je duče «uredil» se je lotil svoje	z
X.
Ta fašistična država rešuje razredne probleme s korporativno ureditvijo. To je bil, kot smo že videli, element, ki so ga fašizmu dali nacionalisti, ki so se popolnoma zlili s fašistično stranko. O korporativni državi se je pa pod fašizmom samo razpravljalo, pisalo, govorilo, nikdar pa ni prišlo do kake pravne definitivne ureditve te države. Bralec me bo najbolje razumel, če zapišem, da sp, fašistične korporacije, ki so ob novih fašističnih sindikatih imele svojo paralelo, bile le poskus oživiti srednjeveško cehovstvo v moderni dobi. Zadosten dokaz za to je bil Pij XI., ki je izdal papeško encikliko «Quadra-gesimo anno» in tudi razpravljal o korporativni ureditvi, ko so mu pred očmi lebdeli cehi, v katerih so mojstri, pomočniki, vajenci imeli natančno urejene pravice in dolžnosti. Lepo, kako to prenesti v dobo moderne kapitalistične industrializacije, je pa jalov poskus, ko ob lastnikih najmodernejših strojev stoji množica proletariata.
OBČUDOVALCI FAŠIZMA,
MUSSOLINIJA NA ZAHODU
Ne bi se ustavljal ob vseh onih, ki so Mussolinija občudovali kot rešitelja Italije, ki je zavrl pohod komunizma, jo «rešil» pred rdečo nevarnostjo in revolucijo itn. Angleški konservativci so bili vsi od kraja vzhičeni, celo stari Churchill, ki je sredi tridesetih let vendarle spregledal. Mussolinija je obiskal Gandi, o njem se izjavljal veliki dramatik Shaw. En dogodek moramo še omeniti, ki ga je v očeh vernih katoličanov ali tudi protestantov dvignil do neba, da je postal «mož božje previdnosti: »rešitev rimskega vprašanja. Rešil je spor med rimskim papežem in združeno Italijo, spor, ki se je vlekel od 1848, zlasti še
Marsikdo na Zahodu se je navduševal nad fašizmom in Mussolinijem Katoliška Cerkev po konkordatu - Politika obkoljevanja Jugoslavije
od 1871, ko je Italija vzela papežu Rim.
Tajna pogajanja so stekla kmalu po letu 1925. Vatikana zločin nad Matteottijem in tolikimi drugimi žrtvami ni motil, dasi so med njimi bili tudi duhovniki. Papež je namesto Rima, namesto cerkvene države dobil leta 1929 svojo «Citta del Vaticanos, vatikansko državo in precejšnjo denarno odškodnino. Novi konkordat, vzporedna pogodba je s strani države priznala cerkveno poroko, ki je postala odslej obvezna, pouk krščanskega nauka v šolah, plače duhovnov itd. Zlasti pa pravno priznanje organizacij Katoliške akcije.
Da je Mussoliniju zaploskal škofovski zbor skoraj vsega sveta, je razumljivo, zlasti še tisti v Nemčiji, Avstriji, bivši Jugoslaviji itd. V Franciji so le bili mnogi, ki so zmajevali z glavo, in to ne samo civilni verniki, tudi duhovni, ali s časom so se vsi sprijaznili. Pri vsem tem, dasi je prišlo kmalu do sporov glede posameznih vprašanj, zlasti glede vzgoje mladine in organizacij Katoliške akcije, je Mussolini dosegel ne samo moralen uspeh, priznanj rimske Cerkve, pač pa tudi političnega in finančnega. Romanja v Rim je začel katoliški svet pospeševati in množiti tako, da so postala močan vir dohodkov, ki gre še danes na račun italijanskega turizma. Fašizem pa je postal celo neuradni protektor rimske Cerkve v misijonih, n.pr. na Kitajskem, Japonskem, zlasti še nato v Etiopiji. Rimska Cerkev, ki je zadnja leta po II. vatikanskem koncilu začela ubirati nova pota, se dobe Pija XI. ne spominja rada; nimamo še s strani cerkvenih krogov študij o tem.
to-15	TrSt	A
TOREK, 6. AVGUSTA 1968
, g* - UV-t«. M.15, 20.15 Po- _ l6llar: "S„S,1?V- pesmi - 12.00 17.05 Glasba za mladino
punkt - 13.20 Program z A. Ce-lentanom - 14.37 Neapeljski festival - 16.00 Program za mladino -
Staničič: «Bingo» - 10.15 Kaj pojo otroci - 10.30 Orkester Martin -11.15 Pri vas doma - 12.00 Turi-
K MA' TV/r	AAJ.UU
'Jah biuč« * ,at* buožja, pridn'm lhn' 17 m' 13-30 Glasba po že-Rus8°v ansambel -'1 h.- Ošt; , za transistornik -Va edihL .r - 18-15 Umetnost
 U\J.\J\J 0|AW L -
Nikola Subič-Zrinjski.
Trst
- 19 iffo, J8.30 Pianistka Fer 5 *-■ &PŠče - 20.00 Šport
}l
Hi!3'],5 Trio'n ' 12 25 Tretia stran
^isa lfe»etti ' 13 35 Ver'
2o7-3o, fi. Koper
bal5oP«r0§a l3o30, 15.00, 17.00, SoijJ-00 p, ® ' 8.10 Jutranja glas-ll. 91 - 10Pr£Vke - 9 :i0 Zagrebški '2,5(1	Rod senčnikom	-
Pevci -	12.00	in
Vv>ja	va	P" željah -	14.00 Ju-
tilj8tl6lodii„Svetu ' 14-10 Dunaj-fiS« ■ I6 ?a '51° Počitniški vr-Kti	P°Poir]n	peretna	glasba	-
W*- »San ,oV g'asbi R0° Ne 20 3,, A8-40 Ra'- P^mi -
k%.Gi<Tgio r runos RL - 20-00 6r-	S1° Gaber - 23.10 Or-
tSl'(‘na,ni Program
1,C3oV 8.30l3p00' 15’00' 20.00 Po-
Gra "! Popevke - 10.05 in giasbe - 12.05 Kontra-
Radijska priredba - 20.15 Zando-nai: Francesca da Rimini.
//. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 909 Poljudna znanost - 10.00 Roman v nadaljevanjih - 11-35 Plošča za poletje - 13.00 Ne streljaj na pev-
19.15 stični napotki - 13.00 Na današnji
dan - 13.10 Bizet: «Carmen» -13.40 Iz kraja v kraj 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Za oddih in zabavo - 16.40 V torek na svidenje! - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Simf. orkester - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Iz naših studiov - 19.50 Na mednarodnih križpotjih - 20.00 Ltihko noč, otroci! - 20.15 Poje Stane
ca - 14.04 Juke box - 15.15 čelist Mancini - 21.00 Radijska igra -Pjatigorski - 16.35 Popoldanski 22.25 Popevke - 23.15 Jug. glasbe-
spored - 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Ping-pong - 20.01 živelo poletje - 21.10 C. Masci: «Fuori del tempo«.
III. program
10.20 Na sporedu Smetana -10.50
na tribuna - 24.05 O. Davičo: Hana.
Ital. televizija
18.15 Spored za mladino - 19.15 Znanost in tehnika - 19.45 Šport -20.30 Dnevnik - 21.00 G. Verga:
Bruckner, Simf. štev. 2 - 12.50 «In portineria« 22.35 TV' film Dunajski oktet 15.30 Lobos, Cho-	T “
ros štev. 5 - 15.55 Plošče resne glasbe - 17.15 Simfonični orkestri
- 18.45 Zgodovina Anglije - 19.15 Koncert - 20.30 G. B. Vico - 21.00 Richard Strauss.
Filodifuzija
8.30 Albinoni in Porpora - 10.05 Boccherinijeve skladbe - 12.50 So pranistka Magda Laszlo.
Slovenija
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila - 7.30 Informativna oddaja
- 9.08 Operna matineja - 10.00 A.
«L'ispettore» 23.40 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik 21.15 Evropska mladina - 22.30 TV kviz.
Jug. televizija
19.25 Risanke - 19.45 Filmska burleska - 20.00 Vojna akademija v Zagrebu 20.25 Mi in on — reportaža 21 0- Dnevnik 21.30 Vi-javaja - 21.40 V znamenju leva — francoski film - 23.40 Poročila -23.55 VVaterpolo Mladost Partizan - 24.45 VVaterpnlo Jadran (Split) -Jadran (Hercsgnovi).
S tem vprašanjem pa smo že načeli vprašanje faišistične zunanje politike, ki nas Slovence bolj zanima.
ZUNANJA POLITIKA
FAŠIZMA
Omenili smo že, da je Mussolini rapalsko pogodbo z odobravanjem sprejel. Šlo je za taktiko. Tudi v dobi meščanske koalicije je šla zunanja politika, kljub nekaterim skokom v stran (n.pr. zadeva z Grčijo, zasedba Krfa) še v liniji zunanjega ministra Sforze. V zunanjem ministrstvu je sedel še učenec Sforze in dejanski vodja zunanje politike tajnik Contarini. Pod njegovim vplivom je prišlo do jadranskega pakta z Jugoslavijo leta 1924, ki je bil celo pakt «0 prijateljstvu« s fašistično Italijo. Stari ministrski predsednik Pašič z zunanjim ministrom Nin-čičem se je odpovedal Reki kot samostojni državi in privolil v njeno inkorporacijo v Italijo... Pridobil pa ni za Jugoslavijo nič kot samo «prijateljstvo Italije«. Kot rapalska pogodba, tako tudi jadranski pakt ni zagotovil narodnim manjšinam Slovencev in Hrvatov pod Italijo prav nič. Zdi se, da so se morda za jadranskim paktom skrivali še drugi dogovori, zlasti ustna zagotovila, če ne pismena. Prav glede Albanije, za katero so takratni režim in Srbi kazali večje zanimanje kot za «brate» v Dalmaciji, Istri itd., je skoraj gotovo bil dogovor za status cjuo. Obe državi naj bi se ne vmešavali v notranje zadeve. (O tem Stojadinovičevi spomini — Buenos Aires in dokumenti ital. zunanjega ministrstva — serie VII od 1922 dalje vol. I-III).
Ko se je Mussolini rešil more, ki ga je tlačila zaradi Matteotti-jevega umora, in rešil glavno vprašanje notranje ureditve, je prešel na zunanju politiko. Začel je ofenzivo in prvi cilj je bil Balkan, glavna ovira pa stara Jugoslavija. (O tem govore jasno že citirani italijanski dokumenti). Zdi se, da je začetku delal na tem, da bi Jugoslavijo odtrgal od zveze s Francijo, prvi korak pa naj bi že bil jadranski pakt, in jo privezal na Italijo. Okrog Jugoslavije pa kot prve naj bi se zvrstile balkanske države pod italijansko hegemonijo. Razgovori z zunanjim ministrom Ninčičem so tekli zlasti 1925-26, vendar brez uspeha. Razumljivo, saj je bilo nemogoče zahtevati, da bi politiki, ki so poznali tesno povezavo že stare Srbije s Francijo, sedaj to izdali. Zatem se začne obkroževa-nje Jugoslavije s strani fašizma: pogodbe z Madžarsko in Bolgarijo, stiki z Grčijo in Romunijo, ki pa niso uspeli. Glavni udarec je prišel šele jeseni 1926, ko se Italiji posreči pogodba z Albanijo. Ta pogodba je Albanijo popolnoma podredila Italiji in to tako, da je njena suverenost ostala le imenska. Italija dobi pravice, ki ji od-pro gospodarsko eksploatacijo (nafta!), organizira vojsko in policijo; pri zadnji je bil udeležen polkovnik Gambara, poznejši general in poveljnik XI. a.z. v Ljubljani 1942-43. Pri sklepanju te pogodbe je šla na roko Mussoliniju Velika Britanija (predsednik vla-de je b'l Chamberlain), ki je po tradiciji bila vedno nasprotna naj močnejši državi na kontinentu, v tistem času Franciji.
Pogodba z Albanijo je težko prizadela Jugoslavijo, bolje reče 110 vladajočo srbsko, da ne rečem
velikosrbsko gospodo. Beograd se je razburil. Pašič-Ninčičeva vlada je padla, prišlo je celo do mobilizacije v Franciji itd. No, Slovencem se za Ninčičem ni bilo treba jokati, sedaj pričajo še italijanski dokumenti, kako je priznaval, da je zadeva Slovencev in Hrvatov pod Italijo »samo zadeva Italije«, kako je preganjal in nastopal proti Dalmatincem in Hrvatom, ki so manifestirali za pravice zatiranih rojakov. Zanimivo je, da je prav v dobi 1924-26, v dobi prijateljstva z Jugoslavijo fašizem Slovencem in Hrvatom vzel poleg šol še kulturna društva, začel preseljevati slovenske učitelje, uradnike itn. v Italijo. (O tem več L. Čermelj, Slovenci in Hrvatje pod Italijo).
milili 1 m milim mu 111 umu iiiiiiiiuiiiiiiiiiiii 111 um
Natečaj za devinsko ex - tempore
Politika obkoljevanja Jugoslavije v nadaljnjem ni uspela. Mussoliniju se je posrečilo privezati nase le Madžarsko in Bolgarijo, zlasti odkar je začel po 1928 javno govoriti o reviziji mirovnih pogodb. Ennio di Nolfo, da citiram le to študijo (Mussolini e la poli-tica estera italiana, Padova 1960), PiLzelP pravilno sod* dA.ieJaiUU čejeV revizionizem g v-najslabšem pomenu beseder+f«e se ga je sam bal, saj ni vedel, kje naj bi ga začel, saj je sam vedel, da so mu najhujši revizionisti, to je Madžari, njemu samemu nevarni, ker so vedno gledali tudi na Berlin. Šlo je torej za gole obljube.
Pač pa je po 1926 zanimiv preobrat v pisanju fašističnega časopisja (in uradnih dokumentov). Do tu so bili Srbi veliki prijatelji Italije, soborci v I. svetovni vojni. Hrvatje pa in Slovenci smo bili zelo malokrat omenjeni in pogosto kot avstrijakanti, sovražniki Italije, ki so se bojevali proti njej. Sedaj, po albansko-italijanski pogodbi. pa postanejo Srbi megalo-mani, Hrvati pa zasužnjeno ljudstvo itn.
Ta nova metamorfoza dučeja pripelje do povezave s Paveličem, ki ima svoja taborišča ustašev v Italiji in na Madžarskem, in pripelje do atentata na kralja Aleksandra oktobra 1934. Zdi se, da je bil pri tem Pavelič udeležen mimo Mussolinija. V arhivu karabinjerske postaje Grahovo (Baška grapa), v arhivu I. ZD DG v Ljubljani so dokumenti notranjega ministrstva iz Rima z ukazom, da je treba Paveliča aretirati, če bi hotel preko meje pod napačnimi imeni, ki jih dokument navaja.
V ozadju je stalo že nekaj drugega. Leta 1933 je prišel na oblast v Nemčiji Hitler. Iz strahu pivd njim je že leto prej duče zopet iztegoval tipalke proti Beogradu, da bi se z njim pomiril, Veza je šla do kralja Aleksandra S tem v tesni zvezi je vprašanje Avstrije, vprašanje njene priključitve k Nemčiji. Od 1918 vse tja do 1937 je Italija bila proti temu, da bi postala na Brennerju in pri Trbižu soseda velike Nemčije. Vsi resni italijanski politiki predfašistič-ne dobe so dobro vedeli, da bi ta ka Nemčija hotela zopet priti do Jadrana in do Tridenta. Vsaj ob nastopu Hitlerja je tej liniji sledil tudi duče.
IVO JUVANČIČ
(Nadapevanie sledi)
iiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiii
Med pobudami turistične in le-toviščarske ustanove devinsko-na-brežinske obale je tudi slikarski natečaj ex-tempore, na katerem bodo likovniki upodabljali pokrajinske značilnosti Devina. Natečaj nosi naslov «slikarska nagrada ex-tempere Devin*. Pravilnik za to tekmovanje pravi, da se ga lahko udeležijo vsi slikarji, katerim so dopuščeni tudi vsi slikarski izrazi, načini oziroma smeri.
Nagrade, ki jih preavideva pripravljalna ustanova, so naslednje: Prva nagrada 150.000 lir, druga 100 000, tretja 50.000, in deset odkupnih nagrad po 25.000 lir.
Sklepi razsodišča, ki ga sestavlja deset članov, bodo temeljili na večini glasov, hkrati pa pravilnik predvideva, da proti tem sklepom ni možen priziv. V nadaljnjem pravilnik predvideva, da morejo slikarji, ki se nameravajo udeležiti natečaja, predložiti platno ali drugo podlago v velikosti 50:70 cm v žigosanje, ki bo na dvorišču osnovne šole v Devinu prihodnjo nedeljo IS. t. m. od 8. do 12. ure. Po eno delo vsakega udeleženca pa se z okvirjem, vendar brez stekla mora oddati od 15.30 do 20.30 istega dne. Vsa dela, ki bodo nagrajena, bodo postala last ustanov, podjetij in oseb, ki so dale na razpolago odkupne nagrade. Slikarji se s samo udeležbo obvezujejo, da bodo dovolili javno razstavo svojih del. Razstava bo od 10. do 25. avgusta t. m. v šolskem poslopju v Devinu.
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte realistično oceniti predlog svojega poslovnega partnerja. Kar pričakujete, bo prišlo v kratkem.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne priča kujte naglih delovnih uspehov. Srečen zaključek nekega spora.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Neka izkušnja vas bo precej drago stala. Srečanje z neko izredno osebnostjo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Verjetno boste danes zaslužili večjo vsoto denarja. Odpustite dragi osebi neko žalitev.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Delo, ki vam ga je bil poveril neki predstojnik, boste dobro opravili. Bodite nepopustljivi do nekega goljufa.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ideje imate, toda denarja ne, obrnite se do neke petične osebe. Prijetno srečanje s starim prijateljem.
• TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Neverjetno srečo boste imeli v igri. Nehote boste storili krivico neki dobri osebi.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Odpotovali boste poslovno v inozemstvo. Preveč ste trmoglavi, to vam škodi.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Končno boste obračunali z nekim svojim nasprotnikom. Srečni boste v ljubezni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Napredek na poklicnem področju. Samota vam ne koristi, pač pa mir.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Urejeno poslovanje je že pol uspeha, vodite o tem račun. Ogibajte se na ključnih poznanstev.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne spuščajte se v poslovne pustolovščine. Storite vi prvi korak, če ga on noče.
SPOMINI
78.
Same primer: odvetniški koncipient dr. Novak je s svojim znancem Nacetom Mihevcem kdaj pa kdaj prihajal v čitalnico in knjižnico Ljudskega odra. Ni bil socialist niti ni žeiel biti. Sprejel pa je vabilo Ljudskega odra in zato prvi predaval pred polno dvorano delavcev v Delavskem domu. Spominjam se, da je bilo predavanje dobro in da je bilo delavcem všeč. 2e nekaj dni po predavanju mu je njegov šef — slovenski odvetnik v Trstu — odpovedal službo. Moral je iz Trsta v Gorico in se za vselej odpovedati obiskovanju Delavskih domov in družbi s socialisti.
Drugi primer je dr. Tuma, o katerem bo govora v zapisu o njem.
Na Primorskem so začeli vstopati intelektualci v vrste Jugoslovanske socialnodemokratične stranke šele leta 1906 ali 1907. Lahko bi jim dejali bele vrane: v Trstu dr. Ferfolja, dr. Dermota pa v Gorici, oba pa sta bila in ostala vse življenje masarikovca. Vendar ju je delavstvo tudi kot taka sprejelo v svoje vrste z odprtimi rokami. To je razumljivo, saj so vedeli — koliko smo o tem govorili — da so nam za nadaljnji razvoj socializma intelektualci nujno potrebni. Vedeli so, da sta bila tudi Marx in Engels intelektualca. In tudi to so vedeli, da je pristop intelektualcev v socialnodemokra-tično gibanje stranko krepil in hkrati pomenil, da se ideja socializma širi in jača, da se ji odpirajo vrata tudi med intelektualne sloje, kar je moglo socialističnemu gibanju samo koristiti. Leta 1908 pa je stopil v goriško sekcijo Jugoslovanske socialnodemokratične stranke dr. Henrik Tuma, ki je bil že od 1905. leta član delavskega prosvetnega društva Ljudski oder, na vabilo katerega je že 1906. leta predaval v Trstu o delu. Na Primorskem, v Trstu in v Istri nismo nikdar otežkočali intelektualcem vstop v socialnodemokratične vrste. Mislim, da tudi drugod ne.
Etbin Kristan je v svojih govorih rad uporabljal zelo ostre primere in ostre besede proti buržoaznemu družbenemu redu in avstrijskim vladam; zato so ga delavci imeli za revolucionarja. Etbin Kristan pa ni bil revolucionar v ljudskem smislu te besede, in mislim, da to tudi ni želel biti. Njegovo gledanje na svet je bilo enako nazorom ogromne večine socialnih demokratov, to je evolucionistično. Sicer ni izključeval revolucionarnih posegov proletariata v družbena dogajanja; tega ni izključeval noben socialist, bil pa je pristaš ideje o možnosti mirnega prehoda kapitalizma v socializem. Ideja mirnega in postopnega vraščanja kapitalizma v socializem je bila domača v vseh socialnodemokratičnih strankah v Avstriji in povsod v Evropi. Izjema so bili ruski bolj-ševiki, to je večina v ruski delavski socialnodemokratični stranki, in nekatere anarhosindikalistične skupine. Idejo o mirnem vraščanju kapitalizma v socializem so socialnim demokratom nedvomno narekovali in močno podpirali tudi tedanji uspehi posameznih socialističnih frakcij v nekaterih evropskih parlamentarnih deželah, in velike zares velike zmage močnih gibanj sindikalnih orgamzacij v nekaterih deželah. Tej teoriji o možnosti mirnega prehoda kapitalizma v socializem ni dal Kristan nič posebno svojega. Danes, ko v nekaterih deželah napredne stranke dokazujejo, da je miren prehod kapitalizma v socializem v določenih pogojih vendarle mogoč, si najmočnejše imperialistične države v Ameriki in v Evropi prizadevajo dokazati, da je taka teorija zmotna.
Etbin Kristan se je zelo trajno zanimal za rešitev narodnega vprašanja v avstrijskih in ogrskih deželah. Predvsem pa se je zanimal za rešitev narodnega vprašanja Slo-"encev in vseh Jugoslovanov., Morebiti mu je to posredovala Bvest, da je sin malega in zatiranega naroda ter da se v nje-**-■govem času za rešitev-Slovenskega in jugoslovanskega narodnega vprašanja ni resno zanimal noben slovenski ali jugoslovanski meščanski politik. To njegovo zanimanje za rešitev narodnega vprašanja Slovencev in Jugoslovanov sploh, ki se javno začenja že 1896. leta, je mogočno obogatilo politiko Jugoslovanske socialnodemokratične stranke.
Etbin Kristan je od ustanovitve Jugoslovanske socialnodemokratične stranke nekajkrat predlagal načine, kako naj bi se slovensko in jugoslovansko narodno vprašanje rešilo. Tako svojo rešitev je zaman predlagal že na kongresu avstrijskih socialnodemokratičnih stranke v Brnu 1899. Njegov prvi predlog za rešitev slovenskega narodnega vprašanja je bila znamenita ideja o eksteritorialnesti. Kakorkoli se ta ideja zdi nerealna, se vendarle ne smemo čuditi, da je nastala v glavi slovenskega političnega delavca. Ce pomislimo, da so Slovenci kot narod nekaj pomenili samo na Kranjskem in da na Primorskem, na delu Štajerske in na Koroškem niso uživali potrebnih narodno-kulturnih pravic, da v času, ko se je pri Etbinu Kristanu rodila ta zamisel, niso imeli Slovenci v poslednjih treh deželah ali nobenih pravic ali pa zelo malo, da so se morali za svoj narodni obstanek trdo boriti in da je bilo težko pričakovati, da bi Slovenci prišli v tel. pokrajinah kdaj do večine, tedaj nam postane Kristanova zamisel nekoliko razumljiva. Pri tem ne gre pozabiti, da sc Slovenci živeli zunaj teh pokrajin v relativno večjih skupi nah tudi v drugih delih Avstro-Ogrske. Politične razmere Avstro-Ogrske v času, ko je prišel Etbin Kristan na dan s t< svejo zamislijo, seveda niso dopuščale njene realizacije Mogla bi se realizirati le v primeru zmage proletariata. Vendar nam vse to dokazuje, da se je začel Kristan že rano za nimati za rešitev narodnega vprašanja in torej tudi za reši-ter slovenskega narodnega vprašanja.
Ker na kongresu avstrijskih socialnodemokratičnih strank v Brnu (24.-29. septembra 1899) Etbin Kristan ni mogel prodreti s svojo idejo o rešitvi narodnega vprašanja, je Ju-goslovanska socialnodemokratična stranka skupaj z vsemi ostalimi avstrijskimi strankami sprejela kot podlago za rešitev narodnega vprašanja v Avstriji znameniti brnski narodni program. Ta program — po katerem r.ai bi se bila organizirala bodoča demokratična socialistična Avstrija — je najprej ugotavljal, da narodni spori v Avstriji ovirajo politični napredek in kulturni razvoj vseh narodov in nadaljuje-Narodno vprašanje, katerega rešitev je predvsem kultur-
na zadeva in zat0 v korlst proletariata, je mogoče pravilno rešiti le na podlagi enakopravnosti.
Taka rešitev je mogoča le v resnično demokratični družbi zgrajeni na podlagi splošne, enake m direktne volilne pravice! v družbi, kjer so odpravljeni vsi fevdalni privilegiji, kajti samo taka družba more zagotoviti pravice delovnega ljudstva, ki je steber države in družbe.
Avstrijski narodi morejo ohraniti in razviti svoje posebnosti le, če so popolnoma enakopravni in če ni več nobenega zatiranja; zato je treba zavreči sistem državnega birokratič-nega centralizma kakor tudi deželne fevdalne privilegije.
S takimi in samo s takimi pogoji se more ustanoviti v Avstriji narodni red namesto narodnega sovraštva in sicer na naslednji podlagi:
1. Avstrija more biti le demokratična zveza narodov;
2. namesto zgodovinskih kronovin naj se ustanovijo narodno zaokrožene samoupravne pokrajine, v katerih naj bi bili zakonodaja in uprava v rokah narodnih parlamentov, voljenih na podlagi splošne, enake in direktne volilne pravice;
3. samoupravne pokrajine enega in 'Stega naroda tvorijo narodno enoto, ki rešuje svoje narodne zadeve popolnoma avtonomno;
4. pravice narodnih manjšin zavaruje poseben zakon ki gt izda državni zbor;
5. avstrijska socialna demokracija ne priznava nobenega Privilegija in odklanja zahtevo po kakem skupnem jeziku.
Brnski kongres je bil prepričan, da je mogoče po takih načelih priti do sporazuma med narodi in je v nadaljevanju te resolucije izjavil, da priznava vsaki narodnosti pravico do narodnega obstoja in razvoja.
Temeljna napaka brnskega programa je trditev, da Je narodno vprašanje kulturno vprašanje, in poleg tega še zahteva, da imajo narodi pravico v svojih parlamentih reševati samo svoja narodna vprašanja.
(nadaljevanje sledi)
Vreme včeraj: NajviSja temperatura 28, najnižja 22,7, ob 19, uri 25,8 sto. pinje, zračni tlak 1015,9 stanoviten, vlaga 60 odst. veter 3 km na uro sever, severozahodnik, nebo 7/10 po. oblateno, morje trumo, temperatura morja 23.4 stopinje.
r
ržaškf dnevnik
Danes, TOREK, 6. avgusta
VLASTA Sonce vzide ob 5.54 in zatone 20.27 — Dolžina dneva 14.33 — na vzide ob 19.43 in zatone ob 2" jutri. SREDA, 7. avgusta KAJETAN
DVA VAZNA SKLEPA DEŽELNESA ODBORA
IV NEDELJO S POSEBNIM VLAKOM
Določena milijarda lir za univerzo'340 Tržačanov obiskalo 620 milijonov lir za razvoj kmetijstva Gorenjski sejem v Kranju
VEDNO VEČ LJUDI POTUJE ČEZ MEJO
Z nakazilom bodo okrepili strukture tržuške univerze ter povečali njeno učno zmogljivost
Na predlog deželnega odbornika za prosveto in kulturne dejavnosti Giusta je deželni odbor odobril včeraj nakazilo 1 milijarde lir v korist tržaškega vseučilišča. Gre za obvezo, ki jo je deželna uprava že sprejela in ki izhaja iz deželnega zakona št. 26 iz leta 1967, ki zadeva izkoriščanje finačnih aktivov v letih 1964 in 1965. Od dveh milijard lir, ki jih je omenjeni zakon namenil visokošolski izobrazbi v deželi, je bila že potrošena 1 milijarda za ustanovitev in začetni razvoj fakultete tujih jezikov in književnosti v Vidmu. Preostala milijarda lir pa, kot je bilo potrjeno včeraj, bo služila nadaljnji krepitvi tržaškega vseučilišča.
Konkretno bo deželni doprinos služil v naslednje namene: za izgradnjo stavbe z učilnicami v korist fakultet, ki že obstajajo v območju vseučilišča (pravo, gospodarstvo in trgovina, medicina in kirurgija, matematične, fizične in prirodoslovne vede, farmacevtika in triletje inže-njerije); za izgradnjo poslopja, ki bo služil inštitutu za botaniko; za ureditev sprednjih obokov osrednje stavbe, kjer bodo zgradili «foyer», ki bo služil študentom v odmorih med predavanji ter raznim drugim potrebam; za preureditev obokov na zadnji strani, kjer bodo zgradili dve učilnici. Deželni doprinos bo služil tudi za nakup potrebne opreme.
Deželna oblast pripominja, da ni bilo mogoče vključiti te važne pobude v prvo dvoletje državnega petletnega načrta za vseučiliške gradnje, medtem, k) bi njena vključitev v naslednje triletje (1989-1971) pomenila veliko zamudo pri njenem izvajanju ter s tem hudo poslabšala obstoječi položaj. Iz teh objektivnih razlogov izvira skrb deželnih oblasti, da čimprej ugodijo zahtevam vseučiliškega vodstva.
S tem izdatnim financiranjem, ki ga je deželni odbor odobril včeraj in ki je v današnjih pogojih velikega pomena za tržaško vseučilišče, je deželna uprava napravila korak naprej na poti naporov, da se čimbolj okrepi dejavnost deželnega vseučilišča. V bistvu bodo finančni sredstva, ki so bila dana na razpolago, služila izboljšanju določenih didaktičnih struktur ter s tem povečanju njegove zmogljivosti.
Včeraj je deželni odbor sprejel na predlog odbornika za kmetijstvo, gozdarstvo in hribovsko gospodarstvo Comellija tudi sklep o podelitvi deželnega doprinosa v znesku 620 milijonov lir za zemeljska iz-boljševalna dela v smislu deželnega zakona št. 1 z dne 8. januarja letos. Ta zakon pooblašča deželno upravo, da daje prispevke na račun kapitalne izgradnje ter plačevanja obresti za izbolšanje življenjske ravni družin neposrednih in najemniških kmetovalcev (tudi združenih v zadrugah). Številne prošnje, ki jih je prejel pristojni deželni odbor, dokazujejo, kako so prizadeti z zadovoljstvom sprejeli pobudo. Gre za pobudo, ki skuša dvigniti' življenjsko raven kmetij skih delavcev na podeželju, da bi se tako preprečilo izseljevanje v industrijska središča.
Deželno odborništvo za kmetijstvo, gozdove in hribovsko gospodarstvo je že poskrbelo za izdelavo načrtov za sektorske posege v korist tistih, ki so v položaju, ki ga predvideva zakon.
Na osnovi teh načrtov bo videmska pokrajina dobila 481 milijonov, pordenonska 113 milijonov, goriška 24 milijonov in tržaška 900.000 lir. Istočasno je bil izdan ukaz za nakazilo omenjenih vsot načelnikom pokrajinskih kmetijskih in gozdnih inšpektoratov, ki so pristojni za posamezna ozemlja. S tem ukrepom se občutno skrajšajo postopki za izstavitev plačilnih ukazov ter se doseže istočasno pomembna upravna decentralizacija.
Na predlog odbornika Comellija je deželni odbor odobril nadalje načrt razdelitve razpoložljivih skladov med interesente za nakup de lovnih strojev ter mehaničnih aparatur za kmetijstvo, katerih cena ne presega milijon lir. Razdelitev je bila opravljena takole: 21 milijonov lir za videmsko pokrajino, 15 milijonov za pordenonsko, 9 milijonov za goriško in 5 milijonov za tržaško. Tudi v tem primeru so bila izdana nakazila posameznim načelnikom inšpektoratov omenjenih štirih pokrajin.
tej zadrugi čimprej pridružijo, ker bodo lahko le enotni branili svoje interese in pravice. Njegove besede so navzoči pozdravili z odobravanjem, nakar so se ob kozarčku dobrega vina zadržali še nekaj časa v prijetnem razgovoru.
Splavitev brez slovesnosti v triiški ladjedelnici
V ladjedelnici ccltalcantieri# v Tržiču so v soboto ob 11. uri dopoldne brez vsake slovesnosti splavili 102.000-tonsko petrolejsko ladjo «Vittorio Valletta», ki so jo zgradili za družbo «Italnavi», oziroma za znanega brodarja Pilippa Camelija. Kakor je po splavitvi poudaril predsednik «Italicantieri» ing. Cortesi, so nameravali naročnik, družba Fiat (Valletta je bil
njen ustvarjalec) in sama «Ital-cantieri« dostojno proslaviti ta praznik dela, vendar pa do tega ni moglo priti, ker ni notranja komisija ladjedelnice zagotovila prisotnost 400-500 delavcev, ki naj bi prekinili sedanjo stavko. Kakor omenjeno, pa so novo ladjo le splavili, tudi da bi naredili prostor novim konstrukcijam. Najprej bodo na istem sanišču zgradili 140.0O0-tonsko petrolejsko ladjo, za njo pa še drugo enoto z zmogljivostjo 137.000 ton.
Sporočilo SGZ
Slovensko gospodarsko združenje vabi absolvente trgovske akademije, ki se želijo primemo zaposliti, naj se javijo na upravi organizacije, da jih bo ta vnesla na spisek kandidatov na prosta mesta pri včlanjenih podjetjih.
Izlet sta priredila Slovensko gospodarsko združenje in društvena gostilna na Opčinah - Izletniki so se poklonili tudi spominu pesnika Franceta Prešerna
Množičen obisk XVIII. mednarodnega Gorenjskega sejma v Kranju, ki sta ga v nedeljo organizirala za svoje člane Slovensko gospodarsko združenje in društvena gostilna na Opčinah, je doživel lep uspeh. Skupina okoli 340 gospodarstvenikov, njihovih družinskih članov in drugih izletnikov je odpotovala z openske postaje s posebnim vlakom, ki ga je dala na razpolago vodstvo Železniškega transportnega podjetja iz Postojne. V rekordnem času 2 in pol ure je vlak prispel na železniško postajo v Kranju. Tu so goste pričakali zastopniki kranjskih oblasti s predsednikom občinske skupščine na čelu ter zastopniki vodstva Gorenjskega sejma. Po krajšem pozdravnem govoru so se udeleženci izleta odpravili na sejmišče, kjer so si ogledali posamezne razstave na enem razstavišču. Nato so se z manjšo slovesnostjo poklonili spominu pesnika Franceta
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
V
in
juniju slabe precejšen
kupčije
zastoj
na debelo industrije
Tudi turizem ni bil v letošnjih prvih šestih mesecih na pričakovani ravni - Boljše je bilo v prodaji na drobno
Iz običajnega mesečnega poročila o razvoju gospodarskih in socialnih dejavnosti v tržaški pokrajini povzemamo, da je pretekli junij po tekel v znamenju precejšnje neugodnosti za kmetijstvo. Dež, ki je vztrajal zlasti v prvi polovici meseca, je občutno zadržal rast vseh kultur. Živina je bila v glavnem zdrava, razpoložljivost s krmo pa ni bila zadovoljiva.
V turizmu so v juniju zabeležili nazadovanje pri domačih in napredek pri tujih turistih. Tako je število nočitev domačih prišlecev doseglo 33.217, medtem ko je znašal promet v lanskem juniju 37.760 nočitev, tujci pa so dali 30.406 noči-
tev, medtem ko so jih v lanskem juniju zabeležili 28.539. Iz omenje nega sledi, da smo bili v turizmu letos za 12 odst. na slabšem, kar zadeva obisk domačih turistov, in za 6,5 odst. na boljšem kar se tiče obiska tujih turistov. V hotelih tržaške pokrajine so v prvi polovici letošnjega leta našteli 160.965 domačih in 110.980 tujih turistov; za primerjavo naj navedemo u-strezne številke tudi za lansko leto: domači turisti so tedaj dali 175.843, tuji turisti pa 122.096 nočitev.
V trgovini na debelo se prekupčevanje ni razgibalo v primerjavi z majem: trg z mlečnimi izdelki,
VČERAJ PRI OPENSKI MITNICI
Avtomobil hudo ranil priletnega ribiča
Priletni ribič lz naselja S. Naza-rio je bil včeraj zjutraj žrtev hude prometne nesreče, pri kateri si je prizadejal tako težke poškodbe, da se v tržaški splošni bolnišnici bori med življenjem in smrtjo. Zdravniki so sl pridržali prognozo.
63-letni Giovanni Košuta, ki stanuje v naselju S. Nazario na št. 30, se je okrog 10.15 peljal na mopedu iz Pernetičev proti Opčinam. Ko je privozil do openske mitnice, je prišlo do nesreče: avtomobilu, ki Je vozil v nasprotno smer in ki ga je šofiral 47-letni Ludano Tessaris iz Ul. Boccaccio, 15, je počila zračnica zadnjega desnega kolesa, tako da je voznik zgubil oblast nad vozilom, ki je zavozilo na drugo stran ceste naravnost v
bič prevrnil z mopeda ter silovito udaril z obrazom po asfaltu.
Na kraj nesreče so kmalu prihiteli agenti prometne policije in rešilni avtomobil Zelenega križa, s katerim so ponesrečenca pospremili v splošno bolnišnico. Tu so mu ugotovili šok, udarec na levem ramenu ter hude poškodbe po obrazu. Kot smo že rekli, Je prognoza pridržana.
Kmalu nato so v bolnišnico pospremili tudi 23-letnega študenta Franca Tessarisa iz Furlanske ceste 147, ki se je peljal v avtomobilu, ki Je povzročil nesrečo. Pri trčenju je bdi fant z glavo udaril v vetrobransko steklo ter se ranil po čelu in obrazu. Pridržali so ga na II. kirurškem oddelku, kjer bo okreval v enem tednu.
s prekajenim mesom in z živalskimi maščobami je ostal miren; povpraševanje po jajcih in po vinu je bilo rahlo, prekupčevanje s poprom in drugimi eksotičnimi začimbam? je tudi skoraj povsem zamrlo. Trgovci s kavo so se ves mesec ob našali previdno. Na trgu z lesom so zabeležili običajen promet, na tržišču z gradbenim materialom pa je junij potekel v znamenju običajnega razvoja. Na trgu s kovinami pa je promet znatno popustil.
Nastop poletne sezone je nekoliko pognal nekatera področja drobne trgovine. Predvsem velja to za oblačila, obutev, športne izdelke in nadomestne dele za avtomobile. Na nekaterih področjih se je ugodno odrazilo «birmansko» nakupovanje.
Predvsem se je 'o opazilo kajpak v trgovini z zlatnino in urami. V primerjavi s prejšnjim mesecem pa so se v juniju nekoliko razgibale tudi prodaje trajnih izdelkov na o-broke. V glavnem so se zaloge določenih vrst blaga zmanjšale, in blago je pričelo nitreje krožiti.
v industriji so znani naslednji podatki: proizvodnja surovega železa je v juniju dosegla 19.621 ton, proizvodnja kokil pa 11.275 ton. V prvi polovici leta je dosegla prva postavka 123.831, druga postavka pa 76.847 ton. V tržaških čistilnicah so v juniju predelali 138.042 ton surovega petroleja, v prvih šestih meescih leta pa je količina predelane surovine dosegla 854.577 ton,
kar predstavlja nazadovanje za 6,6lt,ev delovnih mest v tržaških veli odst. v primerjavi z ustreznim raz- ^	”
dobjem lanskega leta. Proizvodnja cementa je znašala v juniju 15.400 ton, v prvih šestih mesecih leta pa je dosegla 84.370 ton. V primerjavi s proizvodnjo v ustreznem razdobju lanskega leta je bila letoš-
Prešema ter položili na njegov grob venec cvetja
Po kosilu so si udeleženci ogledali še ostali dve razstavišči, pozneje pa jim je vodstvo prireditve pripravilo posebno modno revijo, na kateri so domača podjetja iz Slovenije in nekatere tuje modne hiše prikazale svoje najnovejše modne kreacije.
V veselem razpoloženju so se udeleženci nato ponovno vkrcali na poseben vlak in odpotovali v smeri proti Trstu. V Ljubljani so prestopili na šest avtobusov, s katerimi so jih prepeljali do Rakeka. Na progi med Ljubljano in Rakekom je bilo namreč prišlo do trčenja med dvema vlakoma, tako da je bil promet na tem odseku prekinjen. Uspešnemu in hitremu posegu železniške uprave se je treba zahvaliti, da so udeleženci kljub omenjenim zapletljajem prispeli na Opične z malenkostno zamudo.
Izletniki so na moč zadovoljni z organizacijo izleta in ogleda Gorenjskega sejma, pri čemer sta
Predsedstvo Slovenskega gospodarskega združenja in vodstvo Društvene gostilne na Opčinah se zahvaljujeta Železniškemu transportnemu podjetju — Postojna in TT biroju za pomoč pri organizaciji uspelega izleta In ogleda XVIII. mednarodnega gorenjskega sejma v Kranju, ter predstavnikom kranjske občinske skupščine in Gorenjskega sejma za prisrčen sprejem.
V juliju 7.395.946 prehodov s potnim listom
Največ oseb je potovalo s potnim listom, med kate-rimi prednjačijo Italijani, med tujci pa Jugoslovani
uspešno sodelovala Železniško transportno podjetje iz Postojne in TT biro iz Ljubljane.
Kakor omenjeno, je trajala vožnja kljub mejnim formalnostim z Opčin do Kranja le dve uri in pol. Izletniki so zato imeli precej časa na razpolago, da so si sejem dobro ogledali. Številni izmed njih pa so ob povratku izrazili željo, naj bi v prihodnje, v kolikor se bo množičen obisk Gorenjskega sejma iz naših krajev ponovil, pripravili program tako, da bi imeli udeleženci še kakšno uro na razpolago za razstavo. Na splošno zadovoljstvo je vplivala med potjo dobra organizacija in prisrčen sprejem v Kranju. Poslovni ljudje so izrazili tudi veliko zanimanje za Gorenjski sejem in za njegov trgovski in turistični pomen.
Osebni promet na italijansko • jugoslovanski meji našega področja nezadržno narašča. Po podatkih za julij, ki jih je zbral statistični u-rad tukajšnje obmejne policije, so namreč v tem mesecu zabeležir. ponoven skok tako pri me«(narodnem prometu s potnimi listi, kakor tudi v maloobmejnem prometu s prepustnico.
V mednarodnem prometu so v juliju zabeležili 3,873.141 prehodov, medtem ko je znašala ta postavka v juliju lanskega leta 4,391.017 prehodov. Italijanov so letos na meji zabeležili 2,147.191, in sicer jih je 1,095.911 potovalo čez mejo v Jugoslavijo, 1,051.280 pa v nasprotno smer. Tujcev pa so v juliju našteli 2,725.950, od tega jih je 1,396.098 pripotovalo čez mejo v smeri proti Trstu, 1,328.852 ljudi pa je potovalo v nasprotno smer. število jugoslovanskih državljanov je bilo najvišje: 934.850; na drugem mestu so bili po številu prehodov zahod ni Nemoi (416.363), na tretjem Avstrijci (352.950), na četrtem Francozi (230.712), na petem Angleži (131.869), na šestem Švicarji (93.319), na sedmem Američani (49.026) na osmem Grki (21.762), itd.
Kar se tiče maloobmei ,a premeta pa izkazujejo podatki za julij naslednjo sliko: italijanskih državljanov je s prepustnico prekoračilo mejo 1,830.128, jugoslovanskih pa 692.677 Vsega skupaj, kakor smo že zgoraj omenili, je znašal promet 2,522.805 prehodov (lanska postavka je znašala 2,460.229 prehodov). Cez prehod pri škofijah je šlo v juliju 1,000.256 obmejnih pre bivalcev; čez prehod pri Fernetičih jih je šlo 517.144, čez Pesek 251.267 šez Šentjernej 257.256, čez Oreh 205.830, čez Lipico 136.325, čez Re-pentabor 21.763, čez mejni prehod na openski železniški postaji pa 9.123 imetnikov obmejne izkaznice.
Podražitev gradnje stanovanjskih hiš
Po podatkih, ki jih je začel pred kratkim zbirati Osrednji zavod za statistiko v Rimu, je bila gradnja stanovanjskih hiš v Italiji v preteklem juniju za 0,1 od sto dražja kakor v maju, in za 2,8 od sto dražja kakor v lanskem juniju. V enem letu se je delovna sila podražila za 4,9 od sto, gradbeni material za 0,8 od sto, prevozni stroški pa za 1,6 od sto.
Pokazatelji, ki smo jih pravkar navedli, veljajo v povprečju za vso
državo. Za Trst pa naj posebej zabeležimo, da je bila gradnja stanovanjske hiše v letošnjem juniju za 2,6 od sto dražja kakor v juniju 1967.
«Liola»
v Rimskem gledališču
Sinoči je bila v Rimskem gledališču premiera Pirandellovega dela «Liola», v kateri je nastopil v glavni vlogi znani italijanski pevec lahke glasbe Domenico Modugno.
Poleg Modugna, ki je napisal za to predstavo okoli dvanajst skladb po avtorjevem besedilu, so nastopili v glavnih vlogah še Giuseppe Porelli, Marisa Belli, Elena Cotta in drugi
Scene in kostume je pripravil Silvano Falleni, skrbna režija pa je bila v rokah Giorgia Prosperija.
Vsi igralci, posebno pa Modugno, so bili deležni ob koncu vsakega dejanja pa tudi kar na odprti sceni prisrčnih aplavzov številnega občinstva.
Danes zvečer ob 21.30 bo ponovitev.
Rudija Bidovca
ni vec
Neizprosna zla usoda je zopet segla v naše vrste ter nam za vedno ugrabila 54-letnega Rudija Bidovca, brata bazoviškega mučenika. Da je imel Rubi mnogo prijateljev, ki sc ga spoštovali, je pričala nepregledna vrsta ljudi, ki so ga spremili včeraj ob 14. uri na zadnjo pot.
Rudi je dolgo let vodlil trgovino z jestvinami pri Ponterošu, ki jo je prevzel po smrti očeta, že od mladih let je bdi žrtev in priča neštetih fašističnih grozodejstev v Trstu in ni čudno, če je bil Rudi prezgodaj resen in redko mladostno nasmejan. Po končanem vojnem viharju je Rudi še z večjo prizadevnostjo opravljal svoje delo ter s soprogo Milko vzgojil hčerko Nadjo in sina Aleksandra, ki je že poročen. še je imel Rudi mnogo načrtov in še bi lahko užival družinsko srečo, a kratka in neprizanesljiva bolezen ga je za vedno odtrgala njegovim dragim in vsem, ki so ga imeli radi.
Naj počiva v miru, žalujočim sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje.
(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiirtiiiiiinmiiiiiiiiinniiiiiinniiiiiiiiiiiHiirtiii»iiiimitiiiiiH(Hiiiiiiiiiiniiiiiiniiiimiiiini»iiiii(iniiiiiiinniuinii»iiiiiiuniiiiiii)iiiiJ)nill
Poletne prireditve
PARK M1HAMARSKEGA GRAD«• Predstave Luči in zvoki. Danes t* denski počitek
Grad Sv. Justa. V četrtek in P* tek z začetkom ob 21. url bo veli11
mednarodna show predstava, na K' teri bo prvič nastopila v Trstu na pevka Dalida, nadalje nastop« Quartetto Cetra, Mario Zelino'^ «Trio Medlolanum« in drugi. Pr stavo bo vodil Daniele Fiombl.
Predprodaja vstopnic v osredji blagajni v Pasaži Protti 2, tel. 36-J ■
Rimsko gledališče. Drevi ob 21 edina ponovitev komedije «Ll<*”
Luigija Pirandella z nastopom
DO-
menica Modugna Vstopnice: čena mesta 2000 lir, ostala 800 1*: Za včerajšnjo in današnjo predst« sta dala pobudo Letoviščarska in ristlčna ustanova ter Stalno dra*11' sko gledališče.
Nazlonale — zaprto.	.
Grattaclelo 16.00 «La milnigonna P" ibita della compagna Schulz*. El Sommer, Bob Crane. TechnicoU>r' Fenice — zaprto.	..
Eden 16.30 «Corpo a corpo*. Silva 5 ščina, Nuno Ventura. Technicolor Excelslor 16.00 «Tren! strettam'n‘ sorvegliati*. Oscar 68. Prepoved' mladini pod 14. letom.
Ritz (Ulica San Francesco štev. 16.00 «L’onda lunga». Panavisloo Color Deluxe.	.
Alabarda 16,30 «Warkill». G. M«#1; gomeri, Tom Drake. Technicolor Prepovedano mladini pod 14. let°p' Moderno — zaprto. V petek: «1 ‘ tastici 3 superman*.	*
Filodrammatico 16.30 «Le avventure Mlguel Cervantes*. Technicolor. , Aurora 16.30 «A1 Capone*. Rod st[. ger. Technicolor. Prepovedano I* dimi pod 16. letom.
Cristallo — zaprto	,
Capitol 16.00 «La rapina al treno P, stale*. S. Baker, J. Pettet. Teci'" color.
lmpero — zaprto.	...
Vittorio Veneto 17.00 »Passi rej notte*. R. Taylor, B. Stanvvich. Prepovedano mladini pod 14. 1*‘°L Garibaldi 16.30 «Taras 11 magnl^i Yui Brynner. K. Kaufman. Teči"1 color.
Astra — zaprto.
Ideale 16.30 «Per un dollaro di rta*. R. Crotvford, Y. MonteZ. chnlcolor.	..
Abbazia 16.30 «11 Tesoro dl Romk^ D. Adams, P. Krlstian. Coolof5 pe.
VEDNO MANJ DELOVNIH MEST NA TRŽAŠKEM
778
V prvih šestih mesecih letos manj zaposlenih delavcev
Od 30. junija lani do 30. junija letos se je število zaposlenih na Tržaškem zmanjšalo za 3339, v petih letih pa za 10.538
Kovinarski delavci že dolgo ča- vajalnih dejavnostih v našem mesa vodijo odločno bitko za ohrani- stu.
nja proizvodnja za 28,2 odst. večja. Na koncu omenja zbornično poročilo, a so na našem področju v juniju proizvedli 2.427 stotov juti-nih izdelkov, tako da je šestmesečna proizvodnja tega blaga dosegla 21.622 stotov. Lani v istem času je bila proizvodnja skoraj povsem e-naka, saj je znašala 21.656 stotov.
mopedista. Zaradi trčenja se je ri-
LETOŠNJI FESTIVAL «DELA» V DOLINI
Prijetno srečanje članov sindikata prodajalcev časopisov
V restavraciji »Alla stazione* v Miljah so se v nedeljo popoldne zbrali na skupnem kosilu člani pokrajinskega sindikata prodajalcev časopisov in njihovi družinski člani. Vzdušje je bilo, kljub vročini, prijetno in živahno, kosilo okusno in tako je potekala vsa prireditev v prijateljskem in prisrčnem vzdušju, kot je to že navada ob vsakoletnih takih društvenih kosilih, ki jih sindikat prodajalcev časopisov prireja svojim članom. Sicer so organizatorji kosila v začetku opozorili, da ne bo nobenih govorov, ker da gre le za to, da preživijo*'skupaj nekaj uric v prijetnem razpoloženju; no ob koncu kosila pa se je vendarle oglasil k besedi tajnik sindikata gospod Giovanni Tota, ki je omenil razne probleme te kategorije uslužbencev, predvsem pa je poudaril pomen zadruge prodajal cev časopisov, ki ščiti in brani in
Razdeljevanj« telefonskega ; spiska po ulicah
kih ladjedelskih obratih. Ta borba bd se morda komu zdela nekoliko pretirana, češ, saj nam stalno obljubljajo gradnjo novih' industrijskih obratov itd.
Delavci pa dobro vedo, da za	.
vsako izgubljeno delovno mesto j Na tukajšnjem sedežu SIP so v Trstu ni nadomestila, oziroma ni, začeli razdeljevati telefonski spi-nove dejavnosti, ki bi brezposel-1 sek po ulicah za leto 1968-69. Spi-nega delavca zaposlila. Zato ne o- stJk se nanaša na stanje 25. junija stane drugega, kot da si tržaški! lr-.?a leta. Upravičenci ga lahko delavec, ki zgubi delo doma. išče Prejmejo na sedežu družbe na Tr-zaposlitve kje drugje v severni | EU Oberdan 5, s seboj pa naj pri-
Sinoči se Je zaključil že tradicionalni festival «Dela». Letos je bil festival v Dolini in je privabil, posebno v nedeljo, veliko šteivilo ljudi. Festival se je začel v soboto zvečer z lepim kulturnim sporedom. Vse prisotne je najprej pozdravil tov. Miro Kapelj. Kljub slabemu vremenu se je vseeno vršil kulturni spored na katerem so nastopili domači pevski zbori ((Valentin Vodnik* iz Doline, «France Prešeren* iz Boljunca, ((Slovenec* iz Boršta in «Slavec» iz Ricmanj, k’ so zapeli več narodnih in parti-
terese svojih članov ter je pozval ganskih pesmi V soboto zvečer sc
ne skupine «Breg» iz Boršta, ki so prav dobro zaplesali nekaj narodnih plesov V nedeljo Je bila otvoritev festivala že zjutraj, kjer so delovali razni kioski. Popoldne pa je bil pester in bogat spored. Najprej je imela godba na pihala iz Brega lep koncert. Ob 19. uri so nastopili člani narodnih plesov in pesmi ((Tone Čufar* z Jesenic. Jeseničani s) želi veliko priznanja občinstva. Priložnostna govora pa sta imela v slovenščini deželni svetovalec in dolinski župan Dušan Lovriha. v Italijanščini pa senator prof Paolo Se
folklornega programa, v katerem so Jeseničani res lepo izvajali narodne plese.
Po kulturnem sporedu Je bil na odbojkarskem igrišču ples, na katerem so igrali in razveselili mlade in starejše pare vse do polnoči člani ansambla z Jesenic.
Sinoči je bil na sporedu nastop, domačega ansambla «Bordona, pela pa so Dario in Darko ter Anica Bordon. Nato pa ples ob zvokih tržaškega orkestra «The Robles*.
Na festivalu je bila tudi raz stava slovenskih in italijanski
Italiji ali celo v inozemstvu.
Neštetokrat smo že objavili ugotovitve sindikatov in tudi gospodarskih ustanov o zmanjšanju delovnih mest v Trstu v zadnjih dveh treh letih. Tendenca upadanja števila zaposlenih v našem mestu se nadaljuje tudi letos, kar je zelo slab znak za prihodnost mesta.
V prvih šestih mesecih letos se je število zaposlenih v tržaški pokrajini ponovno zmanjšalo. Januarja je bilo zaposlenih povpračno 88.007 oseb; 30. junija pa 87.229; to pomeni, da se je število zaposlenih v prvi polovici leta, se pravi predvsem v pomladanskih mesecih, ko se običajno število zaposlenih povsod veča zaradi začetka novih sezonskih javnih del, zmanjšalo kar za 778 mest. Ce primerjamo število zaposlenih v Januarju leta 1967, ki jih je bdlo 90.751, vidimo, da je bdlo letos januarja kar 2744 manj delovnih mest v Trstu; če pa vzamemo število zaposlenih junija 1967. leta, in sicer 90.588, in letošnje število zaposlenih, ki je znašalo 87.229, vidimo, da se je od 1. julija lani do 30. junija letos število zaposlenih v tržaški pokrajinT zmanjšalo za 3359 mest.
Se bolj zanimiva pa je primerjava iz leta 1963 ko je bilo 30. junija preštetih 97.767 zaposlenih. Od tedaj do konca junija letos, se pravi v petih letih, se je število zaposlenih v tržaški pokrajini zmanjšalo kar za 10.538 delovnih mest.
Največ delavnih mest se je zmanjšalo v industriji, kjer se je v zadnjih petih letih število zaposlenih znižalo od 43.768 na 35.491 konec letošnjega junija, v trgovini se je število znižalo od 17.975 na 16.893 itd. Iz tega je razvidno, da se je v omenjenem obdobju največ zmanjšalo število zaposlenih v industriji, se pravi v proiz-
nesejo zadnji poravnan račun za telefonske usluge.
DRZNI TATOVI
Z varilnim aparatom so odprli blagajno notarja Galanteja
Neznani tatovi so preteklo noč obiskali pisarno notarja dr. Ezia Galanteja v Ul. S. Nicolč 21, kjer so se polastili 700.000 lir, ki so bile shranjene v stenski blagajni. Lopovi so se verjetno poslužili ponarejenih ključev, s katerimi so odprli vrata pisarne, nato pa so z varilnim aparatom odprli blagajno.
Dr Galante je naslednjega Jutra prijavil tatvino agentom letečega oddelka, ki so uvedli preiskavo.
Žrtev tatov je bila v preteklih dneh tudi nemška turistka Marie Borck por. Nothhelfer iz Hotinge-na. Iz mercedesa, kd ga je bila pustila na Nabrežju Grumula z na pol odprtimi okni, so neznanci u-kradli fotografski aparat «Leika-flex», ki je veljal 270 tisoč lir.
podpalubje, kjer je obležal z izredno hudimi poškodbami. Ponesrečenec je 20-letni Claudio Bra-das, ki stanuje v Ul. Vago 12. Njega je delovni kolega s svojim avtomobilom pospremil v splošno bolnišnico, kjer so ga pridržali na nevrokirurškem oddelku.
Ko je Bradas dospel v bolnišnico, Je krvavel iz ušes, zaradi česar zdravniki domnevajo, da si je poškodoval lobanjsko dno. Poleg tega so mu zdravniki ugotovili še možganski pretres, rano na glavi, močan udarec na desnem ramenu ter zlom mezinca desne roke. Prognoza je pridržana
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo (Tabora,
Ima sejo v torek, 6. trn., ob 21- u ' Seja Je važna m je udeležba obve*n
OSMICA	„
Sancin Ivan, Dolina St. 19*?:
odprl osmico in vabi prijatelje ne kapljice na številen obisk,»
ALPINISTIČNI TABOR .
Alpinistični odsek SPDT P$). tabor alpinistov in planincev °°^ do 8. sept. na Creti Grauzari*-,,^ bor Je namenjen vsem ljubitogji planin. Vpisovanje in inforrn^f
Mesta so
Delavec hudo ranjen na ladji «Adige»
Huda nesreča na delu se Je pripetila včeraj zjutraj na ladji «Adl-ge», ki je na popravilu v Tržaškem arzenalu. Mlad delavec, ki je bdi na krovu ladje, je iz še nepojasnjenih razlogov nenadno zgubil ravnotežje in strmoglavil v
Včeraj ponoči so sprejeli v tržaško splošno bolnišnico znanega novinarja in komediografa Manerja Lualdija, ki je nenadoma dobil srčni napad.
Včeraj podnevi so zdravniki o-pravdll na pacientu vrsto elektrokar-diografskih pregledov ter so ugotovili, da Lualdijevo življenje ni v nevarnosti Bolnik pa bo moral o stati v bolnišnici teden dni, toda le lz previdnostnih razlogov.
Včeraj-danes
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 4. in 5. avgusta 1968 se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 17 oseb.
UMRLI SO: 61Jetna Giustina Ral-za, 58-letna Luciana Canziani, 56. letni Mario Bonazza, 61-letal Giu. seppe Bablch, 82-letna Paollna Bran-doiin por. Zaccarla, 63.1etna Valerla Mreule, 54-letnl Francesco Gerl, 68-letna Giuseppina Veiizon vd. Holzin. gher. 84-letnl Antonio Mthallch, 79-letnd Antonio Busan 71-letna Angela Mambrlnl vd. Stoumbi, 58.1etni Giu-lio Steffe, 82-letna Margherita Peru. sin vd. Babini, 84-letnl Giovanni Podlbevšek, 85-1 etn a Teresa Skočir vd. S lil a, 71-letnl Carlo Meak. 81-letni Lorenzo Vlttorl.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30)
Vtelmetti, Borzni trg 12. Centauro, Ul. Rossettl 33. Aila Madonna del Mare, Trg Piave 2. Sant’Anna, Reber sv. Ane 10.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) Biasoletto Ul. Roma 16. Davanzo, Ul. Bernlni 4. Benussa, Ul. Cavana 11. Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
v Ulici Geppa 8. jena
SPDT priredi v četrtek, 10.
turistični izlet z avtobusom na "-f ško z ogledom Celovca, Gosposve' ga polja in Vrbskega lezera. 'v vanje v Ul Geppa 9 • * •
Prosvetno društvo v Skednju ^
nizlra 15 avg. 1968 enodnevni .(|i. v Laško Vpisovanje vsak ponede,e;l torek, četrtek hi petek na sf društva. Skedeniska ul 124.
Odbor SPDT vabi vse pl*B*®ffjii
se mislijo udeležiti izletov v m, ne in Vzhodne Julijce, naj se„erf hodnjo sredo 7. t.m. ob 20 30 1 $ Jo na sedežu društva v Uh ^ t* Manna 29, kter bodo dobili vsP oi vodila za izlet. Ob tej priliki 0 bor sprejemal tudi nove prijav
TRST — (JI. sv. Tel. 61-792
Frančišk*
bo od 5. do 25. avgu***
ZAPRTA
zaradi prenovitvenih
Darovi in 'prispevki
/
V počastitev spomina P°K-c||Vf Bernarda Godine daruje ote / ster Godina 5000 lir za Dija5"
tleo.
v ■>
Namesto cvetja na grob >n BiJ' častitev spomina pok. Rudija Jrtfj ca so darovali za Dijaško ^ j# Ito Kolerič 1000, Angela GeC' J Tomasi Nives 1000, Marica s.„ f
1000, Alma Reschltz 1000, E-rll()|(ž Kerševan 1000, Vanja In Turina 1000 lir.
P* i
V počastitev spomina pok. Pavla Čeparja daruje Ema 1000 lir za prosvetno društvo Cankar.	jf
V počastitev spomina pok. Bidovca daruje Stanko Perto1 Kr za Športno združenje Bor
Sl/l-iX€
vse navzoče, naj se, če se še niso, tudi nastopili mladi člani folklor , ma Fo govorih je sledil drugi del i knjig tn časopisov,
-n.,.;
■ OBIŠČITE XVIII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU
OD 2. DO 12. AVGUSTA 1968
Sodelujejo domača in tuja podjetja — Pestra izbira blaga široke potrošnje — Kmetijski stroi* — šivalni in pralni stroji — Vsak dan modna revija — Pester zabavni program vsak več*r od 20. do 24. ure, v soboto In nedeljo do 2. ure zjutraj
®?|VELA TRGOVINA S SVEŽIMI GOBAMI
I Največ gob pride na tržaški trg
iz bližnjega	zaledja
Jtfoga zdravstvena in higienska pravila iz 1.1896 poznajo za užitne le nekatere vrste - Razočaranje »zaških nedeljskih izletnikov, ko se v ponedeljek zglasijo z gobami pri občinskem strokovnjaku
Priljubljeni jurček
^ zadnjih dneh je v Trstu neko-
oživela trgovina s svežimi go-Količine, ki pridejo na pokrit! ZJ Ul. Carduccd, niso seveda *e. v večini primerov gre za aIi 50 kg dnevno. Cene so raz-, ae- V zgodnjih jutranjih urah oko dosežejo 1500 lir za kg, toda Popoldanskih utegnejo pasti tudi * 600 lir za kg, ker se prodajal-^ teudi na avtobus.
Za katere vrste gob pa gre? Pired-tnvf11 Prednjačijo jurčki, lisičke in qane. v poštev pride tudi kaka jj^®a^vrsta, toda le v manjših ko-
Vo?d *^e Pohajajo te gobe? Odgo-8oh na 10 vpraSan.le nl lahek. Nekaj o Se nabere na področju nad kon«0’ na*;o Pri Repentabru in hcno v Bregu. Gre za majhna ^ oročja, ki so večinoma znana le tiov11111 krogu nabiralcev domači-, ’ ki gredo v gozd že v zgodnjih banjih urah (ob 4. zjutraj). Zato
•min
vsi tisti, ki pridejo tja pozneje, ne morejo računati, da bodo lahko nabrali kaj užitnega.
če bi na pokritem trgu morali računati samo z dobavo gob iz bližnjega kraškega zaledja, bi bilo skoraj nemogoče okusiti ta zelo iskan zemeljski sadež. Velika večina gob prihaja dejansko z onstran meje, toda vedno iz najbližjega Krasa.
Gre pravzaprav za že ustaljeno obliko trgovine z gobami, ki sega daleč nazaj, verjetno že v prejšnje stoletje. Našim Kraševcem v čast pa je treba pripomniti, da so gobe, ki jih prinesejo na tržaški trg, ta-korekoč brezhibne. Več desetletno poznavanje občinskih predpisov v zvezi s trgovino z gobami. Je te nabiralce pripeljalo do tega, da prinašajo na trg gobe, ki po vrsti In kvaliteti, popolnoma ustrezajo občinskim predpisom. Zato občinski upravi nl niti treba, da najame
uslužbenci s katerimi razpolaga, so zmožni, da strokovno ocenjujejo blago, ki pride na trg.
Ključ te skrivnosti pa je v dejstvu, da je v tržaški občini še vedno v veljavi pravilnik z leta 1896, ki pozna kot užitne le nekaj vrst gob, medtem ko sistematično zavrača razne druge vrste, ki so sicer morda užitne, toda le za bolj «trdne» želodce. Gre za vrsto težko prebavljivih gob. Tedanja občinska uprava je menila, da je bolje omejiti vrste gob, ki so absolutno užitne ter prepovedati prodajo vsake druge vrste, ki bi lahko povzročila nevšečnosti zdravstveni službi.
Zato je razumljivo, da se praktično ne uvažajo gobe iz Furlanije, ali bolje povedano Kamije In drugih oddaljenejših gorskih krajev v Italiji. V tistih krajih, ki so bili v sklopu italijanske države že pred prvo svetovno vojno, so v veljavi namreč bolj «široka» pravila. Toda ko pride v Trst nabiralec gob ali trgovec Iz tistih krajev, pristojni občinski higienski uradniki neusmiljeno vržejo v odpadke vse gobe, ki ne ustrezajo tržaškim predpisom.
Nekaj podobnega se dogaja tudi na pokritem trgu na drobno, posebno ob ponedeljkih. V občinski urad, kjer je vsako jutro prisoten občinski uradnik izvedenec za gobe, prihajajo nedeljski izletniki. Prinesejo s seboj najlonsko vrečico z gobami, ki so jih nabrali prejšnji dan na Krasu, ko so njihovi sinovi brcali žoge po dovoljenih in nedovoljenih travnikih. V večini primerov je odgovor občinskega strokovnjaka en sam: v koš. Nihče se ne pritožuje čez to razsodbo, kajti na vratih urada je napisano z debelimi črkami, da se blago, ki ne ustreza predpisom, meče v koš in se ne vrača lastnikom. Poparjenim nedeljskim nabiralcem gob ostane samo ena uteha: občinski pregled
posamezne izvedence za gobe, kajti j gob je brezplačen.
'""■■■■iimiuiiiiiiiiiiiiiim  .................  lunin...........iiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuimiiiiiiiNtiiiimiimiiit
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Otvoritev novega vodovoda v Gočab Ureditev Simonovega
^ nedeljo začetek Grožnjanskega tedna
Ali bo kmalu rešen spor okrog Forme vive?
bj. voritev vodovoda v Gočah je lin prazn'k za celotno Vipavsko do-pod’ Povsem pa seveda za gornje So r°cie. Bo zdrave pitne vode ni-Vr prišle samo Goče, ampak tudi bilo °k°l'ških vasi. Razumljivo je se '■ zat;o veselje prebivalstva, ki vi v nedeljo zbralo ob otvorit-°'etja so pili slabo, pogosto pa zdravju škodljivo vodo, zdaj ft0vSe..za njih odpira pravzaprav s0 0 z'vljenje. O pomenu dogodka hied ^°Vor*h domači predstavniki, ske u-irn* tuc*' predsednik ajdov-So v°nčine Angel Slokar. Poudarili Saj ■ Prizadevnost prebivalstva, ltr0eJeQvsaka kmetija prispevala o-90.000 starih dinarjev, posa-
v°lin Pa so PrisPevah s prosto-„.LJnim delom. Vrednost opravlje-
nih
del
starih-. znaša nad 100 milijonov so j dinarjev. Posebno zahvalo pa og zrek|i pripadnikom JLA, ki so bost ? Prispevali, saj znaša vred-hov ,^'hovega dela nad 60 milijo-jStarih dinarjev.
Vip "eh. vodovoda se obeta gornji sprem dolini še nekaj drugih že „T,ernh. Krajevne skupnosti so le tud- *e, da se bodo zdaj loti-Cest ■ urejevanja nekaterih slabih ,n Poti,
Bivši K . , ** * de Vnv 1 **' bataljona II. bnga-šketll ne bodo zbrali na tovari-V0gr ,!srečanju v partizanski vasi di v a 18. avgusta. Prireditev so-žične v’r Proslav 25. letnice mno-prot, ystajc primorskega ljudstva
°kupatorju.
Uok •	*	*	*
^ heriai,:nestalno vreme čez soboto ristov 6 ie vplivalo na dotok tu-hij na koprsko obalo. Promet je toda inedeli° sicer že zmeraj gost, til* Z°s*'a*e se dolge kolone, zna-vSerp a v.se julijske nedelje. Pred-v6njjeSe ie zmanjšal obisk iz Slo-l'9jveg na cestah pa smo opazili Lahnih avtohiobilov iz zamejstva ter verrPskih držav. V soboto je hrehoclih	1 (’ne^a	na mednarodnih
**li	Celo pri	Lazaretu so mo-
d«o SQ atl avtomobili celo uro premer n Prpšli jugoslovansko mejo. dpp	je bilo	v nedeljo popolnih	n	0	živahno	na vseh kopali-
°Paziiia koprski obali. Zlasti smo Pai z r°g0 Avstrijcev, ki so sku-iali ves-,S^ *z zamejstva predstav-
».anicj
Clne kopalcev.
rici ; ska skupščina v Novi Go-v* krnetrPue^la sklep o ustanovitvene jske šole. Soustanovitelji so v°Per pldovščina, Idrija, Tolmin, , žaria <.f^ka Bistrica, Postojna in * h°vim ? ho začela delovati že solskim letom in bo veli-
kega pomena za kmetijsko izobraževanje primorske mladine.
* * *
V Simonovem zalivu pri Izoli so dogradili nov hotel z okrog 100 ležišči. S tem so zaključili letošnja dela pri turistični izgradnji Simonovega zaliva, ki je nedvomno ena izmed najlepših točk na koprski obali. Razen hotela so letos zgradili še tri depandanse, restavracijo s teraso, uredili pa so tudi plažo in zgradili na njej gostinski objekt. Skupaj so pridobili okrog 120 ležišč. Poleg tega so asfaltirali poti okrog novih objektov ter opravili
tudi razna druga komunalna dela.
* * *
V Grožnjanu sc je v nedeljo začel Grožnjanski teden, posvečen XIV. stoletju. Kakor je znano, je Gružnjan mesto umetnikov, saj si je v njem uredilo domovanja večje število slovenskih in hrvatskih u-metnikov. Tu seveda tudi ustvarjajo ter prirejajo občasne razstave.
Grožnjanski teden se je začel z razstavo otroških risb iz Slovenskega Primorja in Istre. V sredo bo na sporedu večer istrske folklore, v četrtek bo nastopil Studio srednjeveške glasbe iz Miinchna, medtem ko bo v soboto sprevod grožnjanskih narodnih noš iz XIV. stoletja.
* * *
Kaže, da se bo spor okrog Forme vive vendarle premaknil naprej. Občinska skupščina v Piranu je namreč sprožila postopek glede prostora, ki obdaja skup in katerega ima trenutno v last. zasebnik. Zaradi tega ni dostopen javnosti del umetnin, ki so nastale v okviru simpozijev Forma viva.
Vsa stvar je dokaj zapletena in meče čudno luč na odgovorne čini-telje. V slovenskih časopisih se je pojavila vrsta člankov, ki grajajo piransko občino, da ni znala tega vprašanja pravočasno rešiti in da je zaradi tega zasebniku uspelo kupiti področje, ki bi nujno moralo postati nacionalni park. Te kritike pa so bržkone zgrešene, saj je Forma viva izrazit primer posebnosti, ki presega lokalni okvir in bi jo zato morala zaščititi širša skupnost.
šek zadeva upravljanje motornega vozila v vinjenem stanju, drugi pa navadno pijanost.
Guido Tassan je pred dnevi odpotoval s tovornjakom iz Trsta v Turin. Fo opravkih se je vrnil v naše mesto, toda po poti se je ustavil tu pa tam v kakem lokalu ter popil kak kozarček žgane pijače. Ko je prišel v Trst, so ga agenti ustavili v Ul. Geppa. Ker se jim je zdelo njegovo obnašanje čudno, so ga odpeljali v splošno bolnišnico. Zdravnik je' ugotovil, da je bila njegova hoja precej negotova ter je zato izjavil, da je bil Tassan vinjen.
Okrajni sodnik je spoznal obtoženca, ki je bil v priporu, za krivega ter ga je obsodil na razmeroma hudo kazen: 35 dni pripora in 70.00(5 lir denarne kazni.
Vinjen šofer aretiran in obsojen
Pred tržaškim okrajnim sodnikom (dr. Losapio) se je moral včeraj zagovarjati po hitrem postopku 48-letni Guido Tassan Za-nin, ki je bil obtožen prekrška oestnega zakona čl. 132 ter kazenskega zakona čl. 688. Prvi prekr-
Ul*« «1K1S» PROSEK
C1-;* danes, 6. t. m., s pričetkom ob 19.30 Cinemascope
chiUcolor film:
Da Berlino 1’apocalisse
^rajo;
ROGER HANIN, MARGARET LEE in drugi
Nesreča v Šempolaju
Za petnajst dni bi morali pridržati na zdravljenju v tržiški civilni bolnišnici Helmuta Strasser-ja iz šempolaja; porezal se je po desnem gležnju ter si poškodoval tudi žile. Strasser je po prejeti zdravniški pomoči odšel domov.
MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Po prepiru v baru je šel v bolnišnico
V baru «Alla posta* so v nedeljo zvečer poklicali policijo, da bi pomirila mladeniča, ki sta bila oči-vidno «pod plinom». Giovanni Furlan, star 28 let, doma iz Ul. Ober-dan 14 se je takoj umaknil, ko je vstopila patrulja; Andrea Pacella, star 26 let, doma iz Ul. Baiamonti 10, pa na prigovarjanje policije, naj se pomiri ter odide domov, ni hotel nič slišati, ampak je agente pričel zmerjati še huje. Ni jim preostalo drugega, kot da so ga naložili na avtomobil ter ga odpeljali v samico na kvesturo, toda tudi bivajne v samici mu ni koristilo. (Pri tem je treba pripomniti, da se je fant pred leti ponesrečil z mopedom; hudo se je udaril v glavo ter ima občasne motnje). Zaradi pretirane razbrzdanosti so poklicali rešilni avtomobil civilne bolnišnice, s katerim so ga odpeljali na pregled Zdravnik je ugotovil, da je Pacello zaradi pijanosti izgubil razsodnost ter je odredil njegovo zdravljenje v umobolnici, kjer je bil že nekajkrat na pregledih.
Pokrajinska uprava v Gorici razpisuje natečaj za službo kurjača v pokrajinski umobolnici.
Prosilci morajo biti stari od 21 do 32 let, z dovršeno nižjo srednjo šolo ter usposobljeni za upravljanje parnih kotlov.
Prošnjo na kolkovanem papirju za 400 lir je treba predložiti do sobote 10. avgusta do 12. ure. Vse podrobnejše informacije dobijo prizadeti na personalnem oddelku pokrajinske uprave, Korzo Italija 55.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO!
OB VPRAŠANJU SOCIALISTIČNEGA POSLANCU 0 V IRCI J A
Morda novosti v italijanskem stališču do protosinhrotrona?
Poslanec sprašuje predsednika vlade, če so resnične govorice o brezpogojnem italijanskem sodelovanju pri izgradnji tega stroja
Vprašanje izgradnje jedrskega po-speševalnika na Doberčtabski planoti je spet stopilo v ospredje ter napoveduje razkritje nekaterih nadrobnosti, ki širši javnosti niso poznane. Toliko je tudi res, da bo verjetno že v prihodnji številki ilustrirane revije Espresso objavljen članek o tem gigantskem stroju, ki naj bd ga v sodelovanju z mednarodno ustanovo CERN zgradile nekatere industrijsko močno razvite evropske države. Ce bo izbira padla na Doberdob, tega zaenkrat ne Di mogli povedati, pač pa lahko napišemo le to, da je socialistični poslanec Nevol Querci poslal nujno vprašanje predsedniku vlade Leonu ter ministrom za industrijo, javno vzgojo in zunanje zadeve, da bi izvedel, če so resnične govorice, po katerih naj bi Italija brezpogojno sodelovala pri izgradnji pospeševalca za 300 GV.
«Ker naj bd ta stroj služil raziskovanju elementarnih delcev ___________
pravi poslanec — bi želel izvedeti za ukrepe, ki jih nameravajo pod-vzeti, da bi razvili univerzitetne laboratorije, ki so naravni sedež raziskovanj, da bi lahko italijanski univerzitetni študentje s koristjo uporabljali ta stroj. Še celo pa hočem izvedeti, kolikšna je obveznost italijanske vlade pri mednarodnem programu izgradnje jedrskega po-speševalnika, kakor tudi višina italijanskih sredstev za razvoj ital-janskih univerzitetnih laboratorijev.«
Dejavnost sekcij PSU
Po pnvi seriji sestankov se bodo člani sekcij PSU iz Gorice, Lobnika in Pevme sestali danes zvečer ob 21. uri na sedežu stranke na Kor-zu Itaidija 54, kjer jim bo pokrajinski odbornik Marko Waltritsch govoril o organizacijski strukturi stranke. Walitri-tsch ima v tem pogledu dokajšnje izkušnje, saj je bil funkcionar stranke ter deloval predvsem na organizacijskem področju. Ker gre za zadnjo serijo sestankov namenjenih diskusiji (prihodnja bo šele po poletnih počitnicah 27. avgusta), sekcije pozivajo člane, naj se v še večjem številu udeležijo sestanka ter na njem tudi povedo svoje mnenje.
Sekcija članom nl poslala pisanega poročila o zadnjem sestanku, ker so bili člani, udeleženi na sestanku 30. julija, naslednjega mnenja: «Ce bo po kongresu sestavlje-
na vlada levega centra, bo morala vsebovati odločno socialistični m razredni program, ali pa bodo socialisti prešli v opozicijo; v tem poslednjem primeru bi se morale izvršiti splošne politične volitve, zakaj v Italiji ni mogoče sesta-vilti nobene zadovoljive in učinkovite vlade brez socialističnega sodelovanja«.
Z MATIČNEGA URADA V GORICI
Na goriškem matičnem uradu so včeraj prijavili 7 rojstev ter tri smrti.
ROJSTVA: Andrea Fabris, Ales-sio Paulin, Lucia Minon, Gianni Oc-chioro, Claudio Gamba, Bino Bernardi in Sabbina Cassani.
SMRTI:	74-Ietni	invalid Felice
Maurencic, 63-letna gospodinja Maria Petarin vd. Be Valentino, 87-letna upokojenka Luigia Simonit vd. Morsan.
Razdeljevanje bencinskih bonov
v
Urad za razdeljevanje bencinskih bonov na tržiškem območju sporoča, da je- moč bencinske bone, ki jih razdeljuje urad na županstvu, dvigniti najkasneje od 14 avgusta.
V dodatku Uradnega lista od 30. julija letos, ki ga je moč dobiti na vpogled na šolskem skrbništvu, je objavljen ministrski dekret od 15. maja 1988, s katerim je razpisan natečaj za 1.399 mest v šolskih zavodih druge stopnje.
DELODAJALCI TRDIJO, DA JE NA GORIŠKEM «PREVEČ» STAVK
Odgovor Delavske zbornice goriški zvezi industrijcev
Delavska zbornica si skupno z ostalimi sindikati lasti pravico vedno in povsod braniti delavske pravice
V zadnjih mesecih je bilo sindikalno gibanje na Goriškem precej razgibano in v nekaterih podjetjih je prišlo do stavk, v drugih pa so se zastopniki sindikatov ter delodajalci sporazumeli o raznih stvareh, ne da bi bilo treba poseči po stavki.
Pred nekaj tedni je Zveza industrijcev v Gorici izdala poročilo, v katerem je bilo rečeno, da se na Goriškem preveč stavka in da izvajajo sindikati močan pritisk na delodajalce. Na take ugotovitve sta odgovorila oba glavna sindikata, tako CGIL kot CISL, in zavrnila teze zveze industrijcev. V drugi izjavi pa je Zveza industrijcev napadla sindikat CISL, češ, da slepo sledi vsem iniciativam drugega sindikata (beri CGIL)-
V zvezi s temi trditvami je tajništvo Belavske zbornice (CGIL) izdalo včeraj tiskovno sporočilo, iz
IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllliiiUIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIHIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllIlllllllllllUIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIII
ZARADI OBOTAVLJANJ TRGOVCEV NA DEBELO
Trgovinska zbornica naj uvoz sladkorja zaupa domačim zadrugam
Posluži naj se člena 8 pravilnika, ki ji daje to pravico ■ Za takšno stališče se ogrevata svetovalec dr. Battello in sindikalna organizacija CISL
Občinski svetovalec KiPI dr. Ne-reo Battello je poslal goriškemu županu resolucijo, v kateri ga sprašuje, če ne smatra za -potrebno zahtevati od trgovinske zbornice, u-pravitelju proste cone, izvajanje člena 8 pravilnika proste cone, da bi uvoz kontingenta sladkorja proste cone zaupali «drugim organizmom ali kvalificiranim ustanovam«. Nadalje svetovalec sprašuje župana, da bi moral osnutek novega pravilnika proste cae, ki ga je že preučila posvetovalna komisija, obravnavati tudi občinski svet ter povedati svoje mnenje. (Pravilnik so spremenili zavoljo novih zakonskih določil, vsebovanih v novem zakonu o podaljšanju veljavnosti proste cone.)
Svetovalec na začetku svoje interpelacije omenja sklep pokrajinskega odbora o prodajni ceni sladkorja proste cone; navaja na-
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiii
Z DEŽELNIM IN OBČINSKIM DENARJEM
Asfaltiranje občinske ceste Sovodnje-Peč («Stradalta»)
Postopoma bodo uredili se ostale ceste v okolici Peči
Včeraj so pričeli delavci podjetja Tacchino s pripravljalnimi deli za ureditev ceste Sovodnje — Peč. Cesto morajo asfaltirati, tako so nam povedali na pokrajinski upravi, do polovice tega meseca in delo bodo zaradi tega dokončali v tednu dni. Gre za prvo polovico ceste Sovodnje — Peč — Rupa, ki so jo predlanskim pokrajinski svetovalci vključili v seznam turističnih cest in za ureditev katere bo dala deželna u-prava osemdeset odstotkov potrebnega denarja; ostalih dvajset odstotkov bo primaknila občina.
Peč, do katere ni še prišel asfalt (in če se ne motimo, je to ena izmed redkih vasi na Goriškem, ki ni povezana z Gorico z asfaltom), bo torej za veliki šmaren povezana z asfaltom s Sovodnjami, torej s sedežem občine.
Nadaljnji načrt za odsek od Peči do državne ceste pri Rupi pa čaka odobritve in bo tudi ta odsek verjetno asfaltiran še letos.
Veselica v umobolnici
V goriški umobolnici so zaključili tridnevno veselico, ki so jo priredili bolniki, nanjo pa povabili razne zabavne skupine.
Sinoči so na primer imeli v gosteh pevski zbor «Seghdzzi», folklorno skupino iz Ločnika ter godbo na pihala iz Farre. V soboto so jim predvajali film, v nedeljo pa so imeli ples na «brjarju».
Ves prireditveni prostor je okrašen z žarnicami, postavili so vrsto stojnic, vstop pa je dovoljen tudi občanom. V soboto zvečer je direktor umobolnice dr. Basaglia razdelil med vse bolnike nagrado Via-reggio v znesku milijon lir, ki jo je prejel za svojo knjigo, v kateri je opisal nov način zdravljenja u-mobolmih. Vsakemu bolniku je dal po tisoč Mr, da so mogli nakupiti pijačo in jedačo v kioskih, ali jih uporabiti tudi prihodnje dni v baru, ki ga sami vodijo v bolnici.
Aretirali so lažnega zdravnika
Imenuje se Mario Bighignoli, ima 57 let, ter je doma iz Verone: takšni so osebni podatki lažnega zdravnika, ki je v zadnjih mesecih osleparil precej ljudi po Venetu.
Pred dvema tednoma je bil v Gorici na zdravljenju in se je izdajal za GiuUa Bedaschija, avtorja knjige aCentomila gavette di ghiaccio«. Nekateri pacienti so knjigo celo kupili in mu jo prinesli v podpis, kar je «avtor» o-pravil, ne da bi trenil z očmi. Moža so izsledili v Lignanu in je sedaj v zaporu v Latisani.
Hud padec zaradi omotice
Ker jo je nenadoma obšla slabost, je v nedeljo ob 17.30 29-letna Marija Maurič, rojena v Kojskem ter bivajoča v Ul. del Prato 23 v Gorici izgubila ravnotežje ter padla. Udarila se je v glavo in prsi, kjer je zadobila tudi rane; delno je izgubila spomin. Z zasebnim avtomobilom so jo odpeljali v splošno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so jo pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh.
dalje stališče uvoznikov, ki niso zadovoljni z uvozom in prodajo sladkorja, ter ugotavlja, da občinski svet kot predstavniško telo meščanov ne more biti neobčutljiv za interese občanov, ki se prav gotovo ne skladajo s koristmi maloštevilne skupine trgovcev na debelo.
Podobno stališče je zavzela tudi pokrajinska sindikalna zveza (CI SL), ki ga je obrazložila v svojem pismu na predsednika trgovinske zbornice. Sindikalna organizacija se sklicuje na pismo trgpkccs ng, debelo, ki trdijo, da ne morejo zagotoviti uvoza sladkorjA, dtf t>f ga, ,pb-’ trošniki mogli kupiti po 118 lir kilogram, cena, ki je določena v zadnjem 'pokrajinskem uradnem listu na podlagi odločitve pokrajinskega odbora za cene. Sindikat zato predlaga — v želji, da bi zaščitili koristi družin — naj se trgovinska zbornica posluži člena 8 pravilnika o delovanju proste cone, po katerem se lahko posluži za uvoz kontingentov tudi drugih ustanov, če krajevni trgovci ne morejo zagotoviti uvoza blaga.
Sindikat predlaga, naj trgovinska zbornica zaprosi za uvoz sladkorja zadruge, ki delujejo na našem področju, da bi mogli potrošniki čim-prej priti do sladkorja po znižanih cenah. Zadnji obrok sladkorja po znižanih cenah so namreč prejeli ob koncu lanskega leta, se pravi šp za časa veljavnosti 'Poprejšnjega zakona o prosti coni. Od takrat pa je minilo že sedem mesecev.
Grosisti zagotovili uvoz kontingenta sladkorja
Včeraj popoldne je goriški prefekt povabil na pogovor grosiste z živili, da bd skupno preučili možnosti hitrega nakupa sladkorja proste cone v korist prebivalstva po ceni, kd jo je določil pokrajinski odbor za cene. Grosisti so se odzvali želji goriškega prefekta, da bi ustregli prebivalstvu ter odpravili nevšečnosti, ki nastajajo z pomanjkanjem prodaje sladkorja po ugodnih cenah, ter so mu obljubili, da bodo čimprej — kljub gospodarskim žrtvam — uvozili prvi kontingent sladkorja proste cone, da bi zagotovili preskrbo prebivalstva
Grosdsti so obenem izrazili prepričanje, da bodo pristojne oblasti razumele njihovo dejavnost. Pre.
fekt se jim je zahvalil za sodelovanje ter jim izrazil najboljše želje pri izvrševanju poslov.
V nedeljo, 11. avgusta priredi SPD enodnevni družinski izlet z avtobusom v dolino Trente, k izviru Soče in na Vršič. Avtobus bo odpeljal s Travnika ob 6. uri, iz Podgore ob 6.10, iz Standreža ob .6.15. Vožnja za člane 1.200. za nečlane 1.400 lir. Vpisovanje do četrtka, 8. avgusta pri odborniku Arturju Košuti v Gorici, Mameli-jeva ulica 8.
Nadalje priredi SPD dvodnevni izlet z lastnimi sredstvi dne 10. in 11. avgusta v Dolomite z vzponom na Tofane (3.225 m). Odhod v soboto zjutraj ob 6. uri.
katerega je razvidna na eni strani samostojnost vsakega sindikata, na drugi strani pa močna volja vseh delavcev po skupni sindikalni akciji. Delavska zbornica, je rečeno v sporočilu, je za tako enotno politiko, in tako s > je vedno znašla na enakih pozicijah z drugimi sindikati. Enotnost je potrebna posebno, ko se je treba boriti proti nizkim mezdam in proti poslabšanim delovnim razmeram v nekaterih podjetjih. V glavnem gre za delavke in delavce v tekstilni stroki in v podjetjih gradbenega materiala ter v oblačilni stroki. Tajništvo Delavske zbornice nadalje zavrača neupravičeno zahtevo Zveze industrijcev po prekinitvi sindikalne aktivnosti, kajti naloga sindikatov je vedno in povsod, braniti pravice u-službencev in delavcev.
Porod v rešilnem avtomobilu
Med prevozom v civilno bolni*, nico je včeraj rodila Marija Ko-melli iz Ulice Cocevia 10 v Gorici. Srečni dogodek se je pripetil v rešilnem avtomobilu Zelenega križa. Comellijeva je povila 2,200 kg težko deklico. To je bil doslej njen tretji porod.
Koncert orkestra «Ferruccio Busoni> v palači Attems
V okviru poletnih prireditev, M jih organizira ustanova EMAC (En-te manifestazioni artistico cultura-li), so imeli sinoči v parku palače Attems na Komu koncert tržaškega komornega orkestra «Ferruccio Bu-soni» pod vodstvom dirigenta Alda Bellija. Pred številnim občinstvom, ki je prišlo tudi na ogled majhnega parka, so izvajali dela glasbenikov iz 18. stoletja, t. j_ Stradel-le, Bacha in Mozarta.
Komorni orkester «Ferruccio Bu-soni» je bil ustanovljen leta 1965 v Trstu in je doslej sodeloval na številnih oddajah tržaške radijske postaje. Koncertiral je tudi v Gorici, Vidmu in Ljubljani ter v drugih italijanskih in inozemskih mestih. Dirigent Aldo Belli je Tržačan m je pred povratkom v Trst igral v orkestru «Angelicum» v Milanu ter v drugih tamkajšnjih orkestrih.
iiiiiiilllliiiiilliiiiiiiilililliiiiiiililliiliiiliiiiiiriiiuiiiiiitiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuH
ZAVOLJO SLABEGA VREMENA
Veselico Juventine so preložili
Izvolili bodo tudi «miss Juvenline»
Slabo vreme je pokvarilo tako v soboto kot v nedeljo zabavna večera na nogometnem igrišču v Štan-drežu, kjer se vrši te dni poletno praznovanje nogometnega društva «Juventina». Zaradi tega bodo prireditve ponovili v prihodnjih dneh. V četrtek zvečer bo na sporedu «Beat večer«, na katerem bo igral znani orkester «The Lovers« iz Man-zana. Na svoj račun bodo prišli vsi ljubitelji najnovejših plesov, saj si je orkester «The Lovers« pridobil že precej slovesa in bo v soboto spremljal na festivalu v Grade-žu znano pe ko Gigliolo Cinquetti. Na plesnih večerih v soboto in nedeljo pa bodo prišli na svoj račun odrasli pari, saj so prireditelji povabili orkester, ki bo igral polke, mazurke in valčke.
Zdrsnilo j‘e mopedistu na posuti cesti
Na cesti posuti s peskom je v nedeljo zvečer padel 16-letni Rena-
  umil  ..................  n..
PO IZJAVAH PODTAJNIKA V OBRAMBNEM MINISTRSTVU PEL1ZZA
Zagotavljajo omiljenje vojaških
služnosti v naši deželi
Vojaška oblast ne more sama od sebe razlastiti lastnika zemlje - Stališče ustavnega sodišča
Senator Guglielmo Pelizzo, državni podtajnik v obrambnem ministrstvu, je dal v Vidmu nekatere izjave, ki se tičejo vojaških služnosti in dajejo pozitivnejši ton dosedanjim izjavam zainteresiranih predstavnikov oblasti. Zelo verjetno je, da je novi ton tudi posledica nedavnega sestanka o vojaških služnostih, ki je bil pred kratkim v Vidmu, na katerem so bili prisotni zastopniki občin, pokrajin in tudi parlamentarci vseh strank, tako vladnih kot opozicijskih. Na tem sestanku so ugotovili, da se vojaške služnosti širijo in da povzročajo vsak dan večjo škodo celotnemu gospodarstvu naše dežele, ker mrtvijo vsakršno gospodarsko iniciativo v naši deželi.
Senator Pelizzo je izjavil, da Je vojaška oblast pričela pregledovati okvir vseh dosedanjih vojaških služnosti in da se bodo te odslej omejevale na najnujnejše. Kot dokaz Je navedel nekaj številk: od 386 prizivov jih je v zadnjih mesecih vojaška oblast sprejela kar 300. Torej le eno četrtino jih Je zavrnila.
Vladni predstavnik je tudi izjavil, da ni bilo dosedaj rešeno vprašanje pravičnejšega odplačevanja za zajeta zemljišča, kajti za to je potreben nov državni zakon. Pred dvemi leti je ustavno sodišče razsodilo, na priziv nekega zainteresiranega iz Verone, da vojaška oblast ne more kar tako razlastiti lastnika zemlje, čeprav je to po-
trebno v vojaške namene. Vojaška oblast Je v tistem in v vseh drugih primerih ravnala na podlagi zakona iz prejšnjega stoletja Ustavno sodišče Je izjavilo, da je ta zakon neustaven. Treba ga je torej odpraviti. Za to pa je potreben parlament, ki mora z izglasovanjem novega zakona odpraviti prejšnjega.
Tudi kar se tiče trenutne zasedbe zemljišča, skuša v zadnjem času vojaška oblast čimbolj omiliti težave, v katerih 6e nahajajo lastniki zemlje. Tako Je zaključil svoja izvajanja senator Pelizzo. Prizadeti lastniki, ki jih je tudi na Goriškem precej, upajo, da bo kmalu prišlo do novega zakona in do pravičnejše politike do njih s strani vlade in vojaške uprave.
to Bordon iz Moše. Odpeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer so mu obvezali rane na obrazu ter ga pridržali na zdravljenju za 10 dni. Bordonu se je pripetila nesreča v nedeljo okoli 20. ure, ko se je z mopedom peljal iz Farre v Šent Lovrenc.
Gorica
VERDI. 17.00: «L’uomo dal pugno d’oro», Erika Blank in Frank Ressel, nemški kinemaskopski barvni film.
CORSO. 17.00: «Oggi a me, domani a te«, M. Ford. Kinemaskope v barvah.
V1TTORIA. 17.30:	«A Gentar st
muore facilmente«, Thomas Moore in Marta Padovan, italijanski kinemaskopski barvni film.
MODERNISSIMO. Zaprto
CENTRALE. 17.30—21: «La batta-glia di Alamo«, J. Wayne in R. IVidmark, ameriški kinemaskopski barvni film; (samo dve predstavi).
Tržič
AZZURRO. 16—22.30:	«Spaggino»,
KXCELSIOR. 17.30—22.30: «11 pon-te sul flume Kway», A. Guiness in W. Holden.
rRINCIPE. 18.30—22.15: «Gente di notte«, Gregory Peck.
S. MICHELE. «Scdarada per 4 spie«, L. Ventura M. Tolo. Kinemaskope v barvah.
Ronke
EXCELSIOR. Zaprt.
RIO. 20—22: «La pallottola senza nome«, A. Murphy, v barvah.
DEŽURNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna AL CORSO, Marži ni, na Korzu Italija tel. 24-43.
TR2IC
Danes Je v Tržiču odprta lekarna «San Nicolb«, Via Primo Mag-gio, tel. 73-328.
RONKE
Danes Je odprta lekarna All’An-gelo — Sergio Olivetti — UL Ro ma 22 — teL 77019.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 6 —
I. avgusta 196§
.U.U.M.V......1
::.:.:.:.:>>x-:::^
j III 1,T.Yi-|«iM
»mm*
PLANINSTVO
Veličastno slavje v Logarski dolini ob 75-letnici slovenskega planinstva
Nad 7.000 udeležencev - Istočasno tudi zlet jugoslovanskih planincev - Delegacije iz tujine • Zastopstva poslala tudi zamejska slovenska planinska društva iz Trsta, Gorice in Celovca
LOGARSKA DOLINA, 5. - 75-Ietnico začetka organiziranega planinstva na Slovenskem so v nedeljo proslavili v enem izmed najlepših alpskih predelov, Logarski dolini, z velikim slavjem. Čeprav je še v soboto po malem ves dan deževalo — zaradi česar tudi niso mogli opraviti napovedanega ognjemeta z okoliških vrhov — so se začele v nedeljo zlivati proti Logarski dolini množice udeležencev proslave.
Če je v soboto organizatorjem močno nagajal dež, pa so imeli v nedeljo z vremenom srečo. Temni oblaki so se razpodili in sonce je posijalo na prostor, kjer je bilo vse pripravljeno za slovesnost.
Slavnost se je začela v jutranjih urah. Po kratkem in zelo skrbno pripravljenem programu, v katerem so sodelovali recitatorji, godba itd., je po kratkem govoru predsednika pripravljalnega odbora Deberška pozdravil vse slovenske planince predsednik Planinske zveze Jugoslavije (ki ima danes nad 150.000 članov) dr. Marijan Brecelj. V svojem govoru je med drugim poudaril, da je danes Planinca zveza Slovenije ena izmed najbolj množičnih nacionalnih organizacij, ki je stopila v naše narodno življenje kot izraz aktivnega patriotizma in kot pomemben dejavnik splošnega in kulturnega razvoja Slovencev.
Po pesmi «Oj Triglav moj dom*, ki jo je zapel prav tako kot pred 75 leti ob ustanovitvi kamniške podružnice SPD zbor «Lira» iz Kamnika, je spregovoril predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik. Med drugim je dejal tudi naslednje:
«Z veliko hvaležnostjo in občudovanjem mislimo na vse naše predhodnike, od ustanoviteljev — Pipar-jev v letu 1893, dalje vse do današnjih časov. Nepregledna vrsta delovnih, požrtvovalnih in pogumnih mož si je podajala planinsko izročilo in delo iz roda v rod tako uspešno, da je danes planinska misel živa ne le med 60.000 člani 104 planinskih društev v Sloveniji, temveč prodira tudi v druge naše republike.
«Težko bi na gorskih poteh in v planinskih kočah srečali nesrečnega, nezadovoljnega, od dolgočasja naveličanega človeka. Hoja v naravo v prostem času, posebej pa še v gorah, vtisne ljudem poseben pečat in jih navdaja z življenjsko radostjo in optimizmom. V gorah ljudje pridobivajo in gojijo mnoge človeško največ vredne vrline in življenjske navade, ki tudi v vsakdanjem življenju in pri delu znova in znova obnavljajo njihovo in s tem narodovo življenjsko sposobnost,
TRST, 5. — Nad 3.000 gledalcev se je zbralo v nedeljo na baseball-skem vojaškem igrišču na Opčinah, kjer sta se ponovno srečali med seboj državni reprezentanci Italije in Nizozemskih Antilij. Antiljci so pred to tekmo odigrali na svoji italijanski turneji proti italijanski državni reprezentanci že 5 srečanj: trikrat so zmagali, dvakrat pa so bili poraženi. Zato je razumljivo, da si je italijanska reprezentanca zastavila za cilj zmago za vsako ceno, saj bi v primeru uspeha bil končni rezultat srečanj neodločen 3:3.
Toda želje so eno, možnosti pa običajno drugo. Tokrat pa je Italija imela tudi možnost, da bi izsilila
 .......................................................................................................................iuiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiii umi
krepijo značaje in pomenijo največjo vzmet tudi za narodni družbeni napredek.*
Proslave se je udeležilo tudi mnogo planincev iz drugih jugoslovanskih republik, saj so istočasno v Logarski dolini organizirali tudi 9. zlet jugoslovanskih planincev. Poleg delegacij iz nekaterih jugoslovanskih republik so bili na proslavi prisotni tudi predstavniki planinskih organizacij iz Češkoslovaške, Avstrije in Italije, razen tega pa tudi delegacije vseh treh zamejskih slovenskih planinskih društev iz Trsta, Gorice in Celovca.
Evropsko mladinsko prvenstvo v Vigu
VIGO, 5. — V nadaljevanju evropskega mladinskega košarkarskega prvenstva v Vigu so igrali tako: Italija — Izrael 60:4?
Jugoslavija — Finska 84:68 S. zveza — Turčija 84:60 Italija — Poljska 52:39 Jugoslavija — ČSSR 90:70
BASEBALL
Nepotreben poraz Italije v mednarodni tekmi v Trstu
Nizozemske Antilje so premagale Italijo s '4:3
Pet novih svetovnih rekordov izkupiček ameriškega prvenstva
Schollander veliki poraženec prvenstva - Meyerjeva postavila še en svetovni rekord
LINCOLN, 5. — V Lincolnu v Ne-1 progi 1 500 m tudi 15-letna Victoria braski so zaključili ameriško državno plavalno prvenstvo, na katerem so nastopili tudi nekateri tekmovalci iz tujine. Končni obračun prireditve je bil zadovoljiv: 5 novih svetovnih rekordov, 6 južnoameriških kontinentalnih rekordov, dva evropska in cela vrsta državnih rekordov.
Veliki poraženec te prireditve je «zlati deček* iz Tokia, svetlolasi Don Schollander. ki ni uspel ohraniti niti obeh naslovov državnega prvaka na 100 in 200 m prosto, ki ju je osvojil lani, kaj šele, da bi postavil kakšen svetovni rekord.
Presenečenje prvenstva pa je pripravil Juan Bello iz Peruja, ki je povsem nepričakovano zmagal na progi 200 metrov mešano, kjer je že v izločilnem delu tekmovanja izpadel svetovni rekorder Buckin-gham.
V zadnjem dnevu je «čudežna deklica* ameriškega plavalnega športa Debbie Meyer ponovno skušala zrušiti svoj dosedanji svetovni rekord na progi 1.500 m prosto vendar ni uspela. Pri obratu pri 800 metrih pa je spotoma postavil svetovni rekord na 800 m prosto. S časom 9’17”8 je sv >j dosedanji rekord popravila za 1”2. Pri obratu ob 800 metrih je padel še en rekord in sicer evropski. Postavila ga je Šve-dinja Elisabeth Ljunggren-Morris s časom 9'45”. Prejšnji je bil za 3”5 slabši. Zanimivo je, da je na
i
V Logarski dolini je bil tudi zlet jugoslovanskih planincev
King zrušila «čarobni zid* 18 minut.'	
V zadnjem dnevu so dosegli na-	
slednje boljše rezultate:	
1500 m prosto ženske	
1. Debbie Meyer	17’38"5
2. Victoria King	17’53”6
3. Eadie Wetzel	18’06”2
4. Pam Kruse	18’06”3
1500 m prosto moški	
1. Mike Burton	16’29’4
(rekord ZDA)	
2. John Kinsella	16’29”6
3. G. Echevarria (Meh.)	16’40”2
4. Ralph Hubton (Kan.)	16’49”3
(rekord Kanade in	Common-
wealtha)	
100 m prosto ženske	
1 Jane Barkman	1’00”1
2. Sue Pedersen	1’00”2
3. Linda Gustavsom	1’00”4
100 m prosto moški	
1. Mark Spita	53”6
2. Don Schollander	53”7
3. Zac Zorn in Russ Kidder 54”2	
200 m mešano moški	
1. Juan Bello (Peru)	2’14’T
(južnoameriški rekord)	
2. Peter Willlams	2’15”4
3. NVTHiam Johnson	2’15”9
200 m mešano ženske	
1. Claudia Kolb	2’27”5
2. Sue Pedersen	2’28"
3. Kathy Thomas	2’29”
4. Lynn Vidali	2’30”
5. Catie Bal!	2’31”
4x100 m mešano moški	
1. Santa Olara Swim	Olub «A»
	4’00”3
2. Santa Olara Swim	Club «B»
	4’03”7
3. Los Angeles A.C. «A»	4’04”
4x100 m mešano ženske	
1. Santa Olara Swim	Olub «A»
	4'33”8
(svetovni in ameriški	rekord za
društva)	
2. Santa Clara SwLm	Olub «B»
	4’34'8
3. Vesper Boat Olub «A»	4’38”7
SREČANJE B REPREZENTANC
Španija-Italija 58-43
PESCARA, 4. — V plavalnem srečanju B reprezentanc so Spanci premagali v nedeljo Italijane z 58:43. V prvem dnevu je bil dvoboj še dokaj izenačen, v drugem dnevu pa so povsem prevladovali gostje, ki so osvojili v petih točkah sporeda kar štiri zmage.
Polidori osvojil dirko po Laziu
RIETI, 4. — Gianearlo Polidori je zmagal na kolesarski dirki po Laziu. 248,300 km dolgo pot je prevozil v 6.40’40” s poprečno hitrost-ja 37,183 km na uro.
2. je bil Bodrero, 3. Durante, 4. Michelotto, 5. Poli in 6. Laghi, vsi v zmagovalčevem času.
7. je bil Zandegu z zaostankom 10’23”, nakar je v njegovem času sledila skupina drugih vozačev.
MOTOCIKLIZEM
Nov rekord Agostinija na dirkah v Imatri
IMATRA, 4. — Na mednarodnih dirkah v Imatri, veljavnih za Veliko nagrado Finske je Italijan A-gostini zopet izboljšal svoj tri leta stari rekord proge. Na motornem kolesu MV Agusta kategorije 500 kubičnih cm je prevozil progo s poprečno hitrostjo 143,800 km na uro, prejšnji rekord pa je bil 137,100 km.
Po tem tekmovanju vodi Agostd-ni na lestvici za svetovno prven stvo s 56 točkami pred Avstralcem Findlayem, ki ima 34 točk.
2. —
3. —
4. —
5. —
6.
Villaglori
Echo
Tavisa
Palustro
Zarantino
Olč
Gardaba
San Marco
Auxilia
Distico
Mendrisio
Amaretto
X
1
1
X
2
1
X
1
2
1
1
X
KVOTE
12 — 1.184.580 lir 11 —	81.135	»
10 —	10.509	»
izid v svojo korist, a jo je zelo naivno zapravila. Očitno je, da primanjkujejo italijanski reprezentanci mednarodne izkušnje
Italijanska reprezentanca je namreč povsem zadovoljila (čeprav so gostje prikazali suvereno obvladanje te igre) in je pri stanju 4:2 po sedmem «inningu» prišlo do ključnega trenutka tekme. Prvi italijanski tolkač Rossi je po uspelem posegu prišel do druge baze, nato pa mu je Rinaldi omogočil, da je prišel še do tretje. Pretirana naivnost in ekshibicionizem pa sta bila za Rossija usodna: stekel je mimo «vreč-ke» in ko se je skušal vrniti nazaj je bilo že prepozno: hitri Illidge ga je izločil. Takoj zatem je uspelo Italiji vendarle doseči točko, znižati na 4:3, vendar bi bil izid lahko brez Rossijevega spodrsljaja ob koncu srečanja drugačen.
S to tekmo pa se mednarodne obveznosti italijanske reprezentance ne bodo končale. V prihodnjih dneh bosta namreč odigrali državni reprezentanci Italije in Kube kar 8 zaporednih srečanj v raznih italijanskih mestih.
Zmaga Jugoslavije na regati v Amsterdamu
AMSTERDAM, 4. — Vzhodni Nem-ci so pobrali levji delež prvih mest na mednarodnem mladinskem veslaškem tekmovanju v Amsterdamu. V sedmih disciplinah so zmagali kar štirikrat, na preostalih treh progah pa so osvojili druga mesta. Tolikšnega uspeha ene same države ne pomnijo anali tega tekmovanja.
Lep uspeh so zabeležila Jugoslovani, ki ®o zmagali v dvojcu s krmarjem, medtem, ko je bila Italija tukaj četrta. Italija je dosegla najvišjo uvrstitev v dvojcu brez krmarja, kjeT je posadka tržaških gasilcev zasedla tretje mesto _
V tekmovanju «De Galea» Francija pred zmago?
VICHY, 5. —- Na mednarodnem mladinskem teniškem tekmovanju v Vichyju vodi v borbi za prvo mesto Francija proti Španiji z 2:1.
Orantes' (Š) je premagal Gove na (F) s 3:0, Proisy (F) Munoza (Š) s 3:2, v dvojicah pa sta Go-ven in Dominguez (F) odpravila Orantesa in Mimoza (Š) s 3:1.
V malem finalu tega tekmovanja si je Italija danes zagotovila tretje mesto. Fo srečanju dvojic vodi namreč proti Sovjetski zvezi s 3:0
Toči in Panatta (I) sta premagala Korotkova in Volkova s 3:1.
ATLETIKA
TEKMOVANJE BORA V MNOGOBOJIH
Licia Rossi in zmagovalca v obeh disciplinah
V drugem dnevu slabši rezultati - Sonja Lukač Duško Švab tretji med člani - Deseteroboj je
druga med mladinkami zaključilo 17 atletov
Licia Rossi in Fuilvio Tassini sta zmagala na tekmovanju v peteroboju in deseteroboju, katerega je brezhibno organiziralo na občinskem stadionu «P. Grezars športno združenje Bor.
žal je samo Licia Rossi dosegla tehnično zadovoljiv rezultat, medtem ko je imel Tassini v nedeljo precej negativen dan In je po odličnem prvem dnevu zabeležil kar 4 poprečne rezultate ter je v črno zadel samo v zadnji panogi, v teku na 1500 m, ko pa rezultata ni mogel več popraviti.
Nedeljski spored se je začel s tekom na 110 m z. ovirami. V prvi seriji so tekli specialist Cante, Tassini, najboljši mladinec Canesin in borovec Švab. Tassini ni bil razpoložen in (čeprav brez napak) je tekel počasi. Cante je začel tek izredno borbeno, pri peti oviri pa je žal izgubil ritem teka in še 3rečo je imel, da ni padel. Končal je v zanj slabem času 21”1. Borovec švab je tekel tehnično prav dobro in se je uvrstil 4-5 metrov za Tas-sinijem. časomerilci so nerazumljivo za to razliko dodelili kar 1”1 časovnega razmaha, medtem ko so neuradne ure pokazale samo 5 do
6 desetink.
V metu diska je favorit Del Mi-stro dosegel samo poprečno znamko nekaj nad 35 metrov, Tassini pa je svoja dva najboljša meta spravil izven sektorja in rešil se je samo z varnostnim metom nekaj nad 30 m. Ostalim je za dosego boljših znamk manjkala moč, oziroma tehnika metanja.
Palica ni nudila dobrih dosežkov, saj je zmagovalec Loganes dosegel samo 3 m, Del Mistro pa je bil z 280 cm kar 70 cm slabši od osebnega rekorda, številni gledalci pa so vsekakor prišli na svoj račun ob skokih nekaterih atletov, ki so imeli palico očitno prvič v svojih rokah. Bilo je tudi nekaj slikovitih in nevarnih padcev na stojala, ki pa so se končali srečno. Laže se je opraskal le Kočevar, švab, ki je tu računal na dober dosežek Je imel smolo. Preskočil je 2 m, nato pa izpustil 220 cm. Ponovno je začel pri 240 cm vendar je bil po prvem neuspehu izredno živčen in se ni več utegnil zbrati. Presenetljivo dober je bil v tej panogi drugi borovec Križman, ki je preskočil 260 centimetrov.
Po metih kopja, ki so zaradi po-
iiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiimimiiiiiiiiiniiii
AVTOMOBILIZEM
VELIKA NAGRADA NEMČIJE
Po vožnji v dežju in megli prvi na cilju Škot Stewart
Proga je bila ponekod poplavljena - Amon zavozil s proge - Najhitrejši Ferrari na 4. mestu
ADENAU, 4, — Škot Jackie Ste-1 wart je s svojim vozilom Matra Ford premočno zmagal na mednarodnem avtomohilskem tekmovanju za Veliko nagrado Nemčije. Tekmovanje je veljalo za svetovno prvenstvo vozačev formule ena.
Stewart sl Je že v začetnem delu proge priboril prednost, ki je ni več izpustil iz rok do cilja. Tekmovanje se je odvijalo v izredno težkih vremenskih pogojih. Zaradi dežja se je ponekod zbralo toliko vode, da je povsem poplavila proge, pa tudi megla je bila često tako gosta, da je dopuščala le nekaj desetin metrov vidljivosti. Organizatorji so zato precej časa kolebali med odgoditvijo dirke in znakom za start. Po daljšem posvetovanju so se le odločili za start in kljub težkim tekmovalnim pogojem ni prišlo do težje nesreče, saj so tekmovalci vozili zelo previdno. V dvanajstem kro-
Zmagovalčev avto v dežju in megli
gu je sicer pri poskusu, da bi prehitel Hilla zaneslo Novozelandca Chrisa Amona z njegovim Per-rarijem s proge, vendar ni vozač utrpel nobene poškodbe. Več o-kvar pa je dobilo vozilo, tako, da se je moral vozač vrniti k boksam peš.
Kot smo že zapisali, je potem, ko Je po startu prevzel za krajši čas vodstvo Amon, Stewart šinil v ospredje in je z vsakim krogom večal naskok med seboj in zasledovalci. Za njim se je v bistvu vnela bitka le za drugo mesto, ki sta jo bila do dvanajstega kroga Hill in Amon.
V zaključnem delu dirke je skušal Rindt ujeti vodečega Škota, vendar je uspel le nekoliko zmanjšati svoj zaostanek.
Na cilju je bil vrstni red naslednji:
1. Stewart (V. Britanija) na Ma-tri Fordu. V 14 krogih je prevozil 319 km dolgo progo v 2.19’3”2 s poprečno hitrostjo 139,800 km na uro.
2. Hill (V. Britanija) na Lotusu Fordu 4’3”2 zaostanka,
3. Rindt (Avstrija) na Repco-Brabhamu
4. Ickx (Belgija) na Ferrariju
5. Brabham (Avstralija) na Repco Brabhamu
6. Rodriguez (Mehika) na BRM.
Lestvica formule ena za svetovno prvenstvo vozačev:
1. Hill 30 točk
2. Stewart 26
3. Ickx 23
4. Denford 15
5. Rodriguez 11
6. Amon 10 itd.
prečnosti ostali skoraj neopažen1, so šli tekmovalci v manjših skupj' nah na start teka na 1500 m, sad' nje panoge deseteroboja.
Noge vseh so bile dokaj težke 1® j marsikaterega je med tekom mlk»'; la zelena trava ob tekališču. P®' gumno so pa vsi opravili svojo doli' nost in končali naporen tek. R®*' gibana je bila samo tretja skupi11* kjer so tekil vsi najboljši. Tassi*1 je po 4 neuspešnih nastopih dok*'; zal, da je značajen atlet. Pogum8® je prešel v vodstvo in tek koo6* J v zelo dobrem času 4’38”. Sprint^* Canesin je bil nepričakovano drjT [ gi, precej demoralizirani švab P1 je rešil tretje mesto pred nap*' dom žilavega Sterpina. Križman j' j s slabim tekom izgubil v zadnji j scipiini kar 4 mesta na splošni le®1' vici In 3 na lestvici za člane.
Tekmovanje deklet je bilo
zarad1
manjšega števila udeleženk ".'j nedeljo se ni startu pojavila V*'l demčanka Kerp — in zaradi sa®® dveh panog na sporedu manj za®' mivo. V skoku v daljino je po W čakovanju zmagala Licia Ro*51.. 5.07, v teku na 200 m pa je ^ ista tekmovalka tudi premočna ** ostalo konkurenco z dobrim Ca®0 _ 26”3. Borovka Lukač je bila v d*' ljlno malo slabša kot smo od pričakovali, dobro pa se je od*e' zala v teku na 200 m.
V končni razvrstitvi je bila rovka tretja, med mladinkami r druga. Bolj od doseženega meS pa je važna zanjo zelo dobra skOP" na ocena 3086 točk, ki jo treflUjg uvršča med prvih 20 mladink v žavi.
V dopolnilnem tekmovanju so najboljše Magro v metu kopj* -naraščajnice In Ciividino v teku " 80 m z zmago nad favoritinjo & riau.
REZULTATI
80 m (narašč.): 1. Ciividino (^ Triestina)	10”9.	...
Višina (narašč.): 1. Weis6 Triestina)	1.25.	r,„
Kopje (narašč.): 1. Magro Triestina)	22.93.	^
800 m (članice): 1. Chellini (G1 Triestina) 2’46”.
Peterobdj	^..j
1. Rossi (Gin. Triestina) točk (v drugem dnevu: daljina6, 200 m 26”3).
2. Višin (Gualf Videm) 3370 mladinka) 4,50 - 29”2.	...
3. Lukač (Bor) 3086 (2. mlad" ka) 4.19 - 29"6.	-j,
4. Grlo (Gin. Triestina) 2633 mladinka) 3.84 - 31”4.
Deseteroboj (člani)	„,j
1. Tassini (Libertas Tret)
(v drugem dnevu: 110 ovire 1 j disk 30.44, palica 2.40, kopje 41-1500 m 4’38”).	1
2. Del Mistro (CSI Tret) 502(1 .
švab (Bor) 4142 (19”1, 19.64, ^
28.17, 4’47”8).
4. Luisa (Torrlana) 3638.
5. Germani (ORDA) 3506.
6. Sterpin (CRDA) 3473.
7. RIccardi (Acegat) 3454.
8. Križman (Bor) 3423 (22”, 24' 2.40, 36.55, 4’43”6).
Deseteroboj (mladinci)
1. Canesin (Torrlana) 4731 24.58, 2.40, 36.55, 4’43”6).
2. Plan (Torriana) 4627.
3. Cante (CSI Trst) 4476.
4. Belladonna (CSI Trst) 409»yj
5. Marion (Gin. Triestina) ^
6. Minut (CSI Trst) 3537.
7. Loganes (OSI Trst) 3457-
8. Kočevar (CSI Trst) 3324.
9. GuOi (Gin. Triestina) 2931.
Na koncu tekmovanja je
predsednik SZ Bor inž. Kodrič ", gradil utrujene vendar zadav°11 atlete.
-11**'
(JI'
2.	C	B.	TRAVEN
General iz džungle
Čeprav je zvenel bojni klic muchachosov, ki so si ga izmislili, da bi strmoglavili diktatorja, jasno in razumljivo, čeprav so ga rjuli z vsem navdušenjem, bi ljudem zmanjkalo besed, če bi jih kdo povprašal, kaj si pravzaprav predstavljajo z zemljo in svobodo, za katero so se bili odločili boriti.
Vsak izmed njih je nosil v sebi drugačno, popolnoma Individualno predstavo o Tierra V Libertad. Zakaj za vsakogar izmed njih sta pomenili zemlja in svoboda nekaj drugega, pač po njegovih željah, skrbeh, razmerah in nadah.
Marsikdo, ki so ga zaradi lastnih dolgov ali očetovih dolgov ali zaradi neplačane policijske ali sodne globe ali kot poroka za plačilo nesposobnega sorodnika, ki je bil umrl, prodali kot pogodbenega delavca na monterije, je imel v rodni vasi zaplato zemlje, ki jo je ljubil in je ne bi zamenjal za nobeno drugo zavojevano zemljo, četudi bi bila boljša in plodnejša. Za te ljudi očitno ta bojni klic ni imel nobenega pomena, ker so že imeli zemljo. Toda manjkala jim je svoboda, da bi jo obdelovali in da bi lahko v miru in pokoju uživali plodove svojega dela.
Manjkala jim je svoboda spričo tisočev pokvarjenih uradnikov vseh vrst, velikih in malih, ki jih je diktatura zaradi lastnega varstva in obstoja vzgojila in jih je bilo treba pitati, da ne bi postali nevarni El Caiidillu. Noben sodnik jih ni obsojal. Ce pa se je zgodilo, da je njihovo ravnanje začelo le preveč smrdeti, so jih opravičevali, da so tako
ravnali iz prevelike vneme v interesu državne blaginje in iz vdanosti do svojega oboževanega El Caudilla.
Kdorkoli se je rešil teh parazitov, je lahko po pravici dejal, da ve, kaj je svoboda.
Za druge je pomenila Tierra y Libertad neomejeno svobodo, da bi se lahko vrnili k svojim staršem, ženam, otrokom, nevestam, k svojim prijateljem in sorodnikom, v rodno vas. Drugi so spet videli v geslu Tierra y Libertad kratko malo pravico, da smejo delati tam, kjer jim je všeč, in za tistega, ki bo z njimi lepo ravnal, ter za plačo, ki bi jo imeli za pravično.
Za večino teh indijanskih drvarjev caobe, ki so bili devetdeset odstotkov kmetovalci, se je pojem Libertar zgostil v preprosti in razumljivi želji, da bi imeli kratko malo mir pred vsem tistim, kar se imenuje vlada, državna blaginja, domovinska ljubezen, dviganje proizvodnje, gospodarska ekspanzija, zavzemanje tržišč, pokorščina, dolžnosti brez pravic, vdano prilagojevanje skupnosti in kar je še bile takih nesmiselnih in neumnih čednosti, ki so jih naklobasali v diktaturi, da bi poneumnili podložnike in jim zastrli pogled, da	ne bi videli, kje	so	korenine vsega zla.
Ce so muchachosi	vpili po Libertad, so	upali,	da	bodo
lahko po priborjeni svobodi živeli po svoje, ne da bi jih motili ljudje, ki jim niso mogli zaupati, ker niso imeli razumevanja za njihove reve in težave in se tudi niso potrudili, da bi jih razumeli, ampak so venomer prihajali z nekakšnimi papirčki, ki jih je bilo treba izpolniti in plačati. Osvobojenci so hoteli sami uživati sadove svojega težkega dela. Niso hoteli, da bi jih s sto mest oropali teh sadov ali vsaj znatnega dela njihovega dela za namene, ki zanje niso imeli nobenega smisla in nobene vrednosti in so služili samo temu, da bi dobil El Caudillo še več priložnosti in sredstev, da bi svoje gospostvo razpihnil	v	zlato dobo.
čeprav sta bila	za	upornike v podrobnostih	pojma	zemlje
in svobode nejasna, so vendarle nagonsko prav čutili in še
bolj prav vedeli, kaj hočejo. Hoteli pa so, da ne bi imeli več nad sabo gospodarjev in zapovednikov. Tuja jim je bila želja, da bi bili udeleženi pri velikih kulturnih dobrinah sodobne civilizacije, kakor to zahteva industrijski proletariat civiliziranih narodov v svojih programih. Takšne zahteve ne bi razumeli, če bi jim kdo skušal noč in dan in tedne dolgo to razlagati. Nič niso vedeli o demokraciji, socializmu, organizaciji. In ko bi kdo govoril o tem, da bi morali zahtevati sedež v parlamentu ali v kongresu, bi imeli tistega, ki bi jim to nasvetoval, za goljufa, ki jih hoče samo zmesti, in brez dvoma bi mu odgovorili: «Kaj nas briga parlament in kongres, pustijo naj nas pri miru, prekleto, to je vse, kar hočemo, in zdaj se poberi, goljuf!»
4
Nedostojno, sramotno in kruto ravnanje, ki so ga morali oni in vsi tisti, ki so bili v njihovem družbenem položaju, prenašati dolga leta diktature, je temeljito preobrazilo značaj upornikov.
Iz miroljubnih kmetovalcev, drvarjev, oglarjev, lončarjev, tkalcev odej in pletilcev klobukov, košarjev, strojarjev, izdelovalcev rogoznic, ki niso imeli drugega življenjskega cilja, kot da bi smeli neovirano delati, obdelovati svojo zemljo, rediti živino, nemoteno nositi svojo robo na trg, ustanoviti družino, imeti otroke, od časa do časa praznovati kak praznik in enkrat ali dvakrat na leto odromati na veliko veselico v državi, potem pa ostareti in v miru in pokoju v krogu dobrih prijateljev in sosedov umreti, je znala diktatura te ljudi spremeniti v maščevalne, kljubovalne, večino nezaupljive, zdraharske, zahrbtne in pijači vdane divjake. Zato in samo zato so ti divjaki, ko se je upor začel, mislili samo na to, da bi vse razrušili, kar bi jim prišlo pod roke, ter vsakogar in vse neusmiljeno pobili, ki so nosili uniforme ali so bili pokriti samo s čepico od uniforme, ter vse tiste, ki jih je bilo treba zaradi njihovega položaja in poklica imeti za njihove mu-
čitelje in zatiralce.
Z njimi so ravnali kot z nedoraslimi sužnji, ki odpreti gobec le, če jih kdo kaj vpraša. In prav tako K sužnji, ki so jim vezi nenadoma popokale, so se zdaj obHav Zverine v človeški podobi so jih mučile, bičale, P0lljjj vale :n tolkle po gobcu. In prav tako kot zverine so se 2 , lotili neusmiljenega pustošenja dežele in ubijanja vsako?" ki ne sodi v njihov razred.	u
Ko bo nekega dne vse uničeno in upepeljeno, kar El Caudillo postavil z njihovo krvjo, z njihovim z*10^ stisko in bedo, z njihovimi solzami, zlato obdobje repu*5 se bo njihovo maščevanje ohladilo in se bodo vrnili v bivališča, vasi, naselja in koče in potem mirno živeli po sV želji.	j)
Bilo je pričakovati, da bodo farizeji in učenjaki \ dežel pri opisovanju in zgodovinskem raziskovanju priP ^i1 vsa zverinstva, ki so se zgodila, tem divjakom, ki niso 11,1 nobenega razumevanja za veliki čas, v katerem so živel1, J Prav tako je bilo pričakovati, da bodo strmoglav*1^, tirani in njihovi občudovalci tukaj in povsod drugod po s11® „ ko bo vsega konec, lahkovernemu svetu razglasili, da 18 zdaj vsakdo vidi in razume, zakaj je imela diktatura P^l ko je ravnala s temi divjaki tako, kakor so pač z njimi raV.t’()i pod diktaturo, in zakaj je diktatura, železna in neusmi^J diktatura, edina oblika vladavine, s katero je treba v' narodu, ki je sestavljen iz sužnjev in ima samo sužehl 0| čut, v njegovo lastno dobro. Dol z razkrajajočo demokrat Naj živi osvežilna in pomlajujoča diktatura!
11»
Krdelo upornikov je štelo skoraj šest sto mož. Nih5e ni natanko prešteval. Bilo bi pa tudi težko, priti do nat8 nega števila.
(Nadaljevanje sledi)
iirbiMimiftTvo* rasi	rjt	MONTECCH1 b II TELEFON »3-808 in 1-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 90-823 - NAROČNINA: mesečno 800
^rnietna 2250 Ur DoUetna 4 400 Ur celoletna 8100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega *‘ji* C iuto Z« SFRJ- ADIT D2S Ljubljana Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3 270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni am, osmrtnice 150 Ur - Mal) oglasi x	beseda	- Oglasi’za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin ttaUJe pri «Societš Pubblicltš ItaUana« - Odgovorni urednik: SIANts' vv nwtn - rzdaja in tiska Založništvo tr>aškega tiska. Trst_________________________ >