89 letnico je obhajal te dni pri krepkem zdravju in duševni čilosti v zadnji dobi najbolj zaslužni slovenski knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič. K pomeljivemu iubileju častita blagemu in za dobrobit slovenskega naroda tolikanj požrtvovalnemu in delavnemu vladiki »Slovenski Gospodar«. Emeiska zveza potom plsarne audl svojim članora sirckovae, gospodarska, pravae in organizE.oriene casvete in pravno zaščiio ter posreduje za nje z vlogami in csebno. (Pravila § 3. .... 7.). Pisarca Kmetske zveja ja v Sfaribora, Alcksaadrcva cesia S. Upokojenega generala ustrelil. Dn« 29. majnika se je doigrala v Mariboru na KoroSki cesti 99 žaloigra med stroijevodjo Valeskinljem hx unokojenin. Emilom Stramlitz. Radi dolgoletne pravde se je razvilo msd obema kačj* sovraštvo. Ker je pri zadnji pravdi zmagal general, je zgoraj omenjenega dne stopil Valeskini v generalovo kuhinjo In cddal nanj štiri strele, v glavo blizu desnega ušesa, v desno stran trabuha, v desno roko in v prsi blizu srca. General se jc zgrudil in je prosil strojevodjo, naj ga pusti v miru umretl. Valeskini je iiotel še streljati, pa mu j« odpovedala težka vojaška pištola. Ganeral .jo po prepeljavi v bolnico umrl, Valeskinija jo pohclja zaprla. Nesreea v Dravl. Dne 28. maja je zadel pod Mariborom pri brodu splav ob žico, ki je bila razpeta preko Drave i svrho merjenja za zgradbo novega mosta. Splav se je razbil, na sre.o so Tjpskakall splavarji v vodo in se rešili Mrtvega so našli v nedeljo, dne t .junija na njivl na Pobrežju pri Mari« boru brezposelnega mizarja Blaža Bel« ca, ki je izvršil samomor in je Izginll z doma 22. maja. Neznani nzmovi.i so vlomili pri posestnlku Fr. Korerm v Kočjcm prl Zg, Polskavi. Tatovi so odnesli izpod pod^ strešja bogato zalogo prekajenega mesa, klobas in še nekaj drugih predm*tov. Faatovski pretep. Fantje iz Tinja na Pohorju 80 srečali tovariša Janez* Kersnika pred gostilno Pristovnik. — Njegov sovražnik Jancz Leva sa je za^ podil z nožem vanj in ga zabodel dvakrat v ramo in pod pazduho. Zabodenl Je moral iskatl zdravniško pomoč. Poborska cesta se bo gradila. Ker j« finanČBl minister odobril proračun mariborskega okrajnega cestnega odbora, Je zasigurana gradnja pohorsk« ceste: Reka, mariborska in ruška koča, NesreSa prl stroljaiijn. Ob priliki godovanja so streljali fantje iz možnarjev v Spodnjem Boču. Radi neprevidnega ravnanja je pri streljanju ponesrečil 20 letni posestniški sin Ivan Malster. Dobil je tako težke poškodbe po obrazu ter rokah, da so ga morali prepcljati v mariborsko bolnico. Neznanega mo-kega ntopljenca so potegnili iz Drave pri Borlu pri ZavrčUr Osem tovornlb vagonov Je Iztirilo 31. mf»ta pri postaji Zagorje. Materijelna šk.da je ob.utna, človeških žrtev ni biltf-. Ł7 tnrt v valG_i__ Savlnje. Smrt v nara.lih valovih Savinje je nažel 70 letni poffestnik Pošebal Iz Št. Lovrenca pri Pre.oldu. S parom konj se je napotil jia drugi kraj Savinje po pesek. Sprcmjjaj. ffa je 17 letni sin. PredaleS mu je bilo črez Grobcljski most in radi tega Je h<ftel prebresti s praznim vozom Savhijo in s polnim pa so vmiti preko mostl. Konji so se spustill v vodo Še le na priganjanje in bredli valove proII sr_-di že do trebuha in naenkrat niso marali naprej. Tedaj sta oče ln sin spofcnalA vso nevarnost položaja. Sin je fca:altal konja, oče pa ga je priganjal B Eibo od zadaj.. Pri vozu se je odpela va?a in vse je šlo j: valovi v vedno jačji .ok. Pri vozu se je dvignilo tudi dno In stari PoSebal je bil naenkrat sredi vslov. Oklepal se je sprva nekih desk, * so ga valovi kmalu odtrgali od njih. jDelavcI so hiteli na pomoč, ki pa je bila zaradl mo.no narasle reke nemogota. Eno žrtev so valovi že odnesli, drufea pa se J8 v smrtnem strahu še vedtio oklepala konja. Iz valov se je videla samo še glava. Delavci so klicali fantu, proti kateri etrani naj se obra.a in ta Je res po srečnem naključju obrnil konje protl bregu. Tu so mu pritekli delavcl na pomog ter ga reSili. Prva njegova beseda je bila: »Kje o.e?« — Samo 8 kretnjo so mu pokaiali, da ga je odnesla voda. Na Eiatl gosflji g. Jakoba ln Marijs Kurbtis v Gočovi, župnija Sv. Rupert v Blov. gt.rlcah se Je nabralo za dijaško eemsnišče v Mariboru 100 Din. Vsem darovalcem naj Bog Btotero popla.a! NajviSje r zraka. Nemški letalec Volgt iz Darinstadta je dosegel v lahkem letalu doslej najvišjo višino 8.400 metrov. Pred Vo.gtom je bila najvišjft višina dosežena v aeroplanu 7.730 metrov. Najs.arejše rseučilišče. Slave na ceJem svetu najstarejšega vseučilišča se yeseli muslimansko vseučilišče Azharlev« moSeje v mestu Kairo v Egiptu. ao vlsoko lolo Je ustanovil Gawhar Habashl v zadnji tretjlni 10. 8toletja, lorej Ł00 let poprej n.go je za.elo delovati Tseu.ililCe v Bologni na Italjanjkem in Ł50 let pred visoko šolo v PaHzu. še dancs obstoječe naj8tarejše ^goraj om«jijeno mohamedansko bogo|lov]e Iteje 12 tfsoC elušateljev. V podmornlei na scvernl teča]. Ameflkancl bo dogradlll po3ebno podmorhlco, t kateri bo nastopil vo2n]o protl levernemu tsčaju v letoSnJem letu znani raziskovalec severnih pokrajin Jurij Hubcrt Wilkins. Wilklns namerava premagatl ledene ovire krog tečaja z vožnjo pod Iedeno plastjo. Po pomoti t norišnlci. Nekega jutra se je iz sobe Bruna F., aeoženjenega gospoda v Berlinu, zafiul otročji Jok in vpitje. Sosedje so rtapeli uSesa . . . Jokanje »e je ponavljalo dan na dan; vCasih se Je sliilalo neznosiio kričanje. Sosedom sa Je to čudno tdelo, ker so wdeli, da je Bruno F. neoženjen in da stanuje sam. Neki gospod K., ki je stanoval poleg njega, ni mogel več prenašati tega kričanja in je potrkal na vrata »niladega očeta«. Čim je potrkal, ij« kričanje takoj prenehalo. Gospod K. je vstopil v Bobo, pregledal ves prostor, toda ni opazil žive duše razen g. Bruna F. Niti ni bilo sl_dov o kaki otroSki igrački. Gospod K. je bil iznenaden, toda ni si mogel raztolmačiti zadeve. Srečnejša je bila neka gospa, ki je stanovala v poslopju na dvorišču. Posre.ilo se ji je, da je pogledala v sobo. Bila je v resnici začudena. Povzročitelj otrogkega kričanja ni bil nihče drugi kakor gospod Bruno F. sam. O svojem odkritju je takoj obvestila vso bišo. Sosedje so gcspoda Bruna F. pomilovali, Ce?, revež je znorel. Gospod K., ki je bil najslabših živcev, je o tem takoj obvestil upravo zavoda za umobolne, ki je takoj poslala avto s potrebnim osobjem. Bruno F. ge je ba_ drl Iz vse sile, ko so vstopili uslužbenci umobolnice in ga zvezali. V pol ure je ie bil v kletki za norce. Spoznal je, da ga imajo za norca. Pol ure kasneje pa je vstopil v njegovo celico ravnatelj zavoda, mu stisnil roko in ga pri_el prositi oproščenja. Obenem mu je gporočil, da je svoboden. Ugotovilo se je, da je gospod Bruno F. nameš.en pri neki tonfilmski družbi kjer ije dobil ulogo deteta, ki se dere. Tej svoji ulogi se ima zahvaliti, da se je znašel v norišnici. Težave efdških š.ele^Rfe. Ekspresni vlak skozi afriško puščavo Saharo iz Tougourta v Biskro rabi le csem ur, ako ni na progi nobenih motenj. Kolikokrat se zgodi, da se dvigrte vibar in oblakl najfinejšega puš.avskega peska zakolobarijo nad vagoni in prodira pesek kljub najbolj veatno napravljenemu zatvoru oken ter vrat v notrajnost vagonov. Peščeni oblaki pa padajo tudi na tir in ga zasujejo v kratkem ča»u tako, da ne more najmočnejša lokomotiva z mesta. Treba postatl in v par urah nl videti izpod peska niti lokomotive niti vagonov, kaj še le tir. Za take slučaje, ki niso nlC redkega, bo vagoni pregkrbljeni z vodo, ker je vročina pod peskom neznosna. Ako ni peš.ene nevarnosti, se sme uporabljati voda na saharskih vlakih le za pitje. Ako je vlak zapeščen, traja po več ur, predno prijezdijo na kamelah z bližnje postajo arabski delavci, ki za.nejo odkapati ter Cistiti tir, kar traja presneto dolgo. Zamude saharskega ekspresnega vlaka po 12 _n Se več ur niso ni. kaj nenavadnega. Edino dobro pri peščeni burji j« to, da navadno ne divja na dolge ter obsežne razdalfe fai je radi tega po< dana možnost, vlak odkopati ter progo očlstiti v primeroma kratkem času. Miš razbila žeiiski s!_cd. Ob prilik] zadnjih ob5inskih volitev na AngleSkein je imela gospa Grudy, kandidatinja delavske stranke sliod, na katerem je volivkam razvijala svoj program. — Naenkrat se v zborovalni dvorani pojavi miška. Ko &o ]o zborovalke zagle« dale, so pričele v velikem strahu kričati in bežati skozl vrata. Malo Stevilo pogumnejših s kandidatinjo na čelu ja ostalo v dvorani in gospa Grundy ja dejala: »Jaz sem že dalje časa opazovala miško, pa nisem niti kričala n' i zbežala.« Te besede &o dosegle čislo drug namen, kakor .je ona želela. Tuc'i ostale »hrabre« volivke so začele vplti in zapuščati dvorano, ne da bi do konca poslušale govor. Ostalo je le še par žensk, kl so pa tudi s.a_ele postajati nemirne, tako da je gospa Grundjr končno smatrala za umestno, da za» kljui.1 shod. , , Poko|nik na znrliški pojedin!. Bivš^ poslanec francoske zbornice Feliks Ga4 lorit, v svoji mladostl politični prija-1 telj Aristida Brianda, je bil v krogu francoskih parlamentarcev nenavadno priljubljen zaradi svoje šegavostl in dovtipnosti. Ko se je leta 1924 umaknil iz političnega življenja, je nekega dna ves Pariz presenetila vest o njegovi smrti. Napovedan Je bil slavnosten po« greb in _je pred mrtvašnico na pokopališču prišlo vse polno odličnih osebnosti. Med parlamentarci sta bila tudi dva poslanca, znana kot vrla govornika ob žalnih svečanosith. Ta dva sia imela pripravljene sijajne govore, da bi dostojno povellčala zasluge in vrline pokojnikove. žalni gostje so bili že zbrani, kar j. priropotal med nja avto, iz katerega je etopil 511, živ in zdrav sam Galorit, ki so ga časopisi po neljubi pomoti ozna.ill za pokojnika, PreseneCen© pogrebce je povabil veseli »pokojnik« na pojedino v bližnji gostilni, kl jo Je naročil, brž ko je iz Časopisov izvedel o svojl smrti. Razvila se je nato neprisiljena zabava, kl ja dosegla svoj vi§ek, ko sta omenjena govornika izprožila vsak svoj kup pripravljenih fraz. »Pokojnik« se Je prl tem tako razveselil, da ]e dan svojega pogreba proglasil za najlepši dan svojega življenja. Ponovitev poskusa, ki se Je posre.il prvlč pred 80 letf. Franocz Leon Fou-j cault je napravil pred 80 leti v pantej onu v Parizu ta-le poskus: ve. desel metrov dolgo In precej obteženo niha^ lo je pritrdil na vrhu kupole pariškega panteona. Nihalo je imelo ob koncii čopič, ki ]e delal pri nihanju črte n^ tlak. Ko je pognal Foucault doljjo težko nihalo v tek, je črtalo le nekaj minut po enem mestu, kmalu so se črte začele prestavljati in to je bil tedaj najbolj enostaven dokaz za vrtenje na6e zemlje. Pred kratkem ]« izdelal na Dunaju dvorni svetnik dr. Rudolf Pozdena nihalo, kl je težko 180 kg, dolgo 42 metrov in visi utež le na prav tanki žici. Naprava je pritrjena ob vrhu kupole muzeja na Dunaju. Pod nihalom na tleh je ogromen krog. Ako poženejo nihalo, vidijo vsi gledalci natančno, kako se spremenijo črte enakomernega nihanja za nekaj stopinj že po preteku nekaj minut. Dunajsko nihalo je preprost ter enostaven poduk priprostemu ljudstvu, da se lahko prepriča za malenkostno vatopnino, kako hitro se suče naša majka zemlja, ne da bi se mi tega zavedali z našimi čuti. Nemški oficirji vežbali kitajsko artnado skozi dve leti. Predsednik nacionalistične vlade in vrhovni poveljnik vladne armade general Čiang Kai-šek. je uradno uvrstil v vojno službo novo arraado, obstoječo Iz štirih bataljonov infanterije, artilerije, kavalerije In inženirskih čet. Te čete so na glasu, da so najboljše, kar se jih je kdaj uporabljalo v kitajski civilni vojni. Njih vežbanje se je vršilo pod vodstvom nemških vojaških izvedencev, kl -ao si pridobili svoje izkuSnje v zadnjl svetovni vojni. Teh nemških instruktorjev je bilo znrtno število in bill so na delu celi dve leti. Ciang stavlja v to armado svoj© popolno zaupanje In se namerava sam podati % njo na bojno polje proti upornemu generalu Feng-Ju-slangu. Ncbene »vodke« na plaSIlni dan. — Sovjetski komisar za domače zadcve v Moskvl je izdal ukaz, po katerem je v nadalje prepovedano točitl žganje, vlno in druge opojne pijače ob dnevlh, ko dobe delavci svojo plaCo. To velja za vsa ruska mesta. Ista prepoved velja ob dnevih, kl ao določenl za državne praznike. Postreži sl sam. V Zedinjenlh državah v Amerikl so po velemestlh hoteli, katerim pravljo: postreži sl sam. Ako stopiS v tak hotel na kosllo, te ne pride nikdo vprašat, kaj bl rad jedel ter pll. Sam se moraš podati v posebno sobo, kjer so že pripravljene: tase, jedilno orodje in servijete. Ko sl opremljen ¦ tem, stopiS t dvorano, kjer že imaš na podstavkih pripravljsno: juho, ribe, meso, sočivije, solato, kompote, kavo, mleko, čaj in druge pijače. Vsaka stvar je označena s ceno. Mrzle jedi si vzameš sam, le tople tl zdevljejo na taso kuharji ter kuharice. S kosilom na tasi te privede pot po dvorani mimo plačilne natakarice, ki pregleda z bliskovito naglico tvoje kosilo in ti napove z glave račun zanj, katerega moraš poravnati. Ko si se najedel ter napil, se ti ni treba več brigati za razno namizno orodje, ker tega osnažljo potem strežniki in strežnice. Mož je ved vretlen ko denar. Filmski magnat v Hollywoodu Thomaa Iace je pred smrtjo v oporoki določil, da njegova žena izgubi delež imetja, kl ji ga zapušča v znesku 2,000.000 dolarjev, ako se še kdaj omoži. Vdovi Elinor pa je postalo dolgčas in je rajši žrtvovala svojo dediščino, kakor pa da bi samevala. Tako se je ponovno poročila z nekim filmskim igralcem. Oblečeni osli v paradi. Za propagando v bojkotiranju angleškega blaga so prišli Indijcl v Bombayu na originalno idejo. Zbrali so 111 oslov, jih oblekli v evropsko obleko in z njimi paradirali po ulicah. Namen tega je bil zasmehovanje zapadne mode, češ, da so Indijci, ki nosijo evropsko obleko, ravno tako smešni, kakor ti osll. Najstarejša peč na svetu. V angleškem mestu Oxford je takozvani Field muzej, ki je odposlal v azijsko pokrajino Mezopotamijo razisokvalce, kl bi naj raziskall kraj, kjer je stalo prastaro mesto Jemdet Nasr. Ekspediclja je odkrlla pekarno z veC pečmi iz ilovice in je najdba Iz leta 4000 pred Kri stusom. Peči so griCki iz Ilovice, kl so na znotraj lzvotleni ln opremljeni 7 luknjami za odvod dima. Stališče ienskega spola na Jepon skem. Akoravno spada Japonska danes med najbolj kulturne države, ]r rešltev ženskega vpra§an]a na najnlžj' stopnjl. Je tudl vefi Japonk, kl nasto paio na Javnih shodlh, kjer govorljo r zahtevah ženskega spola; vendar n? Japonskem ni niti govora, da bl sp smele udeleževati ženske parlamentar nega dela, uprave države ter mest. Japonka je še danos možu popolnoma podložna. Ako si izbere kak poklic, potem se mora zadovoljiti s tem, da plačujejo njeno deio mnoso nizje nego moško. Je precej žensk, ki so delavkt po tvornicah za svilo, ali pa opravljaj« pisarniška dela po večjib. trgovinah, Vse te so plačane mnogo slabše neg% moškl nastavljenci. Za dekliško lzob» razbo se je storilo do danes zelo malo, V celem je zelo malo dekliških šol, f katerih se učijo deklice le najpotrebnejše. In kako vlogo igra Japonka r hiši? Nobene! Zakon iz ljubeznl sploH ne obstoja. Da bi si izbralo japonsk« dekle moža po lastnl volji, to bi bil« nekaj nezaslišanega; tudi mož s« nt poslužl proste izbire. Zakon ]e trgovanje, s katerim se ukvarjajo staršl bodočega moža in žene. Ločitev zakona ni nič težavnega, ker ni na Japonskera zakon zakrament, ampak le pogodba med starši, katero tudi ti prav lahk« razderejo. Doma v hiši je Japonka dakla, ki prav nič ne razpolaga s premo« ženjem. Sploh pa tudi ne poseda last« nine, ker premoženje, katerega ]e prl« nesla v zakon, ni njeno, ampak njenili staršev. Ako se loči od moža, pripad* premoženje staršem. — Vzgojo otrok oskrbuje poleg moža §e tašPa. Ako 8« v hiši gostje, jim žena streže, vendaf se ne udeležuje zabave. Nikdar nl vldeti Japonke ob stranl moža Tihotapljenje likerjev ii Kltajska. Dasi držijo svoje odkritje prohibicijsk«! kakor tudi carinske oblasti strogo ta)* no, se je stvar izvedela po železnlškiM uslužbenclh. Na nekl kolodvor t Chtkagu je prispel vagon z zaboji, In f vsakem zaboju se je nahajalo dvanajsri veliklh posod. Vseblna v posodah p» ie blla označena kot »bambusov« mla« dike«, ki igrajo na Kltajskem podobn« vlogo, kako pri nas špargeljni. Carb> ski uradnikl ao dali za poskušnjo od» nreti dve izmed posod In osupnill w, ko so ugotovill, da tlsti »mladik«« ni»* nič drugega kakor neka močna kita}« -ika alkoholna pijača. Lastnik pošlljkf ^a do zdaj še ni oglasll ln bodo tu<H ^astonj čakall nacj.