KUKAVICA - PTICA, KI KLIČE SVOJE IME
Živali v prispodobah
JANEZ KEBER
Povzetek
Kukavica je poleg lastovke in Štorklje znana kot ptica selivka, ki s svojim prihodom, zlasti pa z oglašanjem oznanja, da je nastopila pomlad. Glede na to, da je kukavica poimenovana po oglašanju z glasom kuku, je rečeno tudi "ptica, ki kliče svoje ime". Kukavičjemu oglašanju se pripisuje Še preroški pomen, ki je v nekaterih deželah zelo razčlenjen. V zvezi s temi dejstvi so v slovenščini in drugih jezikih nastali zanimivi izrazi in frazeologemi.
The animals in allegory - the cuckoo Together with swallows and storks the cuckoo is known as the bird of passage announcing the arrival of spring with its' return and specially with its calling. As the cuckoo is named by the specific call "cuckoo" we call it also the bird calling its name* A prophetic meaning is attributed to the cuckoo's call, in some countries very heterogeneous one. Through these facts, in Slovene and in other languages very interesting expressions and phraseologems have originated.
Poleg lastovke in štorklje 1 tretja znanilka pomladi kukavica je znana po značilnem oglašanju, tj. kukanju, po katerem je dobiia tudi ime.2 Glede na to je zanimiv nemški Jrazeologem Ich will nicht der Kuckuck sein, der immer seinen Namen ruft (dobesedno: Nočem biti kukavica, ki vedno kliče svoje ime.) v pomenu »nočem se sam hvaliti«. Nemški frazeologem podpira tudi kašubska ugotovitev Kukavica svoje m'ono vo/la (tj. Kukavica svoje ime kliče.). Sicer pa prvo pomladansko kukanje pomeni po ljudskem verovanju obet bogastva za tistega, ki jo sliši in ima v žepu kaj denarja. To dandanes velja ali je veljalo pri nas predvsem v kmečkem okolju, nekdaj in v nekaterih deželah pa je prvo pomladansko kukanje lahko pomenilo še mnogokaj drugega.3
Zaradi podtikanja svojih jajc v tuja gnezda in s tem zvračanja skrbi za mladiče drugim pticam kukavica ni posebno priljubljena pri ljudeh. V zvezi s tem lahko kukavica pomeni tudi »tuj, nezakonski otrok (v družini)«, npr.: Prvi sosed je po poklicu dninar; ima ženo in otroka, ki mu ga je znesla v gnezdo tuja kukavica, ko je on preobračal rjavo zemljo tujih vinogradov (L Kuhar, Od Kotelj do Belih vod, 1945, 42). In to je mati (tj. Ana Jeiovškova) njegovih dveh otrok, če šteje za svojo tudi ono kukavico, ki je prišla bogve od kod v njegovo razdrapano gnezdo (A. Slodnjak, Neiztrohnjeno srce. 1956, 574). Glej, rodbina - mož in žena, živeča v sreči, zadovoljstvu, v miru drug ob drugem in drug drugemu. A nekega dne se prikrade kukavica v to srečno družinsko gnezdeče (F. Ksaver Meško, Kam plovemo, 1927, 66). Podobno lahko pridevnik kukavičji pomeni »tuj, nezakonski«4, izraz kukavičje ¡itjce pa »problem, stvar, s katero kdo zvijačno obremeni drugega«, npr.: Mihael Iskra z dvema svojih paglavcev! Starejši mu je res podoben... mlajši je brez dvoma kukavičje jajce... Slišal sem, da je bila mati ptičica (A. Kraigher, Kontrolor škrobar,
18
1914,1,184). Zato so tudi govorili o njej, da je kukavičja in celo sam Domin je včasih ni prav mogel priznati za svojo (Stele-Urban, Živi bič, 1932, 77). Tu bi omenil zbirko novel P. Zidarja z naslovom Kukavičji Mihec, v katerem pisatelj opisuje tujega, nezakonskega otroka in njegove težave v življenju. Po novelah je bila posneta televizijska nadaljevanka z enakim naslovom. Na dejstvu, da kukavica ne dela svojega gnezda, da bi v njih vzgojila svoj zarod, temelji kašubski izraz kukovče gn'azda (tj. kukavičja gnezda) v pomenu »nerodovitna polja«.
V	angleščini poimenovanje za kukavico - cuckoo - pomeni v slengu »bedak, zijalo«, v ameriškem slengu pa pridevnik cuckoo poleg »kukavičji« tudi »nor, neumen, trapast« 5, v španščini il cuclillo »kukavica; slepar, lopov«, v italijanščini il cucco »kukavica; ljubljenec«, vecchio cucco »otročji starec«, medtem ko je kašubsko kukočka Šaljiv izraz za »dekle«. Kašubi poznajo legendo, po kateri je bila kukavica nekdaj Ženska. Nekoč je šel gospod Jezus s svetim Petrom po cesti. Neka Židinja ju vidi in misli, da bosta prišla k njej. Ona jima ne namerava ničesar dati, zato se skrije za omaro; nato kima z glavo otrokom govoreč: kuku, kuku! Ko je tako govorila, se je spremenila v kukavico in poletela skozi okno,6 V koroškem obirskem narečju kukelca pomeni tudi »neumen, nemočen, usmiljenja vreden Človek; nemočno bitje«. V češkem jeziku je kukačka v prenesenem pomenu sramotilno »ženska, ki uničuje tujo družino s tem, da ne skrbi za svoje otroke« in »nezakonski otrok, pripeljan v družino«, dalje ljubkovalno »deklica ali otrok sploh«.
V	zvezi s pomladjo je npr. bolgarski narečni frazeologem da ne dočakaš kukuvica v pomenu »namenjeno je, da kmalu umreš, še preden nastopi pomlad«. Pomensko mu ustreza nemški frazeologem der hort den Kuckuck nicht mehr rufen (tj. ta ne bo več slišal kukanja kukavice), po sestavi pa kašubski frazeologem n'e dočekac s/a... n'e doždac sla kukovk'i (tj. ne dočakati kukavice) »ne dočakati pomladi«. Na kukanje kukavice se nadalje nanaša bolgarski narečni ironični frazeologem tih kato kukuvica v pomenu »kdor pogosto dviga hrup, je zelo glasen«. Usodno povezanost t dolžino Človeškega življenja oziroma smrtjo, ki naj bi ju po slovenskem ljudskem verovanju napovedovalo kukanje kukavice, nakazujejo naslednji zgledi:
Na svojih poteh se je pogovarjala z brstečim zelenjem, z gozdnimi ptiči, s katerimi je tekmovala v prešernosti, se primerjala s cvetočimi rožnatimi glavicami in vselej obstala ob petju kukavice, ki je izpevala leta življenja (M. Krvina, Breme resnice, 1979, 40).
"Še dobro vem, na Dolgi njivi sem z rjavo kobilo vlačil, ko sem kukavico samo enkrat zakukati slišal. Ona pa je doma bolna ležala in prec sem djal: r.1abo znamenje, in res je oseminštirideset ur potlej umrla", pripoveduje krčmar (J. Jurčič, Verban Smukova ženitev, SG 1865,198).
Kdo bi delal, če mu kukavica kuka okrog ogla (I. Tavčar, V Zali, LZ 1894, 714)! Zdaj vprašaj prebujeni log, kaj let ti je namenil Bog, brž kukavica odgovor ti da. dovolj bi jih bilo za dva,
tak naglo šteje leta (O. Župančič. Samogovori, 1908, 34-34).
19
Hej, tristo let, veselih let
nam kukavica kuka spet (J. Murn, Nejevolja, ZD 1964,175).
Kukanje kukavice je pesniško lepo uporabil O. Župančič v Veroniki Deseniški (Dela 3. 1936, 97-98, 100, 101):
A pusti Savo in cesto: Sava teče, kot hoče Bog, In cesta, kot ljudje. A moja kukavica tukaj kuka, kot hočem jaz: kuku\ Brigita ne sme še kukavice slišati - moram pospraviti, preden pride. Geta:
Ljubezen je vijolica: zaman se hoče skriti, ko jo vonj izdaja. Medve z Veroniko pa veva že, kaj kuka kukavica.
20
Dejstvo, da kukavica prevali skrb za svoj zarod na druge, je omogočilo nastanek negativnih pomenov njenega naziva v nemščini. Tako nemško Kuckuck pomeni tudi »rubežni pečat«, npr. den Kuckuck aufkleben (tj. nalepiti kukavico) »zarubiti«, in »hudič, vrag«, npr. zum Kuckuck! »k vragu (s tem)!«, hol's der Kuckuck\ »vrag ga vzemi«, zum Kuckuck wünschen »poslati k vragu«, zum Kuckuck mit dir »pojdi k vragu, naj te vrag pocitra«, weiss der Kuckuck »sam hudič ve«. Zadnji frazeologem 12vira iz leta 1700 in temelji na nekdanjem ljudskem verovanju, da ima kukavica preroški dar (Glej Küpper, Wörterbuch der deutschen Umgangssprache, 467!). Na pomen »hudič, vrag« se navezuje tudi nemški frazeologem zum Kuckuck gehen (tj. iti h kukavici, torej k hudiču!) v pomenu »izgubiti; pokvariti; biti uničen«. Motivno spada sem tudi nemška pogovorna primera dankbar wie ein Kuckuck sein (tj. biti hvaležen kot kukavica) »biti zelo nehvaležen«. Ta se nanaša na kukavičje mladiče, ki so izvaljeni v tujem gnezdu, a iz njega izrinejo manjše domače mladiče.
Na negativni motivaciji temeljijo še naslednji nemški frazeotogemi: starinsko den Kuckuck singen lehren (tj. kukavico peti učiti) v pomenu »napeljati koga, da prelomi zakonsko zvestobo«, Kuckuck unter Nachtigallen (tj. kukavica med slavci) »laik med strokovnjaki« in Kuckuck sein (tj. biti kukavica) »biti pijan«. Zadnji frazeologem temelji na glasovnem posnemanju koloanja in bruhanja pijancev. Podobno je v kašubščini, kjer glagol kukac poleg »kukati« pomeni tudi »biti pijan«.7 če je kukavica glede na petje v primerjavi s slavcem laik proti strokovnjaku, pa je smrdokavraa - nemško der Kuckucksknecht (dobesedno!) »hlapec kukavice«. Kukanje kukavice tudi ne razveseljuje Angležev, saj angleški glagol cuckoo poleg »kukati« pomeni še »monotono ponavljati, zmerom isto gosti«. Podobno je v hrvaškem ali srbskem jeziku, kjer primera kukati kao sinja kukavica pomeni »cviliti, močno jokati«, izraz sinja kukavica »nesrečna, uboga in strahopetna oseba«, kukavica »revica, nesrečnica« in »strahopetec«, kukati pa »kukati« in »tarnati, tožiti«.9
Prijetnejši vtis vzbuja glagoi kukac Kašubom, katerim razen že omenjenega Pomeni »gruliti (o zaljubljencih)«. Iz nekdanjih slovenskih običajev pa izhaja slovenski frazeologem izpustiti kukavico, katerega pomen je razviden iz naslednjega odlomka: V Št. Juriju ob Taboru v Savinjski dolini je orgiavec pri polnočnici izpusti! kukavico. Orgiavec je v mali terci srednje lege z registrom flavte dvanajstkrat posnel. Tako je kukavico izpuščal do leta 1892 (V. Moderndorfer, Verovanja, uvere, običaji Slovencev II, Prazniki, 89,674),10
Zaradi neobičajnega odnosa do svojih potomcev, kukavica ni v dobrih odnosih z drugimi pticami, saj so mladiči teh pogosto Žrtve kukavičjega mladiča. Na tem dejstvu verjetno temelji ruski frazeologem promenjat', smenjat'/menjat' kukušku na fastreba (dobesedno: zamenjati/menjati kukavico za kragulja) v pomenu "Spremeniti/menjati zlo za večje zlo; priti s konja na osla«, v hrvaščini ali srbščini promijeniti čorava konja za slijepoga. Zamenjavo kukavice s kraguljem podpira kašubsko verovanje: Kukavica tako dolgo kuka, da zagleda prvo kopico sena, potem pa se spremeni v kragulja, ki krade kure, a njen glas preide v zategio rrr,11
21
Glede na poimenovanja, a tudi verovanja pri nekaterih narodih, se kukavica postavlja v poseben odnos z drugo zanimivo ptico selivko - smrdokavro]Z. Tako se poieg običajnih nazivov za smrdokavro - srbsko grebeded, hrvaško pupavac, božjak, futač itd. pojavljajo narečno kukavic (ARj. V, 756), kukavičji ali kukavički konjič, poljsko kukullka žydow$ka (dobesedno: židovska kukavica); nemško Kuckucksknecht (tj. kukavičji hlapec) in Kuckucksküster (tj. kukavičji cerkovnik!) poleg običajnega naziva Wiedehopf. Po podobnosti glasu je nastal hrvaški ali srbski izraz kukavica »vrsta žabe« (bombinator igneus - G. Kolombatovič, Pešci 28), dalje ukrajinsko zozulnička »caprimulgur europaeus«, po barvi pa ukrajinsko zozuija, zazulja »ime volu ali kravi temnosivkaste barve«. Po preroškem daru, ki se po ljudskem verovanju pripisuje kukavici in pikapolonici (slednja ima v različnih jezikih Številna zanimiva poimenovanja) se pikapolonica imenuje podobno ali tako kot kukavica, npr.: v poljščini narečno kuku/lka, v ukrajinščini zazuijka, v bolgarščini kukumara (tj, žalostna, bedna Mara) poleg številnih drugih (mara, nevestica, božja kraljica, gospodeva momička, božija bubalka, velidenčja, vodvodica, lutmara, kalinka, kaljabubalja, putmara giro!, daskalčja).
Kukavica pa se lahko oglasi tudi iz radijskega sprejemnika, saj je to »zvočni signal ljubljanske radijske postaje (zdaj Radia Slovenije)«. Znana je tudi ura s kukavico »ura, navadno stenska, ki daje zvočne znake, podobne glasu kukavice«. V francoščini žargonsko kukavica - coucou pomeni »žepna ura«, v češčini pa kukačka poleg »kukavica« tudi »naprava za bitje ure starega tipa z leseno kukavico z zvokom, ki spominja na kukanje; ura takega tipa«.
V botaniki je navädna kukavica »rastlina s svetlo ali temno vijoličastimi dišečimi cveti, Orchis morio«, kukavičja ICičca »travniška rastlina s svetlo rdečimi cveti v socvetju, Lychnis flos cuculi«, kukavičnice »rastline s celorobimi listi in cveti v grozdih ali klasih, Orchidaceae«, kukavičnik »rastlina s črtalastimi listi in z navadno svetlo rdečimi cveti v klasih, Gymnadenia«. Podobno so s kukavico povezani tudi Številni botanični izrazi v drugih jezikih. Kot motiv nastanka teh izrazov se običajno navaja dejstvo, da te rastline cvetejo v času, ko se pojavi oziroma se oglaša kukavica, tj. od aprila naprej (Glej npr. P. Bulat, Kukavica, Zagreb 1933, 9, in tam navedeno literaturo!).
Po pticah so včasih poimenovana tudi letala, npr. orel, štorklja ipd. Tako tudi po kukavici, in sicer v francoščini: coucou v vojaškem žargonu »starinsko letalo«.
Zgoraj povedano v mnogočem podpira simbolika kukavice (Podrobneje glej Rječnik simbola, 330!). Tako je pri nas kukavica simbol ljubosumja, še bolj pa simbol zajedalstva, ker nese jajca v gnezda drugih ptic. Je najbrž nesposobna, da sama naredi gnezdo, kar pa je lahko tudi znak lenobe. Na to se nanaša kašubska uganka: Katera ptica je to, ki nima gnezda, a je v gnezdu? Odgovor je: kukavica.
Kukavica je včasih Herin (Junonin) znak. Zevs je zapeljal Hero prifrfotajoč k njej in se skril v njeno naročje v podobi kukavice, ptice, ki napoveduje pomlad. Po tej legendi bi bila kukavica simbol duha boga, ki ga grom prenaša v zračne vode,
22
vode, ki jih predstavlja boginja.
Na Japonskem je kukavica, ki se pojavi ob svitanju, glasnik kraljestva noči: njen jutranji let spremija umik senc.
Pri sibirskih narodih se sonce in luna prikazujeta kot dve kukavici. Ptica, ki je blizu pomladi in bujenju narave, pomaga šamanu in oživlja mrtve. Pri nekaterih narodih deli pravico.
V vedskem izročilu kukavica simbolizira človeško dušo pred utelesitvijo in po njej. Telo je kot tuje gnezdo, v katero zleti duša.
Po kašubskem verovanju kukavica prezimuje v morju pod vodo (Glej B. Sychta, SGKII, 291!). V tem se precej približuje štorklji, ki po kašubskem verovanju z morja ali iz vode nasploh prinaša otroke.13
Po vsem povedanem je mogoče brez težav ugotoviti, da se je kukavica s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi trdno ukoreninila v življenju zlasti kmečkega človeka, kar dokazuje med drugim tudi njena navzočnost v ljudski pesmi14, običajih ter trazeologiji in simboliki.
23
OPOMBE
1.	Podrobneje o štorklji glej pri Štorklja, o lastovki pa opombo 1 prav tam! Sicer pa ima kukavico že stari grški pisec Hesiod (Dela In dnevi, 436 d.) za preroško ptico, ki ljudem s svojim kukanjem oznanjuje konec neljube zime in napoveduje začetek lepšega in prijetnejšega letnega Časa • pomladi - ter jih poziva k obdelovanju zemlje. Tesno povezanost kukavice s pomladjo dokazuje slovenski izraz kiikavičji mšsec »april«, enako v nemščini Gauchmonat .»april«, v lltavščini geguzis »maj«, medtem ko angleško cuckootime (tj. kukavičji čas) pomeni »pomlad". V Sloveniji se ob Muri spomladi posebno pozdravlja kukavica kot ptica, ki prinaša toploto. Tako otroci pojejo:
Oj kuku kukovice, Proč zdaj rokovice! (Glej SNP tV, 436-439!) Enako prav tam pozdravljajo tudi prvo lastovico: Lastovica, topla ptica, Al1 f6mena bo pšenica? (Glej SNP IV. 439!)
2.	Poimenovanje kukavice po njenem oglašanju z glasom kuku. tj. kukanju, je značilno za večino evropskih jezikov, npr.: nemško der Kuckuck, angleško the cuckoo, francosko le coucou, latinsko cuculus, italijansko il cucco. špansko il cuclillo. v slovanskih jezikih pa kukavica z različicami kukačka, kukavka, kukaška, kukelka, kukučka. kukuvica itd. Po domnevnem oglašanju z glasom geguso v nekaterih jezikih nastala še naslednja poimenovanja za kukavico: češko iežulka, žežhule, narečno zezule, iezula, ieihulka, ieiulice, zezetulka, ŽeŽulenka\ poljsko gžegzo/lka, iegiu/lka, narečno zazula, zozuta, zezula, ziezullka\ ukrajinsko zozulja, zezulja, zazulja, zovzulja, zozuljka, zjazulja, zozulečka; rusko žegozulja, zuzulja, zazulja, zozgucija; litavsko gegule, gegute, gieguže, gege, gegele; prusko geguse\ nemško Gauch zdaj samo v prenesenem pomenu »pri srn od a, bedak; prevaraneo. Prav ime kukavice pri različnih narodih običajno navajajo pristaši t.im. onomatopejske teorije o nastanku jezikov (tj. da prvi začetki artikuliranega človekovega govora Izvirajo iz oponašanja zvokov v živi in neživi naravi). V slovenščini se razen splošnega kükavica v otroškem jeziku in ljudski pesmi pojavlja tudi kuka, in kukovšča, npr.
Kuka poje, kuka poje Na zeleni bukvi;... Kolko je ta kuka vredna? Sto tolerjov, sto tolerjov Je ta kuka vredna. (SNP IV, 430, št.7936, Sv. Ema) Sicer pa je kukavica, latinsko Cuculus canorus, ptica selivka iz družine kukavic (Cuculidae). Razširjena je po Evropi, Aziji in severni Afriki, Poleti živi v naših gozdovih; majhna jajca (okrog 20) odlaga v gnezda majhnih ptic pevk; te s tem, ko hranijo mlade kukavice, Izgubijo svojo mladiče, ki jih kukavičji miadič izrine iz gnezda. Njeno jajce je po velikosti in barvi praviloma podobno jajcu tiste vrste, ki ji bo vzgojila mladiča. Je koristna, ker se hrani s črvi, žužki, in, edina med pticami, uničuje dlakave gosenice škodljivcev, Jeseni se seli v Afriko, južno od ekvatorja. Oglaša se s kukanjem. To v slovenskem jeziku izražajo naslednji glagoli: kukati (po Cafu tudi v pomenu »biti žaiosten, turoben«, prim. pridevnik kukav »žalosten, mračen«, npr, kukavo vreme, ter kukast, npr. kukasto gledati), kukavičati, kukoväti, kukücaii, kukükati, kuküvati. V zvezi s temi glagoli so še slovensko skučati »stokati, cvllitl«, rusko skučat' »hlepeti po čem, biti otožen«, hrvaško ali srbsko skučiti »pritiskati koga, utesnjevat ičeško skuieti »vpiti«, lotiško käukt »tuliti, kričati« ter hrvaško in srbsko kukati »jokati, stokati«, rusko kukat' »godrnjati«, staročeško kukati »tožiti, pritoževati se« itd. (Glej F. Bezlaj, ESSJ II, 108, In P. Bulat, Kukavica, 26 d.!). Posebna kukavica je madčna kukavica, nemško Honigkuckkuck (Glej M. Cigale, Deutsch/SI oven i sches Wörterbuch t, A-L, 789), ki jo po Pieteršniku (t, 393) F. Erjavec imenuje kiiimed »der Honigkuckkuck (cuculus indicator)«.
3.	Glej P. Bulat, nav, delo, 17 d.! Po njem kukavica napoveduje:
a) dobro ali slabo letino, lepo ali grdo vreme, npr.: "Kad kukavica izače rano, te kuka po crnoj
24
šumi, onda kaiu da če biti zlo (one godine) za hajduke; ali kad kukavica kuka po zolonoj šumi, onda su hajduci veseli" (Vuk, Živ. i ob. 225). "Ako kukavica prvi put u godini zakuka nasuhu drvu (t.j. koje nije zenulo), bit če gladna godina\ ako na zelenu, bi'če rodna (u Grudi u Dalmaciji - ZbNŽ. VI. 314). "Kad kukavica u polju kuka, bit če slab rod u polju" (Lipovo polje u Uci - ZhNŽ XVI 153). "Ako kukavica po Petrovem kuka, onda ludstvo nad dražinum skuka", k ai s narod u hrvatskom Zagorju (ZbNŽ. XIX. 198). "Kuka Ii prije Ourdeva, bit če lijepo vrijeme!" (u Valpovu - ZbNŽ. I. 4). I Rusi i Česi vele da, ako kukavica zakuka pred zapad sunca i na zelenu drve tu, • biče dobra godina, ako se pak javi noču l na suhu drvetu, * biče gladna godina. Itd.;
b)	lakoto all sitost, srečo ali nesrečo na sploh, npr:'Tkû čuje kukavicu izjutra, a da nije ništa jeo, bit de cijela godine gladan I smrdit če mu usta čitave godine" (Lipovo Polje u Lici - ZbNŽ. XVI 153). U Bugarskoj deca, kad čuju Iii ugledaju prvu kukavicu, zapevaju: "Kukavica kuka - na zelena bgka: -daj mi, Boje ¡¡eto, - da si kusam mljeko" (lliev, op. c. 401). "Kukavica blizu kuka, zlo če se dogoditi." (Ak. Rj. V 756). "Kad rano u jutro zakuka, a ti si na taiče, cijeiu češ godinu biti nesretan" (Zdenčac - Ib.). U tome smislu kažu i Rusi: 'Kukuška kukuet, - gore veiiuef 'Kukuška natoSčak okukuet, ■ no kdobru.' "Kukuška letaet po derevne, - k požaru' {Dal' II. 550). Itd.;
c)	razpoloženje, bolezen ali zdravje, npr.: "Kako je čovek raspoložen kad prvi put čuje kukavicu, takav če bili ceh godine" (Miličevič. op. c. 98). Naš narod poznaje i "kukavičjo (ili: kukavičine) suze" (Otočani. Valpovo). "Kad kukavica pjeva. suze joj - kažu - padaju na grančicu. docim u Obiaju vele, da joj suze padaju na grane, kada kukajuči plače. Te suze su srebrnasto prelivajuča se jajašca od nekog lepira (ova neustriae), koji ih poreda poput prstena okolo grančice... Poljaci takode veruju da ko je čuje prvi put na tašle. da če biti slab preko cele godine. Ako dugo vremena kuka, te če godine bili raznih bolesti i stoka če crkavati. Tako isto, ako se oglasi podjesen, da nagovešta bolest (Majewski, Kuk. 23). U nekim mestima (isto u Polskoj) kad krava oboli na paši, reče narod da ju je 'kukavica zakukala" ("tak kukawka na ni/a zakuka/la" - op. c. 21). Itd.;
č) porod In smrt, npr.: Kao pro ročica poroda dolazi kukavica srazmemo retko, što je uostalom potpuno u skladu sa narodnom etiologijom o njen o m poreklu. Donekle kao da se na neko takvo verovanje o njoj odnosi običaj u nekim krajevima Rusije, da vade koren od 'kukavičjega grožda' (orchis maculata, orchis latifolia) pa ga tope u vodi i daju piti devojci ili momku. Po tome korenu pogaflaju, da li če zbabna žena roditi muško Iii žensko dete (Afanas'ev, op. c. III. 294). A tako isto nagadaju žene iz njena kukanja, koliko če još imati deee (ib ) Sova, kojaje zbog sličnosti glasa sa kukavičinim u našem jeziku dobila ime kukuvija, poseduje, prema narodnom verovanju, proročki dar da pretkazuje rodenje, pa zato naš svet (u Gornjem primorju u Dalmaciji) o njoj veli: "Kad kukuvijada komu povri kuče počne pivat "kukuvija!" und a mu je žena zbabina" (ZbNŽ. XXIII. 214). Naprotiv, kao tipično simbolična ptica tuge i žalosti, naročito u slovenskih naroda, nagovešta kukavica običntje smrt... U Gabrovu u Južnoj Srbiji slušaju kukavičino kukanje i broje. "Koliko puta ko nabroji, onoliko če godina živeti." (Stoilov, op. c. 00). Jednako verovanje nalazimo u Velikorusa I u Malorusa i u tome smislu ruski narod kaže: 'Skol'ko raz kukuška natoSčak kogo okukuet, stol'ko let žit'," llj; Mnogo let (žit') kukuška bab'e nakukovala, daiobmanula' (Dal' II, 550). Malorusi, kad je čuju, pitaju je; 'Zozulja, zakukaj myni: skil'ky god budu žyty?" (Cubynskij, Trudy 1.61; Alanas'ev, op. c. III. 689). Francuzi: "Quants ans j'ai à vivre?" Nemci: "Kuckuck, sag mir recht, wieviel Jahre ich leben soll?" ltd,;
d)	zakonsko srečo, npr.: U Malorusa, Čeha i Poljaka pitaju devojke kukavicu za koga če se ti dati i poznaj u po kukanju, koliko če godina još ostati neudate. Čutanje znači da če se udati jošte godine (Zibrt, Kuk. 29-30)... U Rupčosu u Bugarskoj, kad devojke u proleče čuju kukavicu, prevrnit kamen i. ako je pod njim crv, udače se za Čobana, ako buba • za ribara, ako skakavae - za orača, sama zemlja - za neimara. To isto rade kad ugledaju prvu laslu (Stoilov. op. c. 81). Itd.
4. Pridevnik kukavičji ima lahko še nekatere druga pomene, kot kažejo naslednji zgledi: In res: najezdnik leže jajca kak teden pozneje kakor lesna osa, saj je njegov dom malo vise na severu. Menda je zato boij racionalen, bolj sistematičen, bolj prebrisan in kukavičji kakor lesna osa (J. Messner, Ta hiša je moja. pa vendar moja ni, 1976, 127). V hiši so neprestano odmevali hladni, nežnim praprotnim listom podobni zvoki kvarteta ali obupano zavijanje saksofonov, ki so kukavičje vpili v noč (L. Durrel-M. Mihelič, Aleksandrtjski kvartet I, 1963, 175). Narečni izraz (govor Žirov, Poljanska dolina) kukavičji sneg pomeni »sneg, ki zapade, ko že poje kukavica».
25
5.	Da s kukavico ni dobro imeti opravka, dokazuje bolgarski frizeologem Kukuvica mi e izpila uma (dobesedno: kukavica mi je izpila pamet) v pomenu -postal sem neumen, ostal sem brez razuma« (se uporablja kot karanje, ko kdo naredi kaj nerazumnega). Vtem bolgarskem frazeologemu lahko kukavico zamenjajo Čavka »kavka«, palka »raca« in svraka »sraka«. V poljskem jeziku kukavičji klic kuku lahko pomeni otroško šaljivo »trpljenje, bolečina, ranica, poškodba, udarec«, frazeologem mielc kuku na muniu (tj. imeti udarec na umu) »biti omejen na umu, ne biti pri zdravi pameti«.
6.	Glej B. SyoMa, SGKII, 290!
7.	S pijanostjo se v slovenskem alt drugih jezikih povezuje kar precej živali, npr. krava, lisica, maček, miš, opica, pes, raca, svinja, volk, zmaj itd.
8.	Več o odnosu med kukavico in smrdokavro glej v opombi 12!
9.	Pomena izraza kukavica »strahopetec« ter glagola kukati »tarnati, tožiti« sta značilna za hrvatski in srbski jezik, v srbščini pa glagol kukati pomeni še »hukati, oglašati se s h Likanjem (o sovah in čukih)» (Glej V. Drodnjak, Razlikovni rječnik srpskog i hrvatskog jezika, 1992, 244!).
10.	Za oponašanje ptic obstajajo ptičje piščalke, med njimi tudi za kukavico, npr. štajerski lončarji poznajo piščalko v obliki črnilnika, s katero se da oponašati kukavičji klic, zato ji pravijo kukavica (Z. Kumer, Slovensko ljudsko izročilo, 1980, 220?). Še bolj znane naprave za oponašanje kukavice pa so ure s kukavico, o katerih pa je že bil govor.
11.	Glej B, Sychta, SGK II. 290! Prav tam, £91, najdemo še eno ljudsko verovanje: Kukavica izkuka, koliko let bo kdo živel... čez koliko let se bo poročil.„koliko otrok bo imel, P. B ti lat (Kukavica, 7) takole pojasnjuje spreminjanje kukavice v kragulja: Jedno spoljašna sličnost, a i siičan let izmedu kukavice i jastreba, a drugo okolnost da manje ptice progone kukavicu radi njene nametijivosti i upadanja u njihova gnezda, potakio je fantaziju prostoga naroda da on te dve ptice strpa u isti red. pronašavši da se jedna pretvara u drugu, kao što nam to svedoči na pr. verovanje našega naroda u Kupčini, gde se kaže da "kad kukavica prestane kukati, onda postane kopčič"\ u Babinoj Gredi: "do Petrova kukavica, od Petrova do Dur Jeva kobo"] oko Slunja: "u Ijetu kuka, u zimi koke p Lika" (t.j. kao kobac - ZbNŽ. I. 4); itd. Omenja tudi podobne poljske primere.
12.	Smrdokavra, strokovno Upupa epops, je kot kos velika ptica selivka rjave barve, s črnobelimt progami na krilih, z dolgim tankim kljunom in perjanioo. ki jo lahko raz p r ostre alt spusti. Hrani se s črvi, ki jih izkoplje iz zemlje ali tudi iz gnoja. Gnezdi v duplih. Mladiči neprijetno smrdijo. Ta vonj prihaja iz trlične žleze, a izgine, ko odrastejo. Po omenjenem smradu je nastalo tudi več izmed mnogih poimenovanj, ki jih ima smrdok£vra v slovenskem jeziku: usrana ¡erica, smrdojčrica, smrdat, smrd6la, smrduh, smrdovrana, smrdovršnka, vdeb, vdod, odap, bud, butej, mulec, hubkač, božji petelinček, koroško obirsko (a usrana katrca. Zanimivi so zlasti izimenski izrazi usrana /erica, ta usrana kAtrca in smrdoj6rica (enak besedotvorni vzorec kot pri smrdokavra, smrdovrana'.), v katerih sta se sestavini -Jerica (tz imena Jerica) in katrca (iz imena Katarina) posplošili kot nosilki lastnosti, ki jih vsebujejo prve sestavine - usrana in smrdo- (prim. glagol smrdeti'.). Podobna Izimenska zloženka je pikapol6nica (glej zgoraj!) Omenjeno povezovanje kukavice in smrdokavre pa utemeljuje P. Bulat (Kukavica, 6) med drugim takole: U prirodnoj je istoriji interesantna pojava druženja kukavice sa pupavcem, koji ima prirodni glas siičan njemu. Pupavacse i javlja u isto vreme kad t kukavica; zadržava se najradije u šumovitim predelima i nestaje ga otprilike u isto vreme kad i kukavice. Te okolnosti izazvale su u mašti prostoga naroda različna nagajanja i (umačenja o medu sobno m odnosu tih dveju ptica, a za osnov služila je obično interpretacija njihova medu sob no slična glasa, koji se svojim karakterom približava artikuliranom čovečjem govoru... I Poljaci interpretuju slično prirodni glas ovih dveju ptica, vezujuči ga za glagol kupič ( = kupiti), koji je glasovno identičan sa našim kupiti, i, vele, da kukavica govori: "Kupiš, kupiš',, a pupavac joj odgovara: Kup, kup, kup!" (Wisla XII, 38S), valjda s aluzijom na veliku opšte poznatu nečistoču u pupavcevu gnezdu... Da smrdokavra ni običajna ptica dokazuje poleg številnih poimenovanj tudi štajerska ljudska pesem (SNP IV, 442): O odebu pojejo otroci, kedar ga v mladem letu zagledajo:
26
Up, up, odet), Vendar vse veš, Maš zgnušen rep, Pa nič ne poveš. Pesem je zapisal D. Tfstenjak in je iz Slovenskega Glasnika 1860,1, 77, kjer Trstenjak pristavlja, da je udeb tudi starim Egipčanom veljal za preroka. V udebovem gnezdu se pre kamen najde; če kdo ta kamen dene spečemu pod glavo, mu speči človek razodene vse skrivnosti.
13.	Podrobneje o tem glej pri Štorklja, deloma tudi še pri Rak, Riba, Žaba!
14.	Eno tako pesem sem že omenil {Glej opombo 21), tu navajam Se odlomek iz ljudske pesmi z naslovom Jezus Izdan (SNP IV, 465, it. 447, iz begunjske okolice na Gorenjskem):
Kukovca na grmu brinovem sedi,
Jezus pa pod grma m brinovem
sedi.
Tok je rekva kukovca:
"Kuku, kuku. judje h'di,
Vsaj Jezus pod grmam brinovem
sedi."
Tok je reku Jezus gospod: "Le merkej, merkej, kukovca ti, Za kresa boš kukvova, Po kresu pa te bojo črvi snedli," Ob pesmi navaja K. Štrekelj (SNP IV, 464-465) pripovedko koroških Slovencev iz Ziljske doline z naslovom Kukovica. Ta se glasi:
Judi so jiskali vsmileniga Jezusa vjeti i vmoriti. On pak je šel, i se v čmerčeč (Maurachen, eine Schvvammgattung) skrii. Kukovca pa je začela kukovati: "Kuku, kuku, Ježuš se je v čmerčeč skru!" Judi so tedaj prišli s svojemi ojstremi sulicami i so v čmerčeč dregaii. Za del tega je čmerčeč tako jamičast. - Ko je Ježuš o veliki noči od smerti vstal, je obljubil pticam, da jih bode s seboj vzel, kadar u nebesa pojde. Vse ptičice so se veselile i radostno sprepivlale. Ko jepotle u nebesa šel, vse ptičice visoko visoko za njim letč. Najdaie i najviše je lete! za njim škerjanlc (golibar, Lerche), tako blizu soncu, da mu že wyteše (wyteha, perut a, Flugel) osmodilo. Pa u nebesa jih Ježuš ni pustit, temuč jim je obljubil, da pride k binkoštam po nje. Ptičice so željno binkošti čakale in lepo sprepivlale. Prišle so binkošti, pa ni prišel po nje, da bi jih v nebesa vzel, In jim je le rekel, naj do kresa čakajo, h kresu če po-nje priti, ali pak h kresu ne pride, pa ne pride po-nje nikoli več. Ptičice so še čakale in Še vedno pele, ker so še upanja imele. Prišel je kres, pa vsmileni Ježuš ni prišel po-nje, in jih ni vzel v nebesa. Sada so one vse žalostne ornolknile in s svojim petjam potihnile, Zatadel še do donešnjega dnu ptičice o velikej noči veselo sprepivtati začni in do kresa pojo, ker se v nebesa veseli, po kresu pa žalostno omolknejo in potihnejo. Nesrečna kukovca, ki je s svojim petjam vsmilenega Ježuša Judam izdala, tedaj za Štrafo per živim telesu s červičmi zvre.
27