Posvet Avtomatizacija strege in montaže 2020 - ASM ’20, Ljubljana, 16.12.2020 WWW zbornik povzetkov s posveta Spletni dogodek Datum posveta: 16.12.2020 Organizatorji: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za strego, montažo in pnevmatiko – LASIM GZS SRIP ToP Kompetenčni center za sodobne tehnologije vodenja – Zavod KC STV RS, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo EU, Evropski sklad za regionalni razvoj Organizacijski odbor: prof.dr. Niko Herakovič, FS, UL dr. Mihael Debevec, FS, UL dr. Marko Šimic, FS, UL dr. Miha Pipan, FS, UL Edo Adrović, FS, UL Tanja Plestenjak, FS, UL dr. Zoran Marinšek, Zavod KC STV Rudi Panjtar, SRIP ToP mag. Janja Petkovšek, GZS dr. Marjan Rihar, GZS Uredniki: prof.dr. Niko Herakovič, FS, UL dr. Miha Pipan, FS, UL Jernej Protner, FS, UL Edo Adrović, FS, UL dr. Mihael Debevec, FS, UL Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6, 1000 Ljubljana Ljubljana, 2020 URL: http://www.posvet-asm.si/index.php?page=zbornik-asm-20 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=42921731 ISBN 978-961-6980-76-0 (html) V vednost Posvet ASM '20 podpira program GOSTOP (OP20.00361), ki ga delno financirata Republika Slovenija – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska Unija – Evropski sklad za regionalni razvoj.  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, 2020 Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njihovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Tako ravnanje predstavlja, razen v primeru iz 46. in 57. člena Zakona o avtorskih pravicah, kršitev avtorske pravice. Seznam povzetkov: 1. Uvod in kratek pregled stanja na področju pametnih tovarn v EU: Niko Herakovič, UL FS, LASIM 2. Odziv in stanje kovinske industrije v času epidemije COVID: Janja Petkovšek, Združenje kovinske industrije, GZS 3. S pametnimi tovarnami do večje produktivnosti in agilnosti: Marjan Rihar, Zbornica elektronske in elektroindustrije, GZS 4. Nacionalni demonstracijski center Tovarn prihodnosti: vizija, cilji in zahteve: 1Zoran Marinšek, 2Niko Herakovič, 1KCSTV, 2UL FS, LASIM 5. Edge Computing in digitalni dvojček kot osnova Pametne tovarne: Jernej Protner, Miha Pipan, Hugo Zupan, Matevž Resman, Marko Šimic, Niko Herakovič, UL FS, LASIM 6. Stopnje 4. Industrijske transformacije v 3D kosovni pametni tovarni: Gorazd Rakovec, KIBERNOVA d.o.o. 7. Digitalizacija proizvodnega procesa izdelave mobilnih hiš in šotorov: Jure Žagar, Nejc Weiss, Adria Dom d.o.o. 8. Programska oprema za upravljanje pametnih tovarn: Jakob Perko, Franc Žaberl, Fanuc Adria d.o.o. 9. Robotska celica za lasersko varjenje nizko serijskih izdelkov z 3D vodenim laserskim žarkom na osnovi 3D scana objekta: 1Hubert Kosler, 2Damian Širaj, 2Peter Arko, 2Erih Arko, 1YASKAWA Slovenija, 2YASKAWA Ristro 10. Meritve momentov in sil pri robotski manipulaciji: Darko Koritnik, Tomaž Koritnik, DAX d.o.o. 11. Avtomatizacija in nadzor temperature vstavljanja kovinskih vložkov v brizgalno orodje s pomočjo kolaborativnega robota: Aleš Hančič, Dragan Kusić, Matjaž Milfelner, Jakob Jelenc, TECOS 12. Novosti in ABB RobotStudio za novo realnost: Tomaž Lasič, Karl Jerman, Robert Logar, ABB d.o.o. P R O G R A M posveta sreda, 16. december 2020 ob 13:00 h, spletni dogodek ASM ’20 12:50 – 13:00 Registracija v spletno konferenco ASM '20 13:00 – 13:30 Uvod in kratek pregled stanja na področju pametnih tovarn v EU Niko Herakovič, UL FS, LASIM Odziv in stanje kovinske industrije v času epidemije COVID Janja Petkovšek, Združenje kovinske industrije, GZS S pametnimi tovarnami do večje produktivnosti in agilnosti Marjan Rihar, Zbornica elektronske in elektroindustrije, GZS Nacionalni demonstracijski center Tovarn prihodnosti: vizija, cilji in zahteve 1Zoran Marinšek, 2Niko Herakovič, 1KCSTV, 2UL FS, LASIM 13:30 – 14:20 Edge Computing in digitalni dvojček kot osnova Pametne tovarne Jernej Protner, Miha Pipan, Hugo Zupan, Matevž Resman, Marko Šimic, Niko Herakovič, UL FS, LASIM Stopnje 4. Industrijske transformacije v 3D kosovni pametni tovarni Gorazd Rakovec, KIBERNOVA d.o.o. Digitalizacija proizvodnega procesa izdelave mobilnih hiš in šotorov Jure Žagar, Nejc Weiss, Adria Dom d.o.o. Programska oprema za upravljanje pametnih tovarn Jakob Perko, Franc Žaberl, Fanuc Adria d.o.o. 14:20 – 15:10 Robotska celica za lasersko varjenje nizko serijskih izdelkov z 3D vodenim laserskim žarkom na osnovi 3D scana objekta 1Hubert Kosler, 2Damian Širaj, 2Peter Arko, 2Erih Arko, 1YASKAWA Slovenija in 2YASKAWA Ristro Meritve momentov in sil pri robotski manipulaciji Darko Koritnik, Tomaž Koritnik, DAX d.o.o. Avtomatizacija in nadzor temperature vstavljanja kovinskih vložkov v brizgalno orodje s pomočjo kolaborativnega robota Aleš Hančič, Dragan Kusić, Matjaž Milfelner, Jakob Jelenc, TECOS Novosti in ABB RobotStudio za novo realnost Tomaž Lasič, Karl Jerman, Robert Logar, ABB d.o.o. 15:10 – 15:20 Kratek odmor 15:20 – 15:50 DEMO CENTER LASIM: v živo Člani laboratorija LASIM, UL FS, LASIM 15:50 Zaključek posveta ASM '20 VSEBINA Kratek pregled stanja na področju pametnih tovarn v EU ----------------------------------------------------------- 1 Niko Herakovič, UL FS, LASIM Odziv in stanje kovinske industrije v času epidemije COVID -------------------------------------------------------- 5 Janja Petkovšek, Združenje kovinske industrije, GZS S pametnimi tovarnami do večje produktivnosti in agilnosti ------------------------------------------------------- 9 Marjan Rihar, Zbornica elektronske in elektroindustrije, GZS Nacionalni demonstracijski center Tovarn prihodnosti: vizija, cilji in zahteve -------------------------------- 15 1Zoran Marinšek, 2Niko Herakovič, 1KCSTV, 2UL FS, LASIM Edge Computing in digitalni dvojček kot osnova Pametne tovarne ---------------------------------------------- 21 Jernej Protner, Miha Pipan, Hugo Zupan, Matevž Resman, Marko Šimic, Niko Herakovič, UL FS, LASIM Stopnje 4. Industrijske transformacije v 3D kosovni pametni tovarni ------------------------------------------- 27 Gorazd Rakovec, KIBERNOVA d.o.o. Digitalizacija proizvodnega procesa izdelave mobilnih hiš in šotorov ------------------------------------------- 33 Jure Žagar, Nejc Weiss, Adria Dom d.o.o. Programska oprema za upravljanje pametnih tovarn --------------------------------------------------------------- 37 Jakob Perko, Franc Žaberl, Fanuc Adria d.o.o. Robotska celica za lasersko varjenje nizko serijskih izdelkov z 3D vodenim ---------------------------------- 49 laserskim žarkom na osnovi 3D scana objekta 1Hubert Kosler, 2Damian Širaj, 2Peter Arko, 2Erih Arko, 1YASKAWA Slovenija in 2YASKAWA Ristro Meritve momentov in sil pri robotski manipulaciji ------------------------------------------------------------------- 57 Darko Koritnik, Tomaž Koritnik, DAX d.o.o. Avtomatizacija in nadzor temperature vstavljanja kovinskih vložkov ------------------------------------------ 63 v brizgalno orodje s pomočjo kolaborativnega robota Aleš Hančič, Dragan Kusić, Matjaž Milfelner, Jakob Jelenc, TECOS Novosti in ABB RobotStudio za novo realnost ------------------------------------------------------------------------- 69 Tomaž Lasič, Karl Jerman, Robert Logar, ABB d.o.o. POSVET Avtomatizacija strege in montaže 2020 – ASM ‘20 Kratek pregled stanja na področju pametnih tovarn v EU Niko Herakovič, UL FS, LASIM POVZETEK V prispevku so podane osnovne usmeritve Evropske komisije glede inovativnih tehnologij na področju I 4.0. Na tem področju je podana ocena stanja v Sloveniji in predstavljen povzetek analiza WEF 2018, v katerem Slovenija ocenjena kot ena od 25 najuspešnejših držav sveta na področju digitalne transformacije. V nadaljevanju so podani trendi v državah EU glede aktivnosti pri prenosu znanj in tehnologij I4.0 v podjetja, predvsem v SMEje. Predstavljen je koncept Demonstracijskih centrov in DIHov ter njihov namen in razširjenost v Sloveniji. Na koncu so predstavljene aktivnosti laboratorija LASIM na UL FS na tem področju 1 3 4 POSVET Avtomatizacija strege in montaže 2020 – ASM ‘20 Odziv in stanje kovinske industrije v času epidemije COVID Janja Petkovšek, Združenje kovinske industrije, GZS POVZETEK Predavanje zajema pogled na stanje v kovinski industriji v letu, ki ga je zaznamovalo covid stanje. Podani so pogledi, kakšni so bili vplivi na posamezne dejavnosti in kako je zapiranje posameznih dejavnosti vplivalo na delovanje celotne proizvodne verige. Obravnavani so tudi pogledi za prihodnje leto in predvidevanja, kako se bo stanje iz 2020 odražalo v 2021. 5 Začelo se je z zaskrbljenim telefonskim klicem kovinarja konec januarja: »Je res, da v Bruslju pripravljajo vseevropski ukrep, ki bo prepovedal uvoz komponent iz Kitajske, ker so lahko okužene?« Do takrat je bil izbruh virusa na Kitajskem za nas ena velika zdravstvena katastrofa – a tam daleč, na drugem koncu sveta. Prvič smo uvideli, da ima lahko tudi velike gospodarske posledice – in to pri nas. V poslovanje podjetij se je vtihotapila doslej nepoznana zaskrbljenost: Kitajska kot največja svetovna proizvajalka je zaustavljala svoje javno življenje, a tudi poslovanje podjetij. Torej je svetovni trg občutil pomanjkanje njenih proizvodov. Veliki globalni igralci so reagirali hitro (in to smo občutili tudi pri nas): nenadni, nujni auditi pomembnih kupcev; preverjanje, v kolikšni meri smo odvisni od kitajskih komponent; mrzlično iskanje alternativnih dobaviteljev. Dobaviteljske verige so podobne drevesni ali krvožilni strukturi: po kapilarah v večje tokove prihajajo elementi in sklopi, ki se združujejo v večje in večje sklope.. in nazadnje je tu proizvod. Če zataji katerakoli veja..če umanjka katerikoli sklop… končni proizvod ni uporaben. Poleg tega so sčasoma tudi velike globalne verige poenotile svoj ritem, svoje procese… in postale vitke. Med drugim to pomeni minimalne, skoraj nične zaloge; dobave just-in-time; visoke zahteve glede kakovosti in usklajenosti. Ukrepi za zamejitev širjenja covid (zapiranje dejavnosti) so tako povzročil velike težave in celo trganje dobaviteljskih verig. Pomlad je prinesla ukrepe za zamejitev širjenja virusa in prve lock-downe. Sredi marca in kasneje v aprilu so naročila strmoglavila na rekordno nizko raven – v nekaterih podjejih je padec znašal tudi do 80 ali celo 90%. Obenem so se vpeljevali ukrepi Vlade in priporočila za zaščitno ravnanje v podjetjih. To je bil čas velike zmede: navodila so se spreminjala tudi večkrat na dan, pojasnila so si nasprotovala,… Slovenski kovinarji smo hitro strnili vrste in se organizirali. Zgodnje informacije in tedenska on-line srečanja, kjer smo izmenjevali mnenja in delujoče prakse, so pripomogla, da ne v prvem in ne v drugem valu v svojih podjetjih nismo zabeležili nobenega covid žarišča. Osveščanje zaposlenih o higieni rok in kašlja, ustrezna oprema (maske, razkužila), vpeljani strogi ukrepi glede socialne distance (omejitev števila hkrati prisotnih v garderobi, kavnih kotičkih, jedilnicah,…) in predvsem skrben nadzor nad izvajanjem so se obrestovali. Sestanki so se preselili v virtualno okolje, poslovna potovanja so omejena. Vpeljali smo testiranje in kasneje hitro testiranje (antigenski testi) vseh sodelavcev, ki so bili na poti v tujini, v rizičnih stikih,… Poletje smo preživeli v varljivem občutku povratka v normalnost, kot smo jo poznali pred letom dni: omejitvenih covid ukrepov je bilo manj, spet smo lahko potovali, počitnikovali. Rast naročil, ki se je plaho pričela že v maju, se je v poletnih mesecih še okrepila. Večina podjetij je doživljala rekorden porast naročil. Dela več kot dovolj. Vedeli smo, da je to posledica vsaj treh dejavnikov:  nadoknaditi je potrebno zamude oz. izpad pomladnih mesecev  prebujanje trga  glede na pomladne izkušnje so verige povečevale svoje »vmesne« zaloge pri dobaviteljih A nihče ni znal oceniti, kolikšen je vpliv posameznega parametra. Če pogledamo jesensko sliko malo širše v geografske smislu, vidimo, da se v evroobmočju rekordna septembrska in oktobrska rast proizvodnje v novembru umirja. Nemčija je ves čas glavni motor rasti v tem območju. Če jo izvzamemo, se rast opazno približa stagnaciji; naročila so novembra prvič od junija upadla. A poslovna pričakovanja so za prve mesece 2021 dobra in poslovni optimizem visok. Pomanjkanje vhodnih materialov in surovin medtem povzroča pritisk na cene: dobavitelji dvigajo cene mnogih ključnih osnovnih materialov in komponent. Če pa v pogled vključimo tudi storitve, se slika precej poslabša. Omejitveni ukrepi, ki so v Evropi najbolj strogi, so močno prizadeli storitveni sektor. Prav tako opazimo, da je covid vplival na nakupne navade posameznikov: upadlo 7 je zanimanja gospodinjstev za potrošniške nenujne izdelke. To se bo spremenilo šele z dvigom zaupanja, stabilizacijo trga dela in finančno trdnostjo gospodinjstev. Vse povedano velja za aglomeratoi skupino kovinskopredelovalnih podjetij. Imamo pa tudi podjetja, na katerih poslovanje covid leto ni imelo posebnega učinka. Med njimi so predvsem taka z dolgimi razvojnimi cikli proizvodov (investicijska oprema; veliki energetski projekti;državne investicije: železnice, infrastruktura). So pa tudi podjetja, ki so beležila velik upad naročil do sedaj in tudi izgledi niso rožnati npr. tista, povezana s prireditvami, turizmom, gostinstvom. Lani sem vam prerokovala, da boste podjetja, ki ponujate avtomatizacijo in robotizacijo, imela dobro leto 2020. Dejstvo je, da se letos tovrstna podjetja veselijo obilice dela – vpeljevanje IKT v podjetjih je v Covid letu rekordno. In kot kaže, leto 2021 ne bo nič drugačno. 8 POSVET Avtomatizacija strege in montaže 2020 – ASM ‘20 S pametnimi tovarnami do večje produktivnosti in agilnosti Marjan Rihar, Zbornica elektronske in elektroindustrije, GZS POVZETEK Poročila številnih raziskav in mednarodne primerjave kažejo, da slovensko gospodarstvo po produktivnosti zaostaja za povprečjem v EU. Priporočila raziskav in tudi dobre prakse v uspešnih ekonomijah napotujejo na digitalno transformacijo, kot na enega izmed najbolj pomembnih vzvodov za poviševanje dodane vrednosti in produktivnosti. Če se omejimo na področje industrije, ki v Sloveniji predstavlja večinski del gospodarstva, je za napredek ključno, da se že realizirani koncepti vitke proizvodnje, avtomatizacije in robotizacije nadgradijo z uvajanjem umetne inteligence in drugih najsodobnejših omogočitvenih tehnologij. Pri tem je gotovo za izkoristiti podporno okolje SRIPov. V okviru SRIP Tovarne prihodnosti na GZS koordiniramo gozd Pametne tovarne, ki izvaja številne aktivnosti za pospešitev prehoda v Industrijo 4.0 ter za razvoj človeških virov oziroma za opolnomočenje zaposlenih s kompetencami za prihodnost. V akcijskih načrtih dajemo veliko pozornost na produktno orientirano povezovanje v vertikalni verigi vrednosti, ki združuje zmogljivosti zainteresiranih podjetij in RR institucij ter povezovanju, razvoju in diseminaciji kompetenc v celotnem SRIPu. Smatramo, da je to lahko uspešen pristop k povečanju produktivnost in agilnosti našega godpodarstva, posebej še, če nam uspe za to zmobilizirati mala in srednja podjetja. 9 11 12 13 14 POSVET Avtomatizacija strege in montaže 2020 – ASM ‘20 Nacionalni demonstracijski center Tovarn prihodnosti: vizija, cilji in zahteve 1Zoran Marinšek, 2Niko Herakovič, 1KCSTV, 2UL FS, LASIM POVZETEK Za vzpostavitev Tovarn prihodnosti je zelo pomembno, da bo na razpolago Nacionalni demonstracijski center (NDC), ki je sestavni del celovite strategije SRIP Tovarne prihodnosti za izvajanje raziskovalno-razvojno-inovacijskega sistema v okviru Strategije pametne specializacije. NDC bo služil kot demonstracijsko okolje tehnoloških produktov in storitev slovenskih podjetij za ponudbo na globalnih trgih. V sklepnem delu so predstavljene tudi zahteve in potrebni pogoji za vzpostavitev NDC. 15 17 18 19 POSVET Avtomatizacija strege in montaže 2020 – ASM ‘20 Edge Computing in digitalni dvojček kot osnova Pametne tovarne Jernej Protner, Miha Pipan, Hugo Zupan, Matevž Resman, Marko Šimic, Niko Herakovič, UL FS, LASIM POVZETEK Današnji princip delovanja Pametne tovarne temelji na decentralizirani več-nivojski krmilni strukturi podprti z oblačno tehnologijo. Podatki o dejanskem stanju proizvodnega procesa se tako zbirajo na nižjih vertikalnih nivojih tovarne s pomočjo senzorjev in se s tehnologijo IoT prenašajo na višji nivo centralnega nadzora v globalnem oblaku, kjer se z računalništvom v oblaku ti podatki shranjujejo, analizirajo in obdelujejo. Pri tem gre za prenos podatkov med nivoji in velika možnost vdora v podatkovne baze kar je veliko problem v smislu kibernetske varnosti. Vsaka nenadzorovana sprememba podatkov bi povzročilo motnjo in nepravilno upravljanje aktivnosti, krmiljenju proizvodnih procesov. Izboljšanje kibernetske varnosti, hitrejši odziv sistemov v realnem času brez podatkovne zakasnitve lahko dosežemo z uporabo distribuirane krmilne strukture, ki temelji na pametnem omrežju kibernetsko-fizičnih sistemov osnovano po principu holonov z vgrajenimi digitalnimi agenti in digitalnimi dvojčki (multi-agent sistemi). Aktivnosti potrebne za delovanje posameznih proizvodnih sistemov oziroma vozlišč se izvajajo v celoti na lokalnem nivoju, torej obravnavamo računalništvo na robu (Edge computing). Prav tako se komunikacija in izmenjava podatkov v večini izvaja med nivojskimi podsistemi, torej podsistemi znotraj proizvodne linije. Podatki potrebni za vizualizacijo proizvodnega procesa in podatki potrebni za sprotno optimiranje proizvodnega plana se po potrebi prenašajo iz proizvodnje v višje nivoje sistemov MES, ERP ali SCADA. 21 23 24 25 26 POSVET Avtomatizacija strege in montaže 2020 – ASM ‘20 Stopnje 4. Industrijske transformacije v 3D kosovni pametni tovarni Gorazd Rakovec, KIBERNOVA d.o.o. POVZETEK Različnih transformacij je toliko, kot družb, vendar pa je treba ločiti vsaj štiri zelo različne. Nekibernetska definicija tovarne nam poveča razumevanje družb in njihovih tipičnih transformacij. Za osnovo je izbran najkompleksnejši model kosovne pametne tovarne in druge vrste družb dobimo z odstranjevanjem določenih poslovnih funkcij in di8menzij izdelkov. Štiri različne transformacije tvorijo Spiralo 4. revolucije industrijske geneze. Transformacije so prikazane v desetih stopnjah in razvrščene od najkompleksnejše do najmanj kompleksne. Obravnavane so tudi nove kibernetične kompetence potrebne za vodenje in konceptualni razvoj pametne tovarne. Kompetence so razdeljene na pet nivojev. Nove kibernetske kompetence so definirane v skladu s sintezo sistemov nekibernetske definicije pametne tovarne. Izbira in določitev kompetentnega vodje in arhitekta transformacije je prva naloga vodstva tovarne, ki pomeni tudi dejanski začetek prave transformacije. 27 29 30 31 32 POSVET Avtomatizacija strege in montaže 2020 – ASM ‘20 Digitalizacija proizvodnega procesa izdelave mobilnih hiš in šotorov Jure Žagar, Nejc Weiss, Adria Dom d.o.o. POVZETEK V prispevku je predstavljen pristop pri uvajanju koncepta pametne tovarne v podjetju Adria Dom (AD), ki je del večje skupine TRIGANO, po številu zaposlenih in po prihodkih pa sodi v kategorijo malih in srednje velikih podjetij (SME). Proizvodnja mobilnih hišk je v podjetju AD zelo kompleksna. Izdelujejo 1300 izdelkov letno, pri tem pa je skoraj vsaka hiška drugačna. Proizvodnja poteka na eni proizvodni liniji. Podjetje AD je želelo povečati produktivnost in učinkovitost vseh procesov, predvsem pa proizvodnih in logističnih. Zato so v prispevku predstavljeni koraki in postopki uvajanja digitalizacije v proizvodne in logistične procese. Ključni dosežek je dinamično planiranje in usmerjanje logističnih dejavnosti in človeških virov s pomočjo digitalnega dvojčka in digitalnih agentov. Rezultat je povečanje produktivnosti v prvem letu za okrog 20%, v naslednjem letu pa se pričakuje še dodaten dvig produktivnosti za 15 do 20%. 33 35 POSVET Avtomatizacija strege in montaže 2020 – ASM ‘20 Programska oprema za upravljanje pametnih tovarn Jakob Perko, Franc Žaberl, Fanuc Adria d.o.o. POVZETEK Eden od ključnih gradnikov pametnih tovarn je programska oprema za upravljanje le-teh. Fanuc na tem področju razvija in ponuja tri rešitve glede na velikost podjetij: MT-LINKi, ZDT ter FIELD. S pomočjo teh orodij se zbrani podatki o stanju proizvodnje uporabljajo za vpogled v status posameznih strojev in linij ter za analizo obratovalnih in tehnoloških parametrov za izbrano časovno obdobje. 37 39 40 41 42 43 44 45 46 47 POSVET Avtomatizacija strege in montaže 2020 – ASM ‘20 Robotska celica za lasersko varjenje nizko serijskih izdelkov z 3D vodenim laserskim žarkom na osnovi 3D scana objekta 1Hubert Kosler, 2Damian Širaj, 2Peter Arko, 2Erih Arko, 1YASKAWA Slovenija in 2YASKAWA Ristro POVZETEK YASKAWA na ASM 2020 predstavlja rešitev za robotske sisteme laserskega varjenja nizko serijskih produktov. Robotski sistem z z 3D vodenim laserskim žarkom na osnovi 3D scana objekta vsebuje številne visoko tehnološke rešitve, kot so: Programiranje robotskega procesa v offline okolju MOTOSim VRC Omogoča predpripravo robotsko programov med časom, ko robotska celica proizvaja. S tem principom drastično zmanjšamo »downtime« stroja pri prehodu na nov izdelek. Oprema za lasersko varjenje Prava izbira fokusne optike in laserskega izvora je ključnega pomena za konstantno zagotavljanje kakovosti zvara. V našem primeru predstavitve je bila uporabljena laserska varilna oprema podjetja TRUMPF Oprema za skeniranje MOTOSense 3D vision platforma omogoča različno funkcionalnost adaptivnega vodenja robota in laserskega žarka. S funkcijo skeniranja in algoritmov prepoznave zvarnega spoja, definiramo precizno trajektorijo za robotsko lasersko varjenje . High Accuraccy robot za lasersko varjenje MC2000 Za laserske aplikacije je uporabljen robot z visoko natančnostjo in ponovljivostjo. Robot omogoča nosilnost opreme do 50kg. Laserska varnost Aktivna laserska varnost v kombinaciji z robotskim varnostnim krmilnikom FSU omogoča najvišjo stopnjo varnosti za laserske aplikacije 49 51 52 53 54 55 POSVET Avtomatizacija strege in montaže 2020 – ASM ‘20 Meritve momentov in sil pri robotski manipulaciji Darko Koritnik, Tomaž Koritnik, DAX d.o.o. POVZETEK Robotske aplikacije omogočajo več načinov merjenja sil in momentov. Najkvalitetnejše meritve omogočajo namensko razviti večosni piezo senzorji, ki se montirajo med vrh robota in prijemalo. Običajno ti senzorji omogočajo meritev treh sil in treh momentov. Izhodni signal senzorja je priključen na dodatno kartico za obdelavo signala v samem robotskem krmilniku ali na zunanjo elektroniko, ki komunicira s krmilnikom preko etherneta. Za manj natančne meritve in relativne meritve ESPON omogoča tudi meritev sil in momentov posredno preko tokov motorjev posameznih sklepov robota. V prispevku sta opisna oba načina na primeru meritve zagonskega momenta elektromotorja na proizvodni liniji. 57 59 60 61 62 POSVET Avtomatizacija strege in montaže 2017 – ASM ‘17 Avtomatizacija in nadzor temperature vstavljanja kovinskih vložkov v brizgalno orodje s pomočjo kolaborativnega robota Aleš Hančič, Dragan Kusić, Matjaž Milfelner, Jakob Jelenc, TECOS POVZETEK Osredni cilj eksperimenta v okviru OISAIR projekta, ki sta ga izvedla TECOS in FLEXIDO, je bil razviti inovativno avtomatizirano rešitev za optimizacijo porabe energije in materiala znotraj proizvodnega cikla brizganja pri proizvodnji kompleksnih kovinsko-plastičnih delov v skladu s smernicami Industrije 4.0. Po pregledu dosedanjih rešitev na področju brizganja polimernih izdelkov je bilo ugotovljeno, da trenutno na trgu ni na voljo takšne rešitve, ki bi se posebej osredotočila na dvig učinkovitosti proizvodnje med zabrizgavanjem kovinskih insertov, saj je večina rešitev usmerjena izključno na optimizacijo orodij in procesov brizganja. Z izvedbo eksperimenta, kjer smo testirali kolaborativni robot TM 12, smo uspeli znižati porabo materiala in energije ter dvigniti proizvodno učinkovitost v primerjavi s prejšnjim stanjem. 63 65 66 67 POSVET Avtomatizacija strege in montaže 2020 – ASM ‘20 Novosti in ABB RobotStudio za novo realnost Tomaž Lasič, Karl Jerman, Robert Logar, ABB d.o.o. POVZETEK ABB RobotStudio je globalno najbolj razširjeno orodje za podporo programiranju in simulaciji robotskih aplikacij. V RobotStudiu so vgrajene napredne funkcije, ki omogočajo delo na daljavo. To je v današnji situaciji koronavirusa še posebej pomembno. Prva funkcija so virtualni sestanki (virtual meetings), ki omogoča udeležencem z različnih koncev sveta, povezavo v skupno virtualno robotsko celico. Vsak udeleženec si lahko ogleduje virtualno celico iz svojega zornega kota in drugim udeležencem skicira svoje pripombe v virtualnem okolju. Pri tem lahko uporabljajo pripomočke za navidezno resničnost ali so vključeni samo preko običajnih monitorjev. Druga funkcija je uporaba obogatene resničnosti. Iz RobotStudia lahko izvozimo delujoč 3D virtualni model robotske celice. Na pametni telefon si prvo naložimo aplikacijo »RobotStudio AR Viewer«. Aplikacijo najdemo v App Store ali GooglePlay. Nato v aplikacijo »RobotStudio AR Viewer« naložimo 3D virtualni model in si ga ogledujemo na poljubni lokaciji iz vseh zornih kotov. Za virtualni zagon robotske aplikacije kjer imamo naprave krmiljene tudi s SIMATIC krmilnikom, lahko vzpostavimo povezavo med RobotStudiom in SIMIT simulatorjem. V zadnjem času smo RobotStudiu poleg obstoječih programskih nadgradenj dodali 3DP PowerPack programski paket, ki omogača 3D tiskanje z robotom. RobotStudio je tudi platforma za robotski sistem PixelPaint, ki omogoča tiskanje poljubnih vzorcev na vozila. Za nanos barve se uporablja posebno v ta namen razvito inkjet brizgano glavo. 69 71 72 73