99. številka.
s za soboto IT. avgusta 1895.
(▼ Trata. ▼ soboto ijutrai dne 17 avgusta 1895.)
Tečaj XX.
„KDINObT"
izhaja po trikrat na tedin t ientili ii-daojih ob •opictli, Aetrtklh
in aot»Ofenil. Zjutranje »danje ii-haja ob tt. uri zjutraj, TtuVrno pn ob 7. uri »efer. — Obojno iti!nnjf stmif : ta leilen meneč . t, —,W>, iivsa Aiirrij« 1. I,Ki it tri m<wec . . . ii.fl0 , . . «.— ■a pol leta , . . &.— ... S.— M VB« lato . . » 10.— ... 1« —
Ni Mrrifc« kret priložene naročnine »e m Jenlje ailr.
Pooamičoe številke dobivajo * pro-dnjainicah tobaka v 1 rutu po 9 nvč„ i«?en Trat* po a otć. Sobotno tečemo iidanje v Irmtii 4 ni., iiten Trata S ni.
EDINOST
Oglasi rabimo po tarifu t petilu; za na<l it>- i di<b«1iuii ^rkitni »o ptajujo l>rr>itor, kotlić ir obi«<>4 avaduih trsli :. 1'd-lmnt oatnrin re in j nuKahvate, Ui-nia.'i «»nIp»«i itd. »o rn'nn.ijo po pogodbi
V«i dopUi n-»j se p Ciljajo uredništvu : ulira Caaerma it. 1 Viiako pi-ro'i morx hiti frankovano, kur nufratik»»>ui* i® o«? iprei imajo. K"kopi.i »•■ uo vračajo.
Olai
Naročnino, reklamacijo in oglase »pro-juma upravniitvo ulica Molino pic-
V	colo hit. II. nadat. Odprte reklamacijo
•o pruite poštnine.
»Uo alovenakotfa političnega druitva za Primorsko. „r*<„.ltJ.
Našim It. gg. naročnikom.
Castitim našim gospodom naročnikom, ki niso še poravnali naročnine, zastane <lo30. junija t. 1.. začeli smo pošiljati postne naloge. Ako ostane brezvspeSen tildi ta korak, primorani bodemo ustaviti dotičnikom dopošiljanje lista ter predati iztirjanje zastankov odvetniku.
llpravnifttvo.
Potii u t i s i.
(Dalje.)
Proti polnilne dospeli smo v Line, kjer sem izstopil, da si v par urah ogledam mesto. Line leži na desnem bregu Donave ter je združen z levim bregom (mesto Urfahrt) po impozantneni železnem mostu; od tu sem z daljnogledom opazoval krasno lego mesta in njega divno okolice. Med mestnimi stavbami je posebno lepa in vredna si jo ogledati stolna cerkev in Marijna: cerkev brez dvojbe najveća in najlepša cerkev vse Zgornjeav-strijske. Ogledavši si še druge mestne znamenitosti stopil sem popoludne zopet v železni voz ter se odpeljal proti cilju — zlati Prahi. Prešli smo nemško narodno mejo in proti ft. uri dospeli v Velesili. Z menoj v kupeju bila sta dva krivouosca, ki sta se živahno pomenkovala o svojih „gseftih" v trgovini.V Vele« sinu pa je stopil v voz mlad, čedno oblečen človek. Pozdravil nas je češki, na kar sem mu odvrnil češki, a Židova sta se obrnila v stran. In stoprav tu sem začel dihati; razpredel se je med nama govor o čeških razmerah, o narodopisni razstavi, o deželi češki itd. Razumela sva se dobro, čeprav nisem v češkem narečju podkovan; govoril sem svoj materini jezik, z drugim naglasom. Zanimiva mi je bila tedaj pot do češke prestolnice. Prešli smo Budejevice, Veseli, Tabor — klavna češka mesta in jela se je delati noč. Tema je zopet pokrivala bratsko češko zemljo: sel sem ter jtd razmišljati, zroč v mračno okolico Primerjal sem češkega sopotnika iz Ve-lešina z onim, ki se mi je pridružil na Kranjskem : oba sta potovala v svojo prestolnico, oba sta bila Slovana, sina jeden slovenskega, drugi češkega naroda; vendar je Slovenec pozdravil in nagovoril — nemški, a Čeh pozdravil in ogovoril — češki. Po glasu je spoznati tiča — mislil sem: kakor kdo ogovori na svoji zemlji, jednako tudi čuti. Kt\j nam pač sledi od tega ? Meni vsaj vsililo se je prepričanje, da srno Slovenci krotka jagnjeta, klanjajoča se volku, ki uas sčasoma požrć, ako ne premenimo svojega vedenja in živenja, (ločim so slovanski Čehi ponosni na svoj jezik in rod ter se tega ne sramujejo pred nikomur. Moj sopotnik govoril je izvrstno nemški in morda bolje bi se bila
PODLISTEK.
120
Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Spina) A. Š e n o *.
(Dalje.)
„Ti? —" začudil se je kanonik. „Epa hvala Dogu, samo ako je pametno", popravil se je stavec
,Pametno je, ker je pošteno", odvrnol je Pavel, „vprašal sem svoje srce stokrat; in srce mi veli: dil !u
,Srce iu pamet! — Ni to vse jedno, sinko moj", pogledal ga je kanonik brižnim očesom. ,A kakšno nevesto si si izbral ? Menda plemkinjo ?*
.Plemenito po srcu, po rodu meščanko". .Kaj — ?•
»Doro Krupićevo, gospod kume t' .Pavel! Nečista pohotnoat te je omamila!1' .Omamilo me je čisto srce, kakoršno je božje nebo".
razumela v tem jeziku, a ponosen na svoj materini jezik in zaveden Čeli, posluževal se je češčine. Kako grešimo mi Slovenci v tem obziru! Če nas je deset skupaj ter samo jeden izmed nas ne govori dobro slovenščine, a jo dobro razume, njemu na ljubo vsi začnemo kramljati nemški ali laški, tako, da bi vsakdo mislil, da smo sami Lahi ali Nemci. Krivo je pa temu to, da ne cenimo zadostno svojega jezika, da nismo še zadosti zavedni. Pojdimo v Cehe — učit se zavednosti in narodnega ponosa !
Po noči prišli smo že v zlato Praho; inesec je sijal ter čarobno obseval s svojimi žarki stostolpnato kraljevo mesto, ki je na prvi pogled napravilo na-nie nepopisljiv vtis. Še v temi, obsevane od plinovih svetilk, impo-novale so mi veličastne praške stavbe, vzdi-gajoče se liki orjaki v nebo s krasnimi kupolami iu neštevilnimi stolpi in stolpiči. Že ko sem stopil ua kolodvorski trg, sprevidel sem, da se nahajam v velikanskem slovanskem mestu. Kočijaži, postreščeki, straže — vsi so govorili le češki
Kakšna razlika med češko Prago in slovensko Ljubljano ! Bil sem večkrat v naši prestolnici, a mislil sem vsakikrat, da sem prišel v nemški Gradec ne pa v slovensko prestolnico; kako blagodejno vpliva na Slo-vana prvi utis slovenskega mesta; kako neugodno upliva na tujca naš jezik! Toliko to blagodejnost kakor to neugodnost v javnem življenju mora narodno središče ohraniti in čuvati. Mnogo je slovanskih in nemških potnikov, ki prihajajo v Trst, a njim na ljubo se noben tržaški Lah (bodisi tudi revni po-strešček) ne „poniža" toliko, da bi jih ogovoril nemški ali celtf slovanski. Tržaški Lahi hočejo Trstu ohraniti laški značaj, čeprav je tu mnogo drugih narodnosti, posebno pa Slovanov. Čehi hočejo svoji Prahi ohraniti pristno češki pečat, čeprav je v Pragi več Nemcev nego v Ljubljani; tu se pa še vedno preveč in preveč nemčuri, na ljubo onemu nevidnemu h% nemškemu prebivalstvu.
Premenimo vendar jedenkrat taktiko ter posnemajmo v tem Čehe in druge narode — prvi utis mesta na tujca je glavni utis; ta ntis naj bode pa pri slovenskem mestu, trgu in kraju vsikdar slovenski! — Prenočil sem v hotelu nižje vrste ter drugi dan rano odšel gledat mestne znamenitosti. (Dalje pr.)
Politiške vesti.
V Trutu, dno Iti. avgusta 1895.
Italijanski poslanci na Dunaju. Od
grofa F r a n a C o r o ni n i j a — do B u-jattija; od moža, uglednega po svoji nadarjenosti, po svojem rojstvu in po svojih zvezali, pa do ... , do ? do ? do? — To je
• Ali tvoj oče?
„Moj oče — a ue vprašate mar: „tvoja mati ?• Vi znate taktf in tako vse, g. kume. Srce mi je živo ko plamen, toda ko se spominjam one grozne noči, spremeni se mi srce v led in ne spominjam se več, da mi je ime Gregorijanec. Zapomnil sem si jo. Povejte mi častni gospod kume, je-li sme plemič preklicati, kar je rekel, je-li sme prelomiti prisego, s katero je človek prisegel pred živim Bogom ?•
„Ne sme se !• odvrnol je kanonik na muko.
„Ne sme se, pravite častni oče. Slušajte torej. Predno sem šel v boj, sprejel sem od roke božjega služabnika presveto telo Odre-šenikovo, da si okrepčam dušo. V Mokricah j« bilo. In tam kleče pred božjim licem in nad grobom svoje majke prisegel sem na sveto hostijo, da vzamem Doro Krupićevo za svojo pravo zakonsko družico".
.Pavel, Pavel! Kaj si storil! Dog se usmili tvoji duši, ubogi sinko!"
ravno vprašanje : <io česa ? Rapidneje pač ni možno lezti — niedolu 'i Kogar hočejo bogovi uničiti, udarijo ga slepoto. Tako je tudi z našo italijansko-liberalno gospodo: kar skozi okno so skočili — iz jasno razsvitljene dvorane v neprodirno temo. — Čudno se res suče svet v glavah te gospode. Zaslepljeni po skoro da neverjetni domišljavosti, re vidijo sveta, kakoršen je v resnici, ampak vidijo tikom preti sabo povsem drugačen svet fikcij : pravo „deveto deželo". Le še jeden korak in — tam smo v .deveti deželi*. Dasi je ta svet tako blizo, videli ga niso do sedaj, ker jim je bila na potu oseba grofa Frana Coroninija. Kakor vsikdar in povsodi obrnila jim je tudi to pot muhasta Fortuna svoje smehljajoče lice, želja se jim je spolnila nenadoma: grof Fran Coronini se je umaknil na prvi nigljej — odrešeniku Italijanov, ki jih provede v obljubljeno deželo. Gospod Bujatti odrešenik avstrijskih Italijanov — g. Bujatti
naslednik grofa Coroninija......... mi
smo zadovoljni!
Nova doba je torej nastopila v politiki naših Italijanov. Naši poslanci B u r g s t a 1-1 e r, L u z z a 11 o in S t a I i t z ter nekoji tirolski, ne dovelj energični poslanci dobe baje slovo — in novi možje stopijo na njih mesta v državne m zbor u, možje, kojiin bode volja iu sposobnost braniti interese Italijanov. Takozvani Coioninijev klub se razprši in na njega razvalinah vzraste nov klub, ki bode spajal vse italijanske poslance v jedno samo junaško četo. Presumptivni vodja tej čeli pa je baje— g. Bujatti. Bog daj srečo!
To vrvenje v italijanskem taboru menda ni po volji višjim krogom in že se čujejo glasovi, da naj bi Slovenci skupno z „zmernimi Italijani" postavili protikandidata g. Bujattiju. Mi nočemo vsiljevati goriškim Slovencem svojih nasvetov, ali to pa že rečeuio odkrito, da bi se prav čisto nič ne veselili takega paktiranja. V prvo mi Slovenci nimamo prav nikakega interesa na tem, da bi ovirali med Italijani nastopivši proces — bodi jasno t udi na nasprotni strani! —, v drugo pa ne vemo, čemu bi se vezali v tem slučaju z ljudmi, ki nas na drugi strani — pri deželnozborskili volitvah — izdajajo na milost iu nemilost našim nasprotnikom. Ako bi se vezali s takimi ljudmi, brez moštva, brez doslednosti in brez zvestobe do svojih lastnih načel, kakoršni so goriški konservativci, povedali bi le, da smo še vedno politiška igrača, kojo vzame v roko, komur se zljubi in kadar se mu zljubi. Toda pustimo to, kar nam za daues ni namen govoriti o goriških volitvah,
Kakor rečeno: mi si le iskreno želimo nove dobe delovanja italijanskih poslancev na Dunaju. Naj le pridejo odločni možje v poslansko zbornico, naj le stopijo naši odno-
.Bog mi je svedok, dobro sem storil!" vskliknol je mladenič, pokleknivši pred kanonika; „a tebe duhovni oče moj, zaklinjali) Bogom, ti blagoslovi to zvezo pobožnoj rokoj in srečen bodem. Ti jo blagoslovi, ker v*e drugo odtrgalo se je od mojega srca".
.Jaz —" zavzel se je starec.
.Mar ti to brani božji zakon?"
„Ne brani".
.Polnoleten sem, svoj gospodar sem*.
„Ali meščansko dekle !"
Da, meščansko deklć, kume! .Teli se spominjaš na me, kakšen sem bil prej Y Divjak, silovit brezposelnik. Kaj je bil meni zakon, kaj vera? Šala. Klatil sem se po svetu kakor izgubljena ovca. Ali odkar sem ugledal Doro, kakor da je soluce posijalo v mojo dušo! Sprevidel sem jasno, kakšen smem biti. Zginila sta bes in greh, a v mojem srcu pojavil se je sveti, blagi mir ter vera v Boga, v ljubezen. Kakor da me je nadahnol sveti Duh, skočil sem na junaške noge in potegnil sabljo, da prelivam kri za
šaji iz tistega pogubnega polumraka, v kateri so povijali primorske razmere dosedanji poslanci Burgstaller in družba, o katerih poslednjih pravi „Reichspost", da so na jedui strani delali globoke poklone avstrijski vladi, na drugi strani pa so v strahu trepetali pred italijanskim radikalizmom. Naj le pridejo v poslansko zbornico možje, ki bodo pravi iu odkriti zastopniki onih idej, ki prešinjajo malone vse italijanske politike v Primorski, kajti le tako pridejo odločilni krogi do spoznanja, da so bile vse deklamacije o „lojalnosti" izvestiiili politikonov zgolj — pravljica brez vsake podlage. Nam mora biti le ljubo, ako nastopijo proti nam odkriti nasprotniki, kajti boj proti odkritim možem je veliko loži in v drugo bode položenje veliko jasneje tudi vsem onim, kojiin se motili vid — pokloni dosedanjih poslancev.
Le jasnosti, popolne jasnosti na vseh straneh — le te si moramo želeti mi Slovenci. Naša vest in naše roke so čiste, zato se nam ni bati — luči!
Francosko • rusko prijateljstvo iu splošni mir. Ruski poslanik v Parmi, baron Mohrenheim, praznuje petdesetletnico svojega službovanja. Temu diplomatu je bila v no-veji dobi usojena prevažna naloga: ngladiti in utrditi pot prijateljstvu med Rusijo in Francosko, med državo samodržca iu Ijudo-vlado, torej med državama, ki ste si dijametralno nasprotni po obliki vladanja. Koliko starih ukereninjenih predsodkov je bilo tu premagati, tako na jedni kolikor na drugi strani — zares gorostasna naloga. A baron Mohrenheim je rešil to nalogo uprav sijajno, kakor kažejo današnji odnošaji med Busijo in Francijo. Ni Čudo po takem, tla je car Nikolaj posebno odlikoval svojega poslanika v Parizu, podellvši mu V I a d i m i-r j e v red prve vrst e. Ob tej priliki pa car Nikolaj ni osrečil samo svojega poslanika, ampak ves civilizovanl, po trajnem miru hrepeneči svet. Z odlikovanjem jo car počastil diplomata, z reskriptom pa, ki ga je zajedno poslal temu poslednjemu, osrečil je Evropo, zatrdivši, da sedanje delovanju barona Mohreiiheima /.a utrjenje prijateljskih odnošajev med Rusijo in Francijo, izdatno p o v s p e š u j e srečno rešitev one naloge, ki je njegovemu (carjevemu) srcu najdražja: naloge u t rj e u j a splošnega miru!
Očetu sedanjega carja, blagopokojneinii Aleksandru III., je vsa Evropa soglasno priznala naslov kneza m i r u, sedaj pa oznanja tudi sin mu Nikolaj, d a mu j e spi oš n i m i r srčna s t v a r. Ta miroljubna izjava mogočnega carja, da želi namreč nadaljevati sveto delo svojega blagega očeta za ohranjenje miru, vzradosti izvest uo vse nadom, za sveto vero krščansko. Sedaj sem bolji, sedaj seiu krotkejši, sedaj sem i lovek, a vse - vse to storilo je blago, skromno meščansko d«>kle. Njej da ne vrnem dolga ? Oj sveti oče, usliši me!"
Kanonik se je zamislil. Konečno diguol je roko in položivši jo mladeniču ua glavo, rekel 5
„Bodi božja volja iu tvoja! Hočem, sinko !"
,0j hvala, stokrat ti hvala, sveti oče!" poljubit je mladenič veselo kanoniku roko.
„A kedaj ?" vprašal je kanonik.
.Po Treh kraljih", odvrnol j<» Pavel.
,Še-le ?"
„Moram popred v Mokricah hišo vredil*.
„Dobro. Ali danes ostaneš pri meni ?"
„Do poludne, častni gospod kume".
„Zakaj ?"
„Še nocoj moram biti v .Mokricah, a v dveh dneh zopet pri vojski*.
(I)alj« prili.)
rode evropske. V onglert t^j carjevi izjavi l>a padejo v svoj ni<5 vsh zlobna obrekovanja oinh brezvestnih mednarodnih sil, ki bi ho-tele za vsako ceno, da bodi nasprotje med državami srednje Evrope in pa veliko vz-toono državo. Kdor pazno zasleduje sukanje evropske politike v poslednjih desetletjih, mora itak vedeti, da onega zlega duha, ki spravlja v nevarnost evropski mir, nikakor ni iskati v Peteiburgn, ampak med onimi
—	kakor smo rekli — mednarodnimi intrigami, ki bi hoteli tudi krvoprolijanje na bojnem polju izkoriščati za svoje — špekulacije. To so oni okrutneži, ki hoćejo dosezati svoje cilje preko trupel na bojnem polju padših junakov. Kazsodni Čitatelj lahko ugane, koga menimo.
Različne vesti.
V proslavo rojstnega dne cesarjevega.
„Tržaški patrijotiški odbor za prirejanje tdavnostij" priredi nocoj, kot na predvečer cesarjevega rojstnega dneva, bakljado po mestu. Na čelu sprevoda bode godba. Omenjeni odbor vabi občinstvo k iideležitvt z opomnjo, da se sprevod prične pomikati ob 8 uri zvečer od takozvanega Campo S. Giacomo in Morite proti mestu.
Današnjega obhoda v proslavo rojstnega dne cesarjevega se udeležiti tudi „Delalsko podporno" iu .Tržaško podporno in bralno društvo*. Člani teh dveh društev naj se zberejo v prostorih prvoimenovanega društva ob 71/* uri, od koder odkorakajo v veliko vojašnico, kjer se razvrsti sprevod.
Iz Skednja nam poročajo, da tudi danes
—	kakor vsako leto — tamošnji narodni društvi proslaviti na sijajen način predvečer rojstnega dne Njegovega Veličanstva cesarja. Društvi i Velesila" in „Gospodarsko društvo'' prirediti slovesen obhod /. godbo na čelu.
Cesarica v M ramaru. ,,11 Mattiuo" javlja i/, dobrega vira, da pride Nj. Vel. naša cesarica še tekom avgusta meseca v Miramar, od koder se vkrca v Krf.
Nadvojvoda Fran Ferdinand Esta je ohole! precej teško in se ne bode mogel udeležiti letošnjih velicib vojaških vaj. Nadvojvoda je obolel na pljučnem kataru, toda na srečo ni ni kake nevarnosti.
X. velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju. (Dalje.) 1/. blagajnikovega poročila je posneti nadalje: Ako pomislimo, da je ubogi slovenski narod, ki ima le malo bogatitiov-rodoljubov. a mnogo drugih potreb, samo za našo družbo v preteklem letu zopet položil na domovinski oltar 15.940 gld. 42 kr., se ta požrtvovalnost mora imenovati velika in častna. Ako pa vrh tega še pomislimo, da je nas trpinčeni narod z imenovano svoto prav za prav olajšal breme državi, katere dolžnost bi bila, vzdrževati vse zavode naše družbe, da to narod daje sam iz sebe, brez pomoči od zunaj, ne za kak sport, ne da bi delal krivice tujemu narodu, se ta požrtvovalnost mora imenovati vzviAeno-patrijotična in plemenita Tak narod je vreden, da živi! Med dolgo vrsto naštetih podružnic, ki so nabrale lani nad 10i> gld., je bilo toliko ženskih, da je blagajnik moral dati venec prvenstva slovenskim damam, rekši: Prav to je veselo za nas. Narod, ki ima pi obujeno in za plemenite vzore vneto žetistvo, ne more izginiti, ampak procvita v duševnem in gmotnem o/iru Z veseljem so tedaj klanjamo vam, častite slovenske dame, hrabre sobojevtiice v trpkem lioju za obstanek našega naroda, mi inoški. V Trstu jo kupila družba hišo, v kateri ima zdaj šolo, za lft.ODO in zanjo plačala že 600o gld. V št. Hubertu pred Velikovcem, na istem mestu, kjer je sv. Uupert, prvi apostelj koroškim Slovencem, ravno pred 1200 leti začel ozna-uovati sv. vero, .se zgradi krasna dvonadstropna nova šola veri in omiki iu v obeli šolah bode tudi stanovanje za šolske sest renči telj i ce. Velikonočni potres je družbi škodoval, še hujši potres je pa zadel njeno bla-gajnico že meseca februvarja t. 1., ko je morala izdati visoke svote za omenjeni šolski poslopji, A nič ne de, navdušenje rasle s stroški. Vrli Korošci .praznujoči vstajenja dan, so se posebno uneli za družbo. „Mir-ovo" uredništvo je prineslo danes 404 gld. iu č. g. kanonik Treiber, voditelj šolske stavbe v •Št, Iiupeitu, 4000 gld., katere je darovala rodoljubna prijateljica Slovencev na Koroškem, Redni stroški se v tekočem letu ne zmanjšajo. ampak še povečajo se, ker se pri S v.
Jakobu v Trstu število razredov r a z š i r i na 7 in goriško breme ostane vsaj za jedno leto še staro. Z ozirom na izredne stroške stoji družba v najbolj kritični dobi. A nadejamo se, da zmaga vse težave s pomočjo božjo in vnemo čvrstih blagajnikov in blagajnic ter posebnih dobrotnikov. Končal je blagajnik z besedami pesnikovimi: „Na delo tedaj, ker resnobni so dnevi. — A delo in trud nam nebo blagoslovi". V vodstvo so se volili per aclamationem gospodje dr. Karol vitez Bleiweiss-Trsteniški; Gregor Einspieler ; Anton Žlogar ; dr. Ivan Svetina in — po kratki debati — dr. Ivan Dečko ; v nadzorstvo gospodje : O Dolenec, F. Povše, .T, Ravnikar, J. Vrhovnik in J. Malenšek ; v lazsodništvo so bili voljeni vsi dosedanji člani.
Obletnico blagoslovljen)« društvene za zastave bode praznovalo jutri .Del. podp. društvo". Zjutraj ob 73/4 uri bode sv. maša v cerkvi pri sv. Antonu novem, popoludne pa velika veselica v vrtu »Mondo trnovo". Členi se poživljajo tla mnogobrojno udeležbo.
Iz Barkovelj nam pišejo: Med tem ko na Goriškem po samostojnih občinah pridno prepovedujejo običajne vaške plese, osrečujejo nas, v naši odvisni tržaški okolici, sedaj že tujci s takimi jako dvomljivimi zabavami. V Barkovljah priredil je neki tržaški mesar (seveda rodi >m Slovenec) pri svoji krčmi pod železničnim mostom, na takozvaneni „taborju" javno plesišče v ta namen, da bi gostje tem pridneje zahajali k njemu. V nedeljo dne 11. t. m. bil je prvikrat ples; mnogoštevilni lepaki, „grande ballo campestre", privabili so množico Tržačanov najnižje in najslabše vrste. Barkovljanom je bilo prepovedano z najvel-javnejšega mesta stopiti na ono plesišče. Pod utisom te prepovedi premagala je mladina skušnjavo, ko se je vračala od blagoslova. (Plešejo namreč na križpotju in na prevabljivem mestu.) No, proti večeru — tako pravijo vsaj — zavrtelo se je tudi koje „mnnderjarsko" krilo. Obetajo se nam pletsi za vsako nedeljo. Bog nas tega obvaruj! Le prekmalu bodemo občutili grozne nasledke v vsakem pogledu, kajti ubogo ljudstvo pozabi kmalu na prepoved z lece in gorje mu, ako pride v ožjo dotiko z zlogasno sodrgo ti žaško ! Le poglejte, kam zabredejo vse one naše rojakinje, ki služijo v Trstu in zahajajo ob nedeljah k plesu v one dve tri krčme na Belvedeiju !
Taki plesi so brezdvomno še veliko hujši, nego oni običajni vaški plesi za „šagro", kjer plešejo vaščani skoro le med seboj, brez tuje primesi. Ker se jako bojim, da se utegneio spozabiti naši fantje in dekleta, poživljam vsakega poštenega človeka, ki ima le količkaj upliva na naše uboge ljudi, naj ob vsaki priliki svari in poučuje, da ne zabredejo v nevarnosti, ki so spojene z nenravnimi plesi in iz katerih nevarnosti ni več rešitve za dušni in telesni obstanek premilega našega naroda. (Tudi ta prilika nam kliče zopet v spomin, kako vse drugače bi bilo po naši okolici, ako bi bila samostojna, ako bi naša sela, z izvoljenimi župani na čelu, sama gospodarila na svoji zemlji. Kako lahko bi odklanjali županje tudi take nevarnosti! Sedaj pa so naša sela brez lastne oblasti in moči. Pri takih okolnostih nam je iskati rešitve le v poštenju našega ljudstva ! Samouprava tržaške okolice — kje si?! Op. ured.)
Veselico z opereto priredi »Narodna Čitalnica v Toluiinn" dne 18. avgusta 1895., rojstnega dne Njega Veličanstva, na g. De-vetakovem dvorišču. Pela se bode Vilharjeva opereta ».J a m skal v a n k a" Začetek točno ob 8. uri. Ustopnina: za osebo 30 kr. Sedeži brez ustopnine: prvi BO kr., drugi 30 kr. in tretji 2o kr. Blagajna se otvori takoj po 7. uri. — Sedeži se prodajajo naprej. Dvorišče bo prekrito. Ker je naprava kostimov in dekoracij v srednjeveškem kroju in stilu prouzročila veliko troškov, se radodarnosti ne stavljajo meje.
K obilni udeležbi vabi uljudno
ODBOR.
Ilireka-Bistriško-Trnovska čitalnica priredi jutri v nedeljo, dne 18, avg. IHU5, domačo zabavo v prostorih Jelovškove gostilne v Ilirski Bistrici. — Ustopnina za osebo 50 nvč., za rodbino, obstoječo iz treh oseb, 1 gl. Ker je čisti dohodek namenjen v korist gasilcem, se bodo preplačila hvaležno sprejemala. Začetek ob «/»5». uri zvečer.
Porotne razprave v Ljubljani Dne 20. t. in. prične v Ljubljani zopet porotno zase-
danje. Ker pa škoda katero je bil provzročil potres na sodnijskem poslopju, ni še popravljena, vršile se bodo razprave v .glasbeni dvorani tilharmoničnega društva".
Strašna nevihta. Iz Budimpešte pišejo 14. t. m.: Danes ob 3. uri popoludne bila je strašna nevihta v okraju mesta Pivnice, ko-mitat Bač-Bodrog. S ploho vsula se je toča, debela k^kor orehi. Pobila je neštevilno opek in šip, ubila je mnogo manjših živalij. Zajedno tulil je silen vi!i r. Kmetje, ki so delali na polju zunaj mesta, pobegnili so v tam stoječi leseni senj.ik. Hkrati je vihar razsul poslopje, pokopavši uboge kmete pod ruševinami. Doslej izkopali so izpod ruševin devet ubitih, mnogo veče število pa jih je težko ranjenih.
Fancoski telovadci in (eikl „Sokoli".
Tajnik društva francoskih telovadcev je poslal predsedniku zveze čeških sokolskih društev, dru. Podlipnemu, pismo, v katerem se zahvaljuje na prisrčnem vsprejemu francoske deputacije povodom sokolskih slavnosti v Pragi. V pismu je čitati med drugim: „Koli zanesljivih prijateljev ima Francija v češkem narodu ! Mi hočemo biti dobrovoljni apostoli posvečene stvari, koji je cilj približanje obeh narodov". Mimo tega je predsednik francoske republike te dni vsprejel vodjo francoske deputacije v Pragi, Sansboefa, kateri poslednji mu je moral natančno poročati o potovanju francoskih telovadcev na Češko.
Zopet izginil človek. Te dni izginil je 30letni kmet Ivan Marsič iz Kopra, stanujoči na cesti na Reko hšt. 244. Marsič se je poslednji čas bavil s tihotapstvom. Že je nekoliko tednov tega, kar se je opravil v najboljšo svojo obleko in šel z doma, ne da bi bil rekel, kam gre in kedaj se vrne. Zapustil je ženo in 4 nežne otrociče v groznem siromaštvu. Vse poizvedovanje po njem ostalo je do danes brezvspešno. Nekateri mislijo, da jo je udaril Marsič ali na Ogersko, ali na Rumunsko.
97 leten samomorilec. V Valle S. Felice na Južnotirolskem skočil je te dni — z namenom, da se usmrti — laz okno svojega stanovanja 97letni starec Alojzij Gelmi Ostal je mrtev na licu mesta. Nikdo ne ve, kaj gnalo v smrt skoro lOOletnega starca. Par dni bi pa že lahko počakal, ko je nosil življenja breme že celih 97 let!
Trpinčenje vojakov. Iz Lvova poročajo: Stražmešter R. je bil obsojen zaradi trpinčenja vojakov na Gletuo teško ječo. Žrtva surovitosti tega človeka bil je vojak Hladun, kateri je umrl vsled tega, ker ga je poteptal x nogami.
Vol v morju. Predvčerajšnjem stal je na
obrežju Pescatori vol, vprežen v voz. naložen s senom. Žival seje hkrati splašila in ker je stala kraj obrežja, padla je z vozom vred v morje. Na vso srečo stoji na istem kraju škripec za prekladanje blaga. Nekateri mornarji in težaki so digitili vola in voz s pomočjo škripca in spravili oboje na kopno. Ta nenavadni prizor privabil je na stotine gledalcev.
Sodnijsko. 21 letni delavec Anton Kataj, službujoči pri ladijostavbarskem zavodu v sv. Roku, dobil jo pred tukajšnjim deželnim sodiš em zaradi javnega nasilstva mesec dnij ječe. Kataj je dne 25. marca t. 1, pijan razgrajal v Miljah, potem se je upiral občinskim stražarjem, ki so ga hoteli odvesti v zapor. Oklenil se ju /. vso močjo ograje na stopnicah občinske hiše v Miljah, ko sta ga gnala v zapor. Da bi spustil ograjo, vsekal ga je stražar Alojzij Honig s saldo po členu desne roke tako silno, da mu je preseka! kite. Ka-taju se je sicer rana zacelila, toda desna roka ni več za rabo, ker je otrpnela. Proti stražarju Httnigu pričela je preiskava zaradi teškega telesnega poškodovanja. — 501etni kmet Ivan Žagar iu Bazovice in 20letni njegov sin Andrej gojita stavo sovraštvo proti kmetu Andreju Ilažinu. Dne 27. februvarja zvabila sta Ražma v hišo Žagarjevih. Tam ga je stari Žagar prijel, v tem ko ga je mladi neusmiljeno pretepel. Oče Andrej Žagar dobil je 5 mesecev in sin Ivan Žagar 3 mesece ječe.
Policijsko. 391 e t nega cunjarja Domiuika Licesija iz Trsta zasačil je stražar v gozdiču Furneto v tem trenotku, ko je vrli cunj ar ukradel železno mrežo nad pouličnim kanalom ter jo utakuil v pripravljeno vrečo. Stražar je odpeljal tatu na komisarijat v ulici Scussa, kjer so ga zaslišali na zapisnik in ga zatem poslali v ulico Tigor. — 301etni
kmetovalec Ivan Persič, stanujoči v ulici Malcanton hšt. 9, razgrajal je v neki gostilni omenjene ulice. Prišla sta dva stražarja, da ga pomirita, toda besni Peršič razgrajal je še hujše, opsoval stražarja in hotel jednega stražarja vreči ob tla. Mnogo truda je stalo, dokler nista ukrotila besnega kmeta, ga uklenila in odvedla v zapor.
—	Nek poznani gostilničar iz Trsta osle-paril je Dreherjevo pivovarno za 1100 gld. na ta način, da je prodal gostilno v ulici S. Marco hšt 5, katero nm je odprla tovarna, za 300 gld. — Posestniku Alojziju Grmeku iz Dobrega polja pri Sežani, ukradel je predvčerajšnjem neznan tat raz voz, katerega je bil ostavil na trgu Caserma, vrečo, v koji je bilo smotk in tobaka, vrednega 31 gld. 56 nč. Grmek je stvar prijavil policiji.
Koledar. Danes (17.): Liberat, muče-nec; Benedikta opatica. — Jutri (18.): XI. pobinkoštna nedelja. Joahim, oče Mar. Dev.
—	V ledeljek (19.): Ljudevit Tol., škof; Elafij 4.of. — Zadnji krajec. — Solnce izide i o o. inin. 8 min., zatoni ob 7. uri 1 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 22.5 stop., ob 2. pop. 29.5 stop. C.
Loterijske itevilke, izžrebane 10. t. m:
Inomost	36, 33, 60, 70, 5.
Brno	25, 72, 49, 68, 40.
Najnovejše vesti.
Peterburg 15. Ruski listi govore povoljno o članku, ki ga je priobčil dunajski „Frem-denblatt" o stvareh v Bolgarski. „Novosti" smatrajo omenjeni članek kot znak, da je nastala prememba v avstro-ogrski politiki glede na Bolgarsko. To je vesel dogodek, ki vzbuja nado, da se združiti Rusija in Avstro-Ogrska v ta namen, da v zveži z drugimi državami ustanoviti takov red v Bolgarski, ka-koršnega zahteva berolinska pogodba.
Beligrsd 15. Ono žensko, ki je napadla kraljico Natalijo, idočo iz cerkve, so odpeljali v deželno norišnico.
San Sebattian (Španjska) 15. Danes se je odpeljala kratica regentinja s kraljem v Victorio, da si ogleda tam vojake, namenjene na otok Cuba. Papežev nuncij je blagoslovil vojake. Množica je navdušeno pozdravljala kralja in kraljico regentinjo.
Tr«|ovi»c)ie b>t«|J»vk«.
PudiApnit*. Plenica *a h pomlad 6.83—6 84 i ■« 7» september 1896 6.37 <lo 6 39. Oves za iesen 5.02— 5.63 It* za jesen 5-40-5.41 Koima /a juli-uvgst 5-60— B«5 za inaj-juni 1896 4-54™4.66.
P*"nicit no * h od I); kil. f. 615 rt'25 cd 79 kil. r. «-25 6.30. t)>l 80 kil. (. 6.H0--C35 od 79 kil. T. 6 40 6 45, od »2 kil. Tor. 6.50-6.65. iečmen (1*70 -7 — s proso 6----H «0 rž nova IS.40-5.50.
Pšenica: dobre ponudbe veliko povpraševanje. Cone jako atnlno I Prodaja 60000 met. nt. 2'/, nvč. dražje. Kž & nvč. dražje, oves pa 5 livč. ceneje. Koruza in ječmen nun prenicnjtntt. Vreme: lepo.
fraglt. N»rahni ram sladkor >.« avgust f. 12.62. nova letina 13 02 vreme dež.
Pruga. Ceni rit ugal novi, postavljen-v Trut in carino vred odpošiljatev precej f.28'50—. —. avgust
sept. f. 28.75--.— Coneassl 29.---•— Četvorni
30----.- -. V glavah (sodih) 30 25 —.
Havre. K Mm Hatit.au good avorage avgust 94.25 za november 93.50. mlačno.
Hftabnrg. Santo* good nvnrage tu september 74 50 december 74.25 maro 73.23 mirno.
Dun^Jak« bora« 14. av^aita
ia«s
danes	predvčeraj Državni dolg v papirju .... 100-95 100.90
„ „ v srebru .... 10135	101.15
Avstrijska renta v zlatu . . . 123*20	123.25 „ v kronah ... 101 25 99.90
Kreditne akcije ....... 400'—	?99.«10
London 10 Lit........121.45	12145
Napoleoni......... 9.63'/, 9«3
20 mark ........11,8«	11.86
100 itaij. lir ....... . 45.75	45-75
RAZSTAVA POHIŠTVA
z Dunaja in iz Trsta
dobro poznane tvrdkc
Angelo Delpin
v ulici del Tvrrente hit. .'J2, J. nadstropje.
(vštric gledališča Atinonia).
Priporoča velikansko svojo zalogo pohištva in toputarskih stvarlj.
Pohištvo za spolne sobe, popolno, od f. 14(1 do 350; » „ jedilne sobo	, f. 140 , 350;
Pohištvo za uradnike In dtfavoe po inlianth cenah.
Zares izborno pohištvo po nizkih cenah.
via Caserma it. >6 uhod piaiza detla Caserma. )
(tumfiruli vtlil-i vi\jainici),
prodaja po noverojetnih nizkih cenah vsakovrstna angleška
'' slesa (bioykle)
Zi: ,tvo kolos „Adler" iz tovarne H. K -Jj/ Frankfurt in „Viktoria Cjkle VurliH* \Volver hainpton Angleško.
Kolesa Adler* so svetovno znana in se rabijo v nemški vojski.
Jamči so r.n vsako kolo 12 mesecev; kdor no zna voziti, nauči so brezplačno. — Pošilja so na deželo in nu vso krnje.
I I I
Lastnik politično društvo .Edinost". — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.