cena 40 dinarjev številka 25 (779)
glastilo socialistične zveze delovnega ljudstva
titovo velenje, 3. julija 1985
Kaj je dejal Tito
Ničesar od tega, kar imamo danes v Jugoslaviji, pa tudi Jugoslavije kot takšne ne bi bilo brez našega narodnoosvobodilnega boja, brez heroizma in požrtvovalnosti borcev, brez velikanskih žrtev, ki so jih prispevali naši narodi in narodnosti od prvih dni vojne pa do končne osvoboditve države. V tistih dneh velikega trpljenja, toda še večjih zmag smo položili temelje, na katerih so prihajajoči rodovi skupaj z nami delali v miru in ustvarili vse tisto, s čimer se danes po pravici ponašamo.
Mi vsi, zlasti pa novi, prihajajoči rodovi, moramo vedno imeti pred očmi veličino tega zgodovinskega dejanja. In nenehno nam mora biti pred očmi, da njegovo nadaljevanje pomeni prenašanje revolucionarne izkušnje, neomajnosti in čvrstosti na naše mlade rodove. S čuječnim varovanjem in nadaljnjim razvijanjem pridobitev naše narodnoosvobodilne vojne bodo mladi vredni nosilci revolucije, ki traja dalje. Dolžnost borcev je, da povspd dajejo zgled vestnega dela in odgovornega ravnanja. Njihova obveznost pa je predvsem, da mladim vcepljajo duha revolucionarnega optimizma. Kajti ravno preizkušnje, ki smo jih zdržali na svoji poti, pričajo, da ni ovire, ki je ne bi mogli premagati. To je tudi dokaz, da je ljudstvo nepremagljivo, kadar ve, kaj hoče in za kaj se bojuje, kadar v to vpreže vse svoje sile in ustvari čvrsto enotnost. Takšno ljudstvo lahko vedno z optimizmom zre v svojo prihodnost.
Spremljam družbenopolitično dejavnost zveze borcev in ponosen sem, ker so bili borci vedno zvesti politiki Zveze komunistov, ker so bili vedno s srcem za uresničitev interesov de-
lavskega razreda in njihove odločilne vloge /v družbi. Vsekakor je nujno potrebno, da svojo dejavnost še naprej razvijate v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva kot enotne fronte organiziranih socialističnih sil, ki je sicer najširša baza političnega delovanja vseh naših organizacij v boju za nadaljnje razvijanje naše socialistične samoupravne demokracije.
Zares veliko smo dosegli v preoblikovanju podobe naše države in krepitvi njenega ugleda in položaja v svetu. Vendar nas to nikoli ne sme zanesti in nas napeljati na misel, da je že prišel čas, ko lahko mirno in križem rok gledamo, kaj se dogaja okoli nas. Čeprav je najtežje že zdavnaj za nami, nas čaka še veliko dela. Seveda nikoli nisem mislil, da si mora vse breme revolucionarne preobrazbe države naložiti ena generacija. Nasprotno, mislim, da je naša družba dolžna storiti in danes lahko stori veič za boljše življenje tistih, ki so na svojih plečih nosili največje breme socialistične izgradnje, predvsem pa udeležencev oboroženega dela revolucije.
Tisti trenutek, ko se j'e vsakteri izmed nas pridružil revoluciji, je sprejel tudi zaobljubo, da ji bo služil do konca. Če bi kdo omalovaževal to, za kar smo se bojevali in kar smo ustvarili, bi se izneveril samemu sebi, izneveril bi se svojemu ljudstvu. Biti moramo torej vedno dorasli svoji nalogi, vedno na braniku pridobitev naše revolucije. Za nas ni počitka. Do zadnjega diha moramo izpolnjevati to, kar pričakuje od nas socialistična skupnost.
Borci Jugoslavije stoje z jasnimi obrazi pred očmi sveta. S svojim herojstvom v vojni in s svojim ravnanjem po vojni so v veliki meri prispevali k temu, da naša država danes uživa tolikšen ugled v vsiem svetu.
(Iz govora na 8. kongresu ZZB NOV Jugoslavije, Budva, 17. oktober 1978)
Ob prazniku dtaeva borcev iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom. Borcem želimo predvsem zdravja in nadaljnjega uspešnega družbenopolitičnega dela. Naš praznik bomo najlepše počastili, če bomo dosledno uveljavljali pridobitve naše revolucije in vrednote našega samoupravnega socialističnega sistema in če bomo zaživeli v smislu sporočil, ki jih je izrekel maršal Tito na 8. kongresu ZZB NOV Jugoslavije.
Predsedstvo OO ZZB NOV Velenje
VSEM VELENJSKIM RUDARJEM IN DELAVCEM RUDARSKO ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA VELENJE
iskreno Čestitamo
za 3. julij - DAN RUDARJEV
VSEM BORCEM IN AKTIVISTOM NARODNOOSVOBODILNE VOJNE ZA 4. JULIJ - DAN BORCA
Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinski komite ZKS Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje Občinski štab TO Velenje
ks Franc Leskošek-Luka Pester program praznovanja
Prebivalci krajevne skupnosti Franca Leskoška-Luke slavijo svoj praznik v spomin na 7. julij 1941, ko so uspešno izvedli napisno akcijo v Šaleški dolini, v njej pa je sodelovalo največ komunistov, skojevcev in aktivistov iz Pe-sja. Tudi letošnje paznovanje bo zelo pestro, čeprav ob tej priložnosti ne bodo bogatejši za pomembnejše objekte, ceste in podobne pridobitve.
Najprej so v torek, 2. julija, pripravili tradicionalni pohod vseh kraja-
nov ob vseh spominskih obeležjih iz NOB, pri tem pa so sodelovali tudi rezervni starešine te krajevne skupnosti. V četrtek 4. julija bo ob 15. uri na vrsti vsakoletno tekmovanje v smučarskih skokih na 30-metrski plastični skakalnici. Otroci bodo v petek pred osnovno šolo risali na asfalt, posebej svečano pa bo v soboto 6. julija. V telovadnici bo namreč ob 17. uri slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti. V nedeljo bo ob 8. uri veliko
kovinotehna
Prodajni center Prevalje
Vse za vas in vaš dom
tekmovanje gasilskih desetin s spret-nostno vožnjo, ob 10. uri pa bo v telovadnici osnovne šole pionirska olimpiada, na kateri bodo sodelovali tudi otroci iz Lokovice.
Družbeno-politične organizacije in krajevna skupnost vabita vse krajane, da se vseh prireditev ob krajevnem prazniku udeležijo v čimvečjem števil ju in s tem počastijo spomin na pomembne dogodke v letu 1941. B. M
NAJRAJE NOSIM HLAČE
za praznik
Srečno
3. julij — praznik rudarjev in vseh delavcev našega rudarsko-elektroenergetskega kombinata. Praznujemo ga v spomin la leto 1934, ko so rudarji zasavskih premogovnikov z gladovno stavko dosegli pomembno izboljšanje svojih življenjskih razmer. :> Tudi letos bomo naš praznik proslavili z dobrimi rezultati. Posebej naj omenim požrtvovalnost in zagnanost delavcev Termoelektrarn Šoštanj in Rudnika lignita Velenje, po čigar zaslugi ob letošnjem hudem mrazu turbine niso obstale in ni bilo treba uvajati najstrožjih ukrepov v preskrbi z električno in toplotno energijo.
Res dobro delamo tudi letos, saj je rudnik v prvem polletju, po težavah, ki jih je imel v začetku leta, nadomestil zamujeno in pridobil v prvih šestih mesecih 2 570 000 ton premoga, kar je za 4,9 odstotka prek načrta. V termoelektrarnah Šoštanj ocenjujejo, da bodo v tem času proizvedli skupno 1557 GWh električne energije in tako plan izpolnili 90,4-odstotno. Poleg tega so remont bloka 5 izvedli skladno s planom.
V Elektrostrojni opremi so podpisali pogodbo za dobavo prvega hidravličnega podpotja kupcu izven kombinata. Prav tako so tudi v vseh drugih delovnih organizacijah kombinata, kljub težki gospodarski, predvsem likvidnostni situaciji, dosegli lepe rezultate.
Ukrepi za gospodarsko stabilizacijo, ki jih uvajamo v Jugoslaviji, zlasti zaradi težkega bremena vračanja dolgov tujini, tudi nas niso obšli.
To se kaže v zaostrenih gospodarskih razmerah, v likvidnostnih problemih in težavah pri uvozu. Zato je naša naloga, da z boljšim odnosom do dela podpremo naša skupna prizadevanja.
Izhajati moramo iz socialističnih samoupravnih družbenih odnosov. Ne smemo dopustiti nikakršnega individualizma ali skupinsko lastninskih odnosov. Še bolj kot do sedaj moramo delati za podružbljanje odnosov in kolektivizacijo dela. Samo s skupnim delom povezani v čvrsto celoto bomo premagali sedanje težave in še naprej dosegali dobre rezultate.
V preteklem enoletnem obdobju smo tudi pri utijevanju naše notranje organiziranosti dosegli dobre rezultate. Niso še bili sprejeti vsi akti, ki nam manjkajo, kljub temu pa je naše delo le doseglo višjo stopnjo sodelovanja — predvsem na finančnem, tehničnem in razvojnem področju. Ti rezultati nam dajejo vero, da bomo v bodoče še hitreje napredovali tudi na drugih področjih in enotni s skupno politiko dosegli take rezultate, ki bodo v ponos in korist vsakemu od nas.
Tretji julij je, kakor sem rekel, naš praznik.'Zato bomo ta dan in ob njem odložili delo in se pove-selili. Rezultati, ki smo jih dosegli, nam to tudi dovoljujejo.
Ob 3. juliju čestitam v imenu kolegijskega poslovodnega organa in osebno vsem delavcem kombinata in želim, da bi naš praznik veselo preživeli v krogu sodelavcev in svojcev. Rudarjem pa čestitam še poseej, ker je to tudi njihov stanovski praznik! SREČNO!
Slavko Janežič, predsednik PO REK
2. stran *
J"
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje *
3. julija 1985
Izvršni svet Sob Velenje
Od ponedeljka dalje 35 odstotkov več za stanarine
S prvim julijem so se v občini Velenje povečale stanarine za 35 odstotkov. Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so namreč na zadnji seji potrdili aneks k dogovoru o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 v republiki Sloveniji. Ta aneks predvideva, da se stanarine v Sloveniji letos drugič povečajo s prvim julijem in sicer diferencirano po občinah, v poprečju za 35 odstotkov. Samoupravna interesna skupnost občine Velenje je prav tako predlagala 35 odstotno povečanje, ki so ga člani izvršnega sveta tudi potrdili. Ob tem pa velja poudariti, da s takšnim povišanjem ne bomo dosegli ob koncu leta 65 odstotkov ekonomske stanarine kot smo predvidevali. Če bi hoteli zadostiti tej usmeritvi, bi morali že ob 45 odstotni inflaciji s 1. julijem povečati stanarine za dobrih 72 odstotkov. Samoupravna interesna stanovanjska skupnost pa je s prvim julijem povečala tudi najemnine in sicer za 45 odstotkov.
Na dnevnem redu zadnje seje izvršnega sveta je bil tudi pred-
RAZŠIRILI BODO TRŽNICO OB KIDRIČEVI CESTI - V teh dneh naj bi začela ERA posodabljati in širiti samopostrežno trgovino — Tržnico ob Kidričevi cesti, edino preskrbovalno trgovino v naši največji krajevni skupnosti — Desnem bregu. Člani izvršnega sveta so na zadnji seji to razširitev potrdili, investitor pa mora pred pričetkom del pridobiti še soglasje krajevne skupnosti.
log novih cen komunalnih storitev, ki predvideva podražitve od 9 do 200 odstotkov za posamezno komunalno storitev. O tem predlogu bodo člani izvršnega sveta odločali na prihodnji seji, v petek 5. julija, ko bo pripravil komite za gospodarstvo, planiranje in varstvo okolja tudi anali-
zo^ kaj bi pomenilo, če bi te podražitve odložili na I. september letošnjega leta, tako kot predvideva republiška usmeritev. Na komunalnem področju se namreč srečujemo v občini Velenje z zelo velikimi težavami, saj z zbranim denarjem nismo sposobni zagotavljati niti enostavne reprodukcije, kaj šele, da bi vlagali v razširjeno reprodukcijo, kar pa se seveda zelo negativno odraža pri nadalnji stanovanjski izgradnji. M. Z.
Komite za družbene dejavnosti
0 osebnih dohodkih in šolskem koledarju
Osebni dohodki in iz njih izvirajoči življenski standard so zelo občutljivo področje. O osebnih dohodkih v družbenih dejavnostih in gospodarstvu je že večkrat razpravljal ie marsikje. Razprave so v zadnjem času znova pogostejše.
Družbeno dogovorjenih meril, s katerimi bi lahko ovrednotili oziroma ocenili pravilnost in upravičenost razmerij med višinami poprečnih osebnih dohodkov med posameznimi dejavnostmi, ni. »Usmeritev iz preteklih let, da naj družbene dejavnosti zaostajajo za gospodarstvom za 10 odstotkov, že kaže svoje zobe. Osebni dohodki v družbenih dejavnostih v primerjavi z gospodarstvom zaostajajo za približno 25 odstotkov, kar je nedopustno. Sploh pa sedaj, ko smo se v občini dogovorili, da skupna poraba ne sme zaostajati za rastjo dohodka,« so v razpravi na četrtkovi seji poudarili člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti. Predlagali so, da bi del sredstev za uskladitev osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih namenili že v letošnjem
letu, preostalo polovico pa v prihodnjih dveh ali treh letih.
Na seji so med drugim člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti potrdili predlog sprememb šolskega koledaija za šolsko leto 1985/86. Tako bodo učenci morali v šolo namesto v ponedeljek, 30. decembra, v soboto, 28. decembra, 3. januarja leta 1986 pa bodo nadomestili v soboto, 24. maja 1986. Zimske počitnice bodo od 27. januarja do 9. februarja, torej zadnji teden v mesecu januarju ter prvi teden v februarju. Takšne spremembe predvideva tudi šolski koledar Centra srednjih šol v Titovem Velenju.
NABOR Sedaj že tradicionalno so se pred dnevi tudi mladi iz velenjske občine zbrali na naboru. V marsikateri krajevni skupnosti so se potrudili, da bi tej svečanosti in pomembni prelomnici v življenju mladih dali poseben poudarek. Z okrašenimi vozovi, ob pesmi in glasbi so se pripeljali mladi na zbirna mesta, kjer so jih seznanili z nekaterimi njihovimi vojaškimi obveznostmi. Pripravili pa so jim tudi pester kulturni program z željo, da bi jim ostal ta dan za vedno v spominu.
Počitniško delo z otroki
Društva prijateljev mladine bodo v času počitnic pripravila vrsto aktivnosti, da bodo otroci prosti čas kar najbolj prijetno in koristno preživeli. Žal pa ravno na mestnem področju še ni teh društev, zato bo organizirala občinska zveza prijateljev mladine
Velenje v času od 9. do konca meseca julija organizirano delo z otroki na centralnem Otroškem igrišču v Titovem Veledju. Otroke bo ob 15. uri 30 minut prevzela animatorica in poskrbela za aktivno delo do 18. ure.
Rok Grudnik
»Priznanje ni samo moje«
Rok Gradnik je bil pred dnevi gotovo prijetno presenečen, ko je med pregledom pošte našel vabilo za krajšo slovesnost s po-delitijo republiških priznanj s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.
»Seveda nisem mogel skriti zadovoljstva, čeprav sem se ob tem takoj vprašal, kako so našli prav mene. Priznanja si ne lastim. Na njem je zapisano res moje ime in priimek, vendar vem, da ni plod le mojega truda, ampak skupine ljudi, ki dela v enotah civilne zaščite v krajevni skupnosti Konovo. Levji delež pri tem ima gotovo tudi naš mentor. Če bi priznanje lahko razdelil, bi ga z veseljem,« je povedal ob našem obisku v redakciji, kamor smo ga povabili na krajši klepet.
V enotah civilne zaščite Rok
dela več kot 10 let. Vojnega razporeda ni imel, pa so ga za-
to, ker človek nekje mora delati, v krajevni skupnosti določili
za to nalogo. In prav so izbrali. Med drugim nam je sogovornik povedal, da ima civilna zaščita kar tri naloge. Njena vloga ni pomembna samo v vojni, ampak ob vsaki večji naravni ali drugi vrsti nesreče.
Tudi kot krajan, če odmislimo civilno zaščito, ne stoji križem rok. O udarniškem delu na Konovem ni izgubljal preveč besed. »Saj to tako sami veste. Mnogi pa ne vedo tega, da bi ■ tako složno krajevno skupnost kot je Konovo, težko našel v Sloveniji in Jugoslaviji. Ne hvalim se zato, ker sem krajan te »družine«. Za primer — vsi smo se odločili za izgradnjo toplovoda, vsi smo delali. Pa še kako smo krampali in lopatali. Saj veste, nekaj izjem je povsod. Skupne akcije in trud so obrodili željene sadove. Kar
dolgčas nam bo sedaj, ko bo akcij zmanjkalo. »Na teh Ko-novčane ni družilo le delo, ampak so se po vsaki akciji še po-veselili, zbližali. Družabno življenje na Konovem? Kulturno društvo Lipa je po besedah sogovornika krajanom popestrilo marsikatero urico.
Za obisk v našem uredništvu si je vzel zelo malo časa kot da njegovi sodelavci v Vegrado-vem obratu Slikopleskarstvo brez njega nič ne morejo narediti. No, tudi prav, saj smo o njem, krajevni skupnosti, v kateri živi, iz tega, kar nam je izdal, zvedeli dovolj. Pogovor je bil zelo sproščen in prijeten, brez suhoparnega naštevanja in strogega odgovarjanja na zastavljena vprašanja.
Prosti Čas ...? Kar zamahnil je z roko. »Ni ga. Če nisem na delovnem mestu, delavnik ne traja le osem ur, sem na sestanku v delovni organizaciji ali v krajevni skupnosti. Tudi doma člBveka čaka delo, pa ...«
Za prejeto priznanje pa vam Rok tudi mi čestitamo.
Hvala tovarišica, hvala vrtec
Tovarišica Marija!
Premajhna sem še, rie morem še dojeti, kaj je to slovo. Mamica pravi, da grem jeseni drugam, v drugi vrtec, k drugi tovarišici. A saj ni res! Vrtec si ti in ti si moja tovarišica, tista prava, ki me vsako jutro, ko sem še zaspana, ne-razpoložena, ker sem morala iz tople postelje, vzameš iz mamiči-nih rok v svoje naročje in me s toplimi in prijetnimi besedami potolažiš, da takoj pozabim, da me je kruti vsakdan strgal od staršev in doma. Ne veš, kako srečna je moja mamica, ko lahko brez skrbi odhiti v službo, ko vidi, kako lepo mi je tu, pri tebi, v mojem vrtcu. Ko vidi kako materinsko in z ljubeznijo me pobožajo tvoje roke. Kje jemlješ toliko ljubezni, da je imaš vedno dovolj za svoje otroke, pa še za vse nas — male zajčke, ki nas je tako veliko? Mamica se vedno čudi, kako znaš s potrpljenjem in s tihim, mirnim glasom, ukrotiti celo skupino nas razgrajačev, ki smo vsak dan večji, bolj živahni, bolj glasni in bolj nagajivi. Še starši, ki nimajo samo enega ali dva poredneža, večkrat obupajo, ti pa iz dneva v dan, iz leta v leto vztrajaš pri svojih cicibanih in jih krotiš na miren in ljubezniv način.
In koliko si me naučila v teh dveh letih, kar smo skupaj! Vse, kar lahko v teh zgodnjih letih svojega življenja sploh dojamem, si mi nudila vsak dan. Ne veš, kolikokrat mamica od presenečenja obstane, ko spozna, kaj vse že znam, vem, razumem in dojemam po tvoji zaslugi. Srečna je, da mi ti daješ veliko tega, kar mi ona ob vsakdanjem tempu življenja v kratkih skupnih popoldnevih nemore dati.
Ti si me naučila opazovati okolico, ljubiti naravo, logično
povezovati stvari in razmišljati. Nevsiljivo, preko vedno' novih igric, si me naučila tudi delati in ceniti delo drugih. Naučila si me opazovati svoje okolje, opaziti še zelo nepomembne, a lepe utrinke življenja okoli nas, vodila si nas
Hvala ti, tovarišica, hvala vrtec!
Občudujem tvojo nenehno domiselnost, neusahljiv vir idej, da nam na prijeten, dostopen in razumljiv način prikažeš in razložiš zapletene, dejavnosti in pravila življenja.
Za ves tvoj trud ti je hvaležna naša družina. Saj očka in mamica dosti laže delata v službi, ko vesta, da so njuni otroci na toplem, na varnem, suhi. Da nekdo skrbi zanje, jih vzgaja in jim nadomešča toplino doma in to kar dve tretjini dneva. Tudi moj mali bratec, ki je zelo navezan na mamico, nikoli zjutraj ne joka, ko ostane v jaslih. Tudi on je srečen pri svoji tovarišici in svojih malih prijateljčkih.
Veš, tovarišica, zato grem zjutraj rada k tebi, čeprav mi je težko, ko mamica in očka odhajata.
A tudi tukaj sem srečna, tu je vedno veselo in zanimivo. Zelo sem navezana nate in ne verjamem, da ne bova več skupaj.
Vedno ti bom hvaležna za tvoj trud. Rada te imam.
Tvoja Sanja
Občina Velenje
Kakšen je naš odnos do raziskovalno-razvojne dejavnosti
Na to vprašanje so skušali odgovoriti udeleženci Problemske konference o raziskovalno razvojni dejavnosti, ki jo je sklicala OK SZDL in njen Svet za znanstveno in raziskovalno dejavnost.
Torkova konferenca je znova pokazala, da se v občini najodgovornejši delavci v OZD, pa tudi funkcionarji na ravni občine, le deklarativno izrekajo za raziskovalno-razvojno dejavnost, ko pa je potrebno skupno doreči osnovne usmeritve, pa delavci, ki delajo v tej dejavnosti, govorijo več ali manj le samemu sebi.
Prav gotovo bi morala pobuda za takšno konferenco priti iz gospodarstva. Žal, lahko ugotovimo, da je nekaterim OZD vseeno, kako bo z bodočim razvojem. Mar se DO EKO, HPH, RLV, TEŠ, APS, EFE, TUŠ, ERA, Modni salon ne zavedajo, da niso odgovorne le za svoj razvoj, ampak tudi skupen razvoj občine in širše skupnosti?
V Smernicah za dolgoročni plan občine smo začrtali premnoge naloge. Kako jih bodo uresničevali, če nočemo spoznati, da je razvojno-raziskovalno delo pristop k razreševanju družbenih problemov?
Ugotovimo lahko, da se v občini objektivno povečuje interes za znanje in da so bili stoijeni že prvi uspešni koraki v tej dejavno-
sti. To pa zlasti v'tistih OZD, kjer jih konkurenčnost trga sili v iskanje novega, boljšega, funk-cionalnejšega.
Osnovni material za problemsko konferenco »Stanje in trendi na področju razvojno-raziskoval-ne dejavnosti«, je bil dobra osnova za^konkretno in bogato razpravo, iz katere so bili povzeti sklepi in stališča, ki jih bomo
prenesli na skupno zasedanje skupščine občine in občinske skupščine raziskovalne skupnosti.
V	razpravi so sodelovali naslednji tovariši: Ciril Bezlaj, Marjan Salobir, Janez Režabek, Marjan Urbančič, Arelich Anto-nio Petras, Boris Stropnik, Mirko Žolnir, Slobodan Petrovič, Ja-
i nez Navodnik, Muharem Bolič,
' Jože Rajer, Drago Šulek, Tone Šeliga, Brina Ornik, Venčeslav Svoljšak, Roman Jurič, Franc Pe-čovnik in Nada Zavolovšek-Hudarin.
V	zaključkih pioblemske konference je bilo zlasti poudarjeno, da mora biti v razvojnih usmeritvah razvojno-raziskovalna dejavnost del proizvodno-poslovnega procesa. Čimprej bo potrebno preiti k novim načinom organizacije in stimulacije razvojno-ra-ziskovalnega dela (npr. hierarhično organiziranost mora nadomestiti teamska projektna orga-
niziranost, pojem napredovanja mora nadomestiti popolno nagrajevanje po delu, omogočiti je potrebno gibljiv delovni čas, stalno izobraževanje in izpopolnjevanje).
Razdrobljenost razvojno-razi-skovalne dejavnosti in pripadajoče opreme, nepovezanost in delno podvajanje te dejavnosti v občini kaže na to, da ne znamo racionalno izkoriščati že tako omejenega kadrovskega in materialnega potenciala. Zato je potrebno, da Izvršni svet SOb in SŠ Gospodarska zbornica stalno skrbita za integracijo razvojno-raziskovalne dejavnosti na skupnih in strateških programih občine tudi v smislu povezovanja posameznih DO za koncentracijo raziskav, racionalne uporabe opreme in investicij ter načrtovanja in združevanja kadrov.
Razvoj raziskovalne dejavnosti je eden izmed osnovnih in bistvenih elementov smiselnega
razvoja strukture raziskovanja v občini. Prehod v postindustrijsko družbo, ki daje prednost računalniški in informacijski tehnologiji, prinaša nove načine razmišljanja, ki jih bodo obvladovali le dopolnilno ali v toku rednega izobraževalnega procesa usposobljenih (v veliki meri mlajši) ljudje. Ti predstavljajo in bodo predstavljali v tem procesu najbolj sposoben in kreativen kader, ki pa moramo pravočasno aktivno in organizirano vključiti v razvojno-raziskovalno dejavnost oziroma v proizvodno-po-slovne procese. Žal ugotavljamo, da v večini vzgojno-izobraževal-ni-proces ne oblikuje ustvarjalne mlade osebnosti. Torej mlade ne vzpodbuja, ampak zavira pri motivaciji za raziskovalno delo.
Mlade raziskovalce, ki se pri raziskovalnem delu v okviru akcije »Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje« posebej izkažejo, bi morali vzpodbujati k
nadaljnem raziskovalnem delu s prednostjo pri dodeljevanju kadrovskih štipendij ali štipendij iz združenih sredstev ne glede na socialni status.
Na problemski konferenci je bila dana tudi pobuda, da bi se čimprej registrirale raziskovalne enote v DO: RLV, ESO, EKO in Zavod za urbanizem.
Izvršni svet skupščine občine bo moral definirati kriterij« spremljanja razvoja te dejavnosti v občini in si hkrati opredeliti kratko in dolgoročne ukrepe za vzpodbujanje razvoja razvojno-raziskovalne dejavnosti.
Ne nazadnje so udeleženci problemske konference ugotovi li, da bi moral koordinacijski od bor za kadrovska vprašanja pr OK SZDL pri izbiri kandidatom za najodgovornejše naloge t OZD dosledheje upoštevati od nos teh delavcev do razvojno-ra ziskovalne dejavnosti.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik , »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerit, Janez Plesnik, Tatjan^ Podgoršek, Boris Zakošek, Mi' ra Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450,, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 25 dinarjev. Letna naročnina za
individualne naročnike je 1200 dinaijev (na mesec 100 dinarjev), za tujino 2550 din.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. ' Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od promčta proizvodov.
3, julija 1985
■k "Titovo Velenje	SREČANJA	__ ViaŠ
* stran 3
Sklenili 9. delovno srečanje za memoriel Franca Leskoška-Luke
Predstavljali 180 tisoč slovenskih kovinarjev
Prcjiaji teden je bilo ♦ Titovem Velenju 9. delovno srečanje kovi- rem bo dejanski položaj delavca | ESO, EKO, Gorenje Fecro Slo- i šno opravili svoje delo. Kot po-	'
■arjev Slovenije — memorikl Franc Leskoška-Luke.	takšen, kot smo ga opredelili v I venj Gradec in v Ferralitu Žalec I vsod drugod tudi pri tem tekmo-
Mesto je tri dni zaživelo za več kot tristo kovinarjev iz različnih ustavi, zakonu o združenem delu I 314 kovinarjev prizadevalo, da bi I vaniu žal vsi ne moreio biti Drvi. Se bomo se kdaj tako potrudili
■arjev Slovenije — memorikl Franc Leskoška-Luke.
Mesto je tri dni zaživelo za več kot tristo kovinarjev iz različnih krajev naše republike, ki so se najprej teoretično, nato pa praktično preverili v tokrat kar sedemnajstih disciplinah.
Delovno srečanje so odprli v četrtek, ko so v Kulturnem dOmu v Titovem Velenju udeležencein pripravili slovesnost, na kateri je najprej Ciril Grebenšek, predsednik občinskega sveta ZSS Velenje pozdravil vse navzoče ter zaželel tekmovalcem čim uspešnejšo uresničitev postavljenih nalog, nato pa je slavnostni govornik Ivan Kra-mer, predsednik organizacijskega odbora srečanja in predsednik republiškega odbora sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije Slovenije med drugim dejal: »Delovna srečanja kovinarjev da-nes postajajo sestavni del celotnih naporov naše družbe za uresničitev ciljev in nalog, ki smo si jih zastavili. Nahajamo se v času, ko smo primorani usmerjati vse naše sile v borbo za večjo produktivnost, večji dohodek, kvalitetnejše gospodarjenje v sleherni organizaciji združenega dela, družbeno politični skupnosti in družbi kot celoti.
Prepričan sem, da boste v okvi-srečanja kovinarjev Slovenije v
dneh našega tekmovanja, kakor tudi v prihodnje, na svojih delovnih mestih ponovno dokazali, da ste sposobni premagati posamezne težave in s tem odločilno prispevati k večjim rezultatom na področja produktivnosti dela, inventivne
ustavi, zakonu o združenem delu in drugih dokumentih.«
Otvoritvene slovesnosti se je med drugim udeležil tudi Marjan Orožen, predsednik slovenskih sindikatov. Ogledal si je razstavo inovacijskih dosežkov kovinaijev Slovenije, ki je bila odprta v Centru srednjih šol, kjer je potekal ta dan tudi teore-
ESO, EKO, Gorenje Fecro Slovenj Gradec in v Ferralitu Žalec 314 kovinaijev prizadevalo, da bi bili čim boljši. Po večurnem zahtevnem in napornem tekmovanju, so eni bolj drugi manj uspe-
šno opravili svoje delo. Kot povsod drugod tudi pri tem tekmovanju žal vsi ne morejo biti prvi, pa čeprav od 10 tisoč kolikor jih je sodelovalo na predhodnih tekmovanjih. na tem republiškem
Uvrstitve velenjskih tekmovalcev
Uvrstitve velenjskih tekmovalcev — kovinostrugarji: 14. Miran Krevzel (ESO); konstrukcijski ključavničarji: 10. Silvo Plevnik (Gorenje), 14. Nikola Vlahovič (TEŠ); varilci plamenski: 3. Ivan Potočnik (Vekos), 15. Jože Ževart (Vekos); varilci reo: 3., Branimir Rojten (ESO), 145. Refik Jakupovič (ESO), 24. Reflk Bečič (ESO); varilci mag: 3. Zlatko Sobota (ESO); varilci tig: 12. Dragan Anič (Gorenje); TV mehaniki: 3. Srečko Ostruh (Gorenje Servis), 4. Miran Napotnik (Gorenje ESP), 7. Iztok Šuler (Gorenje Servis); obratovni elektrikar ji: 1. Anton Pačnik (ESO).
dejavnosti, uveljavljanju sistema delitve po delu in rezultatih dela, kakor tudi pri doslednem uveljavljanju samoupravljanja, v kate-
tični del tekmovanja kovinaijev.
Najbolj napeto je bilo nato v petek, ko si je v dopoldanskih urah v delovnih organizacijah
Gorenje včeraj — jutri
GORENJE VČERAJ - JUTRI - V času srečanja kovinarjev Slovenije v Titovem Velenju, so pripravili v Gorenju tudi razgovor na temo Gorenje včeraj — jutri, na katerem so udeležence seznanili z delom te sestavljene organizacije združenega dela, ki je eden najpomembnejših gospodarskih dejavnikov v Sloveniji in Jugoslaviji. Seznanili so jih z velikimi težavami s katerimi so se srečevali v preteklosti in ki jih v celoti še vedno niso razrešili. Njihov dohodek je še vedno obremenjen z izgubami za preteklost kaf seveda močno ovira njihov nadaljni razvoj. Kljub vsemu pa v Gorenju ostajajo optimisti in takšen je tudi njihov razvojni program, so poudarili na tem srečanju. S prestrukturiranjem tehnologije, se bodo skušali s kvaliteto svojih izdelkov prebiti v srednjekakovostni in cenovni razred na zahtevnih evropskih tržiščih. Vse to pa seveda gradijo na ljudeh, ki vidijo zanesljivo pot za uresničevanje svoje osebne sreče skozi ustvarjalno, produktivno delo v tovarnah Gorenja.
V Titovo Velenje Je prišel tudi predsednik republiških sindikatov Marjan Orožen
Se bomo še kdaj tako potrudili — Titovo Velenje je nekaj dni živelo in dihalo za kovinarje, da bi udeleženci tekmovanja kar najlepše preživeli prosti čas in domov odšli s kar najlepšimi vtisi, je organizator, skupaj z nekaterimi kolektivi pripravil vrsto prireditev. Teh se je udeležilo oziroma si jih je ogledalo tudi veliko domačinov. Ne pretiravamo, če zapišemo, da so bili navdušeni nad takšno popestritvijo popoldnevov in večerov, zato so mnogi ali pa kar večina menili, da bi se morali »različni izvajalci« tako potruditi večkrat ne pa samo ob raznih srečanjih kot je bilo srečanje kovinarjev. Na ta način bi gotovo pritegnili v Titovo Velenje tudi več turistov.
srečanju sodelovalo 314 najboljših med njimi.
Seveda pa ni bil edini namen teh srečanj osvojiti prvo mesto v posamezni disciplini, ampak tovrstna tekmovanja tudi utijujejo, kot je posebej poudaril Ivan Kramer pričeta sodelovanja med ozdi posameznih občin ter strokovnjakov in znanstvenih ustanov, so priložnost za izmenjavo izkušenj in za doseganje novih strokovnih znanj. Skratka, so priložnost, da se delavci seznanijo s sodobno organizacijo dela, tehnologijo in dosežki na posameznih področjih. V soboto, opoldne, so še kovinaiji še enkrat zbrali v domu kulture v Titovem Velenju, kjer so jim podelili priznanja in jim hkrati zaželeli, da bi tekmovalni duh s tega srečanja prenesli tudi v svoja delovna okolja.
Glavna pokrovitelja delovnega srečanja kovinarjev sta bili delovni organizaciji Gorenje— Procesna oprema in Gorenje— servis.
Anton Pačnik
Franc Kramer
V soboto, ko je bila v kulturnem doma svečana podelitev priznanj najboljšim, smo se pogovarjali s Francem Kramerjen, predsednikom republiškega odbora sindikata delavcev kovinske ia elektro industrije ter predsednikom organizacijskega odbora. Takole je •trail svoja razmišljanja:
»Letos so v Velenju, Slovenj Gradcu in Žalcu preizkušali svoje znanje kovinarji v sedemnajstih poidicih, prvo in driigouvrščeni iz dvanajstih poklicev pa bodo svoje znanje preizkušali tudi na zveznem tekmovanju, ki bo od 8. do 11. oktobra v Pulju. Takrat bomo proslavljali tudi dan kovinaijev, v spomin na 10. oktober 1910. leta, ko je Tito stopil v sindikat kovinaijev Hrvatske in Slavonije.
Tekmovanje je za nami. Ni bil edini cilj tega tekmovanja, kot tudi nobenega do sedaj, na katero mesto se bo kdo uvrstil, ampak je cilj ta, da se kovinaiji med seboj spoznajo, izmenjajo izkušnje. S tem tekmovanjem in s temi srečanji pa želimo kovinaiji Slovenije dati tudi svoj prispevek k razreševanju težke gospodarske situacije. Že v predpripravah na slovensko tekmovanje kovinarjev je sodelovalo preko 10 tisoč delavcev. Tukaj v Titovem Velenju, to lahko trdim, pa so zbrani najboljši. Prišlo jih je 314 in toliko jih je tudi preizkušalo svoje znanje.
Vsem tem izrekam priznanje in se zahvaljujem za sodelovanje, prvo in drugouvrščenim pa tudi čestitke. Velika čast je, da so tukaj zastopali 180 tisoč slovenskih kovinaijev.«
Franc Kramer je povedal tudi: »Edino kritiko lahko izrečem Iskri, ki bi morala pripraviti varilne aparate za varjenje s TIG postopkom, pa jih ni. Rešila nas je delovna organizacija Varstroj, ki nam je stroje pravočasno dostavila. Posebno priznanje pa moram izreči vsem vidnim, še bolj pa tistim nevidnim delavcem v organizacijah združenega dela v Titovem Velenju, Feralitu, Gorenju Fecro y Slovenj Gradcu, da so bila delovna mesta vzorno pripravljena. Pritožb s strani tekmovalcev na pripravljena
Anton Flek
delovna mesta ni bilo. Zato vsem delavcem in vodstvom delovnih organizacij, kakor tudi družbenopolitičnim organizacijam in Občinskemu svetu Zveze sindikatov Slovenije Velenje izrekam vso_pohvalo.<<
Še enkrat lahko rečemo, da je Titovo Velenje živelo s kovinaiji, da so zanje pripravili vrsto spremljajočih prireditev, da bi ti resnično kar najlepše preživeli prosti čas tukaj in seveda, da bi se s kar najlepšimi vtisi vrnili domov.
O vtisih s tega tekmovanja smo povprašali tudi sekaj kovinarjev: Anton Flek je prišel na tekmovanje iz Črnomlja, z dolenjske regije. Zaposlen je v SCT Črnomelj, tekmoval pa je med varilci REO. »Tekmovanje je bilo težko, še posebno težka so.bila vprašanja iz teorije, saj je bil vprašalnik drugačen, kot smo ga vajeni. Vendar pa smo se na tekmovanju kovinaiji spoznali med seboj, si izmenjali izkušnje, veliko smo slišali o novih postopkih pri valjenju. To pa je več vredno, kot rezultat. Sam sem imel malo smole, malo treme, bil sem dvajseti. Tekmovali smo v ESO in organizatoijem — vsa pohvala.«
Boris Urek je bil zmagovalec med konstrukcijskimi ključavničarji v posavski regiji, zaposlen pa je v Trimu v Brežicah. »Tekmovali smo v Servisu Gorenje. Z doseženim 7. mestom sem zadovoljen, saj sem letos prvič na takšnem tekmovanju. Žal mi je samo, da je to tekmovanje kovinaijev premalo znano v domačem mestu, v Brežicah. Vsem nam je bilo v Titovem Velenju všeč, organizatoiji so se izredno potrudili, videli smo marsikaj, nobenemu ni bilo dolgčas.«
Iz Strojne tovarne v Trbovljah je prišel Omer Nišič, zmagovalec iz zasavske regije v varjenju z REO postopkom. S tekmovanjem in doseženim rezultatom je zadovoljen. »V skupnem seštevku sem zasedel 10. mesto, v teoriji pa sem bil drugi. Na tekmovanje sem prišel naravnost s terena v Srbiji. Tu sem spoznal veliko novih prijateljev. Starejši so nam mlajšim povedali
Boris Urek
marsikaj. To pa je veliko vredno. Prihodnje leto bom spet sodeloval.«
Zmagovalec podravske regije med TV mehaniki Anton Fajfar, je k temu naslovu dodal še enega, najboljši Slovenki TV mehanik. Zaposlen je v Gorenju Ptuj. »Tekmovalci, vsaj .TV mehaniki smo bili v znanju zelo izenačeni in odločala je sreča. Popravljali smo nov TV sprejemnik Gorenje. Ves čas bivanja v Titovem Velenju smo bili tekmovalci skupaj, izmenjevali smo izkušnje. Vse mi je bilo všeč. Še posebno je bilo živahno v petek in nepozabno je, da so Velenjčani v teh dneh živeli s tekmovanjem. Ljudje so bili povsod prijazni«.
Prav je, da predstavimo tudi kakšnega velenjskega tekmovalca. To je republiški zmagovalec med obratnimi elek-trikarji, Anton Pačaik. Doma je v Ml-slinji, zaposlen pa v Elektrostrojui opremi v Titovem Velenju. 2e sedem let. »Med delavci ESO je za ta tekmovanja veliko zanimanja in veliko naših delavcev na njih tudi sodeluje. In to uspešno. Vzrok je povsem preproet To je mlada delovat organizacija, v njej pa so sposobni kadri. Elektrikarji smo letos prvič tekmovali med kovinarji. Pobudo za sodelovanje ua tem tekmovanju so mi dali nadrejeni, oziroma moj poslovodja. Naj povem še nekaj o samem tekmovanju. Teoretični del je zajemal trideset vprašanj, ki so bila razdeljena: šest vprašanj iz samoupravljanja, štiri iz varstva pri delu, dvajset pa je bilo strokovnih vprašanj. Skupno je bilo mogoče doseči tristo točk, vsako vprašanje je bilo posebej vrednoteno. Pri teoriji sem zbral 260 točk. V petek dopoldan je bil na vrsti praktični del tekmovanja. Vezava kompleksa javljanja motenj se je ocenjevala časovno, seveda pa je bila pomembna tudi estetika in funkcionalnost.« Tako nam je pripovedoval Anton Pačnik, najboljši med slovenskimi obratnimi elektrikarji, ki je povedal tudi: »Preizkusil sem svoje znanje. Naslov pa mi pomeni veliko. Zmagati na republiškem tekmovanju ni kar tako, vseeno pa mislim, da je bilo regijsko tekmovanje močnejše kot potem republiško.«
4. stran ir
Titovo Velenje *
3. julija 1985
»Komaj si zlezel iz plenic, pa si moral postati mož«
Žalostno je bilo, da je Miloša večera, ko sem bil sam, pa je po- draga stvar, da so očetje, matere, ljudje so bili srečni, da so bili i Dan borca. 4. julij. Jože Povše, dolgoletni predsednik kra- izdala teta. »Najhujše pa, kako trkalo na okno. Jeseni, 41. leta. fantje, dekleta dajale za to življe- svoii zemlji. Potem pa nas je bi
Dan borca. 4. julij. Jože Povše, dolgoletni predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Skorno Florjan, lani je predal to funkcijo drugemu, član predsedstva občinskega odbora ZZB in republiškega odbora ZZB NOV.
Ko se je vojna začela, mu je bilo deset let. »V partizane nisem šel zaradi zavesti, v vojno sem stopil brez nje. V to so me prisilile razmere! Pokazalo se je, da so bili moji starši na pravi strani. Nihče si danes ne zna predstavljati, kaj je takrat pomenilo, da si lahko govoril slovensko. Sodim v generacijo, ki je morala hitro dozoreti. Komaj si zlezel iz plenic, pa si moral postati mož,« se spominja Jože Povše tistih časov.
V partizane je šel 29. oktobra
1943.	Med tem je bil tudi štiri mesece doma, kjer je imel staro mamo. Nemci so ga ujeli, ker je bil ranjen, pa niso vedeli, koga imajo. Jože je bil kurir pri stricu Milanu-Milošu, bil je minerec na terenu Zasavje. Pogumen človek je bil. Ko sta prišla novembra
1944.	leta domov, da se preoble-četa, sta bila izdana. Videla ju je teta, ki je živela v sosednji hiši. »Pri SS je imela sina in bila je drugače nastrojena. Vedno je govorila stari mami: Le počakaj, da bo vojne konec, boš pa videla, ti in tvoji banditi.« Ko sta bila z Milošem izdana, so Miloša ustre-
lili, Jožeta pa ranili. Čeprav je bil Jože mlad, je hitro reagiral, vse je skril, ničesar niso našli. Pri stricu so našli dokumente in vedeli so, kdo je bil.«
Jože Povše: »V tistih hudih časih je bil izraz materine ljubezni še globlji. Potoke solz je bilo prelitih zaradi otrok.« (foto B. M.)
Žalostno je bilo, da je Miloša izdala teta. »Najhujše pa, kako se je to zgodilo. Občutek, da mati sliši strele na svojega otroka,« se je grenko spominjal. In razmišljal naprej. »Morda ima kdo občutek, da včasih ni bilo materine ljubezni, a to ni res. Prav v tistih hudih časih, je bil izraz materine ljubezni še globlji. Potoke solz je bilo prelitih zaradi otrok.«
»Bili pa so ljudje, ki za svoj obstoj niso zbirali sredstev. Bili so pripravljeni narediti nekaj najhujšega. In zato pravim, da so domači izdajalci naredili več gorja kot Nemci.«
Jože Povše je bil doma v Dolu pri Hrastniku, v revirjih, med naprednimi rudarji. Njegov stari oče je bil komunist in to kakšen! Komunist š srcem. »Biti komunist v tistih časih pa ni bilo enako kot je danes.«
Brat njegovega deda je šel k partizanom iz stare jugoslovanske vojske. Takoj leta 1941. In spominja se, kako je spoznal prvega partizana, svojega strica. »Hišo smo imeli ob gozdu, precej odmaknjeno od mesta. Partizani so iskali stike z ljudmi. Brat je pričel prihajati k bratu. To pa so pred otroki skrivali, ker smrt ni bila najhujša, ta je bila včasih lahko tudi odrešilna. In da prihaja dedov brat k nam, partizan, so pred mano skrivali. Nekega
večera, ko sem bil sam, pa je potrkalo na okno. Jeseni, 41. leta. In takoj sem ga spoznal. Bil je Veličko, leta 1943 je padel pod Mrzlico. Ne smeš nikomur povedati, so mi zabičali, ko so videli, da sem ga spoznal.«
In ko niso imeli več kaj pred njim skrivati, se je začelo. Treba je bilo iti povedat to, pa ono. »Večkrat niti sam nisem vedel, za kaj gre in po kaj grem.«
-Ko pa so starega očeta zaradi izdaje zaprli in je ušel, niso imeli druge izbire, kot da so šli. Jože je hodil po celi Sloveniji, bil je v mladinskem »lagerju« nad Laškim, bil na Kozjanskem, pa Koroškem, Štajerskem, povsod.
Zelo rad se spominja bližnjih sorodnikov strica Miloša, pa partizanov, minercev, še sedaj ve vsa njihova imena in še sedaj jih ima pred očmi. Kot da bi bilo takrat. »Ko smo pripravljali akcijo, je bil tisti, ki ni bil določen, da bo v njej sodeloval, prizadet. In to kako! Čeprav je vedel, da lahko izgubi glavo. Ljubezen do domovine, zemlje ... To je bilo nekaj svetega. In ti ljudje so dali ogromen delež za to, kar imamo danes. Sam pa sem srečen, da sem živel v tistih časih, da sem spoznal vse te ljudi in že sodelovati v tem je bilo junaštvo. Poznejšim generacijam, ki zgodovino NOB poznajo le površno, je težko dopovedati, da je svoboda
draga stvar, da so očetje, matere, fantje, dekleta dajale za to življenja. In zato bi morali otrokom večkrat pripovedovati. Živa beseda je več kot film ali knjiga. Tudi sam sem bil večkrat med mladimi. Zvesti poslušalci so to, še posebno osnovnošolci. Povedati jim je treba, da vojna ni bila kav-bojka. V filmih partizani vedno zmagajo, pa to ni bilo res. Borba je bila krvava.« ■
In še enkrat, ko se spominja teh časov, se spomni svojih pogumnih stricev. Spomni se Veli-čka, ki mu je potrkal na okno, ko je bil sam, padel je 43. leta pod Mrzlico, spomni se Miloša, ki ga je imel tako rad, pa so ga zaradi tetine izdaje ustrelili novembra 1944. leta, spomni se tretjega strica, ki je padel na pragu svobode, 9. maja ob 3. uri zjutraj v Rimskih Toplicah.
Po končani vojni si je želel, da bi stopil v vojaški poklic. Pa je bil žal premlad. Njegovi vrstniki, le malo starejši, so šli takrat v Rusijo v vojaške šole, njega pa so poslali v uk na Češko. Da bi se tam izučil, mu je preprečil in-formbiro, vrnil se je domov in se potem izučil tukaj.
Ko je bilo vojne konec, se je po dveh letih srečal s svojo mamo. Dve dolgi leti je ni videl, ni vedel, kje je, ali je sploh živa. Mnogi so našli požgane domove, ni bilo niti motike. Ničesar. »A
ljudje so bili srečni, da so bili na svoji zemlji. Potem pa nas je bilo eno samo delo.« In zato naši družbi zameri, da je delo tako razvrednotila. »Delu čast in oblast, smo včasih glasno govorili, danes pa ni več tako. Ko bi danes pol toliko delali, se nam ne bi bilo treba izkopavati iz vseh teh težav. In kdor pravi, da je pri nas hudo, ta laže. Tisti še nikoli ni kaj slabega doživel. Zmeraj sprašujemo, kdo je kriv za to, kdo za ono. Nikoli pa se ne vprašamo, kdo je kriv, da imamo v vsaki vasi elektriko, da je do vsake vasi že speljana cesta, kdo, da imamo danes lahko razvajeno mladino. Pa tudi za to je nekdo kriv,« pravi.
»Pravijo, da starejši ljudje, da borci samo nergamo. Pa ni res. Nerganje je eno, skrb pa drugo. Vemo pa, kako majhni koraki so iz ene v drugo skrajnost. Toliko govorimo danes o nesklepčnosti, povsod je je dovolj, na vseh sejah. Pa kar vprašajte, če je bila kdaj seja borcev nesklepčna. Nikoli. Edino bolezen prepreči našim članom udeležbo.«
Ko smo se poslavljali od njega, je še enkrat povedal, da je bi-> la svoboda drago plačana, da je bilo zato, da je prišla, prelite potoke krvi in solz. »Srečen pa sem, da sem teh let. Preživel sem najbolj burne, težke in najlepše
čase.«	.
mkp
Štefan Meršak, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Rudnika lignita Velenje
»Ne samo, da dosegamo, celo močno presegamo načrtovano proizvodnjo, pa vendar...«
Pred tednom dni smo se na Rudniku lignita Velenje srečali s predsednikom konference osnovnih organizacij sindikatov RLV in nastal je pogovor, ki je danes pred vami.
N C: Bi lahko takoj na začetku našteli najpomembnejše naloge, s katerimi se trenutno ukvarja vaš sindikat?
Meršak: »Na prvem mestu je vsekakor doseganje proizvodnje, vzporedno s tem pa potekajo aktivnosti glede sprejemanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki nas vežejo v sklop organiziranja sozda, elektrogospodarstva, ob vsem tem pa še aktivnosti v zvezi z uvajanjem 42 — urnega delovnega tedna.«
NČ: Ali to pomeni doseganje rekordne proizvodnje — 5 milijonov ton — v 42-urnem delovnem tednu?
Meršak: »Ko proizvajamo, mislimo predvsem na planske naloge: nakopati 4 milijone 700 tisoč ton lignita. To lahko dosežemo v 42-urnem tedniku. Potrebe po energiji pa nas ženejo k temu, da delamo še dodatne sobote in tako nakopljemo željene količine premoga, teh 5 milijonov ton, ki jih dosegamo že nekaj let. In naš cilj je, da 42-urni tednik organiziramo tako, da bomo v tem času dosegli proizvodnjo, ki jo družba pričakuje od nas. Zato pripravljamo študije o skrajšanju delovnega časa in povečanju obratovalnega. Pri tem pa je bi-
Franja Korošec
stveno, da tehnologijo, ki jo interno danes v jami, čim bolj izkoristimo in s temi zmogljivostmi dosežemo željeno proizvodnjo.«
NČ: Skrajšanje delovnega časa in povečanje obratovalnega, pa prinaša s seboj vrsto težav?
Meršak: »Če gremo na spremenjen ciklus — štiri ali več izmenski, nam to s seboj prinese tudi potrebo po večjem zaposlovanju, s tem pa vse ostale probleme, kot so stanovanja, prevozi, varstvo ... Skratka, celotni družbeni standard.«
NČ: Polletje je praktično že za nami.. Je dosežena načrtovana proizvodnja?
Meršak: »Kljub temu, da smo imeli v začetku leta velike težave z montangeološkimi pogoji, da imamo težave z nabavo rezervnih delov, pa lahko rečemo, da smo dosegli tisto, kar smo si zastavili in po predvidevanjih smo dosegli načrtovano proizvodnjo, se pravi polovično letno.«
NČ: Pa do konca leta?
Meršak: »Kako naprej, do konca leta? Amortizacija — če že danes ne bomo vlagali vanjo in to pospešeno je vprašanje, kako doseči željeno proizvodnjo, teh 5 milijonov ton, ki jih dajemo že nekaj let nazaj!«
NČ: Kljub takšni proizvodnji
pa težave z likvidnostjo, izgube. Kako to? Ali to pomeni, da vsaka nakopana' tona več, ustvari tudi več izgube?
Meršak: »Na eni strani ne samo, da dosegamo, celo močno presegamo načrtovano proizvodnjo, na drugi strani pa imamo težave, ker ni uresničena načrtovana cena tone premoga. In to je tisto, s čimer se ne moremo ukvarjati samo na rudniku. To je problem, ki ima širše razsežnosti, stvar doline, cele družbenopolitične skupnosti, elektrogospodarstva in republike. Zakon predvideva sankcije, če bo polletna bilanca negativna, kar pomeni: sanacijo, zajamčene osebne dohodke. To pa je za tak kolektiv kot je rudnik in s takšnimi plaftskimi dosežki... Ne sme se zgoditi! Prav sedaj potekajo pogovori, kako preprečiti, da bi rudnik zapadel pod zakonske sankcije o izgubaših.«
NČ: Morda je prav, da spregovorimo še o drugih težavah, s katerimi se srečujete. Omenjate invalidnost.
Meršak: »Na rudniku je invalidnost prisotna predvsem zaradi težkih pogojev dela. In ni je malo. Veliko imamo predvsem hrb-teničaijev. Težko pa je ljudi, ki niso več sposobni za težko delo v jami, prekvalificirati. Morate vedeti, da so to ljudje, ki so v jami delali deset, petnajst, dvajset let in so nanjo navezani.«
NČ: Veliko skrbi posvečate prav preventivi. In v zvezi s tem še
vprašanje o rekreativno-preventiv-nih odmorih vaših delavcev?
Meršak: »Gre za sedemdnevni rekreativno-preventivni odmor, ki je brezplačen. Koristijo ga lahko delavci, ki imajo najmanj dvajset let dela na rudniku oziroma v jami. Zanimanje in zado-
štefan Meršak: »In verjamem, da bo tudi letos ta dolina, ki živi z nami ih mi z njo, proslavila naš praznik.«
voljstvo med delavci je zaradi tega veliko. A kaj, ko moramo spet omeniti težavo. To pa se veže na prejšnje — pokrivanje stroškov, likvidnost. Vemo pa, da je rudar nujno potrben takšnega oddiha.«
NČ: Rudnik je včasih ogromno vlagal v stanovanjsko izgradnjo. Koliko danes?
Meršak: »Danes se na rudniku srečujemo z velikim pomanjkanjem stanovanj. To je težava, za katero lahko rečem, da je za rudnik nerešljiva. Stanovanj se v zadnjem času ne gradi toliko, kot se jih je včasih. Tudi odvajanje stanovanjskega dinarja ni več možno toliko, kot je bilo nekoč. Za samske delavce imamo samske domove, a ko se ti poročijo, nimajo kam s svojimi družinami.«
NČ: Od kje pobude za delo sindikata, za aktivnosti? Od »zgoraj«, predsedstva konference, ali od »spodaj« iz baze?
Meršak: »Nekatere pobude prihajajo iz predsedstva navzdol, veliko pa jih prihaja iz sindikalnih delovnih skupin. In tudi vse razprave v glavnem tečejo po sindikalnih delovnih skupinah. Te obravnavajo vse pomembne stvari.
NČ: Katera pa so najpogostejša vprašanja, ki jih zanimajo, s katerimi se obračajo na sindikat?
Meršak: »Tako kot drugje, tudi naše člane sindikata zanima predvsem dvoje: osebni dohodki, družbeni standard. In kot sem že omenil, vse naše aktivnosti so usmerjene v to, kako zagotoviti, da kljub dobrim rezultatom, ki jih dosegamo, zagotovimo tudi sredstva za normalni osebni dohodek, za normalno proizvodnjo in pa za sklade, ki so nujno potrebni, da lahko tak kolektiv kot je rudnik živi in dela.«
NČ: Še standardno vprašanje.
Dolgoročne naloge sindikata na Rudniku lignita? Kaj vas še čaka?
Meršak: »Po smernicah, ki jih je sprejela konferenca sindikatov osnovnih organizacij Rudnika lignita Velenje na letošnji letni konferenci in so dolgoročnega značaja, je potrebno poleg uved- * be 42-urnega tednika, o katerem je že tekla beseda, rešiti tudi zdravstveno problematiko na rudniku. Tu mislim predvsem na organiziranje preventivnega zdravljenja in na organiziranje obratne ambulante, o kateri se že dolgo govori in se bo verjetno rešila, ko se bomo selili na nove Preloge, v nove prostore, kjer bo to možno organizirati.«
NČ: Danes je praznik rudarjev. Dan, ki ga vsako leto slovesno, na svoj, tradicionalen način proslavite. Vaše misli ob prazniku.
Meršak: »To je naš stanovski praznik, ki ga praznuje ves kolektiv sozda in ob 3. juliju se ru-daiji še bolj zavemo svoje pripadnosti, še bolj se zbližamo, še večji je potem polet za delo. In verjamem, da bo tudi letos ta dolina, ki živi z nami in mi z njo, proslavila naš praznik. Skupaj si bomo zaželeli še nadaljnjih uspehov pri delu, predvsem pa brez nezgod, da bodo dosežki še večji.«
NČ: SREČNO! Enake želje namenja naše uredništvo vsem vam, rudarjem, ki danes praznujete. Iskreno vam čestitamo ob vašem stanovskem prazniku!
mkp, VOS,
S8BS8
»Če človek hoče, se delo že najde«
Toliko časa smo jo iskali, da smo jo naposled le našli. Pa še to tik pred zdajci. Naslednji dan je namreč odpotovala na do-pust.
Vrata stanovanjske hiše Cesta pod parkom 17 nam je odprla prijazna ženska. »Kar naprej. Naj vam že kar sedaj povem, da mi to ni prav nič všeč. Raje sem nekje sama zase, kot pa da me predstavljate na straneh vašega časopisa,« so bile skorajda pozdravne besede Franje Korošec. Seveda smo svoj obisk in našo »zahtevo« prej napovedali po telefonu.
sem ga opravljala z ljubeznijo, s čutom skrbi za človeka. Vsakega, tudi najmanjšega uspeha sem bi-
Skoraj polovica Franjinega življenja je povezanega z dejavnostjo socialnega skrbstva, torej skrbi za človeka, družino, otroke,... Področje zapleteno, občutljivo, večkrat skrivnostno. Za tistega, ki dela v tem, večkrat nehvaležno delo, Čeprav so rezultati ob koncu povsem drugačni. ~ela
skrbstva je bilo v letih 1950—60 res veliko. Ogromno. Za vse sem bila sama. Moj krog opravil in nalog je bil... Ja, res velik, od skrbništva, varstva družine, počitniškega letovanja otrok, rejništva, skrb za duševno prizadete. V tistih letih smo ustanavljali šole za takšne otroke. Delo seveda terensko. Vse sem zmogla, saj
la nadvse vesela. To ni bilo vedno lahko. Pomagati nekomu v stiski, materi samohranilki, prizadetemu otroku in pri tem uspeti,... Saj niti ne vem, s kakšnimi besedami bi opisala notranje zadovoljstvo, ki sem ga imela ob tem.« Pogledala je v tla, pogladi-•la bel vezen prt na mizi in za nekaj časa utihnila. Kam neki so odšle njene misli? Gotovo se je spomnila kakšnega prijetnega ali morda neprijetnega dogodka. Molk je prekinila z opisovanjem enega težavnega primera, pa z naštevanjem vprašanj, na katere je iskala najboljše odgovore in rešitve.
Marsikaj mora človek, ki dela na področju socialnega skrbstva poznati, stvari mora spremljati, da ni krivičen, da razume tistega, ki se je znašel v takih ali druga-
čnih težavah. Tenkočutnosti ni nikoli dovolj. »Ukrepali smo tam, kjer je bilo treba. Če drugače ni šlo, tudi s silo, saj ljudje tega, da se nekdo vmešava v njihove povsem privatne zadeve, niso razumeli. Se danes jih težko. Vedno je bilo hudo prepričati starše o otrokovem dobru.«
Lepa beseda, lepo mesto najde. Tega se je Franja pri opravljanju svojih dolžnosti dobro zavedala. Starejši občani Šaleške doline jo gotovo dobro poznajo. Marsikdo ji je danes hvaležen za njeno pomoč v stiski ali pri reše-varju drugih ovir. Priznanje republiške skupnosti socialnega skrbstva, ki ga je Franja prejela, je prišlo resnično v prave roke.
Po njenih besedah so se razmere danes precej spremenile, na bolje. »Mlajši to težje razu-
mejo. Starejši vemo, kako je bilo. Vendar jih ne kritiziram, saj je tudi mlajše po svoje treba razumeti ob tej draginji in inflaciji. Vendar, če človek hoče, se delo že najde. Poiskati ga je treba in biti zadovoljen tudi s skromnim.«
Še smo z njo modrovali o marsičem. Ob koncu še — prosti čas. Franja je upokojena, prostega časa pa ne pozna. Pred dobrimi štirimi leti je bila marljiva družbenopolitična delavka v svoji krajevni skupnosti. Sedaj pa sama pravi, da mora sebe kar malo pokarati. Po operaciji je precej manj aktivna. Gospodinjstvo, vrt, včasih vzame v roke še ple-tiljke, pa prostega časa ni.
Čisto ob slovesu je še dodala: »Ne izgubljajte preveč besed hvale, ko boste pisali članek. Tudi drugi imajo Zasluge za to, ne le jaz. Priznanja sem seveda vesela, saj potrjuje, da sem dobro delala. Oglasite se še kdaj, vendar brez beležnice, fotoaparata in novinarske zvedavosti.«
3. julija 1985
PRAZNIČNA ČESTITKA____nas Cas * stran 5
DAN RUDARJEV
3. JULIJ
PRAZNIK DELAVCEV
REK J^ea/aiie/c
Rudnik lignita Velenje Termoelektrarne Šoštanj Elektrostrojna oprema Titovo Velenje Sipak Titovo Velenje
Avtoprevozništvo in servisi Titovo Velenje Elektrofiltrski elementi Šoštanj Tiskarna Titovo Velenje
ČESTITAMO VSEM DELAVCEM REK ZA 3. JULIJ - DAN RUDARJEV IN 4. JUUJ - DAN BORCA!
DPO in samoupravni organi kombinata
Program prireditev 1985
SREDA, 3. julija
—	ob 8. uri: zbor udeležencev parade na Titovem trgu in pohod do mestnega kotalkališča
—	ob 9. uri: osrednja slovesna prireditev ob dnevu rudarjev na kotalka-lišču.
Kulturne, športne in druge priredi-
—	ob 9. uri: maratonski tek Velenje—Trbovlje in Velenje—Mežica. Start na kotalkališču v Titovem Velenju.
—	ob 11. uri: tovariško srečanje delavcev REK z zabavnim programom na velenjskem gradu.
četrtek, 4. julija
— ob 15. uri: smučarski skoki za rudarsko svetilko v Pesju
6. stran ★ fiaS C83
„ OBJAVE, RAZPISI
Titovo Velenje *
3. julija 1985
gorenje
Oaranja SOZD, o. o., Titovo Velenja D*lovna skupnost splošni posli
Komisija za delovna razmerja OS Splošni posli
oglaša prosta dela in naloge
1. SAMOSTOJNI PRAVNIK
v sektorju pravnih in samoupravnih zadev
a. VODJA ODDELKA ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
v oddelku stanovanjskega gospodarstva
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati
izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1.
—	diplomiran pravnik
—	~3 leta delovnih izkušenj na področju zahtevnih pravnih poslov	,
pod 2.
—	diplomiran pravnik ali diplomiran ekonomist ali diplomiran organizator dela, ali diplomiran inženir tehnične smeri
—	4 leta delovnih izkušenj na področju stanovanjskega gospodarstva
—	poznavanje predpisov s področja stanovanjskega gospodarstva
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov:
Gorenje SOZD, DS Splošni posli, sektor kadrovskih zadev, 63320 TITOVO VELENJE, Partizanska 12.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
gorenje
Oaranja Gospodinjski aparati, n. sol. o., Titovo Volonja TOZD ZAMRZOVALNA IN HLADILNA TEHNIKA
Delavski svet TOZD ZAMRZOVALNA IN HLADILNA TEHNIKA
R AZPISUJE :
Imenovanje individualnega poslovodnega organa
Vagrad n. sol. o. Titovo Volonjo Oradbeno industrijsko podjotio 63320 TKovo Volonjo Praftornova 9/a
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge:
1.	Vodja projekta II
2.	Pomoč pri planiranju in analizah
Komisija za delovna razmerja TOZD Mehanizacija objavlja prosta dela in naloge:
3.	Samostojna izdelava tahnologijo
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1. diplomiran inženir arhitekture ali dip. inženir gradbeništva, 3 leta delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti, strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov.
pod 2. srednja izobrazba ekonomske ali družboslovne smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti, 1 leto delovnih izkušenj.
pod 3. srednja izobrazba gradbene smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti, 2 leti delovnih izkušenj.
Za dela in naloge pod 1 in 3 bo delavec sprejet za nedoločen čas, za naloge pod 2 pa za določen čas do 30. 4. 1986. Obvezno poizkusno delo.
Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v kadrovsko službo v 8 dneh po objavi.
Vse kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
1. VODJA TOZD ZAMRZOVALNA IN HLADILNA TEHNIKA
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1.
Vt. oz. VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske oz. pravne smeri
—	5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah v gospodarstvu
—	aktivno znanje enega tujega jezika
Za navedena dela in naloge bo izbrani delavec imenovan za dobo 4 let in je po poteku lahko ponovno izbran.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v,15 dneh po objavi razpisa na naslov: Gorenje SOZD DS Splošni posli, sektor kadrovskih zadev, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po poteku roka za prijavo.	• »
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
o. sub. o., Titovo Velenie, Vodnikova 1, tel.: (063) 856-711
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Izvršilni odbor delavskega sveta objavlja prosta dela in naloge
OBRAMBOSLOVCA.
Pogoji:
—	najmanj vMja izobrazba obramboslovja ali dniga ustrezne smeri,
—	ano lato delovnih izkušenj.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Poskusno delo traja 90 dni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev poiljtte v 8. dneh po objavi na naslov: Zdravstveni center Velenje, kadrovska sluiba, Vodnikova 1, Titovo Velenje.
Kandidate bomo o Izbiri obvestili v 15. dneh po zaključku objave.
kovinotehna
CELJE
s poslovnimi enotami
»OPREMA ŠOŠTANJ« »REPR0DUKT ŠMARTNO OB PAKI« »PRODAJNI CENTER PREVAUE«
ISKRENO ČESTITAMO VSEM RUDARJEM ZA STANOVSKI PRAZNIK -3. JUUJ TER VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA 4. JUUJ; DAN BORCA
ISKRENO ČESTITAMO VSEM RUDARJEM IN DRUGIM DELAVCEM REK ZA STANOVSKI PRAZNIK — -3. JULIJ TER VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM
ZA 4. JULIJ - DAN BORCA
SAVINJSKI GAJ
COKLARSTVO
VERTAČNIK PETER Loke 49 , MOZIRJE
63 330 * tel.: (063) 831-050
OPEKARNA MARIBOR < RADVANJE
Maribor, Strofiška 16 a
GRADITELJI
PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0180 km
MONTAŽNI STR0P0VI »NORMA«
S POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJN0ŽARNE PEČI

Telefon
(062) 39-911
3. julija 1985	★ Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * Stran 7
KOLEDAR
SREDA, 3. julija - IRENEJ ČETRTEK, 4. julija - DAN BORCA PETEK, 5. julija - ANTON SOBOTA, 6. julija - BOGOMILA
NEDELJA, 7. julija - CIRIL, metod
PONEDELJEK, 8. julija -
špela
TOREK, 9. julija - veronika
SREDA, 10. julija - LJUBICA
Četrtek, i i. julija - olga
M ALi OGLAS!
BOBNE TRAWA in akustično kitaro Triglav, ugpdno prodam. Informacije na telefon: 881-335.,
NOVA OKNA 5 kom. 100 x 140 cm »termoban« zaste-
Slovenci!
Turisti so na pragu naše dežele. Zasedli bodo naše ceste. Zasedli bodo naša mesta in vasi. V naše gore se bodo vzpenjali. Poselili bodo našo obalo in uživali v našem morju.
Slovenci In Slovenke!
Ti turisti so naši gostje! Od nas ne bodo terjali ničesar,pričakovali pa veliko.
Poskrbimo le, da bodo radi prihajali k nam in da se bodo domače počutili. Poskrbimo, da se bodo še vračali, ker jim bo všeč dežela in njenj ljudje.
Tega smo zmožni!
Zmožni smo ohraniti deželo lepo. Zmožni smo odstraniti ekološke posledice starih grehov in preprečiti nove. Zmožni smo premagati miselnost, ki je uničila in še uničuje najlepše primerke naše tradicije. Zmožni smo, naposled, tudi v teh časih ohraniti dostojanstvo, ne- da bi zapravili prijaznost, ki -si jo vsakdo želi, kadar pride v tujo deželo.
V turizmu je naša prihodnost! Ohranimo in razvijajmo svojo deželo tako, da bodo tudi drugi prihajali k .nam. Odprtost je pogoj za preživetje in razvoj malih narodov. Bodimo odprti, bodimo samozavestni, ohranjajmo tisto, kar je že stoletja temelj naše samobitnosti!
Slfl^enija
Moja dežela.
ZAHVALA
Tiho, kakor je živel, je tudi odšel od nas dragi oče, stari ata, dedi in brat
FRANC VIDEMŠEK
iz Gaberk pri Šoštanju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem", kt so nam izrazili sožalje, poklonili cvetje in ga pospremili na zadnji poti.. Posebej se zahvaljujemo sosedoma za veliko pomoč, dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje, duhovniku za opravljen obred, godbi TUŠ Zarja in GD Gaberke.
Žalujoči: Vsi, ki smo ga Imeli radi
klena, z rolo omaricami prodam. Telefon: 842-121. DNEVNO OMARO Tom Laško z ležiščem prodam. Informacije na telefon: 857-041. V VARSTVO VZAMEM otroke. Lidija Sakač, Kardeljev trg 7, Titovo Velenje.
ZAMRZOVALNO SKRINJO 413 litrov, še v garancijskem roku, zelo ugodno prodam. Telefon: 854-461, dopoldan. VRSTNO HIŠICO ob Plevelo-vem jezeru v Titovem Velenju, takoj vseljivo nujno prodam. Naslov v uredništvu. NAJAMEM STANOVANJE za dobo 2 leti. Telefon: 854-016. HONORARNO ZAPOSLITEV nudim KV ali PKV strugarju za delo na pol in avtomatski stružnici. Telefon: 857-459. BENYTONE (gramofon, kasetofon, digitalni tuner), Fisher ojačevalec 2 x 150 W sin in predo-jačevalec, kasetofon Technics M 235 X in Fanne profesionalne angleške disco bas reflex boxe (2 x 200 W sin) s trobljami, ugodno prodam. Telefon: 881-235
UPOKOJENKO za pomoč v gospodinjstvu in varovanje dveh malih otrok iščem. Stanovanje in hrana: ter vse ostalo zagotovljeno. Naslov v uredništvu. PIONEER avto zvočnike ' 2 x 40 W prodam. Informacije na telefon: 853-904. DEKLE IŠČE SOBO v Titovem Velenju. Telefon: 853-728 od 13. do 19. ure.
PRAŠIČA, težkega 100 kg prodam. Friškovec, Skale 59, Titovo Velenje, telefon: 856-154. SPAČKA UGODNO PRODAM: Telefon: 856-911, zvečer. GLOBOK bel italijanski otroški voziček prodam. Telefon: 856-001, popoldan
IslEOPREMUEN LOKAL za okrepčevalnico (alkoholne pijače izključene) v Titovem Velenju, Kidričeva 23, dajemo v najem najboljšemu ponudniku. Informacije po telefonu 853-030 med 7. in 8. uro od ponedeljka do petka.
MINIMOPED Jawa ugodno prodam in kupim dirkalno kolo Maraton. Telefon 888-205.
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
Od 8. julija do 9. julija, dr. Lazar
Od 10. julija do 11. julija, dr. Pirtovšek
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
Od 4. julija do 5. julija, dr. Miloš Ležaič, Erjavčeva 18, Titovo Velenje
Od 6. julija do 7. julija, dr. Viktorija Meh, Veljka Vlahoviča 49, Titovo Velenje
Šahovski turnir
Preteklo soboto in nedeljo je bil v hotelu Vesna v Topolšici šahovski turnir .za posameznike, ki se ga je udeležilo 54 igralcev iz vse Slovenije. Pripravijo pa ga je šahovsko društvo iz Titovega Velenja.
Zmagal je mednarodni mojster Vojko Musil, ki je osvojil 8 točk od 9 možnih, drugi je bil Plesec s pol točke manj, tretji Godec, 7 točk, četrti Ko-stadinov (6,5), peti Novačan, prav tako 6,5 točke.
Domači igralci pa so se uvrstili takole: 11. Matko, (5,5), 16. Goršek (5), 18. Stropnik (5). Prvih 18 je prejelo lepe nagrade.	Boris Brešar
TITOVO VELENJE Blagovnici Standard in Nama
ZNIŽANE CENE
■
proizvodov QOr6Tlj6
do 15. julija 1985
-	PRALNI STROJI
-	ZAMRZOVALNE SKRINJE /N OMARE
-	DVOVRATNI HLADILNIKI
10% ceneje
-	ČRNO BELI TELEVIZORJI
15% ceneje
podjetje za hldrogradnje,

gradnjo prometnih objektov in hortikulturo p.o.
titovo Velenje 63320. žarov a 19
H. P. H.
Podjetje za hldrogradnje,
gradnjo prometnih objektov in hortikulturo, p. o.
Po sklepu delavskega sveta s seje dne, 10. 6. 1985, razpisujemo:
JAVNO LICITACIJO
za naslednja vozila:
1. Osebni avto Z-125 P Karavan
registriran, vozen, leto izdelave 1980 začetna cena 85.000,00 din
2.	Osebni avto Z-750 LE
poškodovan, nevozen, leto izdelave 1984 začetna cena 70.000,00 din
3.	Prikolica »OORICA« 27 ton
poškodovana, nevozna, neregistrirana, leto izdelave 1977 začetna cena 181.000,00 din
4.	Prikolica »CP4« 2,5 t	1
vozna, poškodovana, neregistrirana, leto izdelave 1978 začetna cena 60.000,00 din
Polog za licitacijo je 10 % od začetne cene in ga plačate na blagajni DO HPH. Licitacija bo 8. julija, ob 9.00 uri na Žarovi 19, Titovo Velenje.
Prodajalec ne daje garancije za odprodana vozila in velja, da je prodaja izvršena po načelu videno—kupljeno.
Prometni davek plača kupec. Kupec mora plačati celotni znesek licitiranega vozila v 5 dneh po licitaciji in v tem času mora vozilo odpeljati, kar bo regulirano s posebno pogodbo med kupcem in prodajalcem.
Licitacijska komisija
ZAHVALA Ob prerani smrti drage
JULIJ ANE RAZGORŠEK
roj. CERAR iz Titovega Velenja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v tem težkem trenutku stali ob strani in darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo CSŠ, tovarišu Polesu, tovarišicama Terglavovi in Kadličkovi ter družini Zver za izkazano pomoč. Hvala častni straži, godbi, pevcem, govornikom in vsem, ki so jo pospremili na njeni prerani zadnji poti.
Žalujoči: mož Anton, sin in hčerka z družinama, oče, brata in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage in nenadomestljive žene, sestre in tete
MARIJE RUČMAN
gospodinje iz Gaberk pri Šoštanju
se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam v času težke izgube stali ob
strani in nam pomagali. Posebna hvala družinam Borovšek, Mravljak, Sovič, Obrovnik in Koželjnik za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi govornikom Bernardu Skarlovniku, Rafku Blatniku, Slavku Ramšaku, GD Lokovica, duhovnikoma za opravljen obred in še posebno Francu Dermolu, pevskemu zboru ter vsem, ki ste darovali cvetje in jo pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: mož Adolf, sestra Ivanka z možem, nečaki Mirko in Ivica z družinama ter Branko in ostalo
sorodstvo
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 4. 7. ob 18. in 20 uri
ZGODNJI SNEG V MUNCHENU - domači. V gl. vi.: Pavle Vuisič Petek,. 5. 7. ob 10. uri
OSVAJALEC — italijanski, znanstveno fantastični. V gl. vi.: Andrea Occ-hipinti
Petek, 5. 7. ob 18. in 20 uri
PRVI PONEDELJEK V OKTOBRU - ameriški, v gl. vi. Water Matthau
Sobota, 6. 7. in nedelja, 7. 7. ob 18. in 20 uri
OSVAJALEC — italijanski, znanstveno fantastični. V gl. vi.: Andrea Occ-hipinti
Ponedeljek, 8. 7. in torek 9. 7. ob 18. in 20 uri
MARIJINI LJUBIMCI - ameriški ljubezenski. V gl. vi. Nastassia Kinski Sreda, 10. 7. in četrtek 11. 7. ob 18. in 20 uri
PEST VELIKEGA ZMAJA - hong-konški avanturistični. V gl. vi.: Bruce
Lee
Petek, 12. 7. ob 10 uri
BAD JEZDI NA ZAHOD — italijanska, komedija. V gl. vi.: Bud Spencer KINO - DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 4. 7. ob 20 uri.
PRVI PONEDELJEK V OKTOBRU - ameriški, v Gl. vi.: Water Matthau Četrtek, 11. 7. ob 20 uri
BELL STAR — italijanski vestem. V gl. vi.: Robert Wood KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 6. 7. ob 20 uri
PRVI PONEDELJEK V OKTOBRU - ameriški, V gl. vi.: Water Matthau Nedelja, 7. 7. ob 18. in 20 uri
VELIČASTNI PAR - hongkonški, akcijski. V gl. vi.: Mano Cung Ponedeljek, 8. 7. ob 20 uri
OSVAJALEC — italijanski, znanstveno fantastični. V gl. vi.: Andrea Occ-hipinti
Sreda, 10. 7. ob 20 uri
MARIJINI LJUBIMCI - ameriški, ljubezenski. V gl. vi.: Nastassia Kinski
KINO BRASLOVČE
Nedelja, 7. 7. ob 19. uri
SAMO ZA TVOJE OČI — angleški, avanturistični. V gl. vi.: Roger Moore Sreda, 10. 7. ob 20 uri
OSVAJALEC — italijanski, znanstveno fantastični. V gl. vi.: Andrea Occ-hipinti
Titovo Velenje
Okvirne kulturne prireditve
4. julij: Folklorna skupina Gevgelija, pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — ploščad doma kulture v Titovem Velenju;
18. julij: Linha Singers, vokalni solisti, ČSSR — velenjski grad;
20. julij: Jože Gregorič, južnoameriške pesmi — atrij KSC;
26. julij: Folklorni ansambel KOLO, Beograd — ploščad doma kulture v Titovem Velenju;
3. avgust: NAKAGAWA ARTISTS, japonski ansambel za staro in sodobno glasbo — velenjski grad;
9. avgust: Jolanda Hernandez, Francija, sopran črnske duhovne pesmi — velenjski grad in knjižnica Titovo Velenje;
Od 19. do 25. avgusta: mladinski zabavni pevski zbor, Titovo Velenje — na velenjskem gradu, atriju KSC, Meyerjevi vili v Šoštanju, knjižnici Titovo Velenje in na Kardeljevem trgu;
Od 23. do 30. avgusta: večeri s kitaro — na velenjskem gradu, atriju KSC, Meyerjevi vili v Šoštanju, knjižnici Titovo Velenje in na Kardeljevem trgu.
Za vse prireditve bo vstop prost!"
Vabijo vas Kulturna skupnost Velenje in organizatorji!
Šmartno ob Paki
Mladinska delovna brigada
Vrli mladinci iz Šmartnega ob Paki so že letos petič pripravili mladinsko delovno brigado Šmartno 85. Začela se je prejšnji petek, sklenili pa jo bodo danes zvečer.
Udeležilo se je je okrog 50 mladincev iz Titovega Velenja, Polzele, največ brigadirjev pa je domačinov. Tako kot vsako leto, so tudi letos urejali športne objekte v Šmartnem ob Paki in tako prihranili precej denarja, ki bi ga sicer moral TVD Partizan nameniti za vzdrževanje. Več o tej akciji mladih bomo pisali v prihodnji številki našega tednika.
Tenis
Za rudarsko svetilko
Ob rudarskem prazniku je Šaleški teniški klub organiziral pod pokroviteljstvom Reka turnir za drugo rudarsko svetilko. Nastopilo je 55 tekmovalcev in tekmovalki z 14 slovenskih klubov.
V članski konkurenci so nastopili vsi najboljši slovenski teniški igralci. Med člani je zmagal Požar (Gradiš Branik Maribor); članice Travner (Celje); moški pari Požar—Breznik, med ženskimi Polančič—Preac (Maribor). Med domačimi tekmovalci je Špegel prišel do osmine finala, Erhar-tova pa je bila četrta.
Rudarska svetilka ostala
doma
Na mestnem kotalkališču v Titovem Velenju je bilo v petek in soboto že tradicionalno tekmovanje najboljših slovenskih in hrvaških kotalkarjev za prehodno rudarsko svetilko. Žal, kljub prijavi ni bilo kotalkra-jev iz Mladosti (Zagreb). Tokrat je bilo vreme zelo naklonjeno organizatorju, saj sta bila oba dneva sorlčna. le v soboto zvečer ob koncu tekmovanja je priletelo nekaj škrapelj.
Ob slovesni otvoritvi turnirja v soboto pred začetkom prostega programa se je predsednica velenjskega ko-talkarskega kluba še posebej zahvalila za izdatno finančno pomoč zvezi telesnokulturnih organizacij občine Velenje in Gorenju.
Udeležba v posameznih kategorijah je bila zelo različna. Največ — kar 17 — je bilo tekmovalcev v kategoriji pionirjev C, najmanj — po eden pa med mlajšimi mladinci in mlajšimi mladinskimi pari.
Prehodno rudarsko svetilko so prepričljivo osvojili domači kotalkarji, saj so zbrali kar 101 točko, drugo mesto Olimpija, 65 točk, tretje Stanko Bloudek 63, četrti do peti Cinkarna Celje in Medveščak Zagreb po 17, šesta Nova Gorica 4.
Posamezno — uvrstitve velenjskih kotalkarjev: pionirji C: 1. Kovač (Olimpija) 26.5, 2. Šumnik (Rudar) 14,9; pionirke C: 1. Cvitak (Medveščak) 35,0, 2. Šturm 34,6, 7. Stres, 30,0,
9.	Šulek 28,2, 12. Podrzavnik 24,2, J 6. Šramel 17,2, 17. Vidovič (vse Rudar) 8,6; pionirji B: 1. Štor 34,4, 2. Šinkovec 31,6 (oba Rudar): pionirke B: 1. Zelnik (olimpija) 38,5,'8. Šlehta 32,2,
10.	Čater 30,1, 12. Praznik (vse Rudar) 29,7; pionirji A: I. Klasinc (S. Bloudek) 37,4, 2. Šumnik 30,6, 3. Se-šelj 24,2,4. Potočnik (vsi Rudar) 24,0;
pionirke A: 1. Stanovnik (S. Bloudek) 40,5, 5. Novak 34,5, 6. Svoljšak 32,7, 9. Krnkotič (vsi Rudar) 28,2; pionirski pari: 1. Kopač—Klasinc (S. Bloudek) 21,5, 2. Čater—Šumnik 16,4 3. Praznik—Sešelj 16,1, Šulek—Šinkovec (vsi Rudar) 15,0; mladinke: 1. Gorda-na Miletič (Rudar) 97,6; mlajši mladinski pari: 1. Svoljšak—Marinič (Rudar) 58,2; mlajši mladinci: 1. Marinič (Rudar) 63,9; mlajše mladinke: 1. Mam (S. Bloudek) 114,31, 2. Oven 106,8, 4. Goričnik. 85,0, 5. Majerič (vse Rudar) 75,7; člani: 1. Kuret (Olimpija) 124,1; članice: 1. Mordej (Olimpija 123,6.
Za mlajše mladinke je bilo to tekmovanje tudi izbirno za nastop na evropskem prvenstu. Vrstni red: 1. Marn (S. Bloudek) 137,7, 2. Oven (Rudar) 128,0, 3. Stanovnik (S. Bloudek) 126,6. (vos)
Gorenje
165 bralcev prebralo 828 knjig
Knjiga je najpogostejša človekova prijateljica. Z njo se človek plemeniti, izobražuje, bogati besedni zaklad. S
takiig ciljem so pred leti tudi v delovni organizaciji Gorenje v Titovem Velenju začeli bralno akcijo med delavci.
Bralci, zaključka letošnje bralne akcije se je udeležila le četrtina, so z zanimanjem prisluhnili gostoma, Igorju Torkarju in Ivanu Sivcu
V počastitev rudarskega praznika
ROKOMET
Zelo zanimiv je bil sobotni rokometni turnir v Šoštanju, na katerem so poleg gostitelja Šoštanja, letošnjega republiškega prvaka, sodelovale še ekipe Avantija iz Celovca, Inlesa iz Ribnice in Slovenj Gradca, novega člana slovenske rokometne lige.
Rokometaši Šoštanja so nastopili brez poškodovanega kapetana Vajdla in Iztoka Puca, ki bo v novi sezoni igral za Banjeluškega Borca. Prikazali so najboljšo igro in osvojili prvo mesto.
Šoštanj:Slovenj Gradec 18:15, In-les:Avanti 23:18; za tretje mesto Slo-
venj Gradec:Avanti 27:26; za prvo mesto Šoštanj:Inles 20:16. Vrstni red: 1. Šoštanj, 2. Inles, 3. Slovenj Gradec, 4. Avanti.
V Rdeči dvorani v Titovem Velenju-so se sestale igralke Velenja in Šmart-na. Velenjčanke so bile veliko boljše in zmagale z rezultatom 33:14.
NOGOMET
Na Rudarjevem igrišču so domači veterani premagali vrstnike Šoštanja 4:2, prvo moštvo Rudarja pa je izgubilo z enajsterico Šmartnega, ki je letos izpadlo iz slovenske lige, z 2:4.
Mera — Titovo Velenje
Odprli težko pričakovano restavracijo
V krajevni skupnosti Šalek Gorica so končno, v Mentovi blagovnici prejšnji teden odprli tudi restavracijo ter tako končali celovito izgradnjo objekta, ki se je vlekla kar nekaj let. Restavracija je vsekakor prijetna in prepotrebna pridobitev za to krajevno skupnost, seveda pa pomeni tudi popestritev gostinske ponudbe v Titovem Velenju. Prijetno urejen prostor bo gotovo ob sodobni in upajmo kakovostni in raznovrstni kuhinji ter ob dobrih delavcih kmalu privabil številne goste.
Pari iz vse Evrope
Pari iz domovine in številnih evropskih držav, ki so se poročili na znani Ljubljanski ohceti, so v četrtek obiskali tudi Šaleško in Gornjo Savinjsko dolino. Najprej so jim na Titovem trgu pripravili prisrčen sprejem, ki so ga popestrili folkloristi in godbeniki, nato pa so jih povabili v restavracijo Jezero in jih pogostili z našimi domačimi jedrni.
Zatem so se vsi podali v Mozirje in si ogledali Savinjski gaj;
Ze na samem začetku je imela velik odmev. Krog bralcev se je vsako leto širil. Starim so se pridružili novi, ki so skrbno listali in prebirali slovenska ter srbohrvatska literarna dela.
Konec preteklega tedna so se v prostorih jedilnice delovne organizacije Gorenje v Titovem Velenju zbrali bralci, kulturni animatorji in drugi na zaključku letošnje bralne akcije. *V njej je sodelovalo 165 ljubiteljev lepe pisane besede, skupaj pa so prebrali kar 828 knjig. Med bralci je bilo kar 79 takšnih, ki so prebrali več kot sedem del, ti so ob koncu bralne akcije prejeli lepo knjižno darilo, šestnajst pa je prebralo vseh 10.
Enkratno doživetje za vse bralce pa je srečanje s pisatelji. Letošnjega zaključka bralne akcije med delavci Gorenja sta se udeležila znana slovenska pisatelja Igor Torkar in Ivan Sivec, ki sta v sproščenem pogovoru rade volje odgovarjala na zastavljena' vprašanja, o tem, kje iščeta teme za pisanje, kako jih »obdelujeta«, o čem najraje pišeta in podobno. Kot je pokazala anketa, so bralci v Gorenju letos posegali najraje prav po njunih delih, zato je bilo srečanje še toliko bolj prisrčno in zanimivo.
Ocenili šolska okolja
Pred štirinajstimi dnevi je pričela komisija pri Celjski turistični zvezi ocenjevanje krajev na širšem celjskem območju. Ocenjevanje je del skupne republiške akcije.
Najprej so ocenili urejenost nekaterih šolskih okolij. Tokrat je bilo zajeto 58 osnovnih šol v celjski regiji, pri ocenjevanju pa so veljali naslednji kriteriji: urejenost in vzdrževanje okolja ter stavbe, cvetlice, čistoča, redno košenje trave in drugo. Šole so prejele pet ocen in sicer vzorno, lepo urejeno, urejeno, skromno urejeno in neurejeno.
Ocenjenih je bilo tudi nekaj šol v velenjski občini. Oceno vzorno je prejela osnovna šola Mihe Pintarja — Toleda. Oceno lepo urejeno pa sta dobili osnovni šoli Antona Aškerca, in Karla Destovnika — Kajuha. Z oceno urejeno so bile ocenjene osnovne šole Bratov Mravljakov, XIV. divizije in Bratov Letonje. Ocena skromno urejeno pa je bila podeljena naslednjim našim osnovnim šolam: Bibe Roecka, Gustava Šiliha, Veljka Vlahoviča in osnovni šoli Topolšica.
Ocene dokazujejo, da tudi naši šolniki namenjajo v glavnem premalo skrbi za urejenost šolskih okolij, to pa se gotovo negativno odraža tudi pri oblikovanju otroškega pojmovanja o pomenu in vrednosti varstva okolja.
od tod pa so krenili na svatovsko kosilo v Logarsko dolino. Pravo presenečenje jih je čakalo na po-vratku v Lučah. Vrli domači fantje so že pri znameniti Igli pripravili pravo »šranganje«, nato pa so bili gostje prirediteljev znanega Lučkega dne. Nad izredno pestrim razvedrilnim programom, v katerem so sodelovali tudi pari sarni^ so bili vsi navdušeni in so vsi po vrsti zagotavljali, da jim bo os^al v trajnem in najlepšem spominu.
Rečica ob Savinji
Sedme vaške
Vaška olimpiada je zanimiva športna in razvedrilna prireditev, ki se je v vseh zaselkih in vaseh krajevne skupnosti v zadnjih letih močno uveljavila. V nedeljo 7, julija jo bodo priredili že sedmič zapovrstjo, nanjo pa še že temeljito pripravljajo. Dokaz priljubljenosti teh vaških iger je tudi dejstvo, da svoje moči in spretnosti vsa-. ko leto merijo mladi in stari iz vseh zaselkov in vasi, o množici obiskovalcev in navijačev pa ne kaže razpravljati.
Tudi za letos so pripravili pester spored prireditve, pa tudi tekmovalne discipline so izbrali tako, da prijetnega razvedrila zagotovo ne bo manjka-
igre
lo. Vsakoletna panoga je samo vlečenje vrvi, sicer pa za vsako olimpiado pripravljajo nove in izvirne. Letos bodo to hokej z metlo, sestavljanje grba Rečice, hoja po gredi, štafeta z vodo, samokolnica, kotaljenje hlddov in zbijanje zabojev. Sicer bodo že v soboto zvečer, v osnovni šoli odprli razstavo slikarskih del Jožeta Punčuha iz Mozirja, zatem pa bodo pod trško lipo zaplesali in zapeli mladi člani folklorne' skupine z Ljubnega. V nedeljo dopoldne bo najprej turnir ženskih ekip v malem nogometu, pred popoldanskim tekmovanjem, pričelo se bo ob 15. uri, pa še koncert godbe na pihala.
Zavodnje
Po taborniško preživeli nekaj dni
Ena najpomembnejših nalog društev prijateljev mladine je zagotoviti otrokom, da prosti čas kar najbolj koristno in prijetno preživijo. Se posebej v času počitnic so otroci veliko prepuščeni samim sebi in prav zato je pričela občinska zveza prijateljev mladine Velenje pred sedmimi leti z zelo zanimivo in poceni obliko letovanja — dnevnim taborjenjem v Za-vodnjah.
Otroke vozijo vsak dan zjutraj z avtobusi iz Titovega Velenja, Pesja, Šoštanja, v Zavodnje, kjer »po taborniško« preživijo dan. Takoj ob prihodu v tabor dobijo malico, nato še kosilo, predno oddidejo pa še eno malico. V dolino se vrnejo okoli 18. ure. Taborniki taborniškega odreda Pusti grad Šoštanja pod vodstvom Tee Podgoršek poskrbijo, da otrokom ni dolgčas.
Otroci oddidejo skupaj s svojimi vodniki v vodove kotičke, kjer spoznavajo osnovne taborniške veščine in se igrajo.
j DEJAN TAM-
■ ŠE, vodnik, učenec 6. razreda osnovne šole Bibe Roecka: »Vesel sem, da mi je v Zavodnjah zaupana skupina mladih »tabornikov«.' Sam sem tabornik že vse od prvega razreda, tukaj v Zavodnjah pa sem drugič. Delo s prvošolčki mi ugaja, saj so zelo pridni in zvedavi. Zanimajo jih taborniške veščine, časa pa je tudi za družabne in športne igre.
KARMEN RAVNJAK, tretji razred osnovne šole Bratov Mravljakov: »Doma bi bila sama in bi mi seveda bilo dolgčas, zato mi je očka predlagal, da preživim prve dni letošnjih počitnic tukaj v Zavodnjah. Zares mi ni žal, da sem prišla sem in če bo le mogoče, bom v Zavodnje prihajala tudi v prihodnje. Tukaj je zares lepo. Živimo v naravi, spoznavamo jo, nabiramo gozdne sadeže in spoznavamo rastline in živali. Dan kar prehitro mine in že se moramo vrniti v. dolino.« . w-	MATJAŽ
I 'JM*DRAGAR, mali r j -/rWik So)ar iz Skal: »Skupaj z devetletno sestro sem prišel med tabornike v Zavodnje tudi jaz. Tukaj je še veliko malih šolarjev in mi tako ni dolgčas. Naš vodnik nas je naučil že nekaj taborniških veščin, drugače pa se tudi veliko igramo «
Zanimanje za tovrstno obliko letovanja je iz leta v leto večje, saj prihaja v Zavodnje vse več otrok. Čeprav so zmogljivosti za približno 150 otrok, jih je prihajalo v teh dneh v tabor okoli 180.
Letos je bil tabor v Zavodnjah odprt takoj od zaključka pouka, to je od 22. do 29. junija. Glede na to, da je tolikšno zanimanje, smo seveda povprašali, če nameravajo v prihodnje povečati število dni. Povedali so nam, da bi bilo mogoče delo v taboru podaljšati na 15 dni, s tem, da bi sprejemali le otroke, ki bi se predhodno prijavili in sicer bi jih razdelili v več izmen. O tem velja vsekakor razmisliti, saj je gotovo še velko takšnih, ki bi radi prihajali v Zavodnje, se tako spoznali z življenjem tabornikov in življenjem v naravi in seveda tako poceni med svojimi sovrstniki zelo prijetno preživeli prosti čas.
O tem, da je v Zavodnjah zares prijetno najbolj zgovorno pričajo- udeleženci tabora:
mam :	MARJETKA
iT ' '	BLATNIK, Tretji
razred osnovne šole Veljka Vlahoviča: »V Zavodnjah sem taborila že tudi lansko leto in ker mi je zelo ugajalo sem se tudi letos prijavila. Tukaj mi je všeč. S sovrstniki se igram, spoznavam taborniške veščine, veliko prepevamo in se sprehajamo tod okoli. Dobro je poskrbljeno tudi, da nismo lačni, saj dobimo dve malici in kosilo. Hrana je okusno pripravljena.«
TEA PODGORŠEK, vodja tabora: »Taborniki našega taborniškega odreda, ki izvajamo program tukaj v Zavodnjah namenjamo usposabljanju za to dejavnost veliko pozornosti. Že med letom pripravimo vrsto izobraževalnih oblik, pripravili pa smo tudi poseben seminar za vodnike. Za delo v Zavodnjah izberemo zares dobro usposobljene vodnike, saj se zavedamo, da 1 je to delo najbolj odgovorno. Tukaj se mladi prvič srečajo s taborniškim življenjem in ravno od dobrih vodnikov je odvisno, če jim bo to ugajalo, če bodo še prihajali med nas «
Vsi tisti, ki so prejšnji teden preživeli v Zavodnjah so se imeli zares lepo in mnogim je gotovo žal, da je tabor že zaprt, zato torej zares velja razmisliti, da bi ga v prihodnje odprli za dalj časa in s tem omogočili, da bi koristno in prijetno preživelo nekaj dni v naravi še več otrok naše občine.
Mira Zakošek