štev. 304.
Trg t, v četrtek 31. oktobra »912
Tečaj XXXVII.
IZHAJA VSAK DAN.
ob nedeljah in praznikih ob 5., ob porrc!e!jkih ob 9. zjutraj.
Peraiaicse Štev. se prodajajo po 3 r.vč. (t> stot.) v mnogih Scbakarnah v Trstu in okolici. Gorici. Krarju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornberga itd. Zastarele *teY. po 5 nvč. (10 stot.)
SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni cglasi po S st, mm. »»mrtnice, zahvaio, poslanice, ogla>i denarnih zavodov po 30 fct. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Tnseratni oddelek uprave „JEdlaosti". —"Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
PlaJfjluo In tožljivo v Tntu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„ V edinosti je moč /"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24. K, pol leta (2 K, 3 mesece 6 K ; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se nprava r.e ozira.
■kroea.'Bt at n«i«lJtko lzdanj* „EDINOSTI" »tm« : ift oslo lato Kron 5-20, za pol lata Kron 2 CO.
Vsi dopisi naj se pošiijajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se na sprejemajo In rokopisi *e ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorglo Galattl 20 (Narodni dow)
Izdajatelj in odgovorni nrednikŠTEFAN GODIJiA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost*, vpisana zadrnga z omejenim poroštvom v Trstu, n.;cm Giorgio Galatti štev. 20.
Pojlno-hrantlnllnl rafun 5tev. 841-652. TELEFON U 11-57.
Politično društvo „Edinost"
vab: na
JHVNI SHOD
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 3. novembra 1912
ob 10 dopoldne v veliki dvorani „Nar. doma".
DNEVNI RED:
Avstrija in balkanska vojna.
Slovenci mesta in okolice I Prihitite na shod v kolikor mogoče velikem Številu.
ODBOR.
BRZOJAVNE UESTf.
Struje v Češki agrarni stranki.
PRAGA 30. (Izv.) „Češke Slovo" trd', da je nastal v češki agrarni stranki nesporazum. Večina pravi, da je voditelj Udržal zabredel v raladoČeSko strujo, vsled česar zahtevajo ločitev od Mladočehov. AvstrorusM „sporazum" glede Balkana.
DUNAJ 30. (Kor.) „Neues Wiener "iag-blatt" piše: Parižka in londonska poročila vedo, da bodo balkanske države zastopane pri svolečasni konferenc?, ki bo odločila o miru in reformah v evropski Turčiji. Javlja se tudi, da se }e dosegei sporazum med Avstrijo in Rusijo glede težav, povzročenih od balkanske krize. Besedilo sporazuma bodo kmafu objavili in storili skupno primerne korake. — Informirani krogi pa trde, da velesile še nimajo nikaklh osnutkov za konfe-
renco, davse tore} še ne more obravnavati niti o točkah, u'ti ugibati, kdo bo pri konferenci prisoten. Do sedaj imajo velesile le Poincarejev predlog .status qao" ii pa posredovanje v ugodnem trenutku. Obe točki so velesile sprejele in nobena ni skušala na predlogu ničesar izpremeniti. Velesile sioje enodušno na stališču Poincarejevem, zato je tudi dozdeven avstroruskl dogovor neutemeljen.
(Neutemeljenost govorice o avstroruskem dogovoru je pač evidentna, saj sta Rusija in Avstrija ravno oni dve državi, ki se, po dosedalni ljubosumni rivaliteti soditi, sploh ne bode te mogli pomeniti glede Balkana. Op. red.)
Kako se Anglija peha za konferenco.
LONDON 30. (Kor.) .Times" pišejo: Mirna politika Avstroogrške in Rusije zelo otejšuje odgovornost drugih držav. V vseh giavnih mestih je Poincarejev trud, ustvariti enotnost cilja, bil prijazno pozdravljen, a nikjer niso odmevala čutstva šefa francoskega kabineta tako prisrčno, kakor ravno v Angliji.
Avstrija za Turčijo po kostanj
v ogenj?
DUNAJ 30. ob 12*35 zjutraj (Kor. — za včerajšnjo številko prepozno.) 1z Carigrada poročajo: „Ikdam" prlobčuje vest, da odpotuje turški poslanik na Cetinju s Hus-seia Hilm! pašo v specijalni misiji na Dun&j.
Volitve na Turškem.
CARIGRAD 30. (Kor.) Nova zbornica bi se imela sestati 14. novembra, a vlada je sklenila da preloži volitve.
Obnovljena trozveza.
RIM 30. (Izv.) Tukajšnji listi javljajo, da se je pri sestanku Berchtolda z di San Giuliano govorilo tudi o trozvezi. Sklenilo se je obnoviti trozvezo v stari obliki, samo, da se ozira tudi na Libijo. Z Albanijo ostane vse pri starem. Te si namreč ne sme prilastiti niti Avstrija, niti Italija. Če bi pa Turčija prenehala biti, pa naj postane Albanija svobodna kneževina.
Bolgari ob marmarskem morju.
ti Turčiji se kuha revolucija.
Srbi in Grfci streme za Solunom.
Zavzetje Velesa. — Turki razpršeni. — Strahovita panika. — Vsa turška artiljerija v srbskih rokah. — Splošen turški beg. — Združen pohod Srbov in Črnogorcev na Prizren in k morju.
BELGRAD 29. cb 7 zvečer (Srbski tiskovni urad »Edinosti*. — Za včerajšnjo Številko prepozno.) Danes popoldne je prispela cficijelna iakonična vest, da so srbske čete zavzele Veles. Podrobnosti še manjkajo, toda pri informacijah iz Vranja se da sklepati, da sta hitri pohod srbs e vojske proti Velesu in vpad druge srbske armade Turkom v bok onemogočila Turkom ponovno koncentracijo pri Velesu, kjer jih je oonovno razpršila srbska konjica, ki je že dozd&j izzvala strahovito paniko v turšsih četah in jih prisilila, da so morale zapustiti na svojem begu vso svojo crtiljnrijo.
Zdi se, da Turki beže iz Tetovega proti Bitolju, cd Stiplja proti Strumnici, od Velesa pa po doi!ni reke Vardarja proti De.aiika-piji. Govori se, da je prišlo do bitke, druga vest pa pravi, da srbska konjica preganja Turke južno od Velesa. Po zavzetju Peći po Črnogorcih se pričakujeje koncentrični pohod črnogorske in dela srbske vojske na Prizren, odtamkaj pa k Jadranskemu morju.
Po vsej Srbiji vlada neprestano velikansko navdušenje.
O zmagi pri Kumanovem in Velesu.
BELGRAD 30 (Srbski tiskovni urad * Edinosti44.) Po uradnih izvestjih iz Vranja se je oni del turške armade, ki se je po bojih pri Kumanovem in pri Skoplju koncentriral pri Velesu, skušal včeraj v jutro upreti zmagoviti srbski armadi, ko je zasedala Veles. Borba je bila silna in krvava, ker se je bilo Turkom prej posrečilo, zavzeti dobre postojanke. Srbski armadi se je pa posrečilo pregnati Turke s teh postojank vzeti mesto in razbiti poslednje čete makedonske armade, ki se sedaj v neredu umika v dveh smereh, proti P/ilepu in Gosti-varju.
Nobenega dvoma ni, da se Turki ne bodo več mogli jače upreti prodiranju srbske armade. Sedaj je namreč po dcšllh informacijah čisto gotovo, da je ime!a Turčija pri Kumanovem zbrano vso svojo makedonsko vojsko, ki so jo tvorili celi sedmi skop-
ski zbor s tremi divizijami, trinajsta in Štirinajsta-divizija solunskega zbora, šestnajsta in sedemnajsta divizija bitoljskega zbora, vsi trije strelski polki in vse zborne artiljerije. Po takem je moralo biti pri Kumanovem 80 000 mož. Če se pomisli, da Je Imela turška vojska dobre pozicije in da je srbska morala premagati velike težave, potem pač število srbskih žitev in veliko. Dognano je namreč, da je padlo pri Kumanovem Srbov 400 mrtvih in 2000 ranjenih, med temi 80 od 100 le lahko.
Zmaga pri Kumanovem je definitivna, ker so Turki dokazali, da se ne morejo već koncentrirati in upirati. Nimajo namreč več artiljerije, kl je skoro vsa v srbskih rokah. Verojetno je, da trč-'jo bežeči Turki pri Pri-Iepu na grško vojsko, ki zmagoslavno od juga napreduje.
Od Velesa Še ni posameznosti, ve se samo, da so bili Turki z močnim naskokom precej hfto premagani. Naša ka valerija, ki Je že pri Kumanovem pokazala veliko aktivnost, se je odlikovala pri Velesu. Ona je pognanega sovražnika razdvojila v dve razni smeri, da Je združenje malo verojetno. Med begom od Kumancvega niso imeli Turki Ča*>a kvariti železnice. Le malo proge so razdrli, a to so Srbi takoj popravili, da je do Velesa čisto porabna in v srbskem rednem prometu.
Srbska armada je opremljena z vsem potrebnim. V osvobojenih pokrajinah se bo iizpostavil reden trgovski promet, ker Srbi povsod zaporedoma organizirajo. Celo Kosovo in Lab Je mirno, red se neobično brzo vrača. Arnavti se vračajo domov, noseč bele zastave predajajo orožje, p-ivažajo svoje ob?telji, priganjajo živino. Zavzete kroje je zasedla večinoma armada tretjega poziva, ki Jo neprestano pošiljajo iz Srbije, da straži novo lest.
Arnavti in Turki so poraženi od brzine osvajanja in organizacije in se udajajo v usodo. Nosijo na kup množtvo orožja, največ pušk-martink in brzostrelk. Mosiimani nosijo okrog desne roke srbske trobojnice.
Odprte so zopet trgovine i krščanske i turške. Od včeraj že tudi zopet kličejo k molitvi hodže z minaretov in muslimani so prepričani, da j2 sedaj napredek zasl-guran.
Bolgari zasedli Rodosto?
LONDON 30. (Izv.) Iz Sof je se javlja, da so Bolgari vzeli Rodosto ob marmarskem morju,, 50 km od Carigrada.
(Če Je to res, so Bolgari obkolili levo turško krilo. Ured.)
Odločilna bitka pri Drinopoiju.
DUNAJ 30. (Izv.) Veliki odločilni boj pri Drinopol'u je že začel. Dosedajne vesti trde, da se umika turško krilo pri Lule Burgasu, natančnejega se še pa ni ničesar izvedelo. Vsega si stoji nasproti 400.000 mož in sicer 240 tisoč Turkov in 160 tisoč Bolgarov. Ta bitka bode odločilna za potek in konec vojne.
Preračunana bolgarska taktika.
PARIZ 30. (Izv.) Sedaj ni več dvoma o tem, da so šli Turki v Jugoiztočnl Trakiji v past. Bolgari se namreč ne bolujejo proti fronti, nego so obšli Turke proti Iztoku, kjer napredujejo v dveh kolonah. Turško sredino pa bodo šele napadli, ko nastane v njenih vrstah nered.
Srbi napadejo z Grki Solun.
BELGRAD 30. (Izv.) Srbska armada, ki napreduje od Velesa proti jugu, heče napasti v zvezi z Grki Solun.
Srbska ustava z zavojevanih krajih.
BELGRAD 30. (Izv.) Srbska vlada je izdelala za Novi Pazar in Kosovo ustavo, slično oni v Srbiji, samo da precej spominja na vojaško dtetatu o. Občine bodo osnovane po sibskem uzoru, vendar bo imel okrožni načelnik oblast, da njih upravo vsak čas suspendira.
Novi Pazar in Kosovo se ^apriseže Srbiji.
BELGRAD 30. (Izv.) Predsednik vladne stranke Prota Gjurić odrine jutri v na novo zasedene kraje v Novem Pazarju in Kosc-vem, da zapriseže ljudstvo k zvestobi v imenu srbskega kralja Petra.
Raje v zrak nego v Črnogorske roke.
LONDON 30. (Izv.) Skaderski poveljnik Je Javil kralju Nikoli, da požene ves Skader raje v zrak, nego bi ga pustil preiti v črnogorske roke.
Črnogorci hočejo priti do Drača.
LONDON 30. (izv.) „Mornmgpost" je prejela iz Podgorice vest, da hočejo Crnogorci po zavzetju Skadra korakati preko LjeŠa in Sv. Ivana v Drač, da uveljavijo svoje zahteve po albanskem obrežju.
Grki gredo nad Bitolj.
ATENE 30. (Izv.) Iz Verrije ste odrinili dve artiljerijski brigadi proti Bitolju (Mona-stirju), kamor korakajo <udl Srbi od severa.
Premirje na Balkanu.
PARIZ 30. (izv.) Tukajšnji listi vedo za gotovo, da se v najbližjem Času sesta-nejo vsi štirje balkanski krščanski vladarji, da se posvetujejo, pod katerimi pogoji bi bilo možno premirje.
(So Še pač optimisti na svetu. Red.)
Zekki-pašine čete.
BEROLIN 30. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo, da se je Zekki paša umaknil v Gjev-gelii in Dorijan na istoimenem jezeru, kjer se zoperstavi Srbom. Srbski iisti pa trde, da so njegove čete razbite in da ni pričakovati turšsega odpora.
(Gjevgelii se nahaja južno od Velesa ob solunski železnici, Dorijan z jezerom pa v isti smeri in višini, samo iztočno od G;ev-gelii Red.)
Revolucija v Carigradu.
CARIGRAD 30. (Izv.) V mestu se izvaja vedno hujša cenzura, ki se vrši tudi na tujih listih. Vretje je že splošno, izlasti ker Je razburjenje prešlo že tudi na sefe fdijaštvo). Bati se je, da izbuhne revolucija. Že danes dolže mladoturke, da so oni zakrivili vse turške neuspehe In r3di tega Je naperjen ljudski srd v prvi vrsti proti njim. Sicer pa se tudi opaža sovražno gibanje proti tujcem.
Pariz častita Belemugradu.
PARIZ 30. (Izv.) Predsednik komunalne uprave Russel je častital belograjskemu občinskemu predstojniku na zmagah srbskega orožja.
Pokolj kristjanov v Turčiji?
CARIGRAD 30. (Izv.) Iz MonastirJa, Soluna, več drugih krajev in Iz Male Azije se javlja, da se loteva kristjanov nemir, ker se jim obetajo krvavi masakri. Vsled tega zapušča prebivalstvo mesta.
Turki se koncentrirajo pri Čorlu.
SOFIJA 30. (Kor.) Po semka| prispelih pore čilih se baje koncentrirajo glavne turške sile na Črti Corlu—Kari sten, kjer so baje zavzele močne obrambne pozicije, tako da je tamkaj pričakovati glavne bitke.
Turki še vedno zmagujejo.
CARIGRAD 30. (Uradno.) Generallsira, vojni minister Nazim paša je danes izročil velikemu vezirju brzojavko pove'jn'ka v Drinopoiju, ki poroča : Včeraj smo izp dli na zapadni fronti, na strani proti Marešu. Prizadja!! smo sovražniku težke izgube, ter ga pognali na griče. Major je tudi reke', da občuduje Bolgare; oni so plemeniti in dobri.
Turški vojaki v Bosni. SARAJEVO 30. (Izv.) Danes je prispelo v Sarajevo 1300 turških vojakov In nekoliko oficirjev. Od teh so Jih 600 najbolj raztrganih in umazanih spravili davi v Petro-varadin, med njimi 30 ranjenih. Od tam ;ih pošljejo domov.
Abdul Hamidova usoda. SOFIJA 30. (Izv.) V tukajšnjih krogih Izjavljajo, da se boje Turki, da bi zcali Bolgari ujeti ex-sultana Abdula Hamida, ko ga bodo spravljali iz Soluna v Carigrad. Tudi vedo, da je baje že sklenjeno, da ga takoj umorijo, čim vidijo, da bi se ga polastili Bolgari.
Kratko ali jedrnato. „Information*4 piše: Militarična situva-cija na Balkanu je takorekoč obupno jednostavna. Tuiška defenziva Je zrušena, cf n-ziva balkanskih držav deluje z vsakim d-em iače. Besedičenje o kakem še možnem preobratu Turčiji v prilog moremo mirno odpraviti.. zgenivši z rameni I
Sr&sHl merodalnl krosi In „status quo" na Balkanu.
Balkanski narodi rajše padejo v borbi za svobodo, nego dopuste turško gospostvo v zavzetih pokrajinah.
BELGRAD 29. ob 7 zvečer. (Srbski tiskovni urad „Edinosti44. — Za včerajšnjo Številko prepozno došlo.) Vladna „Samouprava4* piše danes: „Nekateri evropski listi še sedaj govore o „status quou na Balkanu, ko njihovi ljubimci Turki, per6 svoj sramotni poraz s krvjo nedolžnih krščanskih otrok in neoborožene raje. Še pred bitko pri Kumanovem so Turki rezali ranjencem nosove In ušesa ter morili žene In otroke. Tako pa tudi še sedaj po-žlgajo vasi in odvajajo s seboj krščansko rajo na svojem umikanju.
1o je zverinska besnost podlih „kukavic" {strahopetcev) !
Dočim zavezniki kar najbolj humano negujejo turšte ranjence, se Je zgedilo, da so Arnavti streljali z revolverji celo na zdravnike, ki so jim hoteli obvezati rane. Nekatere zdravnike so Arnavti napadli z bodali in jih ranili. In za tako gadjo zalego se še zavzema del Evrope l
Pametno in pošteno misleč Človek se mora naravnost zgražati nad kratkomalo nepojmlji.im dejstvom, da ona kulturna Evropa, ki se toliko ponaša s svoio človečnostjo, Še vedno govori o tem, da bi se komaj osvobojena raja zopet morala povrniti pod jarem turškega polumeseca. Ali res hoče ta prosvetljena Evropa, da se zopet povrne v življenje zlo, ki je med najstrašnejšimi našega časa ?
Toda Evropa naj pač ve, da se balkanski narodi, ki žrtvujejo neizmerne žrtve za svoje brate, nikakor ne ustrašijo nikakršnih žrtev, ako bi hotela zla usoda, da bi morali komaj pridobljeno svobodo svojih bratov obraniti samovolje In brezsrčne stl krščanskih velevlasti!
Ako pride do tega, izvrše krščanski narodi svojo naj'višjo dolžnost: raje padejo v borbi za svobodo, raje izginejo do zadnjega, preden krščanska in kulturna Evropa zopet namesti krvavo vladavino turškega polnmeseca na Balkanu /
Naše prepričanje je, da se krščarcka E/ropa ne bo dala zavesti do uke monstruoz.iosti I44
Ta članek vzbuja povsod največje zadovoljstvo in pripisuje se mu odlična važnost, ker odgovarji najtrdnejšemu prepričanju vsega Balkana In ker se ve, da nI napisan brez vednosti mer odajnlh krogov.
Pripomba uredništva: Ta odločno in samozavestno pisani čhaek srbskega viadinega lista je jasen in prejasen odgovor na vse one onemogle poizkuse raznih faliranih evropskih, med njimi v prvi vrsti tudi avstrijskih diplomatov, ki st še sedaj niso mogli izbiti iz glave misli, da morajo imeti svoje nespretne prste povsod, kamor najmanj spadajo. Obenem pa to tudi resno svarilo oni Romunski, k', nahuj-skana prav po isti nezmožni evropski diplomaciji, hoče s svoHmi zahrbtnimi mah na-cijami zadržavati zmagoslavni pohod junaških jugoslovanskih vojaških čet proti sedežu
Biran U.
„EDINOST" št. 304
V Trstn. dne 31. oktobra 19! 2.
vsega stoinstoletnega zla balkanskih narodov, sultanskemu Carigradu.
„Raje pademo v borbi za svobodo, raje izginemo do zadnjega, preden kršćanska in kulturna Evropa zopet namesti krvavo vladavino turškega polumeseca na Balkanu !" Balkanski zavezniki so torej pripravljeni žrtvovati vse, da dosežejo svoj konečni smoter: popolno osvoboditev svojih bratov. Proti taki odločnosti, proti takemu trdnemu sklepu bo pač zastonj vse zahrbtno diplomatsko mešetarjenje. Geslo balkanskih zaveznikov je pač: Naprej, dokler se ne zablesti zopet po nadpoltisočletni dobi neizrecnega trpljenja in mučeništva balkanskih narodov s kupole Hagije Scf.je v Carigradu zlati pravoslavni kriz, žnjim pa tudi zlata svoboda vsemu Balkanu.
Visoka Je cena te herojske borbe naših bratskih balkanskih narcdov, vredna njihovih ogromnih žrtev, obenem pa tudi najresnejši opomin vsem in vsakomur, naj ne draži leva In mu ne skuša jemati žrtve izpod šap, ki mu pripada po vsej pravici.
Drobne vesti o vojni.
*	Nemški major Zwanger popisuje, kako je v bližini Ćorla srečal kmete, ki so bežali iz Lozengrada. V postaji Sajdlar paša Je videl en vlak beguncev. Zadnja dva voza sta bila razbita in tračnice so bile občutno poškodovane. Toda prešlo je 12 ur, ne da bi se bil kdo kaj zmenil. B:io je tam 2500 krepkih mož brez dela, dočim so turški častniki ostali v salonskih vozovih. Tekom dne so šli mimo še drugi vlaki z begunci.
V	zadnjem je bilo en bataljon turških vojakov, ki bi bil moral zavzeti pozicijo na novo se zbirajoče turške armade pri Liiie Burgasu.
Ta bataljon pa je, predno je videl enega samega Turka, poskakal v vlak in pobegnil! Nemški major pravi, da mu ostane utis, ki ga je dobil, nepozaben!
*	Neki ranjen turški major, ki leži v bolgarski bolnišnici v Stari Zagori, je pripovedoval dopisniku „N. Fr. Presse* : „Bolgarsko topništvo nas je pri Lozengradu strašno zdelalo. Nismo mogli priti do zavesti. Bolgari so streljali naravnost v cevi naših topov. Nismo mogli razumeti, kako so bolgarski topovi mogli priti nazaj do Seraj Kerael Keja.
*	Generalisim je brzojavil velikemu vezirju : „Naše vojne sile, ki so se včeraj nahajale pri Vizi, so napadle sovražnika, ter dosegle velik uspeh. Sovražnik je bil prisiljen, se umakniti.
Ena divizija na fronti je bila tudi odbita. Naše izgube znašajo 800 mož mrtvih in ranjenih.
*	Na čeiu srbske kavalerije je princ Arzen Karagjorgjevič, ki je vodil vse sam osebno. Bil je mnogokrat v prvih vrstah.
*	Med ranjenimi srbskimi častniki je tudi polkovnik Bojanovič, ki se je v bitki pri Kumanovem toliko izpostavljal ognju, da so ga vojaki že smatrali za neranljivega. Por. Majlič, ki je zapovedoval eni stotniji 18. pešpolka, je rajše pustil, da so mu turške kroglje razbile glavo, nego da bil ubogal poveljnika, ki mu je naročii, naj se umakne, ker je bil preveč ispostavljen. — Taki izgledi častnikov so seveda vlivali Še večjega poguma vojakom, ki so se s strahovito silo zaganjali poti turškim pozicijam.
*	Neki list navaja številke pohodov, ki so jih Turki povzročili v enem stoletju. Ne gre se tu za posamezna ubojstva, ali osamljene krvave spopade, temveč za klanja, organizirana po vladi: 50.000 oseb je bilo ubitih na otoku Kio, 10.000 v Kurdistanu, 11 000 v Libanonu, 10 000 v Bolgariji in 30.000 Armencev! V vsem so Turki torej samo v organiziranih pohodih pobili v enem sam- m stoletju 381.000 oseb! Pač skrajni čas, da se tem divjaštvom stori enkrat za vselej konec.
ZAHVALA.
Prva obrambna razstava je končala svojo turnejo; bila je slovenski javnosti na ogkd v vseh večjih slovenskih centrih: v Ljubljani, Trstu, Gorici, Celju in Mariboru.
V	moralnem oziru je raztava v polni meri dosegla svoj namen: pokazala je bilanco naših narodnostnih bojev in zainteresirala je inteligenco in širše mase za narodno-ob-rambno delo. V ostalem je zadela obrambno razstavo usoda skoro vseh novih inštltucij: Na eni strani iskreno priznanje, pomoč in zasiomba, na drugi strani zagrizeno na-sprotstvo.
Časopisi: „Slov. Narod", .Edinost", „Dan", „Branik", „Soča" in „Narodni list" so svojo narodno in časnikarsko dDlžnost napram razstavi izvršili v polnem obsegu. Iskrena jim hvala! Razstava je v prvi vrsti deio tov. I. Mačkovšica, tehnika v P/agi; on je sprožil misel za slov. obrambno razstavo in vodil vse priprave v manjšinskem odseku aksd. društva „Adrlja" v Pragi in v podružnici „Prosvete" v Idriji.
Tov. Mačkovšku in imenovanim društvom najlepše priznanje! Veliko hvaležnost smo dolžni za brezplačno prepustitev prostorov: gospodu akad. slikaiju Rihardu Ja-
kopiču, slavni Slov. čitalnici v Trstu in („Narodni Prosveti" v Gorici ter uglednim upravam Narodnega doma v Celju in Mariboru. Slavnemu magistratu ljubljanskemu najudanejša zahvala za cvetlične dekoracije Jakopičevega paviljona. Prisrčno se zahvaljujemo nadalje slavnim akad. fer. društvom : „Balkan" v Trstu, „Adriji* v Gorici in po-! družaicl „Prosvete" v Mariboru ; imenovana društva so nam Šla v vsakem oziru na roko. Iskrena hvala tudi vsem korporaci|am in gospodom, ki so bodisi darovali, bodisi posodili predmete za razstavo, bodisi drugače pripomogli k nje uspehu.
Akad. fer. društvo „Prosveta" v Ljubljani.
Primorski Slovani za brate na Balkanu.
Nadalje so darovali sledeči gg. po K: L. Senkinc 1, Marica Godina 3, Josipina j Godina 2, Rožica Vičlc 10, v gostilni S. Ferluga na Konkonelu se |e nabralo 22 70, Josip Pečar 6 20, Drag. Piciga 1, Jakob Lazar 1, Fr. Trošt 2, Iv. Gustinčič 2, I. Mo-jhorčič 2, Anton Pečar 2, Anton Kresevič 2, M. Grlat 2, Andrej Cink 1, Anton Muha star. 4, Karo I Šiškovič, Crnlkal 10, županstvo Dekani 250, K. Pečenko, Komen 8, l. Kra \ njec, Ljubno 25, I. Rokoešek, S». Lucija 60, A Lavrenčič 2, Celestin Sirk 60, A. Randić 100 Srečko B^rtel 50, gosti kons. društva v Rojanu 106 90.
Skupaj K 735 80
I
včeraj izkazano * 28,316 79 Skupaj K 29,052 59
*	V včerajšnjem izkazu je naznačeno, da so darovali gg. Gergeč, Radojevič in dr.
|Jsgodić 75 K za rdeči križ; stvar popravljamo danes toliko, da je g. Giuro Gergeč v Trstu daroval K 20, g. pravnik Nikola Radojevič v Trstu K 5 in g. dr. I ?o Jagodic v Trstu K 50, skupaj vsi trije K 75.
*	Odbor za „Rdeči križ* je dobil včeraj od namestniškega svetovalca obvestilo, da je namestništvo dovolilo nabiranje prispevkov za ranjence balkanskih slovanskih držav. Zato se nadejamo, da začne|o za naprej prihajati darovi v podvojeni meri. Opozarjamo pa darovalce, naj pazijo komu Izročajo svoje darove, da ne pridejo v roke nepoklicanih oseb.
Pobiranje iz hiše v hišo ali iz kraja v kraj po zato nastavljenih organih pa n i dovoljeno. Darovi v denarju naj se pošiljajo na g. C. Kamenaroviča v Jadranski banki, darovi v gotovini na gospo Milko Mankoč v Trstu, ulica Fontana ŠL 4.
Domače vesti.
„Polaer Tagblatt4 — slavofob. Na
notico, ki smo Jo priobčili pred malo dnevi pod gornjim naslovom, odgovarja puljski list precej razdraženo. Znamenje, da ga je precej osupnila.
Speklo ga je naše očitanje, da je v svojih poročilih o vojni na Balkanu zaplul v turkofilske vode. Proti temu očitanju prihaja z argumentom, da ga „Giornaletto" nazivlja z.Giornale croato scritto in tedesco". Mi pa nastopamo z argumentom, ki ni nič manje veljaven: da Je namreč „Polaer Tagblatt" vslkdar in z indignacijo zavračal to očitanje v „Giornaletto". In pri tem ne smemo pozabiti, da „Giornaletto" očita sla-vofilstvo vsakomur — pa bil tudi Kitajec ali Hotentot — Čim ne trobi v njegov rog. Dokumenti slavcfiistva so torej pri „Gior-naletto* skoro tako po ceni kakor doktorski diplomi ali izvestni predikati — cocte, eccel-lenza itd — v Italiji. Zato pa tudi niso — nič vredni.
Najhuje pa je spekla »Polaer Tagbiatta" konstatacija, da dobiva subvencijo od države. Grozi nam, da bo govoril na drugem mestu. Naj le 1 Ali mi smo uverjeni, da ne bo govoril, ker ve, koliko ml vemo. Za danes pripominjamo le toliko, da subvencije nismo omenili zato, ker vidimo v tem kaj slabega, kajti dobro umejemo, da dnevnik, kt izhaja ob takih razmerah in v take — priznavamo to — dobre namene, kakor je zrušenje gnile in koruptne kamore, ne more kriti troškov brez nikake podpore. Obsojali smo le, da takov list zahaja v smeri, ki ne le da morajo neprijetno zadeti slovanske državljane, ampak ki tudi v interesu države niso! Do tega prepričanja je moral priti sedaj tudi „Polaer Tagblatt", ako trezno zasleduje razvoj stvari na Balkanu. Da je bil na zgTeŠeni poti in v hudi zmoti, o tem se more uveriti tudi iz dunajskega časopisja. Celo glasovita „Neue Fr. Presse" Je kmalu morala revidirati koncept svoje balkanske — slavobske politike !
Najinteres3ntr.eje in najznačilneje pa je, da „Polaer Tagblatt" v svoji obrambi posnema sicer toli žigosanega „Giornaletto": vrgel se je na osebo domnevanega našega dopisnika. „Gfornaletto* je že pred njim posegel po tem nizkem sredstvu. n Polaer Tagblatt" si ne bo višal ugleda, ako bo posnemal take vzore.
Poleg veličanstvenosti — ignoranti! Da, to so naši tržaški — veleitahjani i (Genij italijanskega naroda naj nam cprosti to prcfmacijo italijanskega imena !) V stiskah
so, ker morajo vsprlčo dogodkov na Balkanu dušiti v sebi vse tiste grde instinkte, sovraštva, ki jih razpaljajo vedno, čim le čujejo slovensko ime. Morajo, ker jih Je spravila v tak položaj za Italijo raalcslavna tripolitanska kampanja . . . Tacega železnega čela vendar ne morejo imet', da bi insultirali svoje . . . rešitelje.
Finglrati morajo torej velikanske simpatije do balkanskih Slovanov ! Ali, kako vse drugače bi pisali, da ni bilo tripolitanske blamaže in da ni — hčere črnogoskega kralja, ki je dala Italiji prestolonaslednika!
V tej dilemi, ko morajo blagoslavljati balkanske Slovane in ko hočejo proklinjati primorske Slovane, Je priše „Indipendente" na trik, na kakoršnjega more priti le i g n o ran t. Prosimo, čitajte, kar piše „Indipendente".
Če prihajajo Italijani — pravi — na pomoč balkanskim Slovanom, ki se bore za svobodo in neodvisnost, to ne pomenja, da hočejo biti solidarni s tukajšnjimi Slovenci, ki so le pokvarjeni bratje plemenitega in velikodušnega plemena Slovanov Crnogore, Srbije in Bolgarske! Tukajšnji Slovenci so le Izrodek, ki potrebuje Še mnogo časa in mnogo luči svobode, kulture in zavesti, predno bodo vredni pobratimstva s plemenom balkanskih Slovanov 1 . . . Med plemeni na Balkanu nI torej prav ničesar skupnega. Pač pa bi se hoteli avstrijski Slovani okoristiti na vspehlh, ki niso njihoviI
Tako piše „Indipendente" dokument o svoji lastni ignoranci. Dokazal je, da nima niti naje!ementarnejših pojmov o razvoju slovanske misli, o tistem velikem procesu, ki se razvija z naravno silo in neiz prosno logiko in ki vedno bolj Širi med Slovani zavest, da jih vežejo plemensko sorodstvo, kri in skupnost velikih narodnih in kulčurnih ciljev! Kako naj neki u mejo take velike ideje taki — ignoranti?!
„Indipendente* naj bi bil prišel na velike sokolske slavnosti v Pragi, kjer je bilo zbranih na tisoče balkanskih ;n avstrijskih Slovanov, ali pa naj prine prihodnje leto na veilke sokolske slavnosti v Ljubljano, pa bo videl, kaj Imamo mi skupnega z balkanskimi Slovani, bo videl manifestacije bratske vzajemnosti, bo čul govor tisočev src iz Srbije, Bolgarske in Crnogore, govor, ki mu privede v zavest, kako oslarijo, je napisal v svoji zadregi! In pordečiti bo moral od sramu, ako je sploh zmožen tega sicer neprijetnega, ali vendar blagega čuta.
Pa saj niti tega ni trebalo, da bi bil šel v Prago, ali da gre v Ljubljano. Vzame naj ie v roko izdanje našega lista od mino-lega torka, kjer se „Slavjansko društvo v Bolgariji" v pismu tržaškim Slovanom zahvaljuje vsemu avstrijskemu Slovanstvu za bratske s mpatije, kjer s posebno radostjo pošilja bratski pozdrav od „Balkanov, od* mevajočlh od zmagonosnlh slovanskih topov*.
Tako potrja — tudi po „Indipendentu" — plemenito in velikodušno balkansko Slo-vanstvo svoje bratstvo in svojo skupnost z avstrijskimi in posebej tudi primorskimi Slovani! Simpatije italijanskega naroda nam bodo vsikdar dragocene. Cisto vsejedno pa nam je, ali tržašsl izrodki Slovanstva priznavajo našo skupnost z balkanskim Slo-vanstvom, ali pa ne priznavajo! Naša stvar bo hodila svoja pota preko njih . . .
Še eno v zaključek. Da ti ljudje niso ignoranti, da je v njih le zrnce razsodnosti in kriterija, bi bili previdno molčali o našem okoriščanju. Da se na bojnih poljih Bilkana gradi tudi naša bodočnost, to je seveda resnica, ki jo morajo umeti tudi Ignoranti v slovanskih stvareh pri našem „Indipendentu". V tem strahu ravno besnijo. Ali Jo je strah pred bodočnostjo. Prva pa, ki se je okoristila na junaškem boju balkanskih Slovanov, je bi a Italija. Slovanom se ima Italija zahvaliti, da se Je rešila iz obupnega položaja, v katerega je zašla, ker je bila vsa njena tripolitanska kampanja v Isti meri mizerna, kakor Je bcj balkanskih narodov veličanstvena epopeja.
In vspričo te veličanstvenosti stoje Italijani „Indipendentovega" kova v luči — ignorantov.
Avstro Ogrska in vojna na Balkanu.
Politično društvo „Edinost" sklicuje za prihodnjo nedeljo javni shod, na katerem naj naže ljudstvo pove svoje mnenje onim, ki bi hoteli, da se Avstrija postavi proti balkanskim Slovanom. Dnevni red shoda je tako važen, da smo mi povsem uverjeni, da se shod razvije v sljajuo manifestacijo solidarnosti tržaških Slovanov s svojimi balkanskimi brat*.
Trst in „Rdeči križ- balkanskih krščanskih držav. Zadnja Številka „Glasa Črnogorca" prinaša v polnem obsegu oklic in poziv tržaških Slovencev, Srbov in Hrvatov za nabiranje prispekov za „RieČl križ" balkanskih krščanskih držav.
Češki zdravniški pomožni zbor je osnoval s pomočjo dobrovoljnih prispevkov samostojno ekspedicijo na bojišču v Črnigori. Ekspedicija je dospela včeraj v Trst li obstojf iz 23 zdravnikov. 6 dam (na lastne stroške), 1 lekarnika, 1 inženirja, 8 slug-, 12 potsrežnikov. Vodja ekspedicije je cesarski svetnik Cisler, a načelnik zdravnikov dr. Rychlik. Ekspedicija je določena za 3 mesece in razpolaga s 150.000 K denarja.
Materijala ima ima seboj 5 vagonov: 100 postelj, 1 zdravniško barako, kar ostane v Črnigori. Avstrijski Lloyi Je dovolil 50'/, popusta. Ekspedicija je odpotovala danes s parnlkom „Baron Gautsch".
Bolgari in Srbi. Od družbe Sv. Mo-hcrja smo prejeli: Sedaj, ko bijejo naši bratje Srbi in Bolgari na Balkanu ljut boj za svobodo in vero, je dobro, da kaj več zvemo o naših bratih Srbih in Bolgarih. — Bolgarija in Srbija je knjiga, ki je izšla pred leti v Družbi Sv. Mohorja v Celovcu, in v tej knjigi nam uzorni pisatelj in zgodovinar g. prof. Vrhovec jako poljudno opisuje ozemlje, ljudstvo, običaje in gospodarske razmere bratskih nam narodov. Najtop-leje priporočamo torej knjigo Bolgarijo in Srbijo vsem, ki se zanimajo za naše brate na jugu. Knjiga se dobiva Jako po ceni v zalogi Družbe Sv. Mohorja v Celovcu. Cena 80 vin. po pošti 1 K.
Gospodje na drž. kolodvoru nameravajo delavstvo v skladišču in tudi drugo delavstvo na drž. kolodvoru prisiliti, da Di delalo v petek, na dan Vseh svetih celi dan. Vsako leto se je delalo samo dopoldne; seveda pa se jim je plačala polna dnevnina. Opozarjamo tiste gospode, naj se ne šaliio na tako neumesten način z delavstvom, ki vendar ni zato pri železnic?, da bi mu železniška uprava izmozgala še zadnjo trohico moči. Tudi delavstvu gre nedeljski in pr z-niški počitek, ne pa samo onim gospodom, ki Imajo pri drž. železnici v rokah sukno in škarje.
»Indipendentu" v „Album". Na najnovejšo „Indipend." pajacado odgovarjamo na drugem mestu. Potrebno pa nam se zdi, da o tej priliki povemo še sledečo dogodbico: Neki tržaški Slovenec se je te dni sestal z Italijanom iz kraljestva. Ta Italijan je bil poln hvale za Slovane. Na opazko našega človeka, da so tržaški Italijani veliki nasprotniki Slovanov, Je odgovoril: .A kaj, to niso Italijani!"
Mož je imel seveda prav. Potrdil je le to, kar vedno trdimo mi, da razni Mrachi. Vidacovichi, Cosullchi, Rascovichi itd. niso nikaki Italijani! To naj si „Indipendente" zapomni!
Tržažki odbor Rdečega križa za
jugoslovanske države je doblil od namest-ništva dovoljenje za sprejemanje prispevkov.
Zunanja oblika službenih spisov.
C k. Namestništveni svetnik v Trstunam javlja : Čeravno se je o p iliki uvedenja novega pisarniškega poslovnika poskrbelo, da se po primerni razglasitvi v tukajšnih dnevnikih seznanijo najširji krogi z načinom, kako naj se sestavljajo podneski na c. kr. namestništ-venega svetnika, se vendar velika večina ne ravna po objavljenih navodilih.
Opominja se torej iznova, da se vsi na c. kr. namestništvenega svetnika naslovljeni spisi (podneski, rekurzi, pritožbe itd.) pišejo celostransko in ne na preganjeni poli.
Na prvi strani dotičnega podneska naj se pod strankinim imenom in naslovom označi na kratko predmet.
Rubrum, ki se je navadno napravljal na zadnji stran!, odpada.
Oblika podneskom je ta-le:
Ime, poklic in natančen strankin naxlov
Trst, dne.....
Predmet podneska.
(Utv. prilog) C. kr. namestniitvenemu »četniku
Tukaj
Tekst.
Pod p i*.
Izlet v Benetke. Te praznike bodo vozni listki s parnikom „Venezia" veljavni tri dni. Vožnja traja tri ure in stane tje ia nazaj I razred 12, II. razred 9 in III. razred 6 K. Tu Je posebno ugodna prilika za one, ki si hočejo ogledati umetniško razstavo, td je Še vedno odprta.
Razpis tobakarne. Tobakarna v ul. Nuova št. 42 se oddaja dražbenim potom. PJsmene ponudbe c. kr. finančnemu nadzor-ništvu v Trstu do 23. novembra 1912 do 11 dopoldne.
Obrat državnih avtomobilov. Slabo stanje cest v Istri, po katerih vozijo državni avtomobili, ima za posledico tako obrabo avtomobilov, da neprenehoma na-sfa'ajo na istih težke poškodbe. Radi tega je izključeno, da bi se mogel obrat v dosedanjem obsegu na dolgo vzdrževati.
Poštna uprava je torej primorana, da glede na posluževanje in važnost posameznih prog od novembra t. 1. d^lje omeji obrat na ta način, da se avtomobila zveza Opatija Labinj do na|daljnega popolnoma zaustavi, zveza Pazin-Poreč pa omeji na dnevoo samo enkratno vožnjo v obth smereh. d3člm ostane obrat na progi Pazin-Labinj v dosedanjem obsegu.
Ta odredba omogočuje osredotočenje celokupnega voznega parka ca povprečnih 1 progati in zasigura vsaj nepretrgano nadalj-j nje obratovanje teh najvažnejših zvez.
Kakor hitro bo vsled poprave cest obraba avtomobilov zopet skrčena na normalno
1 Čevliarnica „Alla Sartorella" - Trst
1	J	--TIA	r»» m. TlOOMIA It.H (W>wU «1U818m— <Htttt)
Velika lzbera vsakovrstnih čevljev
za molke, ionske In otroke. BH Izvrstno In	CENE ZMERNE.
Jev I *go I
V Trsta, dne 31. oktobra 1912.
„EDINOST" št. 304.
Stran IH.
Tajnost vojnih operacij balkanske zveze,
Vesti, ki prihajajo z bojišča, so redke in kratke. To pa ima svoj razlog. Luigi Barzini piše o tem v milanskem „Corriere della sera': Oetudi vojni poročevalci kaj doznavaj o, ne morejo — pravi Barzini — sporočati, ker jim . roga cenzura ne dopušča tega. To je sicer f ;tno — pravi Barzini — a občudovanja vredne, ker treba stvar presojati posebno z bolgarskega stališča. V bolgarskem glavnem taboru je okoli yu poročevalcev zunanjih listov. M« d temi je tudi mnogo veščakov, zelo delavnih in takih, ki imajo na razpolago dovolj sredstev. Zdelo bi se, da bi v deželi, kjer je cel bataljon mednarodnih Argusov, ne bi bila možna nobena tajnost. Nasproti temu pa je manevriralo na stotisoče mož in se borilo na ogromnih ozemljih, ne da bi se svet, ki je poslal naprej svoje nasposobnejše prednje straže, mogel informirati.
Bolgarija je znala obdati svojo akcijo z misterijem, in če je kaka vojna, v kateri je tajnost bistvena, je to ta. Hihče ni znal, kje se komaj mobilizirana armada koncentrira. Ko je bila končana prva koncentracija, so govorili, da to ni definitivno. Napovedovali so, da se vržejo na Drinopolje, a v resnici so ce vrgli z vso Bilo na Lozengrad, ki ni bil pripravljen in se zato ni mogel upirati. Turki so bili prevarjeni. Tudi vlada popolna tajnost o tem, kaj nameravajo Bolgari sedaj ali mislijo oblegati z enim delom armade Drinopolje in korakati z drugim delom na Caiigrad, ali pa se mislijo z vso vreči na Drinopolje. Poročevalci listov v glavnih taborih ne vedo nič več, nego kak čitatelj v Evropi ali Amerik?. Zato pa so vse vesti le ugibanja. Resnična so le uradna poročila; Turki lažejo celo v uradnih komunikejih.
IZ ČRNEGORE.
(Od našega posebnega poročevalca).
Cetinje, dne 27. oktobra 1912. (Prekasno došlo za \čerajŠnjo številko). Včeraj zvečer pezno je doala brzojavka, v kateri v kratkih, a jedrnatih besedah poroča šef presabureaua Mijuškovič in Muričanov, da se črnogorska artiljerija še vedno trudi z bombardiranjem glavne pozicije na Tarabošu. To obstreljevanje traja neprestano od 25. t. m. zvečer. Turško topničarstvo ne odgovarja dobro. Dne 26. t. m. je poskusil sovražnik, da si zopet osvoji svojo prejšnjo pozicijo na Širočki gori, ki mu jo je črnogorska vojska pred dvema dnevoma iztrgala iz rok. Otvoril je ijut šrapnelski ogenj, toda odbit je bil ta napad od nekoliko pehote. Ves turški napor in prizadevanje sta bila zaman!
Tako poroča uradna brzojavka, v kateri pa je mnogo nejasnega in pomanjkljivega za pravo umevanje situacije pred Tarabošem. Bombardiranje Tarabosa se je pričelo zvečer. Vprašanje je, zakaj šele zvečer, ker je ugotovljena stvar, da črnogorska vojska nima re-fuLtorjev, s katerimi bi mogla svojim krog-ljam to*no označiti cilj. Gotovo smemo sklepati, da Be jo radi megle, ki vstaja iz Skadarskega blata in Bojane in ki je še le na večer izginila, mogel aitiljerijski dvoboj začeti šele zvečer, ko je prodrl mesec deževne oblake. Da obrača črnogorska voj-ska posebno pozornost glavni poziciji turškj, je jasn-j, kajti po padcu gla na pozicije, na kateri so nameščeni najnovejši brzometni topovi, padejo tudi vse ostale utrdbe in šance, s katerimi je Taraboš takorekoč posejan, kakor pripovedujejo oči vidci, zlasti pa Lješnjani, ki so na nje napravili juriš, a so bili naenkrat med tremi ognji. Eno najvažnejših vprašanj pa je, odkod bombardira črnogorska artiljerija Taraboš ! Grjtovo z vđch pozicij, ki j'h je zavzela doslej Z gotovostjo pa smemo trditi, da najhuje s Siročke gore, ki so jo Turki ravno iz tega vzroka hoteli in poskusili iztrgati črnogorski vojski. Neuspeh: turške artiljerije ne t9meljijo na bojazljivosti in neizvežbanosti, ampak — kakor se splošno sodi — v slabem vojnem materijalu, zlasti v slabi kvaliteti smodnika, kar veščaki poudarjajo prav posebno. Ćeprav Taraboš nudi Črnogorcem tako jak odpor, ki bi se ga pri demoralizirani turški vojski težko nadejali: pasti mora, i asti prej, nego Skadar, ako nas vse ne vara. Obkoljen od vseh btrat«i se ne bo mogel več dolgo braniti, in po padcu te najmočnejše turške trdnjave ob črnogorski meji si bo smela črnogorska vojska oddehniti in reči: Š8 e sedaj so nam odprta vrata v Albanijo 1
Vseučiliški prof, dr. Karel Štrukelj
(1859—1912).
Spominska črtica. Napisal prof. Makso Pirnst.
»V vsem pisaDju me je vodila edino
le ljubezen do jezika in naroda".
Dr. E. Štrekelj.
Ne vem, kako jo to. Čimbolj prihajam v leta, tembolj živo in s tem večjo hvaležnostjo in vdanostjo, z nekako otroško pieteto se spominjam raznih vrl h in učenih mož, katere sem imel ua vseučilišču za profesorje in ki teri so posebno vplivali na moj duševni razvoj;
Še ga vidim pred sabo na katedru duhovitega Gitlbauerja, ki nam je navdušeno predaval o Horacijevih odah in končno podal njih mojstrski prevod. Prikupil se mi je bil privatni docent Jurenfca s svojim krepkim predavanjem o govorih, ki so jih vpletli zgodovinarji Salust, Livij in Tacit v svoja dela.
Nad vse zanimivo je predaval in imel zato vedno natlačeno polno dvorano pedagog Vogt, ki je bil sicer nekoliko zastarel t svoji vzgojni teoriji, ki pa je znal svoje uvajanje preplesti z zdravim svojim bavarskim humorjem in pikro satiro na mnoge nedostatke v šolstvu te in one države. Barona Bergerj«*. ki je letos poleti umrl kot ravnatelj dunajskega dvornega gledališča, sem poslušal, ko je predaval o etiki. Navzočen biti pri njegovem predavanju, to je bila prava naslada. Kakor malokdo je umel suhoparno tvarino poživiti in jo podati v svojem nedo-sežnem, mojstrskem kramljajočem tonu. Mikal me je pravkar umrli Minov, eden naj-bol iih poznavalcev in razlagalcev Goethe-jevega „Fausta", s svojo mirnostjo in temeljitostjo ; njegov graški tovariš Schonbach pa nas je naravnost kar za sabo potegnil s svojimi duhovitimi izvajanji in opisovanji iz moderne nemške literature. Strmel sem s tovariši vred nad obsežnim, vsestranskim znanjem in mogočnim obvladanjem snovi našega slsvista — očaka — Vatroslava Jagića, vne-n aI se pri živahnem Murku za jugoslovansko remantiko. Izmed vseh učiteljev na vseučilišču pa se mi je kot učenjak, kot učitelj in kot človek najbolj prikupil primorski rojak Karel Štrekelj, kateremu pišem v spomin te skromne, a iskrene vrstice kot hvaležen učenec vrlemu svojemu učitelju.
Na visokem krševitem Krasu, kjer je priroda skopo odmerila prebivalcem vsakdanji kruhek, koder pa prav zaraditega stanuje zdravo, krepko, nadarjeno, v boju z neprijazno naravo^ ojeklenelo ljudstvo, tam je tekla zibel Karlu Štreklju. Rodil se je v pošteni, trdni hiši na Goijanskem dne 24. februvarja 1. 1859.
Nadarjeni in živahni deček je šel v šole v 8oločno Gorico. V gimnazijo je stopil 1. 1870 in jo 1. 1878 dovršil. Na goriški gimnaziji je tedaj deloval odlični profesor: Leveč, ki je znal v učencih, tako zlasti v Štreklju vzbuditi živo zanimanje in globoko ljubezen do lepega materinega jezika.
Odločilno za mladega Streklja je bilo, da bq je 1. 1872, kot drugošolec seznanil z odličnim poljskim učenjakom Baudouinom de Courtenayjem, ki je tedaj študiral narečje Rezijanov in se oglasil tudi v Gorici. Mladi Štrekelj mu je izročil nekaj zapiskov, ki jih je zabeležil v svojem kraškem narečju. In tako je še zgodaj obrnil svojo pozornost na proučavanje slovenskega jezika. Na gimnaziji ga je združila idealno vez mladega prijateljstva z duševno sorodnim Jožefom Paglia-ruzzijem iz Kobarida, ki je bil vnet za vse lepo in blago, ki se je že kot dijak preskušal z uspehom v pesništvu in si pozneje pod imenom Krilan pridobil v naši književnosti odlično mesto po svojih nežnih liričnih in spretno zasnovanih epičnih pesmih.
Na Dunaj je prišel Štrekelj leta 1878 in se vpisal na modroslovno fakulteto. Ker se je hotel izpr?a posvetiti srednješolskemu učiteljskemu stanu, je gojil prv-3 semestre zlasti klasično filologijo in marljivo poslušal tozadevna predavanja. A skoro je premagala v njem ljubezen in nagnenje do slavistike. Oklenil so je mojstra Miklošiča z vsem mladostnim ognjem in se lotil proučavanja slovenščine in slovanskih jezikov ž njemu lastno vestnostjo, vztrajnostjo in marljivostjo. Opustil je misel, da bi šel učit na srednje šole. Postati vseučiiiški protesor, to je bil sedaj njegov namen, katerega je končno tudi dosegel.
Ko je dokončal vseučiliške študije in postal 1. 1884. doktor modroslovja, sije služil nekaj časa svoj kruh, kakor je pri slovenskih visokošolcih navada, kot domači učitelj ; učil je v rodbini grofa Collorcdo-Mansfelda.
V vsaki šoli, bodi v mestu ali okolici, je že pričela telovadba. Zato priporočamo vsem onim učencem, ki potrebujejo telovadno obuvalo, naj se obrnejo v dobroznano trgovino
JOSIP STRNTIC, Trst, Piazza Rosario
Čevljarska zadruga v Mirnu
edina Jugoslo-	Zadruga ima lastne prodajalne: izdeluje v«akovr§t-
vanska tovarna	v Trstu, Barriera vecchia 38 in ne čevlje, ki v lič-
_ x i»ow __via dei Rettori 1; v Gorici, trg nosti in trpesnosti
ce jl.	sv. Antona 1; v Splitu, ul. Sta- prekose vie proi*-
V prodaialLall Tetino svežetlago.	roga suda. — CENE ZMERNE, vode tujih tvrdk.
Q pristne orijentaiske preproge
antične
vsake velikosti in vsake razsežnosti najfinejše in najbogatejše
in modarne orijentaiske preproge,
orijentaiske bronce in haremska vezenja dobavlja
Corso, Capo piazza štev. 2, - (palača Modello).-
Sprejemajo se vsaka popravila preoroj? in stare preproge so zamenjavajo.
M. GABM, Trst,
EiEEEiEiiii3E3
§ii>iiiE3EiilH
Via Economo št. 10.
It. Gašper! ni, Trst
Telefon Stev. 1974.	Špediter
—■ Prevozno podjetje
Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „Cement"
E §1
ii H E* Ei ti
Tovarna cementa. PRODAJA NA DROBNO.
Portland- v Spljetu.
CENE BREZ KONKURENCE.
EaEaESEEEEEEEE
E3EaHE3EEEiE3
ZE. V5
auM

* a
vv
gnjisca na
in plinske naprave za kub o, odprte in zaprte, v vseh velikostih in katerekoli oblike.
Solidna konstrukcija.
Rzvijajo iiaj>ečjo toplotno silo. — Votrošek plina zelo majhen.
CENE NiiJZMERftEJŠE.
Delniška družba jjrrinitz
CORSO ŠTEV. ta.
Stran IV.
„EDINOST" St. 304.
V Trstu, dne 31. oktobra 1912.
L. 1886. se je kabilitiral na dunajskem vseučilišču za docenta slavistike. Predaval je navadno odlomke iz slovenske slovnice. Uvedel je tudi za juriste praktične vaje v slovenščini. Te vaje so bile jako zanimive. Navadno je Štrekelj k uri prinesel ta ali oni Blovenski časnik, prebral iz njega odlomek in podal potem svoje interesantne, bogate kritične opazke o oblikovnih in sintaktičnih napakah in pogreških, katere je zasledil s svojim bistrim jezikoslovnim očesom v dotičnem članku ali odstavku ali tudi v dnevni notici, katero ie pač vzel na kritično rešeto.
Ko je umrl Matej Cigale, dolgoletni urednik slovenske izdaje državnega zakonika, niso mogli na njegovo mesto poklicati bolj veščega, spretnega in zmožnega moža kakor je bil Štrekelj. Poverili so mu težko nalogo Podajali določbo državnega življenja, v lepi, pravilni slovenščini, to ni lahka stvar. Kolikokrat je treba napraviti novo besedo. Štrekelj ni bil v zadregi; poznal je natančno književni jezik, raziskaval je marljivo živo narodovo govorico, in tako je tu ali tam našel besedo, katero je iskal dolgih sedem let je vestno in spretno urejeval slovensko izdajo državnega zakonika.
Končno se mu je izpolnila srčna želja, Po smrti velenadarjenega slavista Vatroslava Oblaka so ga imenovali za izrednega profesorja slovanske filologije s posebnim ozirom na slovenski jezik in slovensko slovstvo na graškem vseučilišču. Tu je predaval o staro-slovenžčini, o slovenski slovnici, pa tudi o slovenski književni zgodovini. Navajal je slušatelje, da naj predvsem marljivo proučujejo svoj materin jezik, a pr merno poudar,al, daje treba slavistu pogledati tudi čez meje svojega jezika in svoje literature ter se baviti tudi z drugimi slovanskimi jeziki, zlasti z ruščino, v kateri je od časa do časa imel praktične vaje.
Za rednega profesorja slavistike so ga nastavili šele 1. 1908. Žal, da je moral tako zgodaj dfiti slovo temu odličnemu, važnemu mestu. Pred par leti ga je napadla huda bolezen. Tedaj ji je bila njegova krepka narava kos. Lani je iznova obolel. Duh je bil veder, a telo je podleglo. Po dolgi in težki, s čudovito potrpežljivostjo prenašani in pretrpljeni bolezni je odlični učenjak, do zadnjega znanstveno delaven, zatisnil trudne oči ob pol po l noči dne 7. julija 1912,
K večnemu počitku so ga zanesli tja na graško groblje k sv. Lenartu, kjer je našla svojo gomilo v cvetu svojih let umrla naša prva pesnica in pisateljica Josipina Turno-gradska-Tomanova, kjer spi smrtno spanje marljivi slovenski književnik Ivan Macun v družbi mnogih drugih Slovencev. Tamkaj čaka vstajenja lepo število nadarjenih slovenskih mladih mož, ki so prišli v Gradec učit na vseučilišče in se pripravljali za deln med narodom, pa so ugasnili sredi študij, ne da bi mogli prinesti zaželjenega sadu narodu in domu svojemu.
111. slovenski protialkoholni kongres
in obenem desetletnica protialkoholnega gibanja na Slovenskem bo meseca novembra v Ljubljani. Kongres priredita vzajemno „Protialkokolna zveza sveta vojska" in „Društvo zdravnikov na Kranjskem" s pomočjo drugih strokovnjakov in veščakov. Društvo zdravnikov — na čelu mu dr. De-meter vitez Bleivveiss TrsteniŠki — se je zadnji čas začelo posebno zanimati za alkoholno vprašanje in je izvolilo iz svoje srede v ta namen poseben odsek. Na tem kongresu nastopi društvo prvič v tem smislu. Predavali bodo štirje zdravniki. Zborovanje bo v veliki dvorani „Uniona", se prične ob devetih dopoldne ter bodo predavanja trajala ves dan. Proti večeru bo zborovanje za ženstvo posebej.
Na Kranjskem je zanimanje za kongres precej veliko in se obeta obilna udeležba. Povabljene in zastopane bodo vse oblasti. Deželni odbor pozove vsa županstva, naj se udeleže kongresa ; upati je, da deželni šolski svet dovoli učiteljem prost dan.
Želeti je, da bi se tudi izven-kranjski Slovenci, pri katerih je dosedaj našlo to gibanje razmeroma malo odziva, udeležili tega kongresa v kar največjem številu, ter naj bi bil ta kongres in ta desetletnica povod in prilika, da bi se to gibanje enakomerno razvilo in vnelo po vseh slovenskih deželah.
Protialkoholno delo, delo za streznenje slovenskega naroda, je nadstrankarsko, eminentno narodno delo, pri katerem se lahko najdemo vsi, ki ljubimo rod in dom, ne oziraje se na druge razlike. Torej povabljeni in dobro došli na kongres in protialkoholno delo vsi domoljubi!
Podrobni program prihodnjič.
Drugo slovensko dežela
A tomcbil provzročil smrtno nesrečo. Iz Sencžeč nam pišejo: V nedeljuo popoldne se je pripeiila 500 metrov ono-stran Senožeč, tako imenovanih Trncth, grozna nesreča. 23-Ietni Fran Gorjup iz budanj nad Vipavo, prodajalec, zapos'en p>i gradnji sodnega poslopja v Senožečah, je sprem 1 svojega očeta iz Senožeč do
Smolevega. Ko se je vračal nazaj v trg, hodil je prav tik kamnov kral ceste. V tem h«pu Je piidrui za njim od Razdrtega nek! jkveni pe^ci 5 K. Srčna" hvala I
tržaški avtomvbil in predno se ]e Gorjup zavedel, ga je avtomobil podrl, ga vlekel pod sabo kakih trideset metrov dalje po cesti ter ga končno vrgel onostran ceste v jarek. V avtomobilu sti bili dve dami in 2 gospoda, ki so za nesrečo dobro vedeli, pa niso avtomobila ustavili, marveč so še silcejše drvili naprej proti Trstu.
Usmiljeni pasanti so nesrečneža, ki je bil nezavesten in ves zmečkan, položili na neki voz in ga odpeljali v Senožeče, kjer mu ]e domači g. zdravnik nudil najnujnejšo pomoč ter odredil, da so povoženega peljali v postojnsko bolnišnico.
Nesrečnež |e imel zlomljeni obe roki in nogi na večih krajih, zobje so bili vsi izbiti, obraz ves razmesarjen in nepoznat. Leva noga je bila zlomljena v stegnu, pod kolenom, nad členki pa je le na koži visela.
Ravnokar ]e dospela vest iz Postojne, da je nesrečnež umrl. Orožniki so bili hitro pri telefonu in brzojavu; ako z vspehom, ne vemo, ker pasantje si niso zabeležili številke avtomobila.
Tega divjanja z avtomobili je že vse prebivalstvo ob drž. cesti sito do grla. je to permanentna velika nevarnost ne ie ljudem, marveč tudi živini; poleg tega pa morajo prebivalci ob cesti vživati večen prah.
Seveda so posestniki avtomobilov le bogati višji in visoki gospodje. Kaj njim mar za predpise, še manj pa za ubogo slovensko rajo 1J No, lastniki avtomobilov so bogataš*. Lahko bi si zgradili lastno cesto, po kateri naj bi divjali, da se makari vsi pobijejo I To je splošno mnenje.
O škandaloznih šolskih razmerah na Koroškem poroča tudi praška Union z dne 22. tm. ko piSe o šolski aferi v Selah. Piscu teh vrstic so razmere v Selah znane in z mirno vestjo lahko trdi, da v ce'era Rožu in Karavankah ni pohlevnejših duš od Se-lanov.
Pohlevni in dovzetni so tudi učenci, kar lahko potrdi vsak učitelj, ki je služboval tam. In kar verjeti ne more, da so se pohlevne duše uprle — pritisk je moral biti naravnost strašen. Vedeli so pri ckr. šolskem svetu in pri deželni vladi, kaj vse počenja učitelj, — nemškutar — a ni storila ničesar, dokler ni ljudstvo se zateklo k samopomoči, k šolskemu štrajku. Da je bilo razburjenje Še večje, je vlada razpustifa krajni šolski svet in imenovala komisatjem nekega nemškutarja-gozdarja iz — Kajtiž. — To je tipična slina, Kako postopa viada pod pritiskom Volksrata s slov. občino. — Na-pravl-li novi mož konec tem prežalostnim razmeram ? Vederemo!
Izjava. Vsakomur je v dolžnost, da Ščiti resnico, vsakemu je dana pravica, da brani sebe. Menil sem, da le-to tudi meni ne bo odrečeno.
Prosil sem cenj. uredništvo „Mira" za objavo doljnjih vrst, ali rečeno uredništvo mi ni ugodilo. Priobčujem Jih torej na tem mestu:
Podpisani izjavljam, da sem eden izmed „slovenskih" narodnih učiteljev iz Šmi-hela v P. (kakor nas g. doktor sam imenuje), ki sem spregovoril nekaj besed o referatu g. dr. Rožiča glede povišanja učiteljskih plač in povišanja deželnih doklad na občnem zboru društva „Gorotan* in tudi v Šmlhelu nad Pliberkom.
Resnica je, da sem in bom govoril in poudarjal to, kar sem slišal Iz njegovih ust na lastna ušesa, kar sem si natanko zapomnil na podlagi svojih zapiskov Jn kar mi vsak čas lahko potrdijo priče. — Če je torej dr. Rožič morda pozabil, kaj je trdil v Smihelu, naj se obrne na mč. Radovoljno mu pomorem iz zadrege ia mu natočim — čistega vinca.
Prosim ga tudi, da obrazi zdaj svojo sodbo v izjavi bolj precizno in stvarno, tako, da si bo možno poiskati zadoščenja.
Končno še pribijam, da z notico v „Freie St." nisem v nobeni zvezi.
Ivo Močnik učitelj In šjl. vodja v DobrUu, tčs. Šmihelu n. Pliberkom
ĐAKOVI
—	Za možko podružaico CM družbe so darovali v kavarni Baikan: N. N. 10 st., dr. Pertct 2 K, Fr. Hmelak 2 K, Bandel 1 K, Waschte 1 K, dr. Vodušek 5 K, dr. Kuheij 1 K, dr. Siadkovič 1 K, dr. Dolenc 5 K, dr. Khnovec 5 K, dr. Šemrov 1 K, Do!anc 20 st, dr. $3vnik 2 K. Dinar hrani uredništvo.
—	Zi otroški vrtec podružnice S/. Cirila in Metoda pri S/. Jakobu je nabrala gospa Franja Subanova K 14 40, sama dodala K 5 60, skupaj K 20.
Darovali so s'edečl gg: po 2 K J. Va-tovec; oo 1 K Čeme, Jakob Stanko, Dra-gotln U t mar, Anton Kuštrin, A. S, Anton Pahor, Gibrijel Grbec, Anion Novak B, F. Šuc; po 69 st. K. J.. P. Godina, Mikota, Matej Rupena; po 40 st. A. S. D., Cene Grglč; po 20 st. Marija Bizjak.
—	G^spa Drag-ca Širca Je darovala škedenjski podružnici 5 kg graha za šolsko kuhinjo.
—	Za podružnico CM družbe na Vr-delci je daroval g. Alojz Čok 5 K in cer-
Cržašbn posojilnica Iti Min
I V lastni hlBL	raglstrovana zadruga z :: omejen In poroštvom ::		Telefon St.95^. j a
Trst Piazza Coserma 2, L n. (M po Slavniii stopnicah).			
Hranila« vloga sprejem« od vsakega, S« todi Di od ls MM. M 11 0| jih obrestuje ^^r V |4 |0 Butni davek od hranilnih vlog plačuje uvod sam. Vlaga ie lahko po eno krono. Poeojila daj a na vknjižbo po dogOTora Na menjioe po 6'/* na imUti		po 51/,'/, In na amortlsaoljo sa daljno dobo po dogovoru- o o o o Uradne ure: od 9.—12. nredopol idne in od 3.—5. popoladne. Izpla&uJ* ee vsaki dan ob uradnih urah. — Ob t; le-Ijah in premikih je ored uprt Poitno - hranllnldil račun 816't .V - _ ----.t h.rIpI.u llttla Ud	
I« MIBIHIBiUOJ.	m	—	--------- r~r. « . ,
kakor tudi hranila« palio«, • katezi&J m najospe&ceje naraja itediti dvojo d«cc.
Ofl lita najioP.
Sin Co flel. flr. za šivalne stroje
Trst, ulica Carlo Ghega št. 13.
Pop ravila strojev vseh vrst, strokovnajško in najceneje. Brezplačen pouk v bivanju, vezenju ■— in krpanju. -
Šivalni vzorci in ceniki zastonj.
Odprla se je nova tisoulna
modnih predmetov
za moške, žensko in otroke
v Trstu. ul. della Caserma št. 17
i , , ■ (bliau knjigarne J os. Gorenjec, nasproti k ar ti"
„Cornmerčio*).
Veliku zuloga klobukov, kup, čevijev, dežnikov, perila spodnjega perila, 110-govic, rokavic, ročnih torbic in dirgih predmetov po najnižjih cenah.
•a[l*p x o* Pt r Joj5t uiaupoiu m0?|6|eunp ^ •d «B«|q bS^>]V3|Dub z| «Viqo oJn»®Pzl 4 •(•. -ia	y
'V 0J3!J S J°1 'in '1SUJL £
spvfuuj
o^rojnf
iLA)ficri;qo nraouAVfS ©a »jejoduj \ j
		
		j
Nov velik dohod
oblek za moške in dečke za jesen in zimo
t dobroznani trgovini
Alla Citta di Trieste
ul. Giosufc Cardueei St. 40
(bivša u1. Torrente)
kjer dobite obleke, suknje, remglane, površnike, kratke suknje s krznenim ovratnikom, plašči iz pravega tirolskega sukna za dež. Velika izber delovnih oblek, hlač, srajc, spodnjih srajc itd. itd.
Velikanska zaloga inozemskega iu domačega blaga. Sprejemajo se tudi naročila po meri. Vse po ce erjotno nizkih cenah v trgovini
Alta Citta di Trieste
ul. Gtosufc Carduoci št. 40
UMETNI ZOBJE
Plombiranja zooov
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine —
Dr. J. Čorm&k V. Tuscftsr
zobozdravnik ko&ces. zobca Ub&Ts
_ TRST mr.
Ulloa d«U& Csserma itev 13, II. n.
MILMIL
v Trstu, ulica Carradori St. 18
ki jo sedaj vodi g. HINKO KOSIČ, «e dobi vedno sveže pivo, prve vrste vim- teran, gorka in mrzla jedila ob vsa cm Cua.
Xa razpolago več sob za pivuočl&če
po nizkih cenah. - Ptiporoča se za obilen obisk
Scheidier
= zobotehiiik =
Dr. Ferdinanda Tanzei
Sprejema od 9—1 In od 3—6. ™ rrst, Piazza C. Galdonl št. II.
bSvii : prvi zobotehaik
čaj „Tisočeri evetu (Mllloflorl)
Ciitl kri ter le tivrstao Bredstvo proti or;m izdaje«, f« peče v želodcu, kakor proti tlibemu preb^vljan u ta bemoroldam. — Jedeo oraot za i^r. .j^nj« itUi«
1 K ter »e dobiva v odlikovani U A »rod
PRAXMARER - „Al DU£ MORI"
Trat I mestna lii$n> — TeJef. 277.
Poitoe potiljatve a« Izvriujrjo takoj la Ira. ko ako se dopoiljekion I IX
HSESaEkaKia-^ ^ g^K a
■•rarmr-"-'-
trci* t£sl3vfj2tt r*
tat^r&ftl ftlidvisk	'JiJ

31 TI
m
Uelikanska zaloga pohištva io lapecarij
:: Paolo Gastwirtfo ::
TEST, OL Stadion SL 6 - Telefon 22-85 (hiša siedalB^ Fesice)
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Koios^ai izbar. ii
V Trstu, dne 31. oktobra 1912.
EDINOST' št. 304.
Stran V.
mero In bo torej zopet primerno število avtomobilov na razpolago, razširi se obrat na teh progah zopet, ako možno, tudi v polnem obsegu. W Razpisane službe. V Št. Petru ob So*i je prosto mesto poštnega odpravitelja. Plača K 700, uredni pavšal K 150, pavšal za slugo K 140. Prošnje tekom 4 tednov od 23. oktobra dalje poštnemu ravnateljstvu v Trstu.
V koprski kaznilnici je razpisano mesto paznika. Prošnje do 25. novembra t. I. kaz-nllniškemu ravnateljstvu.
Pri c. kr. okr. sodišču v Kopru je razpisano mesto pisarniškega pomočnika. Zahteva se znanje deželnih jezikov, pisan|a na stroj in po mogočnosti stenografije. Prošnje do 3. novembra predstojništvu c. kr. okr. sodišča v Kopru.
Razpisana je stužba občinskega zdravnika za zdravstveno okrožje Roč-Buzet. Plača 4000 K. Prošnje predstojništvu zdravstvenega okrožja Roč-Buiet v Lavrišču.
Brzojavni promet s Kreto. Zasebne brzojavke na Krato so do nadaljnje odredbe le v grškem, francoskem, angležkem, italijanskem, nemškem in ruskem jeziku dopuščene.
Slovensko gledališče.
Spored za prihodnje predstave je
sledeči:
Dne 1. novembra popoldne (ljudska predstava)
„MLINAR IN NJEGOVA HČI«.
Zvečer opereta
„JESENSKI MANEVRI«.
6B-abonement).
Dne 2. novembra (na dan Sv. Justa) popoldne opereta
„CIGAN BARON«.
Zvečer Bissonov igrokaz „NEZNANKA"
(La femme X.)
(B abonement).
Dne 3. novembra (nedelja) popoldne „NEZNANKA*. (Ljudska predstava).
Zvečer opereta
„JESENSKI MANEVRI". (^1-abonement). _
Tržaška mala kronika.
Trst, 30. oktobra 1912.
Čuden zdravnik. V snočnjem „Indi pendentu" smo čitali precej obširno poročilo o znanem dogodku v Rojanu, kjer je brat brata sedemkrat ranil z nožem. „Indipendente" pravi, da je zdravnik rešilne postaje, dr. U m e k — mož je rodom Slovenec, toda je že zdavnaj zatajil svo] materini jezik in je zagrizen lahon — bil tako površen, da ranjenca niti preiskal ni, temveč mu je obvezal samo udarec na čelu, misleč, da je Ronko v pijanosti padel in se pobil, in odšel.
Pozneje je stražnik opazil, da Ronko močno krvavi, in ga je spravil v vežo bližnje hiše ter potem iznova telefoniral po zdravnika. Prišel Je zopet dr. Umek in je sedaj šele preiskal težko ranjenega Ronka; pač škandal, ki je vreden vse obsodbe. Ne bomo preiskavali dalje te stvari, pravim© pa, da bi rešilna postaja, humanitarna ustanova, ki se vzdržuje s prispevki tržaškega občinstva brez razlike narodnosti, morala gledati na to, da bi se ne razlikovali niti ranjenci niti zdravniki po — narodnosti, temveč edino le po potrebni pomoči.
Težka telesna poškodba. Ivan Vojska, star 36 let, „ rodom Ljubljančan, premogar, stanujoč v Škorkljl št. 126, je včeraj popoldne s petimi tovariši najel voz in se dal zapeljati do gostilne v Škorkljl št. 17, kjer pa je nastal prepir, kdo naj plača voz. Vojska je sedel k mizi popil pol litra vina In odšel vun. Vrnil pa se je nato kmalu, noseč v roki sekiro, ki je očividno šel ponjo, da bi udatil ž rjo po svojih prej-šnj h tovariših, zlasti po nekem Franu Kran-čar|u. Udaril je res po njem in ga precej težko ranil. Krančarja so morali prepeljati v bolnišnico, napadalca pa so aretirali.
Pošto je goljufal. Neki kurjač je pred par dnevi prišel k nekemu poštnemu uradu v mestu, kjer je pokazal svojo poštnohra-nilnično knjižico in zahteval, da mu izplačajo 80 K. Ker pa je na znesek nad 40 K trc-ba čakati 8 dni, so mu rekli, naj pride po tem času, česar pa ni storil, temveč Je p.r dni pozneje dvignil v dveh obrokih ^po 40 K onih prvotno zahtevanih 80 K. Čez teden dni je dobil kurjač avizo za 80 K. Pr še! je na poŠto in uradnik mu Je v resnici izplačal to svoto. Pozneje so odkrili goljufijo in onega kurjača ovadili oblasti.
Zaradi nevarne grožnje. Neki Henrik M , „boljši gospod", Je imel ljubavno razmerje z šiviljo Ano Srebotovo, staro 33 let, stanujočo v ulici Capuano št. 10. M. pa se je začel ogibati Srebotove in je končno tudi popolnoma prekinil občevanje žnjo, na kar pa nikakor ni hotela pristati zapuščena ljubica, ki je svojega nezvestega ljubimca zasledovala povsod, kjer je le mogla. Včeraj ob 4 popoldne je naletela nanj na Borznem trgu, kjer je začela kričati nanj kakor besna in mu je končno začela groziti s smrtjo. Končno je bilo le preveč krika
in vika, in tamkaj službujoči stražnik je Srebotovo odpeljal na policijo.
Čebulo je kradel. Umberto Gianni, nostromo na jadrenici „Stellaraare*, ki je zasidrana v kanalu, je pustil na nabrežju vozlč in na njem 60 kg čebule ter odšel. Ko se Je vrnil, ni bilo niti voziča niti čebule. Pozneje so našli vozič na Reni, kjer so se vozili žnjim paglavci, čebula pa [e izginila Tatvino so ovadili policiji.
Skrben natakar, namreč sam zase, te neki Albert Basso, ki je bil uslužben v restavraciji „Air Abbondanza" v ulici Car ducci. Voditeljica restavracije, Kristina Bo gatec, ga Je namreč ujela, ko je jemal iz neke miznice znamke za pivo v vrednosti 14 K. Ko ga je resno posvarila, jej je odgovarjal z grožnjami. Prihodnji dan je skušal na isti način ogoljufati gostilno, nakar so ga izročili policiji.
Poneveril je tvrdki Fran Jerschez v v ulici Carradori Št. 12 njen inkasant, 58ietni Rudolf Malprogo svoto 175 K, ki jo je inkasira! za tvrdko. Bil je aretiran.
Zaradi nedovoljene vrnitve {e bil aretiran dninar Paskal Scarparo, star 34 let, rodom iz Padove, ki je bil svoj čas izgnan iz Trsta.
V prazni hiši v ulici Rena št. 24 je naletel danes ponoči v družbi z nekim moškim stražnik 431etno Ivano Briščakovo, z Opčin, brezposelno služkinjo, ki je znana kot potepuhinja in vdana tajni prostituciji Oai moški je pobegnil. Briščakovo pa je stražnik aretiral.
Loterijske Številke, izžrebane dne 30 oktobra:
Brno	9 81 23 55 51
Inomost	52 64 82 72 15
Porotno sodišče.
Dne 9. januvarja t. 1. ie bilo priobčeno v reškem „N vem Listu" neko „Poslano" iz Lipe v podgrajskem okraju, ki je v zelo ostrem tonu razpravljalo o uradnem poslovanju bivšega vaškega načelnika (-»elskega župana) v Lipi, vaBi jelšanskega občine, Jo sipa Kalčića Barela, očitajoč ma razne nepravilnosti. Pod „Poslanim* so bili podpisani Anton Kalčić Bariša, Anton Puž. Fran Gabršnik in Mate J u r i č i <5, vsi štirje iz Lipe.
Napadenec Josip Kalčić je vložil proti omenjenim štirim eovaščanom po odvetniku dr. K. Janežiču na Voloskem tožbo zaradi pregreška razžaljenja časti potom tiska in raz prava bi se bila morala vršiti že v letošnjem izrednem porotnem zasedanju pred tržaško poroto. Ker pa je branitelj tedaj v svrho dokaza resnice predlagal celo vrsto prič, je bila razprava preložena in sedaj določena na včerajšnji dan.
Vendar pa tudi včeraj ni prišlo do raz prave. Tožitelj je pristopil s svojim zastopnikom, oziroma njegovim namestnikom dr. Brnčićem, tožence pa je zastopal dr Rybaf. Po posredovanju predsednika, predsednika dež. sodišča Milovčiča, se je namreč sklenila poravnava. Obtoženec je odstopil od obtožba in se zavezal plačati stroške, med njimi tudi pričnino za vseh 16, po zastopniku obtožen* cev predlaganih in k razpravi došlih prič.
Tako se je stvar poravnala z lepim.
*
* *
Danes bi se morali vršiti dve razpravi in sicer prva na podlagi tožbe Leopolda Fabijančiča, zastopanega po dr. Pangraziju, proti Ivanu Bubniču, po dr. Slaviku, zaradi pregreška žaljenja časti potom tiska, druga pa na podlagi tožbe davčnih uradnikov v Puli, Maksimilijana Percovicha in Henrika Galatea, zastopanih po dr. Puecherjn, proti odgovornemu uradniku „Edinosti", Štefanu Godini, po dr. Slavfku, zaradi pregreška žaljenja časti potom tiska. Ker je branitelj v obeh slučajih zaprosil za delegacijo drugega, izvenprimorskega porotnega sodišča, ste se razpravi preložili na nedoločen čas, da odloči najvišje sodišče o delegacijskem predlogu.
*> *
Dne 4., 5, in 6. novembra se bo vršila porotna razprava proti Karlu Hrova-tinu iz Trebč zaradi hudodelstva umora. Branil ga bo dr. Josip Maudić. — „Edinost" bo poročala obširno o tej razpravi.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Velesila" v Šked-nju naznanja občinstvu, da bo v nedeljo dne 3. novembra 1912 točno ob 3 popoldne pevalo žalostinke na pokopališču v Šk ednju za drage pokojne: sorodnike, prijatelje, znance, in vse one, ki tam v hladni zemlji počivajo.
Po tem činu pijetete bo imelo društvo svoj navadni pevski sestanek v gostilni »Gospodarskega društva" v Škednju. — Prijatelji petja bodo imeli prilike preslušati lepe slovanske možke zbore, pri domač črni in beli vinski kapljici. — O. gostilničar Merlak Ivan jamči za dobro kuhinjo in točno postrežbo.
Občni zbor trž. podr. „Glasbene Matice" bo v torek, dne 5. novembra, t. 1. v prostorih „Trg. In izobraževalnega društva", ulica Sv. Frančiška št. 2 ob 9 zvečer. Na dnevnem redu so med drugimi poročila taj nika, blagajnika in šolskega vodje ter volitev novega odbora.
Zveza Jugoslovanskih Železničarjev vabi na javen shod, ki se bo vršil danes dne 31. oktobra ob 8 zvečer društveni
Redka prilika!
Originalne turške in perzijske preproge.
P- n.
Zaradi krize v orijentu smo dobili nalog od vodstva v Carigradu, da v kratkem času prodamo preproge in druge predmete, ki se nahajajo
v Trsi u (Corso), Capo di piazza 2
in v Reki, ul. Adamich št. 8.
Preproge 20 % >	Okoristite se te ugodne prilike!
uroiice • od /q / popusta
Vezenine 10 V	M. GABAI.
Krojačnica i. Suppanz
ul. Fabio Severo št. 15
izgotavlja moderne damske jopice in plašče, kakor tudi civ. in vojaške obleke po najnižjih cenah. ——
Deležnik
s primerno glavnico vstopi lahko takoj v
solidno, dobro upeljano obrtno
podjetje Z letno rcntablliteto K 20000. Maslov pove inser. oddelek pod št. 2397.
Slovenska šivilja
se priporoča cenj, občinstvu. Ljuboslava Baučer
Trst, ul. Istituto št 13, Trst --pritličje.--
BE5I3E

Kron 6200!!
AUTOMOBILI FORD !9!1
Največja itvarra sveta. Izdelovanle letno 40-000 v«j •dioega tipa CHASSIS 20 HP *est raznih tipov k«6lj.
Kočija „FOBD" je najpopolnejša, najhitrejša In najeconoailfinejli kai jih ob«toj 1. - GENEEALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Piazza Goidcnl JO—11, Tel 1734
Vallk« OMtrslna Barag«, oltoa dal Baohl 16, v*g*l alloa Botohrtti TELEFON 22*7. - STOCK PNETJM GOODRICH (amerikanaka).
Automobili n* posodo po smerni oenl.
7aratrs In Tvdrtermnj« avtomobilov. — — Solidna poatreib*

Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilitične in kožne bolezni
— IMA SVOJ —
AMBULATORIJ
v Trstu, ▼ ulici San Nicold štev. 9
nad (Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in od 51/, do 67, pop.
V novem bazarju
v ulici Belvedere št. 7
se dobi blago po konkurenčnih cenah.
Posebno železne kuhinjske posode, porcelan in steklo kakor tudi velika zaloga igrač.
Za obilen obiak se piiporoča
EMIL'J A NOVELU.
BCJiž^	IB
M. Kukanja
Trst - via della Caserma Št. IO - Trst
(vegal ulica Valdirivo)
priporoča svojo veliKo zalogo
vsakovrstnih kož
za čevljarje.
Cene take, da se ni bati nobene konkurence.
Dre Pecnik
£rst, via S. Caterina štev. i.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 In 2—3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: ll1/«—1 in 7—7%.
:: Jiizke cene
Gualtiero Cozzio
J
Paato Bas Gloranal I
la Torreate 1» (■»sproti Chlozzl) Trt«
PRVA brusartka :: DELAVNICA ?
na električni motor.
Bogat izbor Skarij
brivnih britev, nožev itd. itd. itd.
Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev f za striženje las. 1
DE
Aristide Gualco - Trst
via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI.
Odlikovana tovarna ( svetinjo ) ceul In cementnih
• • ■ ■
ploft. teraeov In umetnega kamna.
• • • •
Sprejema vsakovrstno delo v cementu.
Cene zmerne, delo to£ae.
Za bližnji spomin mrtvih (1. novembra)
se dobivajo pri cvetličarju
GIOVAKNIGERLANZ, Corso 39
velika izbor vencev iz biserja, porcelana in svežega lOvorja (specijaliteta) ter tudi krizanteml, cipres in vsakovrstno okrasno rastlinje. — Cene brez konkurence.
| S. M. MALHI, S iS M |
Trst, ulica Lazzaretto Tecchlo št. 45.
mSL priporoča svoje skladišče najboljših vsakovrstnih kož ^ti
Hfe^r	in vseh drugih čevljarskih potrebščin.	^đnll
Naročbe se izvršujejo hitro in točno na vse strani. — Tvorniske cene. wm
Stran VI,
Ti"
„EDINOST" št. 304.
V Trstu, dne 31. oktobra 1912.
dvorani uiica sv. Frančiška Asiškega št. 2 II. nad.
Dnevni red: 1) Predlogi za konferenco Lige. 2) Provizijskl sklad Juž. železnic. 3) Razno.	Odbor.
S Prošeka. P. n. gospfce in gospode ki žele sodelovati pri predstavi „Mlklove Zale", katere ves inkaso je namenjen „Rde žemu Križu", prosim, da se udeleže sestanka danes (dne 31. t. ra.) ob zvečer v Pontarju Dragotin Starec.
Tržaška podružnica Slov. planinskega društva naznanja, da Je premestila svo društveni sedež iz ulice Acquedotto Št. 20 v ulico Toire bianca št. 41/1, ter obvešča, da se vrše redne odborove seje prvi ponedeljek vsakega meseca.
Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakobu irra v soboto zvečer redno mesečno sejo. Vstopnina znaša K 2, mesečnlna pn KI. — Kdor se želi vpisati, naj pride v soboto zvečer v „Konsumno društvo „Jadran".
Šentjakobska Ciril-Met. podružnica
priredi letošnje leto v telovadnici slovenske šole prvikrat božičnico v nedeljo dne 22 dec. t. 1. r. nastopom otrok iz podružničnega otroškega vrtca.
Šentjakobška Čitalnica vabi p. n. pevke in pevce, k pevski vaji danes ob 8 zvečer v društvenih prostorih ul. Sv. Marka št. 21 I. Kdor ima veselja do petja, gospice in gospodje, naj se blagovolijo javiti danes v društvu. Apeliramo na šentjakobsko mladino naj deluje na to, da bo postala Čitalnica po raznih nezgodah zopet močna nar. trdnjava pri Sv. Jakobu.
Glasbena šola šentjakobske Čitalnice vabi vse one, ki se nameravajo še vpisati v to šolo, naj se javijo danes med vajo v društvenih prostorih.
Rojanski šramel-oktet priredi svoj prvi plesni venček v soboto, dne 2. nov. od 6 do 12 v prostorih „Kons. društva" v Rojanu. — Vstopnina gosp. K 1, dame 40 vin.
TrgovSko izobr. društvo. Ciklus predavanj, ki se je imel otvoriti že pretečeno nedeljo, se otvori v nedeljo, dne 3. nov. Začetek ob 9 30 predpoldne v društvenih prostorih, uiica Sv. Frančiška štev. 2, 1. Po predavanju se vrši dijaška plesna vaja.
Izlet pevskega društva „Gaj". — Pevsko društvo „Ga|a iz Ban priredi v nedeljo Izlet v Stanjel-Kobdilj. Odhod ob pol 2 z državnega kolodvora na Opčlnah.
Zavod Sv. Nikolaja naznanja slovenskim služkinjam, da se vrši učni tečaj ob Četrtkih od pol 5 do pol 6 v društvenih prostorih.
Slov. akademično društvo „Adrija*
v Pragi javlja, da priredi v soboto, dne 2. listopada prvoletniški večer in potem 1. redni občni zbor v restavraciji pri Grafu „Udivadla" na Vinogradih. — Gostje dobrodošli I
Akad. fehn. društvo „Tabor" v
Gradcu naznanja, da ima svoj I. redni občni zbor zimskega tečaja 1912 — 1913 dne 2. novembra t. I. ob 8 zvečer v društvenih prostorih (Gartengasse 18). Vspored običajen. Slovanski gostje dobrodošli 1
Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju je izvolilo na svojem rednem občem zboru dne 26. t. m. sledeči odbor : Predsednik Ivan Pestotoik, podpredsednik Leopold Vari, tajnik Filip Pahor, blagajnik Rafko Ipavec, gospodar Anton Mihevc, namestnika Makso Šribar, Makso Rojko, preglednika Fran Lobnik, Janko Vizjak.
cM&r« dež. organizacija.
Slovensko delavstvo v Trstu 1 Sa-
cijalni demokratje so se v raznih tovarnah in delavnicah z vso silo vrgli proti „Narodni delavski organizaciji", oziroma proti njenim članom. Škodovati hočejo slovenskemu delavstvu na vsej črti. V čistilnici petroleja v Skednju so onemogočili ubogim slovenskim deiavcem zmago. Pri zidarski stroki so hoteli triumfira:i na ta način, da so ustanovili konsorcijalno posredovalnico dela in hoteli potom nje izpodriniti slovenske zidarje, kar se jim pa seveda ni posrečilo. V plavžih nameravajo spraviti slovensko delavstvo v nesrečo, kakor za časa zadnje stavke. V LIoydovem arzenalu so pustili na cedilu celo svoje lastne člane. V mestni plinarni se vršijo s strani socijalnih demokratov denuncijacije v Škodo slovenskim delavcem. V tovarni „Linoleum" se pripravljajo socijalno-demokratični krumirji, ki hočejo onemogočiti vsak najmanjši uspeh „Narodne delavske organizacije". V tehničnih zavcdlh so socijalni demokratje proti skupnemu nastopu, proti solidarnosti, kakor povsod drugod. Lesni delavci, tesarji, mi zarji, parketni stavci itd. trpe mnogo pod njihovim pritiskom. Socijalno-demokratični pekovski pomočniki kar nore sedaj, ko se jim je nakana glede posredovalnice dela ponesrečila. V prosti luki so, hvala Bogu, brez meči. Stvari stoje dandanes tako, da je potreben oster nastop s strani „Narodne delavske organizacije" proti tem Žkodo-željnežem slovenskega delavstva.
Slovensko delavstvo 1 Vzdrami se I „Narodna delavska organizacija" mora postati tako močna, da bo lahko sama nastopala proti kapitalizmu. Socijalni demokrati odklanjajo vsako sodelovanje. Pri vsaki priliki pa kriče o solidarnosti. To so hinavci 1 Mi se moramo najenergičnele bojevati proti njim, drugače se ne bodo nikdar spametlli,
arappk bedo vedno Škodovali slovenskemu proletarijatu. Slovenski delavci, pokoncu 1 Kdor Še ni orgariziran, C2j se organizira nemudoma 1 Pripraviti se moramo na velike boje, ki nas čakajo. Naprej hočemo. Združite se, slovenski delavci 1
Opozarjamo vse tiste člane, ki so s članarino zaostali nad 6 tednov, da pri bodočem občnem zboru ne bodo smeli ne voliti, še manj pa voljeni biti.
Delavci, ali ste si že preskrbeli brošuro „Nar. dela v. organizacije" ? Stane samo 12 vin.
Zidarska skupina NDO sklicuje za danes ob 6 zvečer javen shod v društveni dvorani, v ulfci sv. Frančiška št 2.
Dnevni red : 1) Razmere zidarjev ; 2) 2) Zahtevamo obrtno Šolo; 3) Slučajnosti.
Zidarji 1 Pridite na ta shod v čim večjem številu 1 Agitirajte med seboj 1
Parketni stavci! Pripravljalni odbor skupine parketnih stavcev vas vabi na sestanek, ki bo danes ob 8 zvečer v društvenih prostorih „Narodne delavske organizacije", v ul. Sv. Frančiška št. 2.
Pripravljalni odbor ženske skupine NDO ima Jutri ob 5. popoldne važno odborovo selo v društvenih prostorih, Sv. Frančiška št. 2.
Velik javen shod NDO. „Nar. delav. org." naznanja, da se bo vršil v najkrajšem času velik javen shod „Nar. delav. org. nakar člane, posebno pa odbore skupin že sedaj opozarjamo z ozirem na agi tacijo.
Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč, vabi vse odbornike na izredno sejo, ki bo danes v četrtek, ob 8 zvečer v društvenih prostorih.
Skupina tehničnega zavoda „Sv. Andrej" sklicuje za soboto točno ob 10 predpoludne občni zbor v društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakobu (blizu .Jadrana").
Dnevni red: 1) Poročilo o dosedanjem delovanju skupine „Sv. Andrej", 2) Volitev novega cdbora, 3) Slučajnosti.
Čiani, dolžnost vaša Je, da se tega občnega zbora udeležite.	Odbor.
Posredovalnica dela NDO išče 20 kamnosekov. Nastop takoj. Naslov: Posredovalnica dela NDO v ulici Sv. Frančiška št. 2.
Godbeni odsek „N. D. O." naznanja, da se je preselil iz prostorov v ulici Sv. Marka št. 19 v novo dvorano, ki sa nahaja v Kjarboli Zgornji št. 11 (Stara policija) pri gostilni Konsumnega društva Jadran". Vsa oisma ln vprašanja naj se naslavljajo na Kcnsumno dinštvo „Jadran", ul. Industria St. 10.__
Vesti iz Goriške.
Iz Dol. Vrtojbe. V hipu navdušenja nad izvrstnimi črnogorskimi junaki sestavil se je med Dol. Vrtojbinčani odbor za nabiranje v prilog črnogorskega RudeČega križa. V teku 2 ur je bil sestavljen odbor in obenem tudi nabranih 150 K. Ta znesek se je že poslal v Ćrncgoro. Pri nabiranju se je opazila res prava požrtvovalnost naših ljudi za to sveto stvar, kajti kakor so po segli imovitejši globokeje v svoj žep, tako niso izostali tudi revnejši. Bodi pa omenjeno, da se je napravil s tem Ie poizkus. Nabiralo se bo še celi teden in upati je, da dosežemo lep uspeh. Ne morem si kaj. da ne zakiičem temu zavednemu ljudstvu: Bog plati!
Županstvo pri Sv. Luciji ob Soči je darovalo za „Rdeči križ" jugoslanskih dežel 50 K. Čast temu županstvu 1
Iz Komna. Podpisana sva bila na pobalinski način napadena v listu „Novi Čas" z dne 25. okt. 1912, kjer se nam predba-civa, da sva „figa moža", ker nisva glasovala za županov predlog v stvari izvolitve častnih občanov komenske občine. Javnost naj sodi 1 Zavedava se dolžnosti, ki jih imava napram svojim volilcem. Prepričana sva, da bi ne bila delovala za korist občine, ako bi bila glasovala, da se izvolijo za častne občane možje, ki nimajo popolnoma nobene zasluge, ne za narod, ne za našo občino. Pač pa sva prepričana, da sva rav nala v smislu volilcev in velikanske večine naših soobčanov stemt da sva se odstranila iz občinske pisarne. Smatrava, da sva vršila svojo dolžnost stem, da svazastopaia korist naših soobčanov, ne glede na njih stranko. V Komnu, 28. okt, 1912. Ivan Vrabec Andrej Strancar. Pripomba uredništva: Podpisana sta pristaša S. L. S. Za njiju vedenje torej ni bil odločilen — liberalizem. O imenovanju novih častnih občanov za komensko občino smo prejeli poročilo, ki je priobčimo čimprej.	_
Vesti iz Istre.
Semenj v Marezigah. V ponedeljek dne 4. novembra t. 1. se bo vršil v Marezigah pri Kopru velik semenj za živino.
■■■■ sli ■■■■	1AL1 OGLASI	■■■KI '■■sacS
.St. i «■► i ^^ i	4ALI OGLASI se računajo po 4 tot. besedo. Mastno tiskane be-ede se računajo enkrat več.Naj-nanja pristojbina znaia 40 stot Mača se takoj Inser. oddelku.	\4Mb

Clllrnio K l8'~~» Površn,ki K 16'—> obleke K OUKiljC 18*—, oblekce za dečke, obroke od K 3'— naprej, kožuhi dolgi in kratki, s kožuhovinastim ovratnikom ali brez njega ee prodajajo Barriea St 4, I. desno.	2433
Cnho z l^pim razgledom pri majhni družini ee O U Ud odda. Ulica Riaorta 9, III.	2436
rir=ir=
Min'IPl'n velik, v Bojanu fli lopa ee odda lflciyni»III, v najem za 400 K na leto. Pripravno ra rokodelce aH za hlev. Pečenko, Scala Belvedere št. 1, žganjarna.	2432
flfiflft Fe soba, lepo opravljena, aolnčna, tudi U U U d dve poBtelji. Belvedere 12, vrata 11. 2434
Polt Ql"V1Q Be 0<^a v npjem v lepem kraju v itJU di Ud ulici Solitario. Pojasnila v kavarni ^Armonia", gosp. Jurica.	2431
Odda
ee meblirana soba. Ulica Boschetto 40, D. vrata 8.	2435
ZDRAVNIK
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos)
ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št 12
od 11 Vt do 1 Va in od 4 Vi do 5 Vi popoldne. TELEFON 177/IV.
Cromnfnni znamke „Angelo". „Columbfa*, UldlllUlUlIl „Pathe"; alovtn-ke, srbske, hr vatske plošče. Velikanska izber. Popravila. Emporio Zanetti, Gavana 6.	2396
RfihlllSI sladka, 60 vinarjev, ne izpod 56 litr., ncUUId, postavljena na kolodvor v Gorici
Ulica Teatro 20, Vidmer.
2397
Obešala iz medi -	vš
Caserma 14. Umberto Cesca, trgovina z železnino.
rn+nnff*ofo Antona Jerkiča naslov: Trst, nI. ruiuyrala delle Poste 10, Gorica, Gosposira ulica 7.	4449
IfniinnvPTnira anton repenček je
l\IIJiyUVG£IIIUd edina slovenska knjigovez niča v Trstu, ulica Oecilia St. 9. — Izdeluje vas knjigoveška priprosta in fina dela točno in po konkurenčnih cenah.	17lf
Antnn SfpIlČiJt krojaški mojster v Gorici, miLUlI ivrusil/, tekaliSČe Frana Josip* St. 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroju. Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naroČilo zadostuje prsna mera. V zalogi ima raznovrstne blago ter razpoSilja uzorce na ogled. Gene zmerne.
1	Lepa priložnost:	1
IT 50 % PRIHRANKA!!
Kdor ljubi svoj dom, pač ne opueti prilike, da bi ga ne olepšal s steriliziranimi rastlinami, ki bo popolnoma enake svežim, nasprotno pa jih ni treba gojiti, s krasnimi kipi izredno lepo opremljenimi, in drugimi predmeti, ki so pripravni tudi za darila. — Kdor hoče naprav ti dobro kupčijo, naj jo stori takoj, ker ta priložnost se
bo nudila le kratek Čas. Obrniti se je: ulica Sctte Fontane 5t. 2, I. nad. vrata 2, (tramwajako postajališče na trgu Barrier*).
ALEKSr FRA^C MATEK - TRS'?
TELEFON 1743.
VaJbo'JšI vir za c*ob!vanfa nečeno k-:i e.
Mehanična kleparska delavnica za kov.nske izdelke
fflusto Pilotti fll Gius.
ustanovljena leta 1842.	TEL. 15-25.
Riva Pe?catori štev. 14
Specijaliteta: ladijske aret ljke Posoda in Skatlle im bele in kamno-barvne pločevine. — Žlebovi, ce»i in zidne oblo&e iz katerekoli snovi v kosih po dva metra (brez zvezave).
lEssdl	Z:
n
V ulici Carradori št 4
(vogal ul. Nicolo Machiavelli)
se je otvorila te dni nova, veliku
trgovina drobnarij
v kateri se predajajo vsakovrstne b'žute-rfje, japonske vaze, posode za kavo, čaj
itd., katere prihajajo naravnost iz Japonske.
Velika zaloga dvokoles
ln kmetijskih fttrojav, gramofanov,
•rkestronov Prl B&tjel - U,
Gorfoa, Stolna nlloa it. 2 ln 4. Mehanična delavnioa. — Prodaja na Obreke. Ceniki franko. Velika zaloga vsakovrstnih strojev rabljenih po oenl.
t BKSaBMBBBSM V\\X
NUOVO
(Novi deželni hfttel)
Trst, largo Santorio 4 (Farneto).
40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne.
ALOJZIJ SKERL.
s s
s
N
Ni *
s s
v <
v s
i.
tO

[O
G. de VECCHI
naslednik A. FONDA, Trst, ulica de! Bosco št. 17.
Zaloga sena, krme in otrobov.
Se a o I., slama, ogeroko aeno beneški otrobi, otrobi it. 84.

Ki.-i
;rTb
PEKARNA
v ul. Giulia št. 92.
Vsak dari 3 krat svež kruh s prodajo jestvin in kolonijalnoga blaga.
Priporoča se lastnik slavnemu občinstvu v
Trstu in okolici.
oooooooooooooooococoooc ooooooooooooooooocooooo ooooooooooooooocoo o
o o o o o
C
o
PRIPOROČLJIUE TURDKE
o o
ooooooooooooooo ooooooooooooooo ooooooooooooooo
oooooooe oooooooo
COOOOCOO
Krojači:
FRAN RUPMK,
krojaški mojster, Trat ulica Geppa št. 10, I. n.
Bogomil Fino
— == urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzc
BeHini št. 13 liiiroH cerns it. uioia io?eir
Bogat Izbor ur
▼•«ke vrnit, kakor tod' cl'acoT. prataauT s 3 i j a -Kfcctl Ie bre? đJJaisur-tov, žrurir ttrfiiee, rlate erebme ca	|
rte po ionkuretičnih cenah


Ia obroke!
N
Velika zaloga izdelanih oblek
VclHca izberi vsakovrstnih oblek za gospoda ln de*ke, sukenj, povriniko« vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Telita izbera volnenega blaga. NajzmerneJSe cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni itev. 16, L nadstropje, zraven „Buffet Autoraatico\
Telefon št. 251, Rim. II.
Fjapi
-o o

a* V3 JU *
"5" 5*
•X
< S
w a
*
mmamm
m
Nofo pogrebno podjetje, T^st
(vogal Piazza Goidoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14 02.)
Prevoz mrlicev na vse kraje
Vozovi 2 bogato opremo od najenostavnejših do najlnksunjornejših. — Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbiro Stalne cer e brez konknrence. Postrežba točna. Splošna pohvala.
Zaloga pristno voščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in debelo. Posebno se priporoča o priliki praznikov Vseh svetih z bogato zalogo nagrobnih svetilk, raznih vencev iz umetnega in svežega cvetja, iz biserov, porcelane in kovine z znaki in napisi itd.
Nočna naročila se sprejemajo v skladišču v lastnih prostorih Via della Tesa 31. TEL 14 02 Zastopstvo s prodajo pogrebnih preumetov: J. MRZEK, Opčine št. 170 ; T. VITEZ v Nabrežlnl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noflhere); F. BRNETI0 v Skednju.	Deležnik ia upravitelj H. 6 T I B I L J.