,«PS
11~---------— ■—' 11
Izhaja v Trstu
Tsalr petelc ob 5. pop.
Rokopisi sti ne vračajo. Nefrankovina pisma se ne sprejemajo.
aridnišm li ipriTilttro ul. del Lavatolo št. J, I.
Telefon 18-67.
II-------------------■
II—■———
Pounezn« itev. m prods]e]e pa 6 stat
Inserati se računajo na milimetre v iiro-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. n vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovora. Naročnin a za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno. -------------- |
Glasilo „Narodne delavske organizacije" in „Zveze jugoslovanskih železničarjev".,
BI
VOLITVE
v zavarovalnico zoper nezgode
za Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo.
Namestnik :
DorČiČ Ivan, mizar v c. in kr. arsenalu, Pula, ulica Kandler 9.
Jeriha Anton, delavec v papirnici Vevče, M. D. v Polju 22.
Karabaič Vladislav, kotlar v c. in kr. arsenalu, Pula, ulica Giovia 26.
Slovenski in tavatsli delavci!
Dne 29. decembra t. 1. se vrše delne volitve zastopnikov v predstoj-ništvo in razsodišče delavske zavarovalnice zoper nezgode. Odveč se nam zdi opisovati Vam na dolgo in široko pomen in važnost teh volitev, saj so izpre-videl to najbolje Vaši nasprotniki, ki so se sedaj z vso vnemo in velikansko agitacijo, ne strašeč se nikakih žrtev zagnali v boj, da si ohranijo svoje dosedanje, neomejeno gospodstvo tam, kjer bi morali imeti odločilno besedo Vi, slovenski in hrvatski delavci iz Primorja, Dalmacije in Kranjske, a ne oni, ki ne poznajo ne Vašega jezika, niti vseh Vaših potreb 1
Boj bo hud! Nasproti ljudem Vašega jezika in zaupanja, stojita dve protivni listi kandidatov : internacijonalna socijalno-demokratična in laško-radikalna (Pagnini-jeva). Ne ozirajte se ne na eno in ne na drugo, ampak složno zapišite na glasovnico Vašega podjetja izmed spodaj navedenih, ona imena, ki so za Vašo stroko (kategorijo). Takrat volijo v razsodišče vsa zavarovana podjetja! Razven tega pa volijo sedaj še vsi obrati, ki so niže označeni pri. posameznih kategorijah, svojega zastopnika z namestnikom v predstojnrštvo zavoda. Ne zabite še, da delavska glasosnica mora biti po d p i s a n a od delodajalca ia enega zaupnika (tovariša) Vašega obrata.
Volitve se vršijo dne 29. decembra 1.1, Vendar, radi discipline in kontrole. Vas poživljamo, da pošljete glasovnico ČIMPREJ načelniku narodnega volilnega odbora, g. dr. EDVARDU SLAVtKU, advokatu v Trstu (Narodni dom), ali pa strokovnemu tajništvu NDO ulica Lavatoio št. 1.
*
* *
Ivandidatje narodnega delavstva so :
Predstojništvo:
III.	Kategorije (ZELENE GLASOVNICE). Obrati: razsvetljava, goriva, živila in kemična industrija,
Član ::
Catar Alojzij, delavec v tobačni tovarni, Ljubljana, Rožna dtlina 185.
Namestnik:
Železnik Srečko, elektrotehnik, Posojilnica, Trst, ul. Giorgio Galatti 18.
IV.	Kategorije (VIJOLČASTE GLA-• SOVNICE). Obrati: kamenarske in
stavbinske obrti,
Član:
VitasoviČ Ivan, klesar, c. in kr. morn stavbeni urad, Pula, ulica Siana 61. Namestnik:
Medica Ivan, knjigovodja pri stavbeni družbi, Ljubljana, Levstikova ulica 13.
V.	Kategorije (RDEČKASTE GLASOV-
NICE). Obrati: tekstilna industrija, tiskarne, kopališča, tovarne oblačil.
Čl an:
Pertot Silvester, tiskar v tisk Edinost", Trst, ul. Giorgio Galatti 18 Namestnik:
BavČer Fortunat, delavec v predilnici, Ajdovščina, št. 82.
Razsodišče:
(BELE GLASOVNICE) — VSI zavarovani obrati.
Član:
Ivan Marija Micheluzzi, strojnik v tisk. »Edinost", Trst, ul. Scogbo 333..
Narodni volilni odbor.
[BI
Izredni občni »Peželne organizacije NPO za Trst in okolico".
V nedeljo dopoludne se je vršil v gledališki dvorani v „Narodnem domu* v Trstu izredni občni zbor »deželne organizacije za Trst in okolico". Resnica je, da je nedelja dopoludne neprimeren čas za občne zbor NDO, ker delavstvo večinoma dela, in bil je tudi občni zbor določen na soboto zvečer, toda moral se je prenesti, ker se je vršil v dvorani koncert Glasbene Matice. Občni zbor ni bil torej tako pose-čen, kakor je bilo pričakovati, a vzlic temu še vendar precej dobro napram prejšnjim občnim zborom.
Občni zbor je otvoril predsednik NDO tov. Č o k, konstatiral sklepčnost v drugem sklicanju in v svojem nagovoru pred vsem pozdravil zastopnike puljske, dolinske in goriške podružnice. Poudarjal je, da se občni zbcr vrši na podlagi novih pravil, ki zagotavljajo NDO nov razvoj, in poživljal članstvo, da z vsemi svojimi močmi sodeluje pri tem novem razvoju.
K prvi točki dnevnega reda : »p o-jasnilo novih pravil in organizacijskega Statuta", je strokovni tajnik tov. Ekar prečital in pojasnil pravila „Deželne organizacije za Trst in okolico", ki so le izvleček novih glavnih društvenih pravil. Po teh pravilih razteza „Deželna organizacija za Trst in okolico', s voj delokrog na mesto Trst in njegovo okolico ter na podružnice v Borštu, Dolini in Ricmanjih. V smislu novih glavnih pravil se izpreminjajo dosedanji mesečni članski prispevki (80 stotink na mesec) v tedenske prispevke po 20 st za moške in 10 st. za ženske člane. »De-želna organizacija" je v svojem delokrogu samostojna in stoji L , kar zadeva splošne organizacijske stvari, pod vodstvom in nadzorstvom osrednjega izvrševalnega odbora NDO“, ki ima svoj sedež tudi v Trstu. Kakor že rečeno, so ta pravila le izvleček glavnih pravil in veljajo vse splošne določbe glavnih pravil tudi za „Deželno organizacijo", zato se tudi poročevalec ni natančnejše bavi! s posameznimi odstavki teh pravil in jih je občni zbor odobril tudi brez podrobnejše debate.
Nadaljna točka dnevnega reda so bile volitve »Deželnega izvrševalnega odbo r a“.
Da se omogočijo volitve tudi onim članom NDO, ki so bili zadržani udeležiti se občnega zbora, so se vršile volitve pod strogim nadzorstvom volilne komisije že v soboto zvečer od 6. do 8. ure in potem med občnim zborom.
Oddanih je bilo v sem 463 glasovnic in so bili izvoljeni: za predsednika tov. Sosič Andrej, absolvirani pravnik, soglasno, za odbornike čok I. M., obsolvirani pravnik 462, Godnik Fran, črkostavec, s 389 glasovi, Kariš Josip, uradnik pri .Lloydu“, soglasno, Kapelj Dominik, delavec v tehničnem zavodu, soglasno, dr. Kisovec Ivan, odvetniški kandidat, soglasno, Perhavec Ferdo, akademik, soglasno, Požar Joško, akademik, soglasno, S k a 1 a k Jan, bančni poduradnik, s 462 glasovi, Slavec Vladislav, mehanik v „Lloydovem“ arsenalu, s 461 glasovi in Vujičič Mihajlo, delavec v čistilnici petroleja, soglasno; za namestnika:
Novak Andrej, pekovski pomočnik, in Markovčič Josip, zasebni težak, oba soglasno.
V	nadzorstvo so bili izvoljeni kot člani: dr. B r n č i č Fran, odvetnik, prof. Mandič Matko, drž. poslanec in predsednik »Delavskega podpor, društva", in Može Peter, delovodja ; kot namestnika: Babič Josip, delavec v „Lloy-dovem" arsenalu, in Rus tj a Ivan, delovodja.
V	razsodišče:	Pregarec
Rudolf, zidar, Babič Anton, delavec v tehničnem zavodu, M1 a d o v a n Josip, težak, Kodelja Anton, elektrotehnik, K j u d e r Alfonz, privatni uradnik.
Za pregledovalce računov: Som Josip, privatni uradnik.
Za pregledovalce računov: S o r n Josip, privatni uradnik, Turk Anton st,, težak, in Velušček Josip, privatni težak.
Ker so pa med volitvijo izjavili dr. Kisovec, Som in Velušček, da ne sprejmejo izvolitve, je bil namesto dr. Kisovca v odbor izvoljen Delak Anton, odvetniški kandidat, kot pregledovalec računov namesto tov. Sorna Jedlo w s k i Josip, odvetniški kandidat, do-čim se pa odpoved g. Veluščka ni vzela naznanje.
Pri točki „razno“ je strokovni tajnik predlagal, da stopi novi način plačevanja udnine (tedensko) v veljavo s 1. j a n u a r j e m 1911. Ker so pa bila nova pravila podpornih zakladov, ki tudi določajo tedensko plačevanje in sicer po 20 stotink, sprejeta že na izrednem občnem zboru dne 5. junija 1910, predlaga, da tudi te določbe stopijo v veljavo s 1, j a n u a r j e m 1910.
Kakor je bilo že svoj čas na izrednem občnem zboru dne 5. junija, potem pa tudi na III. rednem občnem zboru dne 8. oktobra pojasnjeno, podporni zakladi ne morejo več izhajati z dosedanjimi dohodki. Saj so podpore v preteklem poslovnem letu presegale prispevke članov, saj se je izplačalo 438'60 K več podpor, kakor pa so vplačali člani članarine. Zato se je moralo gledati nato, da se prispevki zvišajo. Uvesti se je moral tudi obrambni zaklad, ki ga NDO dosedaj še ni imela, kar je zlasti zelo občutila ob priliki stavke v Ajdovščini. Nadalje je treba zaklada za slučaj brezposelnosti in potovanja. Ker pa teh zakladov ni mogoče drugače vzdrževati, kakor s članskimi prispevki, ki pa so v sedanji izmeri 30 st. mesečno premajhni že samo za bolniški zaklad, kaj šele, da bi se pokrivali žnjimi potem še drugi izdatki. Zato je sklenil dne 5. junija izredni občni zbor, da naj znašajo prispevki v vse te zaklade skupaj 20 stotink tedensko tako da bo član NDO od 1. januarja na-plačeval 20 st. ne teden organizacijskega prispevka, 20 stotink pa za podporne zaklada, torej skupaj 40 stotink na teden., kar je v primeri z drugimi organizacijami še vedno malo, kajti vse druge organizacije imajo višje tedenske prispevke, a vzlic temu pa dobivajo člani manjše podpore, kakor pa jih določajo nova pravila podpornih zakladov NDO, po katerih dobiva član v slučaju brezposelnosti podporo po prvem tednu brezposelnosti skozi šest tednov v letu, na potovanju po 70 stotink na dan za 30 km storjene poti do oajvišje svote K 20 v letu in dosedanjo 10 tedensko podporo v slučaju bolezni začenši z osmim dnevom bolezni. Kdor se odreče podpori v slučaju brezposelnosti, dobi v slučaju bolezni podporo 1 K na dan skozi 10 tednov v letu. Nadalje se je zvišala podpora v slučaju smrti od 20 K, na 30 K, če je bil umrli manj kot tri leta član podpornih zakladov, če je pa nad 3 leta, pa na K 40.—. Podpore iz obrambnega zaklada se določajo od slučaja do slučaja, izredne podpore pa ravno tako.
K tej točki se je priglasilo več navzočih, ki so želeli, d» bi se zlasti podpora v slučaju bolezni izplačevala že s prvim
dnevom bolezni, kar je pa z ozirom nato-da bi se taka določba večkrat lahko zlorabljala, nemogoče in bi bi bilo tudi prehuda obremenitev za podporne zaklade. Končno se je sprejel predlog, da stopijo nove določbe v veljavo s 1. januvarjem 1911.
Ker je tov. Pregarec vprašal, kaj je z „D e 1 a v s k o hranilnico in p o^8 o j i ln i c o*, je strokovni tajnik pojasnil, da se je ustanovitev tega zavoda sklenila že na izrednem občnem zboru dne 5. junija, da pa se zaradi drugih silnih opravkov odbor ni mogel baviti s to zadevo. Poudarjal je, da tak zavod ne bi niti najmanj škodoval obstoječim nar. denarnim zavodom, ker bi se bavil le 8 takimi majhnimi posojili, s kakoršnimi se obstoječi zavodi ne morejo baviti. Namesto da bi delavec v svoji potrebi zatekal v zastavljalnico, bo tu dobival proti primernemu poroštvu majhna posojila, ne da bi zato moral izgubljati svojih vrednostnih stvari, katerih v zastavljalnici ne more rešiti, ker ne more spraviti skupaj cele izposojene svote, dočim bo pa v »Delavski hranilnici in posojilnici" lahko odplačeval svoj dolg v malih tedenskih obrokih. Novi odbor se bo takoj bavil s to stvarjo in gotovo bo zavod pričel delovati v najbližjem času.
Ker je bil stem dnevni red občnega zbora izčrpan, je predsednik tov. Čok v daljšem zaključnem govoru poživljal delavstvo na vsestransko sodelovanje pri organizaciji. Novi odbor bo gotovo imel najboljšo voljo za delo v korist delavstva, toda brez sodelovanja delavstva mu je uspešno delovanje nemogoče. Zato naj se pa delavstvo krepko oklene organizacije, in tako bo mogoče organizaciji, da bo dosegala vedno lepših uspehov in čimdalje tein bolj napredovala.
K besedi se je nato še oglasil tov. dr, Mandič, ki je poudarjal isto in izrekel pripričanje, da se bo organizacija dvignila po skupnem delovanju do najlepših uspeli. Nato je predsednik, zahva-livši navzoče na udeležbi, zaključil ta za nadaljni razvoj NDO tako velepomembni občni zbor.
Ko zaključujemo to poročilo, izrekam le iskreno željo, naj bi novoizvoljeni odbor, vedno upoštevajoč nepolitično, strogo strokovno, razredno-stanovsko delavsko stališče NDO, posvetil vse svoje mlade, čile moči strokovnemu in gospodarskemu delu v NDO. Takega dela je črez glavo in čim več bo storjenega tega dela, tem lepše bo uspevala ln napredovala NDO v Trstu in okolici, tem več koristi bo imelo delavstvo od svoje organizacije. In prav s takim smo-trenim delom bo odbor tudi tem trdnejše zamašil usta onim »prijateljem" organizacije, ki stresajo svojo jezo nad NDO po gostilnah in ščuvajo delavstvo proti novemu odboru ter hujskajo člane k izstopu iz NDO. So to ljudje, katerim ni nikdar nobena stvar prav, pa naj je tudi najboljša, ker sami hočejo vse boljše vedeti in znati, kakor pa drugi, ki morda tudi kaj vedo in tudi kaj znajo. Pameten, resen Človek se ne zmeni zanje, in zato smo tudi prepričani, da bo naše delavstvo prešlo preko njih na dnevni red in sledilo tistim, ki imajo ne sladkih besed, temveč najresnejšo voljo posvetiti svoje moči varstvu in obrambi koristi narodnega delavstva. Ne besed, dejanj je treba ! To je geslo novega odbora in izršujoč to geslo bo novi odbor storil vedno in vselej svojo polno dolžnost, ki mu jo je naložilo članstvo z izvolitvijo, če bi je ne storil, naj pa potem razsoja in obsodi članstvo !
Položaj NPO. Odgovor delavstva.
(Konec)
Resolucija, ki smo jo priobčili v zadnji številki našega lista, je bila sprejeta soglasno.
Kot nadaljni govornik je govoril nato tov. S k r 1 e c, ki je v začetku svojega govora poživljal delavstvo b krepkemu sodelovanju pri organ zaciji, ki se po novih
pravilih razširi v organizacijo vsega jugoslovanskega delavstva, močno, samostojno, neodvisno organizacijo. Nadaljna njegova izvajanja so na eni strani izzvala burno odobravanje, na drugi pa zopet ravno tako burne proteste. Poudarjal je namreč, da je „Narodni dom“ nemškutarski, da list „Edinost“ ne priobčuje vesti o NDO i. t. d. Zborovalci so klicali, da v restavraciji „Balkan“ govore le nemško in obkladajo slovensko delavstvo z „osli“ fin druge take stvari, drugi pa so zopst klicali, da „Edinost“ redno prinaša objave NDO. Predsedniku se je le težko posrečilo pomiriti razburjene zborovalce. Ravno tako je tudi klic govornikov, „proč od gospode, gospoda na eno stran, delavstvo pa na drugo stran", izzval i odobravanje i ogorčenje. Zaključil je govornik s ponovnim pozivom, naj se delavstvo osamosvoji, kajti le tako bo moglo doseči svoje cilje.
Nadalje se je oglasil k besedi tovariš Nemec iz Ajdovščine, ki je v imenu ajdovskega in šturijskega narodnega delavstva izjavil, da to delavstvo, vedoč, da je NDO njegova edina zaslomba, kar najstrožje obsoja napade NDO in na njenega voditelja tov. dr. Mandiča, kateremu izreka neomejeno zaupanje. V nadaljnem pa je izrazil željo ajdovskega in šturskega delavstva, da naj bi čimprej stopila v veljavo nova društvena pravila in novi organizacijski Statut, ker je od uvedbe novih pravil in organizacijskega Statuta pričakovati najuspešnejšega razvoja NDO.
Nato je govoril tov. Ivan Jaklič, ki je pogrešal natančnejših podatkov, češ, da se je mnogo govorilo, a malo povedalo. Pogrešal je nadalje onih narodnih delavcev, ki so sklicali shod, češ, da jih ni videti, zavračal klic „proč od gospode" ter poudarjal, da je v početku NDO vladalo najboljše sporazumi jenj e med NDO in političnim društvom „Edinost“ in da bi tako moralo biti tudi sedaj.
Predsednik NDO tov. C o k je odgovarjal na izvajanja tov. Skerleca, da je „Narodni dom“ dom narodnih društev in narodne prosvete, da ni nemškutarski (klici: restavracija!). Tov. Ekarju pa je očital, da je sumničil gotove osebe, da so skušale preprečiti potrditev novih glavnih pravil, dočim je društveni odbor sklenil umaknitev pravil in je strokovni tajnik kot društveni uradnik imel le dolžnost storiti, kar mu je naložil odbor.
Tov. Ekar je nato kratko odgovoril tov. Jakliču, da naj vpraša, ako hoče natančnejših podatkov o kaki stvari, tovarišu Čoku pa, da je tu zborovalec kot vsak drug. —
Ko se je nato ponovno prečitala in sprejela že priobčena resolucija, je po kratkih besedah tov. dr. Mandiča predsednik zaključil ta shod ki je pojasnil marsikaj nejasnega o položaju NDO in na katerem je delavstvo s sprejetjem priobčene resolucije odločno odgovorilo na vse one napade na NDO in njene voditelje. Gotovo je, da se bo po tem shodu v NDO marsikaj izčistilo, kar bo le v korist NDO. In to upajmo !
• ZVEZA ■
JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV.
zjž. — Ali jih grize, namreč tiste tri možice, ki smo jih nekoliko okrtačili v zadnji številki našega lista zaradi njihovega „delovanja" v delavnici c. kr. drž. železnic v Gorici. V ponedeljek sta bila Rajšp in Osterman strahovito razkačena. Klela sta Slovence, da se je kar ogenj delal, in Osterman je pravil, da bi dal takoj 400 goldinarjev, če bi mogel izvedeti, kdo ga je „dal v časopis", in kričal je, kaj mu bo pač naredil ta slovenski d ..., da mu bo že on dal (seveda d ....) Vpra šali bi Bamo Ostermana, kdo neki mu bo dal 400 goldinarjev, menda Kopač ? Sicer pa ni treba tega krika, obema lahko dokažemo tudi sodnijskim potom, ako hočeta, da smo pisali resnico. Da, res je, da morajo drugi delati namesto Rajšpa, medtem ko on leta in agitira po delavnici. Saj se je celo zgodilo, da je kilometersko uro tako „poprAvil“, da se ni dala naviti. Če hoče. mu tudi povemo, pri kateri lokomotivi. Rajšp ima pod seboj nekaj delavcev in ti morajo potem storiti vse, on pa lahko igra gospoda, če ga ne vidi kdo od inženirjev. Dne 21. t. m. ob pol štirih popo-ludne so imeli Rajšp, Osterman in Rau-sturiusto veliko bojno posvetovanje. Meada
so ustanovili novi triumvirat proti nam Slovencem. Tudi strojni mojster Scholz se je izrazil, da bo od sedaj za deset procentov strožji. Mi pa pravimo, da hodi vrč toliko časa po vodo, dokler se ne razbije. Socijalni demokrati se grozno jeze, da smo prijeli tudi nekega inženirja, ki da ga je bila sama dobrota za nas Slovence, a mi da tega nismo občutili. Tu se zopet vidi le klečeplastvo nemških in nemškutarskih socijalnih demokratov, ki bi se radi priliznili onemu inženirju. Bog jim blagoslovi njihove trebuhe in jim daj trdo kožo na njih, da si jih preveč ne obdrgnejo ! Toliko za danes, ob priliki nadaljujemo.
zjž. — Prožni delavci na državnem kolodvoru v Gorici so res pravi reveži, to se pravi, tisti, kateri ne ugajajo prožnemu mojstru in pa njegovemu glavnemu priganjaču Pertotu. Ubogo delavstvo priganja,o kakor živino. Reda ni prav nobenega več in za delo ni nikake ure. Če se kakemu delavcu zgodi krivica pri izplačevanju zaslužka in se hoče pritožiti, mu prožni mojster niti govoriti ne pusti, temveč ga kar zapodi. Premoga za kurjavo nikakor ni mogoče dobiti, dasiravno smo že po več let v železniški službi, le Pertot ga dobi, kolikor ga hoče, celo toliko, da ga prodaja drugim, kakor tudi prožni mojster. če delavec zamudi pol ure, mu odbijejo kar celo uro, da mora tako pol ure delati zastonj. To se je zgodilo že večkrat. Toda to ne velja za vse, temveč samo za nekatere. Drugi lahko zamude po celo uro, a prožni mojster ne ve za to nič, kajti to je vse Pertotovo delo. Če delavec prosi za vozni listek, mu pravijo, da je norec. To so pač razmere, da je groza, in če se ne odpravijo v najkrajšem času, bo zaropotalo, da bo pretreslo marsikoga !
zjž. — .Zajčki samostan" v kuril n ci drž. železnice v Gorici. Pod pisarnami kurilnice drž. železnice v Gorici je klet, v kateri se bavijo z gojitvijo kuncev (domačih zajcev). Nimamo nič proti teinu, saj si vsak rad privošči kaj dobrega, samo da vsak nima take sreče, da bi prišel tako po ceni do hleva. Rotar je vratar tega „zajčjega samostana" in delavci so morali letati po polju, da so nabrali hrane za’ te zajčje „menihe". Kakor je zopet videti ?tu, je pri nas Švabom dovoljeno vse in ni nobene škode, ako se delavci v take namene odtegujejo od dela. Seveda bi bila stvar popolnoma drugačna, ako bi bil lastnik ,,samostana" Slovenec, a ker so zajci baje last strojnega mojstra Grusla, potem je seveda stvar drugačna, posebno ker jih bo Grusel gotovo tudi navadil nemško v svojem „šulferajnu“. Potem bodo gotovo bolj slastni, kakor če bi žrli samo slovensko deteljo in korenje.
zjž.— Iz kurilnice c. kr. državne železnice v Gorici nam pišejo : Poleg drugih že omenjenih ,, prijateljev" slovenskih železničarjev imamo v naši kurilnici še nekoga, ki je v zadnjem času tudi začel nekaj rogoviliti po kurilnici, in to je strojni mojster Grusel. Mož je strahovito hud Nemec in sili Slovence, da bi mu plačevali za šulferajnsko šolo, in poleg tega pa hoče ustanoviti še nekak nemški list, ali kaj. Ima namreč v svoji služ-beoi sobi neko polo, s katero poživlja na naročbo, češ da mora biti vsaj 300 naročnikov, ki naj plačujejo po 24 K na leto. Seveda potem poživlja uslužbence, naj se podpišejo kot naročniki. Prepričani smo, da bodo sedli na limanice temu nemško-nacionalnemu petelinu naši socialni demokrati, kateri imajo za naj večjo slast, ako morejo vsaj tupatam po tajč poheu-lati. Je pa tudi tu nekaj „ zavednih" Čehov (?), ki podpirajo tega nemškonacio-nalnega agitatorja, seveda so tako imenovani „bohmische Weanar“. Ako hoče kak Slovenec nalepiti v kurilnici kak list, mora ta list biti podpisan od načelnika, pri Gru-selnu pa kaj takega ni treba, ker vse podpiše le on sam, to pa menda za to, ker se je načelnik svoj čas izrazil, da mu je popolnoma vseeno, ali je kdo socialni demokrat ali pa nemški naciona'ec. Slovencev seveda načelnik ni omenil tedaj, ker se menda Slovenci ne smejo zavedati svoje narodnosti in svojega jezika. Zato pa tudi ravnajo z nami Slovenci, kakor svinja z mehom. Slovenske časopise nam trgajo in kradejo kakor srake. Nemški nacionalci in socialni demokrati imajo svojo omaro za pisma, ključe ima pa oni prosluli Rotar, ki je tudi obenem cenzor za slovenske časopise. Ako imajo torej Nemci in socialni demokrati svojo ormarico za pisma in ča-
sopise, jo zahtevamo tudi mi Slovenci, a ključ od te ormarice mora imeti zanesljiv naš človek. To je ena naših zahtev, druga pa je, da se Gruslu odločno prepove, da bi izvabljal slovenskim železničarjem prispevke za „šulferajn“, kajti kakor se pripoveduje, so baje nekateri naravnost prisiljeni plačevati te prispevke, ker se jim baje prispevek kar odtegne od plače. Seveda se tudi ne upajo upreti Gruslovi agitaciji, kajti prepričani so, da bi se Grusel že maščeval na kak način. To so res take razmere, da že kriče v nebo. Na vsak način bo treba vse te stvari izročiti našim poslancem, da jih spravijo na dan na pristojnem mestu. Potem vsaj upamo, da se bo enkrat odpravil razni mrčes z naših slovenskih tal in da ne bodo potem več izkoriščali naših ljudi in žalili naše narodnosti in našega jezika. Ako pa tudi potem ne neha gonja proti nam, potem bomo pa izpregovorili drugačno besedo, magari tudi po — portugalsko !
zjž.— Zopet nesreča. V torek zjutraj je tovorni vlak št. 673, ki vozi z državnega kolodvora k sv. Soboti, na križišču pred mestno plinarno povozil delavca iz tehničnega zavoda pri sv. Marku, ki je hotel še pred vlakom preko ceste. Seveda se je ob tej priliki zbrala na licu mesta velika množica delavstva, ki je žal svoj gnjev zaradi te nesreče naperila proti vlakovnemu, zlasti strojnemu osobju ter začela obmetavati pred vsem lokomotivi s kamenjem. Žalostno je to in le kaže, kako malo je delavstvo poučeno o delu železniškega osobja, ki vrši svojo težko službo ob velikanski odgovornosti in ki mora tej službi posvetiti vse svoje moči podnevi in ponoči. Osobje pri vlaku št. 673 ne zadene zaradi omenjene nesreče prav nikaka krivda. Strojevodji sta dajala pred prehodom preko ceste predpisana znamenja, vlak je vozil s predpisano hitrostjo oziroma počasnostjo, in ko je nesrečnik skočil preko tira v zadnjem trenotku, strojevodji nista mogla trenotno ustaviti vlaka. Proga visi nekoliko, tračnice so bile mokre in tako zavoraic9 ne delujejo tako hitro, da bi se mogel ustaviti vlak na mestu. Popolnoma trezno premišljeno, mora vsak pameten človek priznati, da tu pač ne zadene krivda na nesreči vlakovnega osobja, katero ni krivo, da vozi vlak preko cesto ravno v istem času, ko prihaja delavstvo na delo. To bi tudi lahko izpoznalo delavstvo samo, ki si je stem, da je obmetavalo vlakovno osobje s kamenjem, dalo edino le spričevalo, da je bilo silno razburjeno in da v svoji veliki razburjenosti ni več upoštevalo, da meče kamenje na svoje sotrpine, tudi delavce, ki si služijo svoj težki kruh ob mnogo večji odgovornosti, kakor pa skoraj vsak drug delavec. Ali večinoma se ob vseh takih prilikah dogaja isto — krivda se vedno vali na železniško oziroma vlakovno osobje, to pa le zato, ker se ljudstvo v takem slučaju udaja trenotnemu razpoloženju in išče krivca v tistem, ki je sicer nedolžen, toda najbližji, misleč, da s tem zadene pravega krivca — železniško upravo. Doseže pa seveda stem vse kaj druzega. Pravi krivec — železniška uprava — se lepo zakrije za to ljudsko mnenje in največkrat se potem zgodi, da osobje, popolnoma nedolžno, res mora trpeti na račun uprave. Tako javno mnenje napravi iz nedolžnega krivca iz krivca pa nedolžnega. Zato ne moremo dovolj priporočati delavstvu, da se v takih slučajih, ako se žal pripete, ne da zapeljati k enakim neupravičenim dejanjem, kakor se je dogodilo v torek, kajti stem le škoduje svojim sotrpinom železničarjem in daje na drugi strani potuho železniški upravi, ki išče tudi najmanjše bilke, da bi v slučaju nesreče zvrnila odgovornost na koga drugega. Udari krivca, a ne tolci po nedolžnem !
zjž.— Podružnica ZJŽ — „Herpe-lje-Kozina“. V nedeljo, dne 18. t. m. se je vršil shod naše podružnice. Shod je bil zelo dobro obiskan. Udeležil se je shoda tudi odposlanec centrale iz Trsta, ki je v obširnem in temeljitem govoru pojasil veliki pomen našega društva za ubogega trpina slovenskega železničarja. Položaj za slovenskega železničarja je v resnici žalosten. Na eni strani nas pritiska in zatira kapitalistični zistem železniške uprave, z druge strani pa od iste nastavljeni nemški fanatični priganjači. Kako se pa bomo branili, ako se ne oklenemo vsi do zadnjega naše organizacije, ako nimamo društva, kjer smo se takoreč zavezali, da de-
lamo eden za vse, vsi za enega, dokler 81 ne pridobimo človeka dostojno življenje. Zato pa je tudi potrebno, da se oklenemo vsi naše prave in edine zastopnice ZJZ. Res, popolnoma prav je imel tovariš w centrale, ko je rekel, da slovenski železničarji ne pridemo nikdar do svoje moč1) ako se ne združimo. Le tako se bomo mogli postaviti v bran našim nasprotnikom. Pregovor pravi: pomagaj si sam bog ti bo pomagal. Tako je: najprej 81 pomagajmo sami, potem nam bodo pomagali tudi drugi, toda prva naša dolžnost je, da se združimo, potem nas bodo tudi drugi upoštevali. V nadaljnem nam je tovariš iz Trsta pojasnil resolucijo, ki j® bila sprejeta v Trstu. Sprejeli smo jo tudi pri nas soglasno, na kar se je shod zaključil. Najboljši dokaz, kako potrebni 80 taki shodi in kako koristni za ZJŽ, je to, da se je po shodu priglasilo zopet ve? novih članov, kar vse kaže, da bo ZJ^ res kmalu edina zastopnica slovenskih železničarjev.
zjž.— Sv. Petar u Sami. — Zahvala. Potpisani zahvaljujem se „Savezu , jugoslavenskih željezničara" na potpori K 36'—, koju mi je isplatio u mojoj bolesti-Ujedno preporučam ZJŽ svim hrvatskim i slovenskim željezničarima kao društvo, koje u istinu hoče i može potpomoči željezničara u njegovoj brizi. Hrvatski željezni-čari, preporučam vama, da svi pristupite ZJŽ kao člani.
Josip Dajčič, željeznički radnik. Sv. Petat u Šumi.
zjž,— Ustanovni shod podružnice ZJŽ — .Opčine" se je vršil v nedeljo, dne 18. decembra na Opčinah v Sokolovi dvorani. Ustanovnega shoda so se udeležili sami priglašeni člani. Delegat centrale je na kratko razložil pomen „Zveze“. Vsi navzoči so se izrekli za ustanovitev podružnice. Pravila za podružnico so potrjena in na podlagi odobrenih pravil se je nato izvolil podružuični odbor. Po izvolitvi odbora so se navzoči porazgovorili še o marsikateri stanovski zadevi. Vsi so pa iz ražali veselje, da se je ustanovila podružnica, ki ima pred seboj najlepšo bodočnost. Končno naj pa tem mestu še izrečemo svojo zahvalo openskemu Sokolu, ki nam je drage volje prepustil svoje prostore za zborovanje in se mu priporočamo še za drugič.
zjž— Adjunkt Osretich je tisti mož na državnem kolodvoru v Trstu, ki razdeljuje službo vlakospremljevalnemu osobju. Že v zadnji številki smo omenili, kako krivično ravna ta človek, kako zapostavlja uslužbence, ki imajo vso pravico, da vozijo kot vlakovodje, ker imajo vse tozadevne izpite, dočim pa oddaja vlakovodno službo ljudem, ki nimajo izpitov. Seveda so zapostavljeni Slovenci in Slovencčv pač ta blaženi Osretich kar videti ne more. Izgovarja se potem, ako vtakne kakega svojega ljubljenca nemškega nacionalca ali so cialnega demokrata na mesto, ki mu ne gre, in s čimer odje upravičenemu slovenskemu uslužbencu mesto, ki mu gre, da je dotičnik starejši, češ da mora priti zato prej na vrsto. Kolikor nam je znano, so veljali dosedaj pri državni železnici službeni predpisi, ki pa ne poznajo starosti kot pogoj za opravljanje kake službe, temveč le usposobljenost. Kdor ni usposobljen za kako mesto, naj ne dobi toliko časa tega mesta, dokler ni usposobljen zanje. Ako velja to za Slovence, mora enako veljati tudi za nemce in socialne demokrate. Ne rečemo, da bi med dvema enako usposobljenima mlajši, ki pa je napravil izpite prej nego n|egov po letih starejši tovariš, ne prepustil starejšemu mesta, posebno ako ima ta veliko družino itd., toda da bi se vrivali pred usposob-liene ljudi neusposobljeni, torej za vlakovodje ljudje, ki nimajo potrebnih izpitov, dočim bi se drugi, ki imajo te izpite, krat kornalo porivali nazaj, da pridejo pred njimi na vrsto ljubljenci gotovih Osreticbev in podobnih tičev, to pa vendar ne gre. Je pa še nekaj drugega. Osretich določa za vlakovodje ljudi, ki nimajo predpisanih izpitov. Kaj pa če se zgodi kaka nesreča pri takem vlaku? Ali bo potem Osretich odgovarjal ? Ne vemo, kako je mogoče, da ravnateljstvo tako mirno gleda te Osre-ticheve manipulacije in molči, ne pa da bi dalo Osretichu nalog, da naj vestno vrši svojo službo, kakor jo morajo vestno vršiti tudi tisti, ki jih zapostavlja drugim na ljubo. Ni čudno, da se govori potem
lil
SLOVENSKE ŽENE! Zahtevajte v VAT IMAVA	IM VADIVA prodaja se v korist nar. društvom
vseh trgovinah samo pristno - - - IVULilMlVU	vlftlUlflJU iz EDINE slov. tovarne v Ljubljani.
po kolodvoru, da bi znala vsaka baba tako določevati službo, kakor jo določuje Osretich, in da bi za tako delo ne bi bilo treba uradnika — adjunkta, ali pa vsaj takega ne, kakor je Osretich. Poživljamo ravnateljstvo, da popazi nekoliko na tega gospoda, da ne bo morebiti kedaj kakih neljubih dogodkov. Če pa to ne bo izdalo, bomo pa že sami poskrbeli, da ne bo Osretich zrastel previsoko!
zjž— Zahvala. Podpisani se zahvaljujem podružnici ZJŽ — ,. Gorica" na podpori K 40'—, katero sem prejel od nje v svoji bolezni, in priporočam svojim tovarišem, da se tudi oni oklenejo ZJZ, ki se je še vedno pokazalo pravo zastopnico železničarskih koristi
zjž— Podružnica ZJŽ — »Maribor". Občni zbor podružnice ZJŽ — „Maribor“ se vrši dne 6. januarja. Natančnejše o času, prostoru in dnevnem redu priobčimo v prihodnji številki našega lista, poživljamo pa podružnične člane že danes, da se občnega zbora udeleže v čim najobilnejšem številu.
zjž— Kolodvorska restavracija na Opčinah. Prejeli smo : Ali se g.a S. ne spominja treh sprevodnikov, ki smo prišli v restavracijo in naročili zajutrek ? Eden je ukazal slanine, ali je ni bilo na krožniku, zato je rekel, da je ne mara, češ da je premastna. Ona druga dva sta zahtevala klobasice, in ko sta jih plačala, sta rekla, da ne prideta več v restavracijo. Ali ni resnica, gospa, da ste prodajali v jeseni belo vino po 96 st. liter? Po čim sedaj prodajate vino, ne vemo, ker ne pridemo več k Vam. Ko smo jedli klobasice pri Vas, nismo jpili vina, ker so nam že klobasice dovolj »teknile". Imamo priče na razpolago, da ste prodajali belo vino po 96 stotink, klobasice pa po 52, in če gospa S. želi, ji to lahko dokažemo tudi pred sodiščem. Obenem jo pa opozarjamo, naj nas ne ogovarja, kajti za take izraze, kakor jih uporablja, jo lahko citiramo pred sodnijo. Torej le pamet!
Prizadeti.
zjž— Vedno kaj novega, a nič dobrega, to je bilo vedno geslo bivšega načelnika kurilnice c. kr. drž. železnice v Gorici Neudecka. Ta možakar je bil nam reč mnenja, da kurjači še nimajo dovolj dela pri snaženju strojev. Dotlej namreč niso niti v Gorici niti v Ljubljani kurjači *nažili spojila (Verkupplung) in krmila (Steuerung), a Neudeck jim je naložil tudi še to delo. Kar je preveč, je preveč, zato pa mora biti naloga ZJŽ, da čim prej ukrene potrebno, da se odvzame kurjačem to prekomerno delo. Cernu ljudi še bolj mučiti, ko imajo že itak dela čez glavo. In če je potem le kak najmanjši nedosta-stek, pa pojo kazni. Naj imajo ljudje dela, kolikor ga morejo res redno in pošteno opraviti, in naj se jim ne nalaga več, kakor pa morejo storiti.
zjž— Zahvala. Podpisani se zahvaljujem podružnici ZJŽ — ,,Kanal“ za podporo K 10'—, katero Bern prejel od podružnice v slučaju svoje bolezni.
Fran B r 1 o t, postajni delavec v Kanalu.
zjž— Zahvala, Podpisani se zahvaljujem cenrali ZJŽ. v Trstu na podpori, ki mi jo je izplačala v slučaju moje bolezni v znesku K 39'20. Obenem priporočam kar najtoplejše ZJŽ svojim tovarišem kot edino pravo zastopnico narodnega železničarstva, ki se pokaže v vsakem slučaju kot braniteljica in varovalka koristi narodnih železn čarjev. Narodni železničarji, vsi v ZJŽ.
Anton Žerjal,
skladiščni delavec drž. žel. Borštu.
zjž— Kaj je z renumeracljami? Vsako leto so se dobivale pri državni železnici renumeracije, ki so bile marsikateremu železničarju, dasiravno niso bile bogve kako velike, vendar ob sedanji draginji prava rešitev. Letos ni čuti prav nič o kakih renumeracijab, dasiravno se je pri državni železnici uvedel v zadnjih časih tak »varčevalni z'stem," da morajo uslužbenci vleči noč in dan preko svojih moči, smo da ss kaj — »prihrani." Varčuje se pri številu uslužbenstva in to varčevanje' gre tako daleč, da sedaj nameščeni uslužbenci že nikakor več ne morejo izhajati s svojimi močmi, varčuje se pri materjalu, varčuje se tu, varčuje se tam, in človek bi mislil, da bo na koncu leta vendar imel uslužbenec kaj od tega varčevanja, vsled katerega je prekomerno trpel celo leto. Toda letos se bo menda zmotil, kdor
misli take. Renumeracija je namreč zelo lepa beseda, a lepa najbrž samo za gospode, kateri imajo po 24 ur časa na dan premišljevati, kam bi čim lepše naložili svojo renumeracijo. Delavec, ki se je mučil na račun varčevanja celo leto, ne bo menda dobil nič, dočim pa se ni bati, da bi visoka gospoda pri ravnateljstvu ne dobili svojih mastnih renumeracij, saj so bili oni tudi, ki so tako lepo uvedli ta „ Sparsy-stem," saj imajo oni največje zasluge, da je uprava železnice celo leto stiskala in mučila uslužbenstvo, da je izstisnila iz njih one tisočake, ki jih bodo gospoda dobili za renumeracijo. Ako se to v resnici zgodi, in o tem skoraj ni dvomiti, potem naj bO ta gospoda le prepričana, da bo po državni železnici zapihala sapa, ki bo pošteno pobrila okrog njihovih zlatih ovratnikov. Na tak način se uslužbenstvo ne bo dalo pritiskati in izkoriščati, še manj pa voditi za nos ! •
Domače vesti.
d— Zanimanje, ljubezen do organizacije, to je, kar še manjka marsikateremu našemu delavcu v Trstu. Marsikateri delavpe vidi v organizaciji sploh, pa naj je to NDO, ali tudi kaka druga organizacija, edino le nekako zavarovalnico za slučaj bolezni ali druge neprilike, dočim se pa za drugo delovanje organizacije ne zmeni prav čisto nič. Ne zaveda se o koristih, ki jih prinaša organizacija delavstvu v splošnem, temveč gleda le nato, da bi on sam, ako je član organizacije, izvlekel iz organizacije čim največ koristi samo zase, in to večinoma le gmotnih koristi. Kaj ga briga delavska splošno st, kaj mu je mar splošni položaj delavstva, to vse mu je deveta briga Da so le organizacijski prispevki kolikor mogoče nizki in da so podpore kolikor le mogoče visoke, to je vse ! Da pa bi se zanimal za notranje delo v organizaciji, da bi tudi sam sodeloval pri napredku organi eacij e, da bi agitiral med svojimi tovariši pri delu za pristop k organizaciji, za redno pohajanje društvenih, skupinskih in drugih organizacijskih sestankov, poučnih tečajev, debatnih večerov itd, ne, tega ne, saj niti sam ne prihaja v organizacijo, plača celo članarino po drugem, točen je samo tedaj, ko ima pravico dobiti kako podporo. Potem pa se pritožuje zoper organizacijo, češ da organizacija ne vrši svoj h nalog f Vsede se v gostilno, kjer mu ni za par kron več ali manj, ali jih požene po grlu ali ne, zabavlja zoper organizacijo in odganja še druge od organizacije. Vsak organizacijski prispevek mu je previsok, češ tega ni mogoče zmagovati, ne pomisli pa, da organizacija razpolaga edino le s pri spevki članov, da drugih dohodkov nima. Od organizacije zahteva vse, a dati ji noče ničesar. Mnogo je takih delavcev, takih članov pri vseh organizacijah in taki člani so res le v breme, v škodo organizaciji, pa bodisi katerakoli. Vse drugače bi mo ralo to biti. Ako bi bilo organizirano delavstvo res organizirano, to se pravi, da bi res čutilo ljubezen do organizacije, ako bi se res živo zanimalo za organizacijo in vse njeno notranje in zunanje delovanje, potem bi pač stala organizacija na tako trdnih nogah, da z vso lahkoto prenese tudi najhujši udarec. Ako bi bilo vse to organizirano delavstvo trdno prepričano, da je le v organizaciji njegova bodočnost, da more le v močno, nerazrušno skupnost zedinjeno delavstvo doseči svoje stanovske, razredne težnje, ako bi bilo tudi pripravljeno žrtvovati, z veseljem žrtvovati za to skupnost, potem bi organizacija brez-dvomno dosegala uspehe vselej in povsod, kjer bi zastavila s svojim delom. Ni torej bila potrebna samo preosnova organizacije kot take, treba je tudi preosnove v mišljenju našega delavstva, treba je preosnove v njegovi duši. Treba je, da se v delavcu pobudi zanimanje za organizacijo, treba je, da se vžge v njem ljubezen do nje, treba je, da delavec, izpozna organizacijo za organizacijo, da postane njen dober, zaveden, prepričan član, potem bo organizacija uspevala, potem bo delavec tudi dobival od nje koristi, katerih si želi od nje. Torej skupno delo, skupen uspeh !
d. — Na naslov c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu! Že večkrat smo bili prisiljeni pritoževati se zaradi nered nega dostavljanja našega lista, toda vse naše pritožbe niso izdale prav nič. Kakor se nam zdi, je c. kr. pošta le še zato tu,
da dela nerodnosti in nepravilnosti, ki bi morale biti popolnoma izključene. V predzadnjem našem listu je bila pritožba iz Pule o nerednem dostavljanju »Narodnega Delavca", a danes smo dobili od preslavne c. kr. pošte neko obvestilo, da leži v Puli na pošti pošiljka z dne 10. decembra 1910, naslovljena na »Narodno Delavsko Organizacijo" v Puli, ki je nihče noče dvigniti vzlic temu, da je bila avizirana. Pripomnimo naj tu takoj, da je to obvestilo vzlic temu, da je naslov pošiljke slovenski, da je poštna spremnica pisana slovenski, — seveda nemško. Naravnost ne-umljivo se nam zdi, kako je to mogoče, da slavna c. kr. pošta v Puli ne najde »Narodne delavske organizacije" v Puli, kateri je že par let pod istim naslovom dostavljala »Narodnega Delavca" teden za tednom. Mora pač biti pri tem uradu kak zagrizen Nemec, Italijan ali socijalni demokrat, ki vedoč, kaj je v zavoju, nalašč dela zgago. Toda vsaka pesem je le nekaj časa lepa, in pregnali bomo temu zagri-zencu tako temeljito njegove muhe, da bo pomnil do konca svojih dni, kedaj je iz same zlobe nagajal NDO. Ako ne bi udo-voljilo tukajšnje ■ ravnateljstvo našim pritožbam, pa posežemo višje, in to povdar-jamo, da ne bomo poznali prav nobenega obzira. Kdor zakrivlja te lumparije, naj tudi nosi odgovornost zanje!
d. — »Deželni izvrševalni odbor za Trst in okolico" se je v svoji seji v torek, dne 20. t. m., konstituiral tako-le : predsednik tov. Sosič Andrej, podpredsednik tov. Godnik Fran, I. tajnik tov. Požar Joško, II. tajnik tov. Delak Anton, I. blagajnik S k a 1 a k Jan, II. blagajnik Slavec Vladislav, knjižničar tov. Perhavec Ferdo ; odborniki: tovariši C o k Iv. Mar., Kapelj Dominik, K a-riš Josip, Vujičič Mihajlo; namestnika : tov. Novak Andrej in Markov-č i č Josip. Odbor je v svoji prvi seji obravnaval več važnih zadev in se je bavil zlasti s preureditvijo upravnega poslovanja z ozirom na uvedbo tedenskega plačevanja članskih prispevkov, ki stopi v veljavo z novim letom. Tupatam se je vnela precej živahna debata, ki pa je kazala le veliko zanimanje novih odbornikov za organizacijsko delovanje, ne pa morda kakih principielnih nasprotstev. Kakor vse kaže, bo novi odbor popolnoma na svojem mestu in bo razvil vsestransko delovanje v pro-speh organizacije in njenega članstva. Dela-zmožne moči so tu, dobre volje tudi ne manjka, zato pa je tudi pričakovati, da smotrenega dela ne bo manjkalo in da potemtakem tudi ne bo izostal uspeh. Dela bo imel novi odbor dovolj, a njegove mlade, čile moči so nam porok, da bo tudi vršil in izvršil svojo nalogo. Torej le krepko naprej !
d— Žrtev birokratske trmoglavosti. Vsled neumljive trmoglavosti ravna-nateljstva c. kr. državnih železnic je že dolgo časa sem obstajala za delavstvo, ki je zaposleno j tehničnem zavodu pri sv. Marku, ter v tovarnah olja in jute velika nevarnost vsled tovornega vlaka, ki vozi ob istem času, ko prihaja zjutraj delavstvo na delo v omenjene tovarne, z drža'J nega kolodvora preko ceste pri mestni plinarni k Sv. Soboti. Delo se začne ob 7. uri, vlak pa prihaja preko ceste ravno dve minuti pred 7. Na eni strani nevarnost, da se ne izogneš vlaku, • ki vozi prek ceste, ne da bi bila cesta zaprta s kakimi zatvornicami, na drugi strani pa je vlak navadno tako dolg, da delavec, ki pride ob času, ko prehaja vlak preko ceste, vsled čakanja zamudi pravi čas in ne pride več do 7, ure v tovarno, vsled česar izgubi,
če ne več, gotovo najmanj četrt dnevnine. Delavstvo se je že toliko in tolikokrat pritoževalo zaradi tega vlaka, a gospodje pri ravnateljstvu c. kr. državnih železnic so bili tako trmoglavi, da niso hoteli ugoditi upravičenim pritožbam delavstva. Vlak je vozil slej kakor prej ob istem .času. Enaka je tudi z vlakom, ki odhaja ob 11. uri dop. z drž. kolodvora in vozi mimo omenjenega prehoda ob 11. uri 24 minut, ravno tedaj, ko ima delavstvo premor za obed. Ne dosti manj nevaren je vlak št. 696, ki vozi ob 6. uri 25 minut zvečer z lesnega skladišča na državni kolodvor. Kakor rfčeno, bile so vse pritožbe zastonj ! Kaj pač briga visoko gospodo okostenele birokrate pri ravnateljstvu e. kr. državnih železnic, če ubogi delavec izgubi zaradi njihove trme svoj borni zaslužek, kaj jim mar, če je stotine in stotine delavcev dan-zadnem v nevarnosti za svoje življenje, saj ta nevarnost še ni — nesreča. Boje se namreč ti birokratje edino le krvi in mrtvih. Potem so seveda takoj pripravljeni storiti vse, da se operejo, da izvlečejo glavo iz zanjke. Tako se je zgodilo tudi sedaj. V torek zjutraj je namreč hitel na delo 73-letni delavec Anton Bartole, toda oni usodni vlak mu zastavi pot. Da ne izgubi zaslužka, je mislil Bartole še pred vlakom skočiti preko ceste, a tu se spotakne in pade. Lokomotiva ga je prijela in vlekla dobrih dvesto korakov daleč do tovarne olja, kjer je šele vlakovodja mogel ustaviti vlak, ki je štel tudi kakih 50 ali 60 voz. Bartole je bil strahovito razmesarjen. Tu je ležala roka, tam prst itd. Delavstvo, ki je prihajalo na delo, se je seveda takoj zbralo na kraju nesreče, in ko je ostalo delavstvo, ki je že bilo na delu, izvedelo, kaj se je zgodilo, je zapustilo delo. Ob 9. uri so zapustili delo tudi delavci v Lloy-dovem arsenalu. Ogromna množica je spremila ponesrečenčevo truplo in se potem napotila pred ravnateljstvo c. kr. državnih železnic, kjer je ogorčeno zahtevala, da se prenaredi vozni red onih vlakov. Seveda so bili sedaj gospodje pri ravnateljstvu c. kr. državnih železnic mehki kakor testo in obljubili vse. V sredo zjutraj je vozil oni usodai vlak že ob 7. uri 20 minut. Bilo je pač res treba krvi, razmesarjenega človeškega trupla, da je izginila trma dr-žavnoželezniških birokratov. Ta škandal imajo gospoda sedaj res vpisan v zgodovino pri c. kr. državni železnici storjenih neumnosti s krvavimi črkami, in menda so sedaj zadovoljni. — NDO je v znak sožalja nad to nesrečo izvesila v torek in sredo svojo društveno zastavo z žalnimi trakovi in pozvala narodno delavstvo, da se udeleži ponesrečsnčevega pogreba v čim najobilnejšem številu. Pogreb se je vršil v sredo popludne ob naravnost ogromni udeležbi s strani delavstva in drugega občinstva. Zastopana je bila tudi NDO po tov. dr. Mandiču in večih članih odbora in velikem številu delavstva. — Ko želimo tej ubogi žrtvi, ki je morala pasti, da se obvaruje drugo delavstvo, večnega miru in pokoja, izrekamo le še odločno željo, da bodi s tem nesrečnim slučajem konec žrtev birokratske trmoglavosti, da naj ravnateljstvo c. kr. državnih železnic ne išče krivcev morda pri vlakovnem osobju, kakor se to navadno dogaja v tak h slučajih, temveč naj se gospodje birokrati potrkajo na svoje lastne prsi in priznajo, da so oni in edino oni krivi te nesreče, oni ter njihova brezbrižnost in trma !
d,— Pozor na volitve v zavarovalnici proti nezgodam. Opozarjamo narodno delavstvo ponovno na volitve v zavarovalnico proti nezgodam, ki se vrše dne 29. t. m. Voli se po obratih. Naj
VI	CENE ZMERNE,	TELEFON 16-83	B B m
t c« <= ~	Na obroke 3S	Š 2 5r
<x> £ M E <9	® .2. a.	l/elika zaloga izdelanih oblek	s sr CD ca	 p, M
cv E £2 (D •— ■=» >o o o	Velika Izbira zimskih oblek za gospide In dečke, sukenj, površnikov kratkih ter dolgih kožuhov vseh kakovosti. - Specljaliteta v veznjl.	S 3 po P) ca u> ^
a£ eo 1	Adolf Kostorfe, ul. S. Glovunnl 16,1. n. zraven »BUF^ET AUTOMATICO”.	< O 1
H Ib b	POZOR I Skladišče ni v prltll-	|fl	POZOR! Skladišče ni v pritli- čju, ampak v prvem nadstropju, g g čju, ampak v prvem nadstropju.	A
ž Komu zadruga M. D. 0.
Prodajalne: ulica Bosco 17.	||. u|. Miramare 6latldobl6ek te°a vafte«a p™««« o°
:: Telefon: štev. 23-21. ::	m. y Skednju.
spodarskega podjetja Je namenjen le Vam In Vaši sveti stvari I
i
delavstvo torej pazi, kateri dan vodstvo obrata razpiše volitev v dotičnem obratu. Na drugem mestu priobčujemo imena narodnih kandidatov. V razsodišče voliio vse Tcategorije. Vsak obrat voli posebej zase in katera stranka ima v dotičnem obratu večino glasov, tista stranka potem voli z glavno glasovnico, kat< ra velja za vse glasove, kolikor jih je v dotičnem obratu. Nadalje pa volijo še III., IV. in V. kategorija po enega člana in < nega namestnika v predstojništvo. Vodstvo obrata (n. pr. vodstvo „Lloydovega‘ ar senala, tovarne linoleja itd.) izda delavcem glasovnice. Na te glasovnice je treba r.a pisati imena kandidatov. Če dotični ( brat voli samo v razsodišče, dobe delavci po eno glasovnico, če pa veli tudi v pred stojništvo, dobe po dve. Izmed večjih obratov volijo v III. kat. n. pr. obrai: tovarne leda, pivovarne, mestna plinarna, Fendkel & Co, tovarne olja, pekarne, Klink & Lauer; v IV. kategoriji volijo stavbeni obrati, n. pr. vodovod, zidarske in tesarske tvrdke, stavbeni kleparji in ključarji, luški stavbeni uradi, poštno ravnateljstvo, cestne stavbe itd.; v V. kategoriji pa tiskarne, tovarna jute, pralnice. Ti obrati dobe dvojne glasovnice, za pred-stojništvo in razsodišče, vsi drugi obrati pa samo eno, samo za razsodišče. Kjer se še torej ni volilo, naj delavstvo pazi, da izpolni glasovnice z narodnimi kandidati. Naj se ne da zavesti po drugih agitatorjih. Kdor sam ne zna pisati, naj da izpolniti s voj o glasovnico zanesljivemu našemu človeku. Stranka, ki zmaga v obratu, dobi od gospodarja glavno glasovnico, katera mora biti podpisana od gospodarja in pa od enega z a u p nika delavstva, ker sicer ni veljavna. Naše zaupnike po raznih obratih opozarjamo, da naj pazijo, da se z nasprotnih strani ne bodo delale kake nepravilnosti, zlasti, da ne bodo jemali glasovnic našim ljudem. Vsa eventuelna pojasnila daje strokovno tajništvo NDO.
d. — Razglednice NDO. Članstvo NDO opozarjamo na razglednice NDO, ki jih je dobiti v uradu NDO ul. Lavatoio št. 1, pri konsumni zadrugi članov NDO in drugod. Naj bi člani sedaj ob praznikih, ko se razpošilja toliko razglednic, uporabljali samo razglednice NDO, od katerih ima dobiček naš prepotrebni podporni fond. Torej narodni delavci, za božič in novo leto, segajte prav pridno po razglednicah »N. D. 0.“ !
d. — Urad NDO pri sv. Jakobu
bo radi božičnih praznikov odprt sledeče dni : danes v petek, 23. t. m. od 7. do 9., jutri v soboto od 5. do 7. in v t o r e k od 7, do 9. ure zvečer.
d.— Godbeni odsek N. D. O. pri SV. Jakobu naznarya, da priredi v soboto, dne 14. jahuvarja 1911 v dvorani „Trgov-skega izobraževalnega društva", ulica Sv. Frančiška št. 2, I. n. svoj prvi plesni venček s šaljivim srečolovom. Ker je čisti dobiček te prireditve namenjen za
nakup godal, opozarjamo vse prijatelje plesa že danes, da nas blagovolijo posetiti na tej prvi naši prireditvi.
DAROVI.
Za ..Narodnega Delavca" se ie nabralo v pušici v gostilni člansv N00. K 22 84, v društvenih prostorih NDO-, v ul. Lavatoio pa K 13\54, skupaj torej K 36-38.
Na shodu dne 10. decembra se ie nabralo za „Nar. Delavca" K 7-— Ta svota je uračunjena že v svoti, ki se je nabrala v pušici v društvenih prostorih.
Za godbeni odsek NDO. se je nabralo na shodu dne 10. decembra K V—, pozneje v družbi v kavarni „Comercio“ pa 1 K, skupaj torej K 8’ — . Srčna hvala !
Za Narodnega Delavca" je nabral tov. Josip Kožuh pri krstu male Marije Pečarjeve K 3'60. Srčna hvala, živeli posnemovalci!
Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAV8KA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska: TISKARNA „EDIN08T“ v Trstu.
Slovenska trgovina!
.Čevljarska zadruga v Mirnu
pri Gorici*1 vpisana zadruga z
omenjeno zadrugo je odprla svojo
prodajalno
v Trstu, ul. Bariera vechia -------- št. 38. ---r
dobijo se vsakovstne obuvala od najpriprostega pa do najfinejšega ter sprejema tudi poprave. Naročila se izvršujejo točno.
Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkab
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki Izbor vsakovrstnih naj finejših ln starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omtšu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405.
v kateri prodaja na malo in veliko, — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gos (j®
„All’Adrlii“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratelil
4almatl“ ulici Zudecehe štv. 8 v katerih toči
svoja vina I. vrst
.TRŽAŠKA POSOJILNICA in HRANILNICA"
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
piazzt della Caserma št. 2, I. u. — TRST — V lastni hiši.
(Vhod po glavnih atopnjicah). — TELEFON At 952.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
w*r 4‘It Ta ,
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/o» na menjice po 6°/0, na zastave po 51/* in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. Poštno-hranilnični račun 816.004.
\\\\\\w

V
i
I
<
i
Česky hostinec v Terstu

/lila Meridionale
Čampo BeLtdere
Češka gostilna
v Trstu
prevzel
Popisani naznanja sl. občinstvu, da j®
pekarno in slaščičarno
ul. iyiolin Grande štv 9.
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež krub in razhe sladščice, potice itd.
Udani Josip Tau&ar.
I
I
I
žganjarno
ulica Petronlo številka 1.
A. B.
• • • ■
Slavnemu občinstvu v Trstu in okolici! Usojain si vam priporočati
mojo trgovino
K, CVENKEL
TRST - Corso št. 32. - TRST z veliko zalogo klobukov, dežnikov, nogavic, ovratnikov, srajc rokavice 'td. itd.
Vse blago naročujem iz prvih tovaren in zagotavljam za solidno in točno postrežbo.	K. Cvenkel.
t Cene nizke "ft/T ATTl^l htez Ronllurčnce
Velika zaloga z manifakturnim blagom
ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, s podružnico ul. S. Lazzaro 5.

V obeh prodaialnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor »udi koltri lastnega izdelka. Pletenike, svilenine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAVE IN DRUŠTVENE ZNAKE. Velik izbor zavratnic v barvi NDO.
Kupljeno blago katero slučajno 11I ugajalo, se zamenja alt pa se denar vrne brez nikakih zadržkov. Poskusiti in prepričajte se.
Vsi Slovenci v slovensko trgovino!
V. DOBAUSCHEK
TRST - ulica Giosue Carducci 11. - TRST
■ ■:
Omenjena tvrdka si dovoljuje naznaniti cenjenim odjemalcem kakor sl. občinstvu da ima popolno zalogo najnovejšega jesenskega in zimskega blaga.
Bogata izbira oblek za moške in dečke zimskih suken (Palto, Ulsker, Raglan) površnikov, zimskih jopičev, jopičev, telovnikov, hlač, kostumov, sukenj za dečke, nepremočljive pelerine i. dr.
Nadalje ima veliko izbiro perila, kakor srajce, spodnje hlače, jopice, nogavice, ovratnike, zapestnice, kravate, cepiče, dežnike, i. t. d.
Velika izbira pralnih hlač lastnega izdelka za delavce, monture modre, rujave in rumene, za kov«če, strojevodje in mehaniste.
Zgotovljajo se moške obleke po meri v lastni krojačnici.
Postrežba točna in solidna in cene jako nizke
Priporočajoč se za blagohotno naklonjenost, s	udani
V. DOBAUSCHEK.
I
ATTSTRO AMERIK AN A ■ TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhod iz Trsta:
5. novembra parnik „Alice“ Nowi-York via Patrasso-Palermo.
in nnvnmbra narnik .Atlanta" v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas ■
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vjjakom, preskrbljeni z obširnimi m luksozmmi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev b™jav.
Za informacije se je (oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, ulica Molin Flooolo št. 2. ali pa h' kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
- JADRANSKA BANKA v TRSTU -
KUPUJE IN PRODAJA
V^ED|iO$TflE PflPl^tJE
(REJSITE, OBLIGACIJE ZASTAVKA PISMA, PRIdURITETE, DELNICE, SREČKE 1- t. d.)
Vaud te i H Devize
Via della Cassa di Risparmio št. 5. (lastno poslopje)
. - *	M«	■	•	•	•	1	1	__V 1 I _	J - -	/N ■
MM MM
MM MM
PREDUJHI NA,VKEDN0STNE^PAPIFJE^I1I BLAGO
EsKoipt neiic Id Maso, borzna naročila
SflFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk
Menjalnica
41
Uradne ure: 9 — 12., 2-30 — 530. — Brzojavi: ., JADRANSKA«
VLOGE NA KNJIŽICE
— TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — |4 O VLOŽENI DENAR OBRESTUJE
SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.-----------
Tr«t. — Telefon: 1463 In 973.	-