THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. PRVI SLOVENSKI LIST SB 'd Geslo: Za vero In narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJEN1H DRŽAVAH. - (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 174. CHICAGO, ILL., TOREK, 11. SEPTEMBRA — TUESDAY, SEPTEMBER 11, 1928. LETNIK XXXVII. ZDRUŽENE DRŽAVE BODO PROTESTIRALE PROTI ANGLO - FRANCOSKEMU MORNARIŠKEMU PAKTU. — COOLIDGE IN KELLOGG BOTA KONFERIRALA. — ZAHTEVALO SE BO OBJAVO TAJNE POGODBE MED ANGLIJO IN FRANCIJO. Washington, D. C. — V a- meriških državnih krogih postaja čezdalje večje nezadovoljstvo proti anglo-francos-kemu mornariškemu paktu. Cez dalje bolj se sumi, da tiči za medsebojnem paktom tajnost, ki je najbrže nevarna interesom Združenih držav. Te dni se vrne s počitnic predsednik Coolidge in kakor hitro se vrne, bota imela z državnim tajnikom posebno konferenco in z svetovalci obeh departmentov, kako naj se postopa, da se izsili Anglijo in Francijo, da objavite vsebino medseboj sklenjenega mornariškega pakta. Te dni se je že govorilo, da so v Londonu hudo razočarani, ker je ameriški državni tajnik Kellogg obiskal Irsko, mod-torn, ko pa je Anglijo prezrl. Sodili so, da je to poteza proti Londonu radi anglo-francoske-ga mornariškega pakta. Toda zadnje vesti omenjajo, da pakt najbrže ostane v veljavi. V Washinglonu se pa med tem nekaj kuha in vse izgleda, da bodo Združene države protestirale preti sklenitvi in tajnosti mornariške alijance. Neki prominenten državnik je izjavil te dni v Washingtonu : "Ne gre, da bi države podpisovale protivojne pakte, na drugi strani pa kovali zahrbtne tajne pogodbe. . —o- FRANCOSKI LIST 0 RATIFIKACIJI NETTUNSKIH KONVENCIJ. Kcoščeva vlada je z ratifika- - i jo Nettunskih konvencij izvršila akt razuma in hrabrosti. — Tako sodijo o stvari Francozi. Pod naslovom "Ratifikacija Nettunskih konvencij in položaj v Jugoslaviji", piše Journal des Debats: "Resnica je, da je imela opozicija proti ratifikaciji jasen značaj notranjega manevra; drugače se ne bi moglo razumeti to ravnanje od strani ljudi, kateri sedanji vladi očitajo, da delajo to, kar so oni sami predlagali, ko so bili na vladi. — Ker omogoča jo številni italijansko-jugoslo-vanski incidenti razpaljenje narodne strasti enega dela prebivalstva, so hrvatski voditelji našli tukaj dobro polje za agitacijo proti vladi in tistim, kateri jo podpirajo. K nesreči je njihova taktika skrajno opasna, ker utegne vsak trenutek izzvati jako težke nerede in imeti za posledico konflikt z Italijo. Resnični patrioti ali vsaj razumni ljudje ne bi ravnali s tako lahkomiselnostjo, ki meji že na brezvestnost. — V sedanjih razmerah je jasno, da je Ko-roščeva vlada tista, ki brani višje interese Jugoslavije." -o- — Rim, Italija. — Fašistov-ski vojaški tribunal je obsodil dve osebi, obdolženi, da sta kovali zaroto proti Mussolini-ju, vsako na 30 let ječe. SLAVNOSTNI SKLEP EYHAR. KONGRESA. V soboto je bil Materni dan. Nad 150,000 žensk se je u-deležilo slovesne pontifikal-ne maše na prostem. Sydney, Australija.—XXIX. mednarodni evharistični kongres, ki se je vršil od 6. do 9. septembra v Sydney, Australija se je včeraj na najsi jajnej-ši način končal. V soboto je bil Materni dan. Ogromno število ženstva se je udeležilo pontifikalne maše. Poročilo pravi, da je bilo nad 150,000 žensk. Dan prej je bil otroški dan. Slavnosti se je udeležilo okrog 80,000 otrok. Nekaj posebnega pravijo poročila, je bil slavnostni sklep v nedeljo. Več, kakor 250,000 ljudi je bilo v procesiji in ogromne množice so stale ob straneh, katere niso mogle v procesije radi prostora. Papežev legat Kardinal Ceretti je nosil Presv. zakrament v procesiji in podelil sv. blagoslov. Kongres je vse skozi sijajno uspel in bo gotovo pustil za seboj najlepše sadove v daljni Australiji. HLEVI SALOMONA ODKRITI. Znanstveniki chikaške univerze so odkrili v Armageddo-nu, Palestina, znamenite hleve Salomona, katere zdaj odkopu-jejo. Slika nam pokazuje del starega mesta v razvalinah, kjer so našli hleve. A. LOMBARDO UMORJEN. HUGHES CLAN SVET. SODIŠČA. Zedinjene države bodo neofi-cijelno zastopane pri svetovnem sodišču. — Nad trideset narodov je imenovalo Hughesa naslednikom Moore-ja. Ženeva, Švica. — Svet lige narodov je v soboto enoglasno imenoval bivšega ameriškega državnega tajnika Charlesa Evansa Hughesa, članom svetovnega sodišča, katero mesto je zastopal John Bassett Moore, ki pa je resigniral. S tem bodo Zedinjene države vsaj za dve leti še neoficijelno zastopane pri svetovnem sodišču. Takoj po glasovanju je Sir Eric Drummond, generalni tajnik lige narodov o zadevi obvestil Hughesa, ki se nahaja v Italiji na počitnicah. Nad trideset narodov je oddalo glas za bivšega državnega tajnika. Ker pa Zedinjene države niso članice lige narodov, ker narodi niso hoteli priznati rezervacij, s katerimi je bila ameriška vlada pri volji pristopiti, se ne smatra Hughesa kot uradno o-sebo ameriške vlade. ZRAČNA POŠTA SE UVEDE MED. ZD. DR. IN MEHIKO. Washington, D. C. — Združene države in Mehika uvede-te s 1. oktobrom t. 1. zračno pošto. Ameriška letala bodo prinašala pošto na mejo do mesta Nuevo Laredo, kjer bo vedno čakalo mehikansko letalo, ki bo prevzemalo pošto za Mehiko in isto odnašalo v fazna mehikanska mesta. Na prometni ulici je padel zadet od krogle. — Policija si prizadeva priti na sled morilcem. — Lombardo je bil prodajalec prepovedane pijače. Chicago, 111. — Antonio Lombardo, poglavar chikaških Članov zloglasne mafie, bootlegger, ki je s prepovedano pijačo tržil na debelo in si pridobil nepostavnim potom veliko premoženje, je bil v petek v dolenjem delu mesta, na prometnem kraju napaden in ustreljen. Policija je takoj storila potrebne korake, da se izsledi morilce. Navadno pa v takih slučajih ostanejo krivci neizsledeni, ker se jih nihče ne upa izdati. Na sumu je neki član telesne straže umorjenega gangsterja, pa tudi člani druge skupine bootleggerjev, katerim na čelu so bratje Aiello — vsi sinovi solnčne Italije. Policija zasleduje morilce v italijanski sekciji v Brooklynu, N. Y., in v chikaškem delu mesta, znanem pod imenom "Little Italy". V slednjem se nahajajo elementi, katerih orodje, s katerim se preživljajo, je revolver, stileto in se bavijo s kupčijo prepovedane pijače. Lombardo je bil poglavar te bande. Krivično bi bilo, ako bi po teh temnih elementih sodili vse italijanske naseljence v Chicagu. V soboto je bil nalepljen na tabli v veži cerkve San Filipo Benizi, na Cambridge ave. in Oak cesti lepak sledeče vsebine: "Bratje! Radi časti, katero ste dolžni Bogu, radi respekta do vaše nove domovine in človeštva — molite, da se s temi krvoločnimi dejanji, ki onečaščajo ime Italije pred civiliziranem svetom, za vselej konča." -o- — Managua, Nicaragua. — V bližini Poteča ob Coco reki je prišlo zadnje dni do spopadov med ameriškimi vojaki in SandinovcK Uporniki so imeli večje število mrtvili, dočim je na strani vojakov padel le njihov kažipot, domačin. POLITIČEN PREGLED. Smith začne s kampanjo sredi septembra, na zapadu. — Hoover nastopa na vzhodu. — Kalifornija se obrača k Hoover ju. New York, N. Y. — New-yorski guverner Alfred Smith odpotuje koncem tedna proti zapadu. Prihodnjo nedeljo se ustavi v Chicagi, da se posvetuje s svojimi pristaši glede kampanje. N|ato takoj odpotuje naprej. Dne 18. sept. bo imel svoj prvi kampanjski govor v Omaha, Nebr. Tu bo točno obrazložil svoj program napram farmarjem. Njegovi pristaši govore, da bo Smich dal farmarjem več in boljši program, kakor pa Hoover. Nato bo obiskal vse važnejša mesta na zapadu in osrednjem zapadu. Hoover pa točasno nastopa v državi Maine in Massachusetts. Država Maine pravijo republikanci, bo z večino 50,-000 glasov za Hooverja. Obenem napovedujejo republikanci, da kljub temu, če Smith obdrži vse dosedaj njemu naklonjene države, bo v elekto-ralnem kolegiju vseeno pogo-Irel. ^ V vinorodnih krajih Kalifornije se obrača večina na Hooverjevo stran. Pravijo, da republikanci tam širijo govorice, da če bo izvoljen Smith in če pride do modifikacije pro-hibicije, bo dovoljeno lahko pivo, kar bo pa škodovalo vinogradnikom, ker potem ne bodo prodali toliko grozdja privatnikom, ker slednji bodo pili več piva. BECKER O PRIKLJUČITVI AVSTRIJE K NEMČIJI. Pariz, Francija. — Pruski prosvetni minister dr. Becker je izjavil o vprašanju priključitve Avstrije k Nemčiji, da je priključitev dejansko že postala resnica in da se število Nemcev s tem ni pomnožilo, ker se imajo Avstrijci že sami za Nemce. To je samo formalnost in če se izvrši, bi s tem samo legaliziralo že dolgo obstoječe stanje. Tudi Francija sme priključitvi zaupati. KRIŽEM SVETA. — Chicago, 111. — Pred 36. leti je Guy G. Swan iz Frankfort, Ind., v Harvey restavraciji jedel kosilo za katero bi moral plačati 30c. Denarja ni imel in je pobegnil. Zdaj pa je lastnik restavracije prejel od njega ček za $2.00 s pripombo, da je denar za kosilo izza leta 1892. — Peoria, 111. — Tukajšnja policija je aretirala Edvarda Howella, starega 30 let, za katerega je znano, da je bil v zvezi z banditi, ki so 20. avgusta napadli uslužbence Farmers banke v Golden, 111. in pobegnili s plenom $5000 gotovine. — Boston, Mass. — V tukajšnji jetnišnici je umrl Jesse Pomeroy, ki je prebil 52 let v ječi. Kot petnajstletnega dečka so radi umora dveh otrok obsodili v dosmrtno ječo. — Chicago, 111. — Miss A-delaide Bradley, stara 43 let, je ubila svojo mater, staro 70 let, da bi se polastila njenega posestva, ki je vredno $75,000. Privedli so jo pred sodišče, a zdravniki trdijo, da ni pri čisti pameti. . — Baltimore, Md. — Na Logan letališču je bil prisiljen pristati pilot Balchen s sedmimi potniki, z letalom, s katerim je poletel Byrd s svojo ekspedicijo na severni tečaj. Ponesrečen ni bil nihče. — Tuxedo, N. Y. — Mrtvega so našli na samotni cesti vojaka Carl T. Wilderja. V rokah je krčevito držal kravato nekega moškega, kar znači, da je bil napaden in v boju premagan. -o- IZJAVA ITALIJANSKEGA POSLANIKA. Sofija, Bolgarija. — Italija se ni udeležila zadnje demar-še Francije in Anglije zaradi razpusta in razorožitve makedonskih tolp, ker, po izjavi i-talijanskega poslanika, katero je podal min. predsedniku Ljapčevu, Italija ne smatra makedonske organizacije za nevarne in priporoča bolgarski vladi, naj ne izzove spora z Makedonci, ker bi s tem koristila jugoslovanskim interesom. Vse ukrepe proti makedonskim organizacijam smatra Italija za notranje zadeve Bolgarije, v katere se noče vmešavati. MEDNARODNI SLEPARJI PRIJETI. Berlin, Nemčija. — Nemški kriminalni policiji se je posrečilo uloviti tri glavne člane neke italjanske tolpe, ki je sle-parila s krediti v državah z visoko valuto, posebno v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Angliji, Holandski in Češkoslovaški. Prigoljufali so na ta način milijonske zneske. Eden izmed zajete trojice z imenom Mar-chesini je bil preje dvorni zlatar italijanskega kralja. Ujeli so ga na poseben način. Neki bančni uradnik ga je spoznal v berlinski gostilni, nakar so ga prijeli in našli pri njem obširen dokazni materij al. Drugega glavnega člana tolpe so prijeli v Frankfurtu ob Meni. Tretjega.pa v Marseillu. Tolpa obstoji gotovo še iz več članov. Iz Jugoslavije, ?r' : \ GROZNA RODBINSKA TRAGEDIJA SE JE DOGODILA V BREZOVICI PRI LJUBLJANI. — V ŠALI Z NOŽEM PRIŠLA SMRT MLADEMU FANTU. — ŠTEVILNE NESREČE IN DRUGE NOVOSTI IZ DOMOVINE. Družinska tragedija na Brezovici. V idilični vasici Brezovici ob vrhniški progi se je v noči od četrtka na petek 17. aug. izvršil grozen zločin. Posestnik Janez Anderle (p. d. Cu-njar) je zadavil svojo ženo, ki je bila v blagoslovljenem stanju že deveti mesec. Kako se je odigrala grozna rodbinska drama, še ni povsem dognano. V petek zjutraj je šel Janez Anderle klicat sosede, češ da mu je ponoči umrla žena. Ženo so našli na tleh mrtvo, pogrnjeno, umito in oblečeno v moško srajco. Ljudje so pričeli takoj šepetati, da je žena zadavljena in so javno obdolžili moža kot morilca. Zakon ni bil srečen, v hiši so večkrat vladala nespora-zumljenja. Kaj je končno do-vedlo do strahovitega čina, bo ugotovila preiskava. Sodna obdukcija je dognala zadavi jen je, radi suma za-strupljenja pa so poslali posamezne dele obduciranke še v Ljubljano. Pod težo obtežilnili okoliščin je osumljeni Janez Anderle, orožnikom priznal u-mor svoje žene. Seveda je bil takoj nato aretiran in oddan v preiskovalni zapor v Ljubljani. Dogodek je vzbudil v vsej okolici silno razburjenje in o-bilo komentarjev. Nesrečna zakonca sta imela tri otroke in sicer: 2 dečka (mlajši je šele tri leta) in deklico. Starejši deček in deklica obiskujeta o-snovno šolo na Brezovici. Ko so orožniki privedli An-derla na njegov dom, je hotel aretirani izročiti svoji materi denar, ki ga je odklonila z besedami: "Od sina-morilca ne sprejmem ničesar!" Strašna nesreča z nožem. V petek 17. aug. se je pripetila v tukajšnjem ključavničarskem podjetju g. Otona Scheichenbauerja nenamera-vana nezgoda, ki je zahtevala smrtno žrtev v osebi ključavničarskega vajenca Sterbala, doma iz bližnje vasi Brest je. Odigrala se je naslednja drama: Malo pred poldnem si je kupil ključavničarski pomočnik Kralj v eni tukajšnjih trgovin srednje dolg nož, podoben stiletu. Prinesel ga je s seboj v delavnico in ga začel brusiti. Še med brušenjem noža se mu je slučajno približal vajenec Sterbal. In kakor beseda da besedo, je Kralj brez zlega namena zamahnil proti vajencu Sterbalu, rekoč: "Kaj ne da bi bil sedaj dovolj oster. Vajenec se je umaknil, a jjomočnik je z nožem v roki za šalo stopal korak za korakom za njim, dokler vajenec ni zadel s hrbtom v zadaj se nahajajoči primež. Posledica je bila strašna: fant je padel z licem naprej in po nesreči naletel ravno s srcem na nož .V rokah pomočnika Kralja. Že po par minutah Je siromak izkrvavel in je izdihnil, še preden je prišla zdravniška pomoč. Pomočnik je brat nesrečne Kraljeve, ki si je pred kratkim končala življenje v valovih Drave, o čemer smo pred nekaj dnevi poročali. Tako je zadela poleg Sterbalovih ponovna nesreča tudi družino Kraljevih. Ljudje splošno po-milujejo obe družini. Smrt v kolodvorski čakalnici. V Golniku, kjer išče zdravja in utehe toliko bolehujočih' na jetiki, se je zadnje tedne zdravila tudi gdč. Julija Ser-tanova, mlada iVdfteljica isij Zagreba. Prišla je tjakaj z veliko nado, da se bo otela za-vratne uničevalke, ki je neusmiljeno ugonabljala njeno mladost. Toda njeno zdravstveno stanje se ni obrnilo na bolje in preteklo soboto se je Julka Sertanova odpravila k povratku v krog svojih domačih. Okrog 6. popoldne 19. aug. se je pripeljala z avtomobilom na kranjsko postajo, da bi z monakovskim brzovlakom odrinila proti Zagrebu. Ko je v čakalnici čakala na prihod vlaka, ji je nenadoma postalo slabo. Redki navzoči potniki niso niti opazili kako je klonila na klopi. Ko je bila že v polni nezavesti so poslali po zdravnika, ki pa je mogel u-gotoviti samo to, da se je Julka Sertanova tiho preselila v večnost. Truplo mlade pokojnice so prepeljali v mrtvašnico v Stra-žišČu. —o— r Velika nevihta v Sremu. V gornjem Sremu je preteklo soboto 18. aug. divjala silna nevihta. Začela se je z močnim nalivom, kateremu je sledila toča, ponekod debela kakor orehi. Uničeni so veliki kompleksi vinogradov. V selu Viziču je strela udarila v Sar-kovičevo pristavo, zažgala mnogo žita in ubila enega moškega, dvojico pa težko ranila. V neki drugi pristavi pa je strela ubila tri krave in enega konja. Požar je uničil veliko količino sena in slame. Po poročilih iz Mitrovice je toča napravila ogromno škodo, ki pa še ni precenjena. Vihar je v raznih krajih pretrgal telefonske in brzojavne linije. -o- Smrtna nesreča na železnici. Dne 19. aug. ob pol 2. uri je hotel prekoračiti železniško progo med Tremerjami in Laškim neki 15 letni fant. Tisti trenutek je pribrzel ljubljanski brzovlak in stroj je sunil fanta v stran. Strojevodja, ki je nesrečo opazil, je takoj u-stavil vlak in nesrečnega fanta so naložili hudo ranjenega v službeni voz. Slučajno v vlaku navzoči zdravnik je ugotovil, da je ponesrečenec dobil hude notranje in zunanje poškodbe. Zlomljeno je imel koleno leve noge »težke rane V4 zadnjih desnih rebrih in nevarne poškodbe na desnih sencih. Ko so ga v Celju izlagali iz vagona, je že izdihnil. Identiteta ponesrečenca dosedaj Še ni dognana. t , ft HM 2 M , AMERIKANSKI StjOVfeNEC Torek, 11. septembra 1928 aIkerikAnski sUovenec Prvi la najttar^Si slovenski list v AmwikL Ustanovljen l*ta 1891. Izhaja nedeljkov In dsn rarun nedelj, po-po prsxnilrih. Iida> in tfcln: EDINOST PUBLISHING CO. . Naslov urtxlnlltva fa oprave: 1849 W. 22nd St, Chicago, HI. Telefon: CANAL 0098 Za celo leto Za pol leta Naročnina: $5.00 2.50 Ža Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto______$6.00 Za pol leta______________3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Bdndky, Hon« day and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098 Sulftcription: For one year________________$5.00 For half a year________________________2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year________________$6.00 For half a year__________________3.00 POZOR. — Številka poleg vale ga naslova na listu znaci, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI v*2fttga pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dn«vom, ko izide list.—Za zadnjo itevilko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredniltvo n* vrača. Entered as second clas« matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: t Verska stran pri predsedniških Volitvah. Gotovi krogi tlačijo z vso vnemo versko stran pri prihodnjih volitvah predsednika amerikanske Unije v ospredje. Seve le katoliško versko stran. Mora jih nekaj skrbeti, zato bi radi spravili zadevo na versko polje. Oficielno se je sicer pokazala dobra stran amerikanskega mišljenja, ko se je vsaj nestrpnost potisnilo na stran, in se odklonilo ozkosrčno bigotstvo. Da je bil katolik A. Smith nominiran za kandidata demokratične stranke, je znak treznega političnega mišljenja. S tem pa razni nestrpneži še niso utihnili. Razni protestantovski ministri so čez glavo v politiki. Zatrjujejo sicer, da jim ni toliko katolik Smith v spodtiko, kakor katoliška cerkev, ki baje stoji za Smithom. Senator Hefflin vzbuja bolj pomilovanje s svojim ropotanjem. Resni pa hočejo biti drugi. Med nekim Mr. Marshallom in Smithom se je vnela nedavno od tega precej ostra polemika o vprašanju, ali .it katoliška cerkev in katoličanstvo v amerikanski politiki. 1 znova je načel to vprašanje Rev. Albert C. Diffenbach, ho je na zboru "Institute of Public Affaires" vseučilišča v Vir-giniji neki "speaker" spravil na dnevni red katoliško privržen-stvo demokratičnega kandidata. Pripomniti je treba, da Rev. Diffenbach ni nikak bigot ali nestrpnež, kakršna sta n. pr. znani Rev. Straton v New Yorku ali škof Cannon. Rev. Diffenbach pripozna načelo, ki je izraženo v členu VI. amerikanske ustave, da "se ne sme ozirati na versko pripadnost pri usposobljenosti za kako službo ali zaposlovanje v Zedinjenih državah", meni pa, da vsak volilec lahko vpošteva tako versko pripadnost. Brezdvomno je tako naziranje pravilno. Volilec naj voli po svojem prepričanju in lastnih razlogih, ki se mu zdijo pravilni. Ni mu treba voliti rimskega katolika, ako on ne mara za papeštvo, kakor mu ni treba voliti kakega kvekerja, ker je George Fox učil, da nihče ne sme prijeti za kako orožje, pristopiti armadi in se nikogar ne more zapriseči za pokorščino. To stoji. Ampak stvar zadobi drugo lice, ako bi se večina volilcev poprijela takega naziranja, da kak katolik ali kak kvekar ni sposoben za predsednika radi verskega naziranja. Črka ustave bi morda stala, nikakor pa ne smisel, in bi bila s takim stališčem ustava kršena. Jemal bi se s tem ozir na versko naziranje in prepričanje ali pripadnost kake osebe, ki išče javno zaposlen je. Indirektno bi večina nekaj počenjala, kar je direktno po ustavi prepovedano in zabranjeno. Govornik iz vseučilišča v Virginiji je bil najmanj v zmoti, ako je trdil, da javno časopisje zablodno piše o stališču, in v zmoti je bil on sam, ker njegovo naziranje je povsem napačno. Za kaj gre pravzaprav? Naziranje kvekerjev ,kakršen je republikanski kandidat Hoover, ni v nobeno spodtiko, pač pa katoliško Smithovo. Prej Charles C. Marshall in zdaj Rev. Diffenbach in še drugi se sklicujejo na izjave papeža Pija IX. in Leona XIII. o razmerju med cerkvijo in državo. Izjave se nekako glasijo, "da je protizakonito smatrati različna verska naziranja ena-koveljavnim". V tem vidijo upostavitev katoliške cerkve v Ameriki. Katoliški krogi so to zanikali jasno in javno, in Vatikan jih nikdar ni eavrnil, kakor da bi njih stališče ne bilo pravilno. Izčrpno je pisal o tem vprašanju znani katoliški sociolog Dr. John A. Ryan v knjigi "The Catholic Church and the Citi- zen". Kakor povsod, je treba strogo ločiti. Dr. A. Ryan poudarja povsem pravilno, da se izjave papežev nanašajo samo* le na narode, "ki so skozinskoz ali vsaj skoro skozinskoz katoliški" in pri tem navede Dr. J. A. Ryan mnenje Dr. Pohla, ki je priznana avtoriteta v ti stroki, da "če so se razne verske skupine udomačile in se ukoreninile v kakem teritoriju, državi ne ostaje drugega, kakor da postopa proti vsem tolerantno, ali pa, kakor so razmere dandanes, da se vlada poprime načela popolne verske svobode naproti posameznikom in verskim skupinam". To je stališče Smithovo in katoliške cerkve. Ako bi bilo naziranje Marshallovo in Diffenbachovo pravilno, bi se lahko uporabilo zoper izjave skoroda vsake verske skupine in zoper vsakega predsedniškega kandidata izjave papežev ne vežejo nikogar v vesti in niso namenjene za razmere v Zedinjenih državah. Komur ni za resnično stališče, bo pa nasprotoval pač iz principa. TO IN ONO IZ JOLIETA. Joliet, III. Zadnji teden je policija prijela dva naša mladeniča Franka Kure in cus Kozjana. Prvi je star 23 let, drugi 21. Obdolžena sta, da sta ustavila nekega automobilista, ki se je vozil z novim Paige automo-bilom. Vzela sta mu automo-bil in 11. dol. gotovine, zlato uro in razne vrednostne papirje. Mož je peljal automobil v Peorijo, kamor je istega prodal. Nazaj je moral s poulično karo, pravi poročilo. Novi automobil so našli v Kuretovi garaži. Kozjana so policisti aretirali najprvo. Dočim so Kure-ta iskali precej časa. Mati je dejala, da ga ni doma. Koneč-no so policisti preiskali dom in iz omare za obleko so privlekli Kureta, kjer je tičal skrit. Oblasti pravijo, da je v okolici Jolieta večje število mladih nepridipravov, ki nadlegujejo ljudi. Policija je dobila strog nalog, da ima kar najstrožje postopati proti njim. Žalostno je, da se dobi kdo izmed naših fantov med njimi. Mladeniča sta v zaporu in čakata kazni za svoje dejanje. Delavske ražmere so v Joliet še vedno bolj slabe. Prc-cej ljudi je še vedno brez dela. Mnogi delajo, toda ne stalno in to kar zaslužijo, je komaj za življenje. Zdaj govorijo, da je ta zastoj radi volitev, druga leta so govorili drugače, a brezposelnost se vleče neprestano, kakor kača. Gospa Štorklja se je oglasila dne 30. augusta pri družini Mr. in Mrs. Anton in Marija Rus, na 757 — Summit Str., ter jim pustila krepkega in zdravega sinčka za spomin. Mati in sinček se dobro počutita. Častitamo! Poročevalec. -o- SMRTNA KOSA. Manestique, Mich. Ker ravno pošiljam naročnino za list, pošiljam tudi nekaj novic za v list "Amerikanski Slovenec". Pred dvema tednoma je tukaj preminul rojak Frank I-vanich. Kal bolezni je dobil v svetovni vojni. Bil je doma iz vasi Suhor, župnija Dragatuš v Belokrajini. Bil je samec star 39 let. Tukaj zapušča več sorodnikov v starem kraju pa očeta in dve sestre. N. v. m. p.! Dva druga slučaja samomorilna. Neki 72 let star Nemec se je utopil v bližini mostu Soo Line proge. Neka Mrs. Thomas se je obesila doma v kleti. Baje slabe finančne razmere so vzrok. Z delom je boli slabo, kot menda povsod v A-meriki. Zadnje čase precej rado dežuje tu gori po Michiga-nu. Pozdrav vsem čitateljem! Anton Krašovec. DODATEK K OPISU JUBILEJEV LASALLSKE NASELBINE. La Salle, 111. V opisu je pomotoma izostalo ime enega najstarejših naših pijonirjev rojaka Mr. Matevž Urbanija. Prve lote za cerkev so izbrali on Matevž Urbanija. Rev. F. Šušteršič in John Oberstar. Mr. Urbanija je bil tudi med prvimi pri ustanavljanju naših katoliških društev v naselbini. Je vedno delal vneto za cerkev in je še sedaj član cerkvenega odbora, priden in zvest delavec za slov. cerkev in blaginjo tukajšnih Slovencev. NAZNANILO GENERALNEGA KONZULA S. H. S. Chicago, III. Arhiv bivšega avstro-ogrske-ga poslaništva v Meksiki, ki nima niti praktične niti historične vrednosti, se bo hranil samo še do 30. oktobra t. 1. pri sedanjem avstrijskem konzulatu v Mexico City, a po pretekli tega dne se bo uničil. Z o-zirom na to, pozivamo vse naše državljane, ali pravne osebe, ki bi imele morebiti kakšne nedovršene zadeve izza časa pred svetovno vojno ali pa za časa svetovne vojne pri bivšem avstro-ogrskem poslanstvu v Meksiki, naj takoj javijo te svoje zadeve našemu kraljevskemu poslaništvu v Washingtonu, D. C., da bi se na ta način pravočasno mogli dotični administrativni akti poiskati in ločiti od drugih, ki bodo uničeni. — Radoje Jan-kovic, generalni konzul SHS. ČEHOSLOVASKA IN CIKA-SKA SVETOVNA RAZSTAVA LETA 1933. Napisal Joseph Triner, tajnik čehoslovaške sekcije v odboru za čikaško svetovno razstavo. Gospod Triner je predsednik Joseph Triner Co., ki izdeluje znamenito Trinerjevo Grenko Vino. Namen čehoslovaške republike, da se udeleži čikaške svetovne razstave, je vzbudil veliko zanimanje med čehoslo-vaškim narodom ter tudi med Amerikanci. Čehoslovaki hočejo pokazati svetu, kako so napredovali v izdelovanju stekla, glinaste posode, veziva itd. Pred vojno je bila Čehoslo-vaška (Bohemia) del avstro-ogrske monarhije. Češka je bila industrijalno središče tega cesarstva .toda ves njej napor, produkcija in kontribuci-ja, vse to se je skrivalo pod imenom Avstro-Ogrske. Soglasno z versaillskim dogovorom je postala Čehoslo-vaška neodvisna republika, ter je v zadnjih desetih let tako napredovala da se ne more primerjati ž njo nobena druga država v Evropi. Redna razstava v Pragi, glavnem mestu Čehoslovaške, ki se vrši dvakrat na leto. prikazuje industrijalcem vrednost razstave ter jih sili, da razstavljajo v Lipskem, Parizu, Lyonu, Ljubljani, Bruxel-lesu itd. Prijateljsko sosedc-vanje z drugimi državami se je izkazalo kot velike važnosti. Na chikaški svetovni razstavi bodo zastopane vse države. Umevno je, da bo tudi Čehoslovaška zastopana s svojimi najboljšimi izdelki. -o- GOSPODARSTVO, . Žita. — Združene države izvažajo vsako leto silno veliko žita na razne trge. Te dni jra je kupila Portugalska od Zdr. držav 1,650,000 bušljev. Ponajveč je bila to pšenica in ječmen. Ostale evropske države se doslej niso še priglasile. Cena pšenici je bila zadnji teden na trgu od $1.09 V>> do $1.10%. — Koruzo so prodajali v Chicagi zadnji teden od 93c. do 98c. bušelj., to je sep-tembrovo koruzo. Marčevo po 77c. do 79c. — Oves od 42 do 48c. — Rž od 93 do 96c. Živina. — Goveda se je prodajala živo vago na chicaškem trgu zadnje dni izredne vrste od $13.00 do $15.00 sto funtov. Slabejša od $9.00 do $12. — Prašiči: Od $11.45 do $13.15 sto funtov. — Jagne-tina domače vrste od $13.00 do $15.25. Denar. — Na borzah je bila zadnje dni sledeča cena raznemu denarju: Angleški funt $4.85 in 16 stotink. — Sto nemških zlatih mark: $23.83. — Sto italijanskih lir $5.23 in 5 osmink. — Sto austrijskih lingov $14.11. — Sto jugoslovanskih dinarjev $1.761,4. — Sto čehoslovaških kron $2.96%. ZDRAVSTVO. Moda, naše gospodarstvo in naše zdravje. Dr. M. Rubner, znan nemški higijenik in fiziolog, piše v "Deutsche Wochenschrift" o sedanji modi in njenih učinkih na narodno gospodarstvo in zdravstvo: "Če sodimo vedno izpremi-njajočo se modo z narodno gospodarskega stališča, vidimo, da požre ogromne svo-te narodnega premoženja ; z uvozom svile in volne tlači trgovinsko bilanco. Za parfume, puder in šminke izdaja Amerika več nego za celokupno znanost. Ženska ima začudo močno voljo, da spravlja tudi prehrano v službo mode, ki zahteva tačas "ravno črto". Statistično se sicer ne da dokazati, vendar je pa brez dvoma res, da število debelih ljudi po mestih zelo pada. Sport in pa pomanjkanje imata znaten vpliv, vendar je pa med ženstvom gotovo mnogo takih, ki so svojo mršavost dosegle s stradanjem in drugimi sredstvi zgolj modi na ljubo. Mršavost se doseže na račun mišic in maščobe. Pri i mladini se vrši debelenje ir j hujšanje. ne da bi se delale kake gube, pri starejših osebah pa koža ni več tako prožna in shujšan je povzroča gube. V vsakem slučaju mršavost škoduje lepoti in zdravju, kakor seveda tudi preobila debelost ni ne lepa ne zdrava. Srednja mera je najboljša. Telesno perilo pod vplivom mode skoraj izginja. Obleka, ki se ne pere, se neposredno dotika kože. To je proti vsem pojmom snage in higijene. Vse gre za zunanjost in marsikako dekle nima niti spalne srajce. Do kolen proste noge so pokrite le s tenkimi nogavicami, ki ne branijo niti pred prahom, kamoli pred mrazom Čevlji so istotako nehigijenični, protina-ravni; ne ščitijo noge pred mrazom in vlago, členkom ne dajejo opore. Taka obutev niti za leto ni porabila, kaj šele za zimo. Uvedli so se zgornji čevlji iz gumija. Toda taka obutev je težka in istotako ne daje opore členkom. Angležinje so začele za slabo vreme nositi jezdne škornje. Ti so pa dragi. Navadni visoki čevlji popolnoma zadostujejo. Nekateri opravičujejo sedanjo modo s tem, češ, da se ženske utrjujejo. Toda pomisliti treba, da ni vsaka ženska dorasla takemu utrjevanju; takim mraz škoduje, kar se pozna na krvi in krvnih telescih. Sploh je nezmiselno hoteti utrjevati na ta način ravno meča in noge, za katere velja starodavno pravilo, da morajo biti gorke." -o- — Seoul, Koreja. — Katastrofalna poplava v severovzhodnem delu Koreje je povzročila nad milijon dolarjev škode in okoli 800 oseb je pri-f šlo ob življenje. RED* Zaslužena zavrnitev. — Na potovanju v Nizozemsko je prišel Durer v neko veliko in bogato mesto, kjer so mu meščani pokazali imenitno sliko nenavadne lepote in ga vprašali, kaj meni o delu. Mojster je od samega začudenja komaj mogel izraziti svojo pohvalo. Tedaj mi: reko gospodje: "Pa ta mož je umrl tu pri nas v bolnišnici!" S tem so hoteli zbosti Durerja, češ. naj si slični slikarji. kakor je tudi on, in sploh vsi umetniki, nikar preveč ne ilomišljajo. ker tako uborno žive. Prav res," je odvrnil Durer. "velika čast je za vas. da očitate kaj takega možu, kakršen je bil ta slikar. Po njem bi si bilo vase mesto moglo pridobit slavno ime — vi ste pa pustili, da je tako žalostno in nesrečno poginil." SI učajna pomota. — Nevihta je divjala, strehe so švigale ii naenkrat je treščilo skozi odprto okno v sobo. kjer je spa! I)o-bernik. Vrglo ga je iz postelje na tla. nakar se je počasi sko-lebal pokonci, zazdehal ter dejal: "Že dobro, Mica, saj bom vstal." Težki problemi. — Tujec: "Čestitam vam. Velika čas za vas. da ste najstarejši človek v vasi." — Domačin: "Je že. Ampak čudno pri tem je to, da je moja stara še starejši-., pa noče tega priznati." Zcfcobol. — Gospodična i< prišla k staremu zobnemu zdravniku, naj ji izruje škrbi-no tako, da ne bo čutila nikake bolečine. "Nekoliko vas bo že bolelo, zakaj s poljubom vam je k morem izdreti", se je pošalil. "Ako bi zobe izdirali s po-[Ijubom. bi šla pa prav gotovo ■drugam". mu je zasolila. Grofcarska — Jeivnik je res post.al mašnik Gospodov in de-livec sv. zakramentov. Spreiel je res nase vzvišeno službe Uozjega služabnika. Toda ostal je pa stari človek, z vsemi ! lijostmi in napakami, podvržen vsem strastem in skušnjavam, kakor vsak drugi človek na svetu. Zato "bratje, prosim vas, da ne obnemagajte radi mojih nadlog" in sl;:'»:;>'ti, radi preganjanja kakega svojih duhovnikov! Duhovnik je in ostane služabnik božji in kakor sveti Pavel tudi on *'pripoguje kolena" pri službi božji pred "Očetom našega Gospoda Jezusa Kri; tuša, kateri je oče vsega, da vam da, da se po bogast\u svoje časti močno utrdite po njegovem duhu v notranjega človeka, da prebiva po veri v vaših srcih Kristus."' Zakaj Kristus .je še vedno sam dobri pastir svojih ovčie. Zato mora vsak človek živeti sam svoje notranje življenje s Kristusom, to je svoje duhovno življenje po veri, v milosti božji in v spolnjevan ju njegovih zapovedi. Zato pa ludi vsak duhovnik rad priznava svoje slabosti in v<\ da j', on samo orodje božje, po katerim Bog vrši svoje velike d< lo posvečenja človeških duš, ve, da "more Bog sam v obilnejši meri vse storiti", kako.- pro>i in ume on, po moči, katera dela v nas vseh. K\ ANGELIJ sv. Luke 14. poglavje, 1. do 11. vrste. Zgod-oe stran 387. Pazno so sledili ljudje, zlasti njegovi sovražniki, Jezusa. \am je še i ii kaj je tam storil. Tako so "pazili nanj" tudi \ lanasnjem evangeliju, ko so ga videli, da je šel "v hišo nekega farizeja kruh jest". Toda njih namen je bil slab. Niso pazili :ianj, da i>i se kaj od njega naučili, temveč, da bi ga vjeli ali v besedi ali v kakem dejanju, kar bi potem porabili proti njemu Tako vidimo da so se pohujševali nad njim tudi radi tega, kei i" v soboto ozdra\lj-tl bolnike, kar vendar ni bilo hlapčevske delo, tenneč de'o usmiljenja. Toda sv. evangelij nam te njegove "opazovalce" takoj razkrinka. Takoj pripoveduje o njih, da je Gospod videl "kak< si prve sedeže izbirajo pri mizi" v svojem napuhu in ošabnosti l"/.rok njih pazenja na Gospoda je bil toraj sam napuh, ker sf sebe smatrali v.a toliko boljše in popolnejše, kakor so drugi, ka kor je Gospod sam. Zato jih je Gospod lepo zavrnil in podu čil, da mora l>i!i človek ponižen. Opozoriti jih je hotel na nji! lastno v liM iiapako. na katero naj pazijo raje mesto nanj, ka •ere pa se\ eda niso hoteli videti. Tako vidimo da je tudi še dandanes. Koliko napak vidi io razni župljani na svojem duhovniku! Kako pazijo nanj »N kakšni so ljudje, ki to delajo? Dobri verniki? ki skrbe zi >je zveličanje? Nikakor! Tisti, ki so prav taki. kakor sc : ili ti farizeji. Tisti, ki se v župniji tišijo naprej v ospredju in čejo prva mesta, ki hočejo biti nekaki nadvodniki ljudstva, ki hočejo, da se mora tudi duhovnik ukloniti njih vodstvu. Li poglejte take zabavljače, kako pokonci nosijo svojo glavo okrog cerkve pri shodih in društvih! Duhovnik jim ne zna ne pridigati, ne maševati. ne dela to prav, ne dela drugo prav. Vse je narobe. Gorje pa, če se jim ne ukloni. Kako so pripravljeni takoj nastopiti proti njemu in ne gledajo ne na vero ne na škodo pri župniji, ne na nič. Njih napuh jih tako zaslepi, da si izbirajo prva mesta in hočejo biti vse, da bi vse njih poslušalo in pa če bi nastopili proti duhovniku, ki je morda res kaj zagrešil. Toda na to ne gledajo taki kristjani. Njim gre >amo za oseben napuh in temu mora vse služiti. Da se vsem dobrim župljanom taki sožupljani studijo, da iih obsojajo vsi trezno misleči, je umevno. Da je pa tudi v božjih očeh greh, je pa tudi jasno. Vendar za to se taki ne zmenijo nakopavajo si tako en greh za drugim na svojo dušo toliko časa, da Bog vmes ne poseže in jih ne poniža, kajti "vsak kdor se povišuje nad druge, kdor hoče biti prvi tam kjer ni njegovo mesto, tak bo ponižan preje ali sleje." Zato pa ne glejmo na slabosti svojih duhovnikov. Ne ob-nemagajmo radi njih. če bi na njih tudi kaj videli. Temveč bodimo ponižni in mislimo na s\oje napake, in slabosti in sku-šajmo, da bomo pri veri in cerkvi mislili samo na eno, na svoje duhovno notranje življenje, za katero smo pa mi sami odgovorni. SRBSKA CERKEY, (Po Dr. F. Grivcu.) Stara domovina srbske države in srbske politične narodnosti je gorska pokrajina s sedanjem Novem Pazaru, Stara srbska prestolnica je bila Rasa ob reki Raški. Na srbskem narodnem ozemlju so se rrečavali rimski in grški vplivi. Na jugu, ob Jadranskem morju, je prevladoval rimski vpliv in latinsko katoličanstvo. V središču stare Srbije je vladala grško-slovanska cerkev. Car Štefan Dušan (1331-1355) je po carigrajakem načelu ustanovil samostojni srbski patriarhat v Peči L 1346. S tem se je pravoslavje rešilo t.i-jega značaja; postalo je zares srbsko narodno pravoslavje. spojilo se je s srbsko u rodnostjo in s srbsko zgodovino. Car Dušan je Srbijo proslavil s sijajnimi zmagami. Dušan je bil v srcu protikatoliški, kar dokazuje njegov strogo protikatoliški zakonik. Leta 1389 je bila srbska država uničena. Nagli padec z viseke slave v turško suženjstvo je napravil globok vtis na živahni in nadarjeni srbski na-tod. Ugasla slava je ožarjala vse tužne narodne spomine, odmevala v krasnih narodnih pesmih. Pod turškim jarmom se je srbsko ljudstvo umikalo v gore, kamor mu Turek ni sledil, ki se ni vmešaval v narodne zadeve. Srbi (6 milijonov) so najbolj deležni razdirajočega ca-rigrajskega načela, da naj se cerkevna razdelitev ravna po politični. Si bi so razdeljeni v pet ločenih cerkvenih skupin: Srbijo, Črnogoro, Bosno, Dalmacijo in karlovško metropolitiio za prejšnje ogrsko - hrvaške Srbe. Srbi so težko prenašali turški jarem. Zato so se izseljevali v sosedne krščanske pokrajine, kot Dalmacijo, Hrvaško in v Banat. Cesar Leopold je dal tem Srbom v Banatu in Slavoniji cerkveno-narodno samostojnost (1691) in zarje je u-stanovil metropolijo v Srem- skih Karlovcih. Tej metropoliji so podrejeni tudi Srbi na Hrvaškem. Dalmatinski Srbi (okoli 100,000) imajo dve škofiji v Kotoru in Zadru. Bosanski Srbi (825,000) so razdeljeni v štiri metropolije. Črnogorski Srbi (250,000) imajo svojo neodvisno cerkev v Cetinju. Carigrajski patriarh je leta 1879 priznal srbski cerkvi v stari kraljevini Srbiji samostojnost srbske cerkve. Kakšno je versko življenje med Srbi? Med duhovščino je velika needinost. Duhovščina cele Srbije je podrejena naučnemu ministru. Ona sama je organizirana v duhovskem društvu, ki je v nasprotju s cerkveno ustavo, a ima z dovoljenjem naučnega ministra vsako leto svoj občni zbor. Sedanje srbsko izobražen-stvo je vzgojeno brezverno (zlasti pa v Franciji). Med ljudstvom pojema versko življenje in spoštovanje do cerkve. Ljudstvo redko prihaja v cerkev. Mnoge cerkve so tudi ob nedeljah prazne. Celo krščanski nauk po ljudskih šolah poučujejo brezverski učitelji. Srbi, ki spadajo pod Srem-ske Karlovce (v Slavoniji), imajo veliko cerkveno samostojnost. Med temi Srbi se zlasti širi protestantska sekta na-zarenov. Imenujejo se tudi baptisti. Še eno vprašanje. Ali se je kaj pravoslavnih Srbov vrnilo v naročje edino zveličavne katoliške cerkve? Na Hrvaškem se je v zadnjih stoletjih več tisoč Srbov zedini-lo s katoliško cerkvijo. Ti so skupno z rusinskimi naseljenci združeni v križevski grško-ka-toliški škofiji, ki šteje okoii 50 tisoč vernikov. V Žumberku ob kranjski meji, je več hrvaških grško-katoliških župnij; nekoliko stotin hrvaških katoličanov grškega obreda prebiva v metliški okolici na Kranjskem. on izvršuje velikanski vpliv na stvarjanje zakonov. On pri-poročuje Kongresu, kake zakone naj sprejme in pod pret-njo, da nekaterih zakonov ne bo podpisal, to se pravi da ne morejo postati veljavni razun v slučaju, da obe zbornici Kongresa sprejmeta dotični zakon čez veto Predsednika z dvetre-tinsko večino, on dostikrat na tak način preprečuje sprejemanje zakonov, ki jih ne odobrava, in Kongres sprejema one, ki jih on zagovarja. Vsled tega je Predsednik dostikrat v resnici vodja Kongresa. V diplomatičnih zadevah sega oblast Predsednika mnogo dalje kot le pripravljanje mednarodnih dogovorov in pogodb. Predsednik vodi vso zunanjo politiko. Ko je Predsednik Wilson odrekel pripoznanje Huertovega režima v Mehiki, je s tem provzročil padec tega mehikanskega državnika. Politika Predsednika Roosevela v Panami je bila povsem njegova lastna. Tudi na drugih poljih izvršuje Predsednik svojo oblast, Teoritično bi moral biti Predsednik nad strankami, praktično pa je on vodja one stranke, ki ga je izbrala. On izbira člane svojega kabineta in mnogo višjih uradnikov iz vrst svoje stranke; on je odgovoren, da uveljavi program svoje stranke. Jefferson, Lincoln, Roosevelt, Wilson bili so bojeviti vodje svojih strank. V tej vlogi strankinega vodje izvršuje Predsednik svoj največji vpliv. Vzlic dalekosežnosti svojih pravic in oblasti je Predsednik vendarle nekoliko omejen v njihovem izvrševanju. Dasi je Predsednik zaprisegel, da bo čuval in uveljavljal zakone, on vendarle dostikrat nima moči, da bi to storil, bodisi da je javno mnenje protivno tem zakonom ali radi finančnih razlogov. Na primer, Predsednika Pierce in Buchanan nista bila v stanu uveljavljati zakon proti ubeglim suženjem (Fugitive Slave Act) v severnih državah, kjer je bilo javno mnenje proti temu zakonu, ki je nalagal, da se pobegli suženj mora po sili privesti nazaj k gospodarju. Na drugi strani Kongres dostikrat sprejema zakone, ne da bi odobril zadostnih sredstev za njegovo izvrševanje. Raznoterosti. PREDSEDNIŠTVO DRUŽE-NIH DRŽAV. Biti predsednik Združenih Držav je ena izmed najvažnejših služb na svetu. Oblast a-meriškega Predsednika je tako obširna, da je on morda najmogočnejši vladar na svetu. Njegova oblast prihaja iz dveh virov: iz ustave in iz običaja. Ustavna moč. Ustava ali Konstitucija podeljuje Predsedniku izvršilno (eksekutiv-110) oblast, ki jo on izvršuje tekom štirih let predsednikova-nja, in njegov delež na vladi Združenih Držav je eden izmed trojice enakopravnih panog vlade: eksekutivne, zakonodajne in pravosodne. Vsled tega on ni odgovoren Kongresu razun v slučaju obtožbe (impeachment) radi "veleiz-daje, korupcije ali drugih težkih zločinov in pregreškov". Le enkrat se je zgodilo, da je bil Predsednik obtožen, ali je bil oproščen. Glavne naloge Predsednika so: "čuvati, zašči zasedanju, on imenuje na izpraznjena mesta vse one višje uradnike, radi katerih treba o-dobritve Senata. V izrednih slučajih ima Predsednik pravico sklicati eno ali obe zbornici Kongresa v izredno zasedanje. V slučaju, da se obe zbornici Kongresa ne moreta sporazumeti glede zaključitve zasedanja, on more odrediti zaključe-nje zasedanja, kadarkoli se mu zljubi. Na nasvet Senata on sme sklepati dogovore z inozemskimi vladami, ako dve tre-tini prisotnih senatorjev odobri dogovor ali pogodbe. V tem pogledu je Senat jako občutljiv in je jako težko prodreti s takimi mednarodnimi pogodbami proti volji Senata. Nadalje je Predsednik pooblaščen sprejemati poslanike inozemskih držav. On imenuje veleposlanike (ambasadorje), poslanike (ministre) in konzule Združenih Držav v inozemstvu, člane svojega kabineta, carinske uradnike, poštarje itd. ali vsa ta Slučaj s prohibicijo je tipičen v obeh teh pogledih. Oblast Senata, ki odobri ali odkloni mednarodne dogovore ali predsednikova imenovanja, je druga omejitev predsednikove oblasti. Tako je Senat 1. 1925 odklonil imenovanje Charles Warren-a za generalnega pravdnika (justičnega ministra) Združenih Držav. Nasprostvo Senata napram Ligi Narodov je preprečilo odo-brenje mirovne pogodbe s strani Združenih Držav, dasi je bil Predsednik Wilson sam začetnik Lige Narodov. i Letna plača Predsednika znaša $75,000 in dodatno dobiva $25,000 za potovalne stroške. Stroški Bele Hiše za tajnike, uradnike in vzdrževanje predsednikove residence znašajo okoli $300,000 na leto. Kdor se ni rodil v Združenih Državah, ne more nikdar postati Predsednik Združenih Držav. Po določbah ustave mora Predsednik biti rojen v Združenih Državah, star mora biti najmanj trideset let in vsaj 14 let pred izvolitvijo mora stanovati znotraj mej Združenih Držav. UTRINKI. titi in braniti ustavo Združenih imenovanja mora potrditi Se- Držav" in paziti, da se zakoni Združenih Držav verne izvršujejo. Predsednik je vrhovni poveljnik vseh vojnih in pomorskih sil Združenih Držav in mi-licij poedinih držav, kadar so pozvane v aktivno službo Unije. Med njegove ustavne pravice spada tudi odlaganje in po-miloščenje kazni radi pregreškov proti Združenim Državam razun v slučaju obtožbe (impeachment) s strani Kongresa proti uradnikom Združenih Držav. Kadar Kongres ni v nat. Predsednik tudi imenuje sodnike Vrhovnega Sodišča Združenih Držav — tudi s privolitvijo Senata. Končno on i-menuje vse častnike ameriške vojske in mornarice. Tradicionalna in običajna moč. Poleg pravic in oblasti, ki jih ustava podeljuje Predsedniku Združenih Držav, on izvršuje tudi nekatere pravice, ki so mu priraatle iz tradicije ali običaja, in ki so takorekoč neopravičene. Ustava ne podeljuje Predsedniku nikakih zakonodajnih pravic. V resnici pa Zelo nespametno je, kdor nima lepo v redu spravljenih svojih vrednostnih papirjev, kot potrdil, zavarovalninskih polic, bondov itd. Kupite si bokso za spravljenje vrednostnih papirjev in imejte svoje listine spravljene in pod ključem. naroČite jo Se danes i ■ ■ ■ 11 ——--N EICHHOLZER AND CO., INC. Forest City, Pa. Gentlemen: — Enclosed find remittance $1.39 for which please send me poitpaid one bond box. Name_____________ Address _______________ City or town _____________________ EICHHOLZER & CO. Inc. FOREST city, PA, Phone: CANAL 5903 ItfiEPH PA VLAK PfcVI JUČ0ŠLOVANSK1 POGREB NIK V CHICAGO 1614 Scklth Throop SttM Chicago, Illinois Slovencem ob fetfflft pogrebov. — Mrtvašnica na — Automobili aa vsa sltftaje, kakor ienitovanja. krat« Nikoli ne boste slišali moža. ki bi se hvalil, da mu žena čevlje čisti. sfc :•: Če že moraš zapravljati čas, zapravljaj svojega, ne drugih ljudi. •!» :j! :!: Ne sramujte se nositi vašo staro obleko, dokler nimate denarja, da bi si kupili novo. Sebični ljudje navadno niso nikoli tako sebični, da ne bi :: drugimi govorili o svojih nadlogah. Veliko ljudi je, ki bi radi plačali velike dohodninske davke, če bi imeli od česa. Mnogo mož je izgubilo svoje prijatelje, ker po bili preveč pozorni na svoje sovražnike. * * * Kako lahko je svetovati drugim, naj si nikar ne belijr glave. -t 4s y: V i""*. 4- 'J DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25. K. S. X. J. CLEVELAND. O. Leto 1923. Anton Skull. 10W H. Predsednik, 71 st St. Podpredsednik, Joseph Grra. Tajnik Anthony J. Fortuna 1093 E 64 St. Zapisnikar, John Znidorsic. Blagajnik. Ignac Sfcepic Nadzorniki: John Widcrvol, Jos. Ponikvar, John Skrahec. Zastavonoša, Anton Krankovic. Vhttar, Jacob Korenean. Bolniški obiskovalec. Joseph 0«rin. 90?0 Parmclle Ave. Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. \1. i. tjman m Dr. L. J. Pcrtne. Društvo zboruje vsako prvo ned**-lio v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. V društvo se sprejmejo član: (icf) od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za Z0-letnn zavarovalnino ali pa za 0<>00000000000000000^ I ----- ''Nisem pooblaščena. . . "Pooblastilo vam dajem jaz. . "In če bi vas moje mnenje žalilo, ravno v trenotku, ko morate biti vi sami tako zelo nesrečni?" "Ne bo me žalilo, saj vas sam pozivam..." "Bodi! Gospod Ludovik, ker na vsak način hočete vedeti, vam morem jaz, ubožica, odgojena v ljubezni in spoštovanju do svojih staršev. . jaz, ki sem imela brata vaše starosti, zatrditi, da ste nastopili proti svojemu očetu zelo grdo. Nikoli še nisem bila priča tako mučnemu prizoru, kakršen je bil nocojšnji in radi katerega se še sedaj tresem. Priznajte najprej, da že spočetka nikakor niste imeli prav. In če bi bili imeli stokrat prav, ne govori sin s svojim očetom tako kot ste vi z vašim. Jaz, tujka, sem trpela pod slehernim vašim odgovorom. A on, vaš oče. . .! on, ki vas je vzgojil, on, ki je s svojim delom naredil iz vas to, kar ste. . .! Koliko je moral trpeti šele on. . .! Ko ste vi odšli, je vaša mati jokala. . „ a tudi on, oče vaš, je plakal. Videla sem, kako so mu — možu — tekle solze, ki napravijo tako globok vtis, ker so ta-korekoč sama srčna kri. . ." "Moj oče je jokal. . .?" "Da. . . In vi?" "Jaz. . . jaz sem besnel. . . in še besnim..." "Torej — in vi to dobro veste — tisti, ki nima prav, ste vi . . . oh, kako bi bila jaz na vašem mestu nesrečna! Čujte, ali ga slišite, kako hodi po svoji sobi . . .? Kakšna noč ga čaka !Dva in šestdeset let ima. . . in celo življenje trdega napora za seboj. . ." Oba sta prisluhnila koraku, ki je dobival v molku noči še večji pomen. "Tedaj?" je dejal Ludovik Hughe in naglo pogledal Marijo. "Tedaj. . . če bi bila jaz na vašem mestu..." "Da. . kaj bi storili?" "Niti za trenotek se ne bi pomišljala. . . Dejala bi si: 'Nisem imela prav. . .!' Zakaj, gospod Ludovik, ker ste me že pooblastili, vam ponovno povem pravo, jasno, vpijočo resnico: Ravnali ste napak. . . hudo napak... Popraviti je treba krivice, popraviti takoj!" "Popraviti. . . kako?" "Način je že dovolj označen!. . . Stopila bi v sobo k očetu in bi mu rekla z iskreno skesanim srcem: 'Oče moj, žal mi je, da se je to zgodilo, in prihajam vas prosit odpuščanja'.'" Naslonjen na mizo z ostanki jedil posluša Ludovik Hughe ta ženski glas. . ., ta večni... ta sladki, tako osvajajoči glas. . . Nekaj neznanega in še nikoli občutenega ga vznemiri do temeljev notranjnosti. Odpor v duši se taja; njegovi razlogi izginjajo. . . in preostane samo ena resnica, resmca, ki jo je ugotovila ta svetla deklica. Ne da bi dalje odgovarjal, se Ludovik Hughe, kakor bi trenil, odloči in odide iz c-bednice. Marija ga 3liši, kako stopa navzgor. , . Takisto čuje, da trka na vrata. In glas g. Hugha se odzove: "Noter!" Sledi molk. . ., dolg molk. . . In deset minut nato pride Ludovik Hughe zopet počasi doli. . . Topot plače on. Vnovič pride v jedilnico, kjer je mala sobarica s pospravljanjem pri kraju. Pa stopi naravnost k njej in ji ponudi roko. Marija se obotavlja. . . Ludovik poudari svojo kretnjo, češ, da jo hoče, to roko, hoče brezpogojno. "Marija, poznam vas šele nekaj ur, a mi je na tem, da vam povem, da ste dobro dekle. Nocoj ležite zadovoljna, storili ste res lepo delo!.. ." — Ampak nekdo drugi ta večer ni šel zgodaj spat, namreč Melanija. Prišla je pod streho in potrkala na vrata pri Celestinovih: "Odprite mi!" je dejala čisto tiho. . . Komaj je bila v sobi in so bila vrata dobro zaprta, so se ji zabliskale oči in napele ustnice. In je vzkipela: "Imenitno novico prinašam!. . J "A!. . . kaj pa takega. . . ?" "Ta malopridnica!. . ." "Da. . . No kaj ?" "Ona ne izgublja časa. . o, prav zares ne!. . . Predstavite si, da si je že nocoj — prvi večer — v obednici dala greti roko od g. Ludovika." "Ali ste ju videli. . .?" "Videla, s temle očesom. . ." potem pa še s tem drugim!" In Melanija dene prst pod vsako oko. "Da videla sem ju. . . Bila sta ondi — dva zaljubljenca, drug ob drugem v temi!. . "V temi!. . ." "Da, v temi. . . Ni navada odpirati vso e-lektriko za te sorte vežbanje. . ." "Kako ste ju pa videli?" vpraša Celestino-va žena. "Opazila sem bila, da je naš opiček prišel dvakrat skrivaj v obednico. . opazila tudi, da je Marija ostala tam celo večnost. . . Vse to mi je vzbujalo radovednost. . . Saj nismo bolj neumni kot so drugi. . imamo svoje male pripomočke, kaj ne, stari Celestin?" Celestin se udari v veselem smehu po mečih : "Kaj bi jih ne imeli!. . ." "In sedaj pa lahko grem spat!". . . je zaključila zmagoslavno Melanija. . . "Nisem ničesar ukrala. . ." Ali ko so se vrata znova zaprla in je bila Melanija gotovo že v svoji sobi, se obrne Ce-lestinova žena k svojemu možu in resno, sko-ro žalostno reče: "Upam, da ne boš zopet tulil z volkovi in zaeno s kuharico spravil ob kruh to ubogo dekle. . .?" "Storim, kar morem!. . . Saj sama dobro veš. Prestrašeno je imeti Melanijo proti sebi!" "Še bolj strašno je pa imeti proti sebi'svojo vest. . ." "Marija Durand je pač ljubka. . . blaga... poštena?" "En vzrok več!. . . Je že vojska na življenje in smrt. . ." "Ne mešaj se vanjo!. . ." "Ponavljam ti: storim, kakor bom mogel!" In Celestin se je podal spat nezadovoljen sam s seboj in z drugimi. . . • Deseto poglavje. i Po tem viharju je nastopilo v hiši precej dolgotrajno pomirjenje, izvzemši kajpada v kuhinji, ker se je ,ondi ugnezdila ljubosumnost, a ljubosumnost je zlo, ki ga nobena reč ne more" pomiriti, saj preživi celo dotičnega, ki mu je bila namenjena. Po sinovem koraku — kaj tacega se še ni zgodilo — je bila prišla v Hughovo obitelj neka vedrost; in če bi ne bilo kuharice, bi bila Marija Durand postala v svojem stanu skoro docela mirna. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC DOBRO delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas! M IZVRŠUJEMO Pilite nam po prodno oddate naročilo drugam! točno in po najniijih cenah vas v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim druitvam sa tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo Is slovenščine na angleiko in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. ■ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo« 9 PISANO POLJE Tri najnovejše plošče, KI SO RAVNOKAR PRISPELE V RAZPRODAJO. 68006-F—Spomin na vojaštvo, 1. in 2. del, 12 inčev..........$1.25 Kdor je bil sam vojak, ali pa tudi, kdor je kdaj samo opazoval vojaštvo v stari Avstriji,ga bo gotovo zanimala ta plošča z raznimi prizori iz vojaškega življenja, komandami in vojaškimi popevkami. 25087-F—Tiha luna, moški kvartet, petje Rojakom, moški kvartet, petje, 10 inčev..............75c Dve mični pesmici, prva mehka, v srce segajoča, a druga krepki in odločni poziv. j 25088-F—Takrat v starih časiht moško petje, kvartet Pozdrav, moški kvartet, petje ..............................75c Še dve pesmici, ki jih vsakdo izmed nas pozna in jih ima tudi vsakdo rad. Prva je dobro znana že po naslovu, druga pa je pozdrav naši krasni ' Gorenjski. / DRUGE SLOVENSKE COLUMBIA PLOŠČE. 25000-F—Ribniška korajža, petje, duet Kranjski piknik, petje, duet ..................................75c 25001-F—Na ofceti Juhu polka, harmonika ..........................................75c 25002-F—Juhu valček Domžalska polka, harmonika ................................75c 25003-F— Vaška serenada Naš maček je pa sam doma, petje, duet................75c 25005-F—Kaj ne bila bi vesela Sirotek, ženski duet................................................75c 25011-F—Pokšotiš Špicpolka, harmonika, banjo, kitara ....................75c 25013-F—Ob planinskem jezeru Mlatiška polka, kmetska banda ............................75c 25014-F—Planinsko veselje Čevljarska polka, kmetska banda ........................75c 25016-F—Koračnica otroških pesni Na povelje, koračnica, instrumentalni kvartet ...75c 25017-F—Zapoj mi ptičica glasno, petje z orkestr. Ptička, petje z orkestr...........................................75c 25018-F—Rožmarin, duet, petje z orkestr. Srcu, duet, petje z orkestr......................................75c 25019-F—Stiglic, valček Gorica, polka, slov. tercet ......................................75c 25020-F—Stari kranjski valček Štajerska, harmonika ............................................75c 25024-F—Planinske pesmi, 1. in 2. del Citre solo ................................................................75c 25027-F—Sobotni večer, valček Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c 25029-F—Na bregovih Drave, harmonika z vijolino. Pomlad v kraških borah, harmon., vijol., ksilof...75c 25026-F—Tirolski valček, 1. in 2. del Citre solo ................................................................75c 25031-F—Na sveti večer pri Hošlink Pred volitvami, komična prizora ..........................75c 25033-F—Gor čez Izaro Oj tam za goro, moški kvartet..............................75c 25034-F—Češka koračnica Sokolska koračnica, vojaška godba ......................75c 25035-F—Slovenska polka Slovenski lendler, tamburice ................................75c 25036-F—Slovenski valček Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c 25037-F—Stoji, stoji Ljubijanca Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c 25038-F—Temne oči, valček Burja, koračnica, orkester ....................................75c 25039-F—Na poti v stari kraj, 1. in 2. del Komični prizor ......................................................75c 25040-F—Hojer valček Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c 25041-F—Veseli rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c 25042-F—Daleč v gozdu, valček Večerni valček, orkester........................................75c 25043-F—Polka štaparjev Ti si moja, valček, Hojer trio................................75c 25044-F—Coklarska koračnica Triglavski valček, Hojer trio ................................75c 25045-F—Mazulinka Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c 25046-F—Ljubezen in pomlad Slovensko dekle, petje, moški kvartet..................75c 25047-F—En starček je živel Sijaj solncice, moški kvartet..................................75c 25048-F—Na kranjskih gorah, polka • Gospodarstvo, lendler, instrument, trio ..............75c 25049-F—Zadovoljni Kranjec Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........................75c Pri naročilih od več kakor 6 plošč damo za vsakih 5 plošč 100 igel brezplačno. Knjigarna AmeriEanski Slovenec oooooooooooo 9 JV- Socialistična Kanada? Angleški socialisti (?) so precej krotke narave, enako tudi večinoma nemški v rajhu. Ne vem, če se angleški laboriti s socializmom identificirajo. Slovenski socialisti so proti njim pravi sršeni, in seve jih prištevajo v svoje vrste. Naj bo kakor hoče. Prejšnji angleški ministrski predsednik je prišel v Kanade ter napovedal socialistično dobo. Baje je izjavil: "Če hočemo ali nočemo, na potu smo v socializem. Opazil sem v nekaterih krogih, odkar sem prišel v Kanado, da jih že sama beseda socializcm tako prestraši, da jim vstanejo lasje pokonci. Medtem pa vidimo, kako se razvijajo razmere v Kanadi, ki vodijo v sociaiistič-ni sistem. Kaj je javna kontrola vodnih sil, železnic in električnih central? Kanadski farmarji ustanavljajo kooperative in zadružne trge. To so socialistični principi! Lahko vam naštejem dolgo vrsto drugih zgledov." Ako je to, kar se je v Kanadi naredilo, kak socialističen sistem, naj bo. Morda pa McDonald sam ta sistem malo drugače pojmuje, in bi bil na mestu izraza "socialističen'* sistem, če ga je rabil, bolj pravilen izraz "socialen". Ako res Kanada nadaljuje na dosedanji poti socialnih reform, postane lahko vzgled, socialisti pa bodo pri tem težko prišli na kak rdeč račun, pač pa kaki pametni socialci ali laboriti, in še "socialisti", bodo morali odložiti svojo sršenovo naravo. Bog blagoslovi Kanadce! rj: f: 'M To se da citati. Prosveta je večkrat pisala o Tereziji Neumannovi iz Kor-nersreutha na Bavarskem. Ampak kako? Kratkemu popisu je sledila takoj tudi sodba, in ta je bila: goljufija. V št. 192. zopet piše o "čudežih" Terezije Neumannove. Tokrat pa je, kakor se mi zdi, golo poročilo zdravnika Dr. Wolfganga Weisle. To se da či-tati. Dr. Weisl piše iz zdravni-ško-znanstvenega stališča, o-menja objektivno pojave in jih skuša tolmačiti. Odkrito pripo-zna, da za ta ali drugi pojav znanstvo nima vsaj dozdaj še nobenega razloga, a morda pride do njega. Morda pripiše malo preveč na konto histerije, a se mu lahko pripusti brez ugovora, ker o kakih "čudežih" se sploh ne more govoriti, ker se cerkev ni izjavila, in nazira-nja raznih ljudi niso merodaj-na. Morda so pri pojavih strani, katere bo tedaj le težko kdaj raztolmačila, a važno je že to, da Dr. Weisl odkrito pri-pozna, da je veda brez razlogov, in dalje, da Terezija ne laže, ne goljufa. Dobesedno pravi: . . To je v resnici skrivnost, s kakršno zdravniki še nikoli niso imeli opravka." Ne morem prav razvide ti, ali je Weislova opomba, ali Prosvetino mnenje, da ima skrivnost 19 mesečnega posta poseben okus". Ta okus bi ob- J. M. Trunk J 000000000000 1848 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. Proti želodčnim nerednostim nI boljšega zdravila sa otroke. Mu.WiHiLor8 Strup stajal v tem, ker oče Terezin in okolica menda ne pripusti kake nevtralne kontrole. Končno stoji: "Ce drži Terezija ta post tudi takrat, kadar se ne zaveda in kadar je pripuščena svoji okolici, ki kontrole ne dopušča: to je stvar, v katero lahko verjameš ali pa ne. Trezni možgani imajo pravico ne verjeti". Možgani sem ali tja, vsakemu je povsem svobodno, da verjame ali ne verjame. Vsekako bo tudi za resno vedo ta ali oni pojav precej trd oreh. ■'t * * Čast, komur čast. Prosveta javlja, da je prinesla napredna revija "Življenje in Svet" informativen članek o Ivanu Moleku, "največjemu pisatelju med amerikanskimi Slovenci". Slično je pisala pred mesci baje tudi revija ' Pod Lipo". Nikomur nočem kratiti niti najmanje kake pisateljske časti ali literarnega udejstvo-vanja. Skrušeno pripoznam, da je moja krivda, ako sem tako malo orientiran v literaturi a-merikanskih Slovencev, da mi je o literarnem udejstvovanju g. Moleka prav malo znanega. Dozdaj sem se seznanil z mnogim pisanjem, a to ni literarnega značaja, in dalje z nekimi pesnicami, o katerih pa moram, g. Molek naj ne zameri, reči, kar so pisali o nemškem "pesniku" Sachsu, ko so ocenjevali njegove proizvode. Kritika se je glasila: Ilans Saclis machte Schuh und Verse auch dazu. Veseli me pa, ako je glasom sodbe v revijah g. Molek obogatel skromno amerikansko-slovensko slovstvo z literarnimi deli, in me bo veselilo, če bo bogastvo še pomnožil. $ * i Ne gre, in ne bo šlo. Ko je šlo za sestavo nove vlade v Jugoslaviji in se je pojavila vest, da je bil dr. Korošec pozvan, je neki hrvaški list rie-cidirano izjavil, da srbski "cin-cari" ne bodo pripustili kakega Slovenca do ministerskega predsedništva. Ampak pripustili so ga. Hrvatom naknadno tudi to predsedništvo ni po volji. Težko, da bi bilo katero. Nasprotno se javlja, da so najvišji cerkveni krogi konferi-rali s Pribičevičem. To sicer ne znači, da bi se morda s Pribičevičem indentificirali, a pri ti priliki se je tudi javilo, da ti krogi Dr. Korošca in njegovo politiko odklanjajo. Morda prideta Mažar in Lah. potem ne bo več odklanjanja. Bratje ne bodo več imeli prostih rok, in prenehal bo vsak prepir, ker na narodnem mirodvoru je prepir nemogoč. -o- POŽAR V JOLIETU. Joliet, 111. — V skladišču podjetja Morris Paper Mills je iz nepojasnjenega vzroka nastal ogenj, ki je povzročil 3*30,000 škode. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Vsaki čas in minuto dobite nas na telefon. FRANK E. PALACZ, pogrebnik. LOUIS J. ZEFRAN, Licensed Embalmer 1916 W. 22nd Stre« Phone: Canal 1267, Stanovanjski Rockwell 4882 in 8/40. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom te priporočamo sa naročila n premog drva in prevs-ianje pohištva ob časa selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt S2ZL LOUIS STRITAR 301S W. 21 et Plečet