a v Amerikanski Slovenec uqof JEIK OS' Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. številka 92. JOLIET, ILLINOIS. 13. OKTOBRA 1916 ETNIK XXT. : Lahi začeli silovit pohod proti Trstu. vstrijci odbili najhujši napad in obdržali vse postojanke na kraški fronti. ^umuni se povsod umikajo. Na ruski fronti malo bojev. Na za-Padu še prodirajo zavezniki. | i. R>m, 9. okt. — Silno bojevanje se jr vrs'Io v Trentinskem okrožju seve-d f r°zaPadno od Tridenta, kakor je na-*naml vojni urad danes. Na celi fron-delavnost avstrijskega topništva »arasl; Asi; Ho; a. zlasti na visoki planoti pri laSu, ob planoti. Na Krasu so Lahi c malih spopadov ujeli 40 Avstrij Avstrijski zrakoplovci so spušča 11 bombe v okr, 'Suilo, na Tržič (primorski) 'in na Urv'njan. na Grigne, Sugansko dolino, °žje zgornje Bele, na Gradeško Rim, Lahi najhuje napadli. 11. ^ . okt. — Laške čete, ki se > l>:JdUJej° V krškem okrožju jugovz-' id' n° Gorice, so zopet začele prodati proti Trstu, osvojile več linij av-'Jskih strelskih jarkov in ujele več g0 5,000 mož, pravi danes objavljeno planilo vojnega urada. Poleg tega y. 2asedle močno hranjene višine med ^'Pavščico in Gričem 208 ter uplenile I » V°e° orožja in streliva. i j "f ^ojih na dvojih drugih frontah so I si*hi "jeli nadaljnjih 1,400 mož, in •j.er Pfi Cosmagnonu ha Pasubiu v srentinu in na fronti Julijskih planin (?) med Tabrom in Vrtojbo južno od ,?riCe- Avstrijska linija na julijski (?) f " ; - . •ronti je bila predrta, pristavlja ^nanilo Na • m te )ojih d jj« Pasubijski fronti je bilo ujetih ' jeg tm°ž ufc(l»na julijski fronti. Po- 1>fi;-iC8a ie bil° ujetih 164 častnikov v »°Jih na Kra-u. Avstrijci odbiu napad -D|tanr I(fokt"čez L°»do»- n- okt- 'PonedeHek)6 ^ S° V"raj Popo'dne l°Pnišk" • P° oseni(^nevnl mdčm proti ^ I r'prav' začele splošen napad 'font- aVS.^ro"°8rskim postojankam na „ntl Primorski tiC5 Q skega okrožja, pravi da- »a,nJ,avl*I>° avstro-ogrsko uradno "v."!!.0, Potem se pravi: Kraški naše planoti je bil časten dan streija]" C.ete' Neprestano sovražno llom|j"Je "i mogli omajati. Z ne-ttan: na tisoče čevljev pod zemljo se trudim in mučim vsak dan. Od zore do mraka jaz kopljem, smrt zmeraj mi zraven stoji; ne vidim ne solnca ne lune, ne vem, kaj se zunaj godi. Naj solnce pripeka, al' treska, deži al' sneži, jaz ne vem; naj pomlad je, leto al' zima, pri meni vse eno to je. Tam dolu globoko pod zemljo življenje si služim težko; zakladov plazove podiram, bod' baker, srebro al' zlato. Ko zvečer se vračam od dela, že solnce za gore je šlo; le luna me bleda obseva, bledi mi obličje bledo. Pa vendar pogumnega srca jaz stopam veselo domov; me žena prijazno pozdravi, otroci nasprot' mi teko. Le eno mi najbolj je ljubo, da v krogu predragih otrok jaz prosim, zdihujem prot' nebu: Nesreče pbvari me Bog! M. Šuklje. PISMA IZ VOJNE. (Iz "Slovenca".) Vojakovo pismo ženi. Ljuba žena! Vzamem pero v svojo desno roko in te najprej prav prisrčno pozdravim preko planin in ravnin. Sedaj sem v pohlevni poljski vasici. Z menoj vred biva v kmetiški koči še en vojak, goriški Slovenec. Tu imamo telefonsko stanico in smo jako zadovoljni, zakaj človek je ves vesel in srečen, da je le pod streho. Mraz nas ne muči, saj kurimo v peči, počivamo pa prav prijetno na suhi slami. Zadovoljni smo s tem, kar imamo, saj smo v vojski. Z družino, pri kateri sem, se za silo vsi zmenimo in razumemo. Mla da žena, ki ima moža v ruski armadi, je včeraj porodila fantka. Bog ve, če je oče še živ. Ali bo kdaj videl očeta ali pa morda nikoli, sirota! Kar se hrane tiče, nam ni nič hudega. Zjutraj dobimo črno kavo z rumom, opoldne govejo ali fižolovo juho z govedino, popoldne čaj z rumom, zvečer pa zopet črno kavo. Kruha je, kolikor ga rabimo. Od tu, namreč od vasice kjer smo nastanjeni, pa do rojne črte nin več nego tri kilometre. Topničar-ji so malo bolj zadaj za vasjo. Rojna črta je povsod v globokih okopih, ki se v peščenih tleh jako lahko kopljejo. Zdaj nekaj bolj mirujemo, ne vrše se boji sleherni dan. Le ponoči se na-mah zasliši prasketanje pušk in zdaj-pazdaj zagrmi top. Tedaj Rusi ali pa mi napravimo nočni napad na nasprotnika. Navadno odbijemo ruske napade, pri katerih ima sovražnik težke izgube. Kakih 100 metrov pred okopi je postavljen plot iz bodeče železne žice. Če bi Rusi radi prišli do naših okopov, morejo to poizkušati le ponoči, v temi. Plaziti se morajo po vseh štirih do železne ograje, da prestrižejo žico z jakimi jeklenimi škarjami. To je pa vsekako nevarno za napadalca in je nasprotnik z velikimi žrtvami odbit. Taki nočni napadi trajajo po tri ure, včasih pa kar vso noč. —- Navadno imam službo pri telefonu prav spre daj v fronti, tudi v okopih, kjer so zaposleni pešci. Tu je najbolj nevarno, zakaj ruske granate in šrapneli dostikrat dobro zadenejo, in sicer naravnost v okope. Upam pa, da me bo Bog ohranil pri življenju in da se bom vrnil zdrav domov. Saj sem že neštetokrat opravljal to službo, hvala Bogu, do zdaj brez vsake večje nesreče. Poleg tega je prostor v okopih, kjer imamo svojo telefonsko stanico, pokrit z debelimi deskami, s kopico kamenja in po vrhu še z obilo peščeno plastjo. Torej nič ne trepetaj zame. Z Bogom! Tvoj J. S—k. Iz ruskega ujetništva piše Andrej Cundrič: Kurgan, .... Dragi starši!, Najprej Vas vse skup lepo pozdravim in naznanim, da sem zdrav in Miha Mandelc tudi. On je bil v ledja zadet in mu je šla krogla skozi in skozi, a sedaj je že popolnoma zdrav. Torej sedaj je vse drugo dobro, samo denarja »imava za papiro-ske. Malo se že dobi, ko se kaj dela, a je težko, ker je tu silno mraz. Pride na 40 stopinj mraza, potem si lahko mislite, kako je tukaj. Tukaj je Sibirija oziroma Azija; marširali smo 12 dni in vozili 14 dni samo po Rusiji. Sedaj naju skrbi samo to, kako je doma, ali ste vsi zdravi in ali so oba Jožeta vzeli k vojakom? Pišite samo kratko, da sta bila poklicana, ker Se okoliščine ne smoje pisati. Torej hvala Bogu, da naju je obvaroval smrti in smrtnih ran in nama še dal živeti na svetu; če Bog da, se po vojni zopet vidimo živi in zdravi. Da sva sedaj žalibog ujetnika, so povzročile neprijetne okoliščine. Torej kmalu na svidenje v prelepi domovini! Srčen pozdrav vsem! Andrej Cundrič, Mihael Mandelc. Dobri človek. Neki nemški vojak je pisal svoji sestri z zapadnega bojišča to-le pismo: Draga moja sestra! Opisati Ti moram dogodek, katerega svoj živ dan ne pozabim. Naskočili smo z bajoneti francoske strelske jarke. V prvem jarku smo usmrtili vse Francoze. To je bilo grozno delo. A moralo je tako biti. Spotoma sem dospel do neke hiše. Tam je bil francoski vojak. Vse orožje je bil vrgel proč, pred sabo je pa držal fotografijo mlade žene z dve-"Dobri človek!..." Draga sestra, ta trenutek! Kri mi je zaostala. Nisem mogel streljati. Odpeljal sem ga s sabo k drugim ujetnikom. A kar se je v meni godilo, tega ne morem opasati. S Francozom je bilo istotako. Po mrtvega tovariša. V noči 31. januarja 1915 je padel na neki patrulji na severnem bojišču zadet v glavo korporal 27. dom. pešpolka Jožef Skubic iz Ilorjulja. Obležal je 20 korakov pred rusko stražo. Skubi-ca so njegovi tovariši imeli jako radi. Sklenili so, da morajo dobiti njegovo truplo. Črnovojnik Valentin Gregorčič iz Drtižinske vasi na Dolenjskem je oblekel belo haljo in vzel sani, da pripelje mrtvega tovariša. Gregorčič se je priplazil do mrtvega, ne da bi ga ruska >traža opazila, privezal je mrtvemu vrv na nogo in ga vlekel seboj. Nato ga je naložil in odhitel; enkrat je padel z mrtvecem, pa ga je pobral in ga končno prinesel do sani, s katerimi ga je pripeljal v taborišče. Mrtvega Skubica so nato pokopali pri križu sre-di vasi. PO BITKI NA BOJNEM POLJU. ranjeni; kdo bo pokopal prve in obvezal druge? In ubogi konji, ki leže ranjeni in mrtvi poleg svojih junakov; kaj bo ž njimi? Tako in enako se sedaj mnogokdo vprašuje, zlasti oni, ki ima na bojnem polju katerega svojih dragih. Pa poglejmo, kaj se godi na bojišču po končanem boju. Vsaka četa je strogo obvezana, da mora takoj potem, kakor hitro je boj zanjo končan, pobrati vse ranjence, v kolikor se ji pa to ne posreči, mora vsaj varovati ranjence in mrtve pred mučenjem in plenjenjem. Vedno se namreč najde peklenskih ljudi, ki komaj čakajo, da mine boj, da gredo ple nit mrtve in ranjene. Posebno ponoči je treba paziti na te hijene. Po pravilu bi morale ranjence pobrati one čete, ki po boju pridejo na bojno polje, toda vojaki navadno ne puste niti enega ranjenega tovariša na bojišču; vse takoj sami pobero. Kolikokrat se razvije pravi boj krog mrtvih teles in nešteto vojakov pade samo zato, ker so hoteli svoje tovariše spraviti na varno. Lažje ranjeni, ki morejo sami hoditi, se dvignejo sami in gredo do prve sanitetne postaje, ali pa se zbirajo na enem mestu, odkoder potem skupno odidejo na obvezovališče. Ti ste pa, ki so težje ranjeni in morajo ležati, preneso v lazarete, ki so postavljeni daije proč od bojnega polja; ondi ostanejo toliko časa, dokler je potrebno, da jih morejo poslati naprej v določene bolnišnice. Ker se pri vsaki četi nahaja duhovnik, je poskrbljeno, da težko ranjeni ne umirajo na bojišču brez verske tolažbe. Duhovnik je dolžan, da skupaj z bolničarji hodi po bojišču ter tolaži in izpoveduje ra njence. Kolikokrat se zgodi, da duhovnik prav kakor zdravnik pade kot žrtev svojega vzvišenega poklica. Skrb za žive zahteva, da se čimprej pokopljejo mrtvi. Bojazen, da bi se utegnilo pripetiti, da bi pokopali še žive in samo navidezno mrtve, je neopravičena, ker se pri vsakem posamezniku smrt neizpodbojno dožene in šele potem dovoli pokop. Ako je veliko mrtvih, jih pokopljejo v skupne grobove, o čemer se strogo pazi na to, da bi mrliči ne okužili vode ali zraka. Za sanitetnimi četami pride na bojišče še posebna komisija z višjim častnikom, ki ima skrbeti za red in snago, katera vse še enkrat natančno pregleda in preišče, če se je vse pravilno izvršilo. v Tudi na živali se ne pozabi. Lažje ranjenim konjem nudijo potrebno pomoč veterinarji, kjer je pomoč brezuspešna, žival nemudoma ubijejo, da da se ne muči. Konjska trupla takoj globoko pokopljejo. Identiteto ranjencev in mrtvih do-ženejo po znakih, ki jih nosi vsak na obleki in ki se ranjencem seveda puste. Pisma, denar in druge vrednosti, ki jih najdejo pri mrtvih, umirajočih, nezavestnih in težko ranjenih (če žele), pobero in izroče v shrambo posebnemu uradniku, ki jih potem vrne oziroma pošlje, komur gredo. SLOVENSKI VOJAKI OB DNJESTRU. (Pismo z bojišča. Napisal vojaški ku-rat J. Hafner... .22. junija 1915. — To pismo je bilo objavljeno v "Gorenjcu".) Kako je po bitki na bojnem polju? Kakšno sliko nudi bojišče po zmagoslavni borbi, v kateri je padlo na stotine junakov? Vsepovsod leže mrtvi in Bežeči Rus se je v okopih ustavil za Dnjestrom. Utrujeni od teden dni trajajočega neprestanega zasledovanja so naši možje in fantje — Kranjci, Korošci in Bošnjaki pred vsemi — imeli že veliko potrebo po oddihu, ko jim ukaže povelje, vreči sovražnika še bolj nazaj. Pričelo se je grozno, prav mesarsko klanje, ki traja že štiri dni in neče prenehati. Kar sem v teh dneh doživel, vid^l in čutil, to hočem pri-pro-to in brez olepšave nekoliko popisati. V nočni tihjoti in temi se je pomaknil naš polk čez hribovje, ki spremlja Dnjester, v dolino k vodi, kjer smo se vlegli proti enajsti uri k počitku. Toda že ob pol dveh zjutraj nas postavi nenanadno povelje na noge. Gremo oprezno čez novonarejeni most, vzpnemo se na nasprotni breg, ki ga reka nal treh straneh obkroža, in se bližamo sovražniku, ki nas že pričakuje v okopih, pri katerih je prejšnji dan zadal velike izgube Janezom. Ob cesti med drevjem obstanemo; del polka gre v boj, drugi del pa se vleže ob cesti kot rezerva v travo. Toda komaj se dobro raztegnemo po tleli, že prič-no pikati (ck, ck, ck) okoli nas ruske krogle in v par minutah se čutijo trije precej dobro zadete, na druge pa padajo odbite vejice z drevja. Med tem vpostaviniQ z zdravniki nekoliko zadaj polkovo obvezovališče in začnemo svoje delp. Noč in dan nam donašajo pomoči potrebne ranjence na nosilih. Grozne slike! Iz teme stopajo v rob gozdiča, kjer taborimo, k medli lučici upehani nosilci in pokladajo- pred nas ranjene tovariše. Mnogi takorekoč plavajo v svoji krvi, ki se zbira iz ran na [platnu nosilnicc kakor voda v luži pod mokro skalo, lil dvigajo se pred nami molče naši lju dje, podobni bičanemu Kristu. Raz-ličnq je njihovo zadržanje. Mnogi delajo miren, vsakdanji obraz in pripovedujejo o položaju na bojišču. Ne- kateri se jokajo potihem in tožijo o bolečinah in o posledicah ran. Posamezni gledajo nemo, z ugašajočimi očmi vprašalca po njihovem počute-nju, so pa tudi, ki razkladajo edino željo, da bi njihova kri ne bila zastonj prelita in bi bil sovražnik končno premagan. Čast mi je, ker morem poročati, da so Janezi, katerih mnogo pride k nam, ker naše obvezovališče lažje najdejo, ponajveč med poslednjimi junaki. "Dobro sem jo dobil, pa da bi le mi zmagali, še mar mi ni rana," mi je pripovedoval postaren Moravčan. In Amerikanec iz Dolenjske z brado je dejal: "Samo zato bi rad še enkrat imel zdravo nogo, da bi mogel nazaj poditi Ruse." Čudno, neverjetno je. Poredkoma padajo med nas krogle iz pušk, tako da se tuintam kdo prekucne in zakrvavi, čez nas žvižgajo težke granate na most, na levo in desno, v bližini 20 do 50 korakov pa pokajo šrapneli na polje in na cesto, iskajoč naše topove. Med nami vse na okrog po grmovju leže težko ranjeni in vzdihajo, ob robu gozda leže mrtvi, zaviti v šotorne plahte, čakajoč pokopa. Mi pa se pogovarjamo, sem in tja hodimo, jemo, spimo, pišemo in sploh živimo kakor doma pri vsakdanjem delu, četudi se zavedamo, da niti trenotek izmed nas ni varen nihče svojega življenja. In nad nami po vejah skačejo in ob gromu topov in pikanju pušk veselo prepevajo ptički kakor takrat, ko so tod brenčali sami roji galiških muh in se pasli koštruni. Res, v grozno nasprotje je postavila vojna človeka z božjo naravo, ki diha mir in oznanja srečo veselja in bratske vzajemnosti. Daj Bog, kateri edini to zamore, da se tudi zakrknjena in podivjana človeška srca omehčajo in se v pravi krščanski ljubezni ter blagonosnem miru zopet zbližajo! Fijakerjeva čast. V Palermu je kupil fijakar Amato Santo nedavno konja, ki se je pri prvih poskusih vrlo obnesel, ko pa ga je vpregel v svoj voz, začel je biti z nogami ter se ni premaknil z mesta. Ker se je nabralo okoli obupanega moža in njegovega konja vse polno radovednežev, začel je pretepavati'in suvati kobilo. A dosegel je ravno nasprotne učinke. Trmoglava žival je začela iti ritensko. Ko sta se fijakar in njegova kobilica na tak način prerivala pet minut, pograbi moža jeza in sramota, potegne revolver ter ustreli kobilo. Potem se obrne proti gledalcem, rekoč: "Dal sem se oslepariti, zatonisem več vreden, da bi še nadalje živel kot koči-jaž!" S temi besedami je obrnil orožje proti sebi ter se ustrelil v srce. Bolgarsko rožno olje. Bolgarija preskrbuje svetovni trg z devet desetinami rožnega olja. Liter olja zahteva 4000 kg rožnih listov, 2 ha sta potrebna za pridobivanje tolike množice. Vsako leto nabero 13 do 14 milijonov kg cvetlic, ki dajo 3000-^ 4000 kg dragocene esence, včasih tudi več. Poskušali so z rožami Francija Nemčije in Južne Avstralije, a kljub' dolgotrajnemu prizadevanju ni bilo nobenega uspeha; zato ima Bolgarija v tem oziru monopol. Cene so vsled vojne zelo poskočile; I. 1910. so Pr0" dali 4683 kg olja za 5,400,000 kron, Kilogram torej za 1153 kron, sedaj so se cene najmanj že podvojile in bodo š'e še kar kvišku., Šepal sem. Znani francoski kardinal in di'plornat Talleyrand (1754 do 1838) je pre«) šepal. Prej zvest služabnik Napo'6' onov ga je takoj zapustil, ko je tem11 ugasnila zvezda sreče. Najbolj čudn° se je zvijal takrat, ko je Napoleon P° i bitki pri Lipskem pribežal v Par,z' J/ preden so prišle tja zavezniške arm®' de. Ni vedel, kaj bi naredil. Ved£| je, da z Napoleonom ne bo več dos'j opraviti, čisto zapustiti ga pa še smel. Nekdo mu je hotel očitati to neznačajnost in ga je vprašal: "Kaj s'e pa delali tedaj, preden so prišli ZaveZ.J niki v Pariz?" — Talleyrand pa ni M v zadregi, odrezal se je: "Šepal seffl- 5 Ali imate tak občutek? Nabiranje plina v želodcu in drob" škoduje srčni delavnosti. Bržko sl uležete, se prične utripanje, ki pretek ne srčne mišice in živce. Zjutraj vst^ nete tako trudni, kakor bi oprav' y dnevno delo. Uživajte Trinerjevo a' meriško zdravilno grenko vino, ki 1% prazni vaš želodec in drob, ne da slabi vaše telo. To zdravilo, ki je like vrednosti tudi za razdražlj'v0'J glavobol, izgubo slasti, itd., ne vsebuje kemičnih tvarin strupov, ker je izdelano samo iz zdra- vilnih grenkih zelišč in čistega >,ara^ nega rdečega vina. Cena lekarnah. Joseph Triner, izdeluj . kemik. 1333-1339 S. Ashland ave cago, 111. — Adv. Chi' Gggjfg SS ) 2 E KAKI IZBORNI LINIMENT ima veliko število uporab v vsaki hiši. Nikoli ne poteče dan ne da bi ga kaki član imel pri" liko rabiti. Several Gothard Oil (Severovo Gothardsko Olje) je taki liniment ter se že rabi preteklih 35 let. Izkazal j® svojo vrednost pri zdravljenju . REVMATIZMA, NEVRALGIJE, IZVIN JENJ, OTOLKLJAJEV, OTEKLIN, OTEKLIH ŽLEZ, OKORELIH SKLEPOV IN MIŠIC, KRČEV, BOLEČIN BOLESTI. Cena 25 in 50 centov. Čitajte sledcSo pi»mo: "Severovo Gotharduko Olje »o Je izkazalo zelo »sp«'?"®'. Moja žena je imela hudo txiloClnu v noeuh toda po rabljen Ju Soverovuga GothnrJe na vsch mogočih vozilih. Cakal-?!ca bi'a prenapolnjena z ljudmi, ve c»noma begunci iz marmaroškega o-^em,Ja; ljudem se je na obrazih še ve l 10 zrca'il strah pred kozaki. Kakor Se Je kasneje pokazalo, je bil ta silni strah pred ruskimi medvedi neopravi-Cen- Toda ljudi se je enkrat polastil strah glav kaj. m zapustili so domovino v brez-em begu. In sedaj so čepeli tu s _v°jimi svežnji, v katere so v naglici ovezali najpotrebnejše stvari. Veči-°ma so bile ženske s tropi majhnih r°k. ki so se boječe stiskali k ma-__ sHke> kj .jh ]ahko ysak dan ^Pazuješ v velikih izseljeniških lukah. v skoro ni bilo med njimi; toda pač, ^kalnici II. razreda jih je bilo ne- Krepke, čvrste postaje, ki bi bili . j. c lahko ostali doma kakor njihovi 1tcki rojaki in vršili svojo domovinsko .. »»in W>st — "kij«b> svojim notoric->. Sq Ploščatim nogam. Le-ti možje i? p 'ožili in vzdihovali — ženske ne! Pre - 80 bile močnejše, mirno so jhL ma.sa,e svojo težko osodo, zaupajoč y jiv, svojih mož in v silo države, ki stor'|C 1)0 zapustila... Država je tudi ' a 'vojo dolžnost: ko sem se vra-),a' s° se ubogi ljudje že peljali nazaj y ,0je domove. ilUii'"-nia v nezakurjenem vozu ob ob-Oajpr"1 mrazu »e spada ravno med čas| riK,t"ejše stvari na svetu. Le po-S"10 naprej ob mogočnem vah V,U ^atre- Na vsaki postaji žilo^ .' P'sano vrvenje; vsepovsodi va-¥^t'j1Je 'n gibanje kakor sredi sezije. (neil I>olflnevu smo dospeli v Zilino j . sko Sillein, mažarsko Czolna!) sem sc peljal v III. razredu N»lašč ker So te „ , mc ljudje zelo zanimali. Govo-( ni n(, 0 Posebno slovansko narečje, ki i k.s'°vaško ne poljsko, marveč je-i -JC ZC'° Podoben staropoljščini, J stQl )0 P'sal Koclianowski v 16, 't vez(.n !'' Ornametika njihovih pisano Redilo - >ma poseben slog; po- tejraga C^sto J*-' opaziti motiv vzhajajo- v°zili a 0(1 Ziline za "Rdeči križ"; tudi v*očih "a,')Mh Postajali je vedno na-^oc ran'*!, ^ ,treinic' da nudijo po-14 8'iku ' Ucein» ko se vozijo mimo. In st»j»l,. ne Ponavlja na 10, 20 po-^Pazitj »totine jih je in povsodi je Pt4vlj,„ S 0 Požrtvovalnost, isto pri stnc . 0,t k -• i zdra Pomoči. Povsodi izvr Vstvene odrtdbe, povsodi do volj poživil, povsodi roke, ki so pripravljene pomagati. Zares, ne samo armada, marveč celokupno prebivalstvo jes v službi domovine. Do Dunaja se: ponavljajo iste slike, z vedno enakim temeljnim tonom, različne le po krajevnih niansah, kakor se že peljemo po ogrskih ali po avstrijskih tleh. Sicer ne prevladuje več temperamentna žarkost, kakor izpočetka vojne, pač pa hladna, mirna zaupljivost, in jaz mislim, da je bolje tako. Čustvo je sicer lepo, toda razum je boljši. Ob 9. uri zvečer sem dospel na Dunaj. Kljub temu, da sem bil že prav pošteno utrujen, nisem šel takoj k počitku, marveč me je radovednost gnala v mesto. Kako je neki v cesarskem mestu? Ali se pozna, da je na tisoče mož odšlo na bojišče? Kako so ljudje razpoloženi? Ali so pogumni, veseli ali pa pobiti? Ko sem stopil na "električno", sem bil vresnici presenečen. Predstavljal sem si, da bodo ljudje vsled mnogih ranjencev in drugih vojnih prizorov potrti in žalostni — toda nič od vsega tega! Trgovine so bile deloma še sijajno razsvitljene, kavarne prenapolnjene, ljudje so se smejali in šalili kakor pred vojno, komaj je na čem spoznati, da smo v vojnem stanju! Iz nekaterih lokalov se glasi vesela, poskočna godba — Dunaj pač ostane Dunaj, mesto ocvrtih piščancev in sladkega mošta. Šel sem v kavarno "Evropa". Dame in gospodje v elegantnih toaletah so polnili lokal, med njimi najrazličnejše uniforme vseh orožnih vrst, častniki in moštvo. Vse proračunano na blesk in sijaj in zunanji efekt, prav kakor v miru. Častniki so se šalili in smejali; in sicer ne samo oni, ki brišejo prah po pisarnah, marveč tudi taki, ki so imeli v bližnjem času oditi na bojišče. Da, ravno ti so bili najvese-lejši in najrazposajenejši. Danes smo še — kdo ve za jutri? Torej — viva-mus, bibamus! Veselo zaupanje na končni uspeh, na zmago, odmeva iz vseh njihovih besed, ravno tako med moštvom. V uradih, kjer sem imel najprej o-praviti, ista slika. Nikjer čemernosti, nikjer pobitosti. Posebno so me zanimali obrazi onih gospodov, "ki morajo vedeti", veliko bolje in natančneje vedeti nego nas kdo. Opazoval in študiral sem njihovo mimiko, toda povsodi sem videl tak mir in hladnost, kakor bi se ne bilo nič posebnega zgodilo; tako ravnodušno in mestoma celo veselo je bilo njihovo obnašanje, če se je govorilo o vojni. "To ne more biti slabo," sem si mislil sam pri sebi, in res je bilo tako. Danes, teden dni kasneje, si njihov mir čisto lahko razlagam. Ganljiva je skrb, ki se na Dunaju izkazuje ranjencem. Tudi naši domači vojaki, katerih veliko število leži v augartenski palači, so te skrbi deležni. Ob tej priliki bi se na dunajske rojake obrnil s prošnjo, da pošljejo našim ranjencem stare slovenske ali hrvatske časopise. Zakaj, lahko uganete. V tujini, med ljudmi, s katerimi Se člo vek pri najboljši volji ne more pogo-oriti, je dolgčas strahovita muka. In te muke jih čisto lahko rešimo — to so si pač tudi pošteno zaslužili. Obiskal sem tudi vojašnice. Krog njih je prav tako kakor na dan prve mobiliz^-ije. Vrvenje 'in mrgolenje kakor v mravljišču. Kako so se motili tisti, ki so mislili, da bo Avstrija pri prvem napadu zadavljena! V resnici so vojašnice podobne ognjenikom, ki bruhajo vedno nove bataljone, ne morda pohabljenih, marveč krepkih ljudi, katerim ne manjka ne opreme ne izvežbanosti. V eni izmed vojašnic ravnokar pregledujejo pehotni bataljon, pripravljen na odhod. V zadnji rsti se polkovnik ustavi pred nekim možem — častniškim slugom, ki po vsej priliki ni iznašel smodnika. Tudi jaz stopim bliže in sedaj mi je postalo jasno, zakaj se je polkovnik s svojim spremstvom tako smejal. Možu, ki ni imel na sebi nobene druge vojne opreme kakor častniško torbo, so tovariši namesto bajoneta vtaknili za pas gre-bačo in on je v resnici verjel, da to *pada "zraven", kajti drugače za svo jega gospoda ne bi mogel skuhati čaja! Kak Napoleon sc iz tega junaka f>ač ne bo razvil, pa saj tudi ne rabimo toliko Napoleonov — morda bolj "Napoleon — d' ors"-ov. V nekaj dneh so bili moji opravki v domovini končani in sedaj je bilo tre ba zopet nazaj — v Galicijo. Štiri dn sem rabil do gor, pač dolga vožnja toda zelo poučna in tudi tolažljiva Vlak za vlakom drdra mimo mene, vsi prenapolnjeni z vojaki, ki bodo sveži in neoslabljeni morda odločilno pose gali v boje; razen tega vojni material v ogromnih množinah. Od kodi se vse to jemlje? Kolikor bolj sc bliža mo vojnemu prizorišču, toliko očitnej ša postaja moč naše države. Brezkon čne vrste voz na železnici, brezkončne vrste voz na ccstah, in vse v tisti sme ri: v Galicijo! Koliko se je šc-le po drugih potih spravilo tjekaj? Komaj si je moči predstaviti, koliko dela, nergije in aporov je treba, da sc ves ta ogromni človeški in materialni apa rat vodi in obvladuje z ene pisalne mizcl Pri tem pa vsepovsod najbol ša volja. Iz voz z znanimi napisi "40 mož — 6 konj" done krepki vriski, ki jih tu in tam prekinjajo veseli napevi harmonike; vsi vozovi so okrašeni s smrečjem in pisanimi zastavicami — vojno navdušenje se noče poleči! Ali — ali! Do drugega "ali" je najbrže še daleč, odločitev še ne bo padla v dveli dneh, kar tudi vsak ve; toda ravno ta okolnost je ono, kar nas navdaja z največjim navdušenjem: Čeprav danes natanko vemo, da je vojna zelo krvava, čeprav se ogromnih žrtev, katere treba doprinašati, mnogo bolj zaveda-ma nego izpočetka — kljub temu nobenega popuščanja, nobenega odneha-nja, marveč vedno pogumnejša odločnost, da se podjetje do kraja vzdrži. Človek se mora v resnici čuditi; četudi se je veliko pričakovalo, je treba vendar reči, da to, kar se vidi danes, po prvi vojni fazi, prekaša vsa pričakovanja. Zaenkrat zdim še v majhnem, prastarem poljskem mestecu in čakam prve priložnosti, da pridem bliže k fronti. K BOJEM V VAL DAONE. (Iz vojnega poročevalskega stana.) Na južnem pobočju mogočnega gorskega korena adamelske skupine izvira kot eden odtokov ledenikov, ki pokrivajo zgornji del nad 3000 m visokih gorskih velikanov, reka Chiesse. Globoka struga, katero si je zarezala med dvema mogočnima gorskima grebenoma, se imenuje na skrajnem zgornjem koncu Val di Fumo, kasneje, ko se o-brne reka v velikem loku proti jugovzhodu, da pride do Judikarij, pa Val Daone. Le-ta je bila v zadnjem času nogokrat imenovana, ker italijanski generalni štab rad in velikokrat poroča o uspešnih bojih v tej dolini. Na grebenu, ki se vleče na zapadni strani doline, se nahaja meja, in za manjše italijanske oddelke nikakor ni težko, da z vpadi v Val Daone pokažejo svojo podjetnost. Posebno vablji-a je zanje mala stranska dolina Val di Leno, v katero vodi več prehodov iz Val Camonica, doline Oglia. Tu se je tudi od začetka vojne ustalila 90. al-pinska stotnija. Na severnem poboč-na obronku Re di Castello, si je napravila dva ugodna tabora in se za-arovala s tem, da je s patrolami vznemirjala ozemlje južno ležečega grebe na Boazzolo, Val Daona in nasproti Val di Leno iztekajoče se Danerbske doline. To idilo je sklenilo skaliti poveljstvo bližnjega brambnega odseka. Južno od Danerbske doline se dviga Monte Bagolo, ki nudi izvrsten vpogled v Val di Leno. Tu je stalno četoval nadpaz-nik finančne straže Nicolodi s 25 mož mi, ki je natančno opazoval početje Italijanov. Njemu je najbrže časih prišlo na misel, da bi se mogel prijetnemu taborskemu življenju napraviti nenaden konec, ako bi bil na pobočju Monte Bagola pri rokah gorski top. 5. julija 1915 pozno popoldne so majhne skupine skrivoma odrinile iz Judikarij na pobočje, ki na severni strani spremlja Val Daone. Ko so se skupine zbrale v nočni temi, je bilo sega vod lovcev z dvema topovoma Do jutranje zore so nadaljevali težavni pohod ter se nato pred izdasko dne-no svetlobo skrili na varnem mestu blizu neke planšarske koče. Voditelje malega krdela in artiljerijski po-eljnik sta nadaljevala pot proti Monte Bagolu. Nicolodi, ki ju je že pričakoval, je javil, da se pri alpincih ni nič izpremenilo. Sedaj je bilo treba poiskati ugodnega mesta za topova 11a južnem gorskem obronku in pa poti v postojanko. Ko se je to posrečilo, sta sc oba častnika vrnila k svojemu oddelku, ki je potem ob 9. zvečer nadaljeval pot. Težave so bile velike, le počasi so prišli naprej in vedno bolj je rastla bojazen, da topovske postojanke ne bo mogoče pred jutrom doseči. Tu je prišel eden Nicolodijevih ljudi s poročilom, da so alpinci proti večeru večinoma zapustili svoja tabora. Očividno da so odšli k bližnji, dalje proti severu ležeči vhodni poti iz Italije, v okolico Lago di Campo. Treba se je bilo potrpežljivo udati in počakati, da se sovražnik vrne. Oddelek si je zopet poiskal skrivališče, da bi v njem varno prebil dan. Prejšnji večer se je iz spodnje Da-onske doline odpravila patrola 20 mož, večinoma črnovojnikov, pod vodstvom voditelja Gritscha, kateri se je pridružil tudi strelski nadporočnik Rabauser. Patrola naj bi dospela na gorski hrbet, ki se vleče od Cima di Boazzolo dol proti ustju doline Leno, ter pregnala italijanske patrole, ki bi se morda nahajale v oni okolici in ki bi drugače morda le utegnile opaziti pohod naše kolone s topovoma na nasproti ležečem bregu. Dalje je imel mali trop nalogo, da Italijanom ogreni beg po lenski dolini navzgor, ako bi morda po tem potu hoteli ubežati artilerijskemu ognju. Da bi sovražnik ne mogel iz doline priti za hrbet niti oddelku s topovoma, niti Gritschcvi patroli se je postavil majhen oddelek v okolici Lerta. Nadporočnik Rabauser in Gritsche va patrola sta kljub tžavam in nevar nostim nočne gorske hoje dosela 11a hrbet Boazzola ob 4. uri zjutraj. Med potpma niso zadeli na nobenega so vraznika, toda na koncu grebena se je bil ustalil močnejši italijanski oddelek Presenetiti jih ob belem dnevu ni bilo mogoče, napad ni obečal uspeha. Vrhu tega je prišlo potom znamenj z zastavico obvestilo, da se je obstreljevanje odgodilo, Patrola nikakor ni bila v prijetnem položaju. Dosežene višine ni hotela popustiti, zato-je ostala, zavarujoča se na vse strani, po možnosti skrita na izbrani postojanki, da počaka naslednjega dne. Ali so Italijani opazili, da na gorskem hrbtu ni vse v redu, ali pa je šla patrola v kako drugo svrho ob gorskem grebenu, kratkoinmaloT proti 2. uri popoldne j počilo nekaj strelov, patrola je bila odkrita. V boju, ki se je nato razvil, je mogel poročnik Rabauser krotiti italijanski oddelek, dasi je bil močnejši. On in njegovi ljudje so predobro streljali, nego da bi bil mel kdo izmed napadalcev nekaznovan nuditi najmanjši cilj. Tudi poizkusi, da bi prišli strelcem v bok, so se izjalovili. Proti večeru pa je postal položaj nevaren. Alpinci so se bili popoldne vrnili v svoja tabora. Ko so zaslišali streljanje na višini, se je takoj odpravilo kakih 150 mož v raznih majhnih oddelkih, da pridejo Ti-rolcem v bok in za hrbet. Rabauserjeva četica je morala napraviti fronto na vse strani. Četudi je lovec Koch skupaj z nekim strelcem pustil sovražni oddelek 25 mož čisto blizo svojega skritega stališča, nato pa izvrstnimi streli ubil ali ranil toliko njih, da je ostanek hitro pobegnil, četudi je nadporočnik Rabauser dobro pogodil 15 sovražnikov, vodja Grit-scher pa 5, in tudi ostali strelci niso brez uspeha streljali — se je obroč so vražne premoči vedno ožje sklepal krog hrabre čete in obečal gotov pogin, ko bi nastopajoči mrak preprečil streljanje v viden cilj. Nadporočnik Rabauser je zato ukazal svojim ljudem, da še odprte vrzeli porabijo za urno umikanje. Po zaslugi spretnega vodje Gritscherja in prideljenega sig-nalista patrolnega vodje Kvapila se je patroli posrečilo, da se je umaknila sovražniku brez izgub. Italijani so bili veseli, da so se znebili kalilcev miru. En del se je vrnil v tabor. Na višini je ostala dosedanja straža, potem po en majhen oddelek na Cima di Boazzolo, na pobočju proti Casine Boazzolo in dalje proti jugo-zapadu. Sredi notri na grebenu je ležal z maloštevilnimi ljudmi nadporočnik Rabausery skrit za skalami. Svoje postojanke ni hotel zapustiti, ker je bil za naslednji dan določen topniški napad ter je pravilno računal, da Italijani ne bodo opazili, da je del patrole zaostal. Na Monte Bagolo je vladala med tem živahna delavnost. Ko se je javila vrnitev alpincev v njihova tabora, se je polovica Nicolodijevega oddelka spustila po pobočju nizdol v danerb-sko dolino, da zavaruje desno krilo artiljerijske postojanke; druga patrola je odšla v isto svrho na levo v Val Daone v okolico planšarske koče Bo-azzo. V mraku so se začeli s topovoma in njunim kritjeip vspenjati navzgor na izbrano postojanko. 8. julija od 4. zjutraj sta stala topova pripravljena za ogenj, naperjena natančno na sprednji italijanski tabor. Ob 6. zjutraj so zagrmeli na ono stran prvi streli, obenem je pa vod, ki je o-tal pri topovih za kritje, obsul z ognjem alpinsko stražo iz izhoda doline Leno. Kakor bi pobrskal po mravljišču, .so jeli Italijani v prvem taboru begati sem in tje. Neka skupina, po vsej priliki častniki, se je postavila na skalno ploščo in začela opazovati oko lico, da dožene, odkod prihaja moti-tev; šrapnel udari sredi med nje in do zadnjega ubije ali rani. Dolgo je trajalo, preden so alpinci zopet prišli k ebi, zgrabili za orožje in se uredili v kritjih. Le-ita in pa med tem zaseden strelski jarki dalje zadej ležečega ta bora so bili sedaj deležni granat. Ko je ena udarila sredi v neki jarek, so se alpinci proti 9. uri dopoldne v bfcgu umaknili deloma proti Lago di Campo deloma pa po dolini navzgor. Nadporočnik Rabauser, čegar patro la se je bila med tem vrnila na višino, je poslal po dolini bežečim Italijanom nekaj strelov, nakar so se obrnili na zaj, a so svojo namero takoj opustili ko sta jih gorska topova zopet po zdravila z nekoliko šrapneli. Sedaj za artiljerijo ni bilo več no benega cilja, vsled česar sc je oddelek zbral na Monte Bagolo in se ob dveh popoldne odpravil domov. V okolici Monte Boazzolo je bilo še cel dan zelo živahno. Rabauser s svojim posegom v boj naravnost izzval italijanske oddelke in patrole, so bile razdeljene krog in krog. vseh strani so začeli boj, vendar Rabauser in Gritsch držala sovražnika v spoštljivi oddaljenosti. V mraku so se odpravili na sestop in srečno dospe li v Daonsko dolino. Izgube patrole o bile neznatne: Lovec Koch je bil ranjen v nogo, črnovojnik - Maccano Battista je bil ujet. Ker so končno Italijani lahko mirno ostali na bojišču Monte Boazzolo, jim jebila dana zopet priložnost, da po ročajo o srečnih bojih v Val Daone Kakšni uspehi so to, nas uči opis do godkov. LOKALNI ZASTOPNIKI(ICE) "A. S." Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovick Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Ja kob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekan Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Snellen Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorich Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da 8« zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Uprav. "A. S." Slovencem in Hrvatom naznanjujemo, da izdelujemo in dajamo fine cigare: -Lutra 10c- Minikin 5c Mike's Best 5c Michael Kochevar, Chicago:, Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St. JOLIET, ILL. iKMXUIUWWIMtt a I CHARLES D. DIBELLI ADVOKAT—LAWYER I Soba 508 Woodruff Bid*., Joliet SI-:CHICAGO PHONE 298:-r— Kadar imate kaj opravite s sodu i jo obruite se k meni. | Govorimo slovenski jezik. £ Kolektujem in tirjam vsako vrstne dolgove. Alipa se oglasite pri J M. J. TERDICE* 1104 CMcagO St- The Will County National Bank of Joliet, IUinoia. Prejema raznovrstne denarna mloga ter pošilja denar na vse dele iT«tm. Kapital in preostanek 1300,000,08 Nima talenta. Oče: "Karol, ali bi ne hotel ti zdrav-ik biti?" Sin: "Oh ne, saj se še muhe ne u-pam ubiti!" I0S1P ll Javni Notar izdeluje vse pravno in postavnoveljavne listine zn vse slučaje. Ce vam kdo plačo garniSira; če potrebuje otrok certifikat za delo; čc imate kuko drugo stvar zu urediti tukaj ali v stari domovini se obrnite na mene 1006N.-Chicago St., Joliet, 111. Ramsey, Wood & Len nor ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba teL 891. JOLIET, ILL pol pa je k i Od sta E. WILSON, predsednik. Dir. J. W. FOLK, podprediednik HENRY WEBER, kašir. I/LEPEC l\z 10let. skušnjo Dr. Richter's Pain Expelltr zoper rermati-zem in trganje bolečine in o-trpnelost členkov in mi&ie. Pravo zdravilo j« v zavoju, kakorinega vidite na sliki. Zavrnite vsak zavoj, ki nI zapečaten > An hor Trade Mark. 25c in 50c vseh lekarnah ali pa pilite ponj naravnost na Fii.EiclUr &,Co. 74-80 W»ik. ington Street New York. A. Nemanich, St. A. Nemanich, Jr. Chicago Phone 157 5 A. Nemanich & Son BANK Real Estate Insurance Loans Renting Y lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po :3%. in jamčimo absolutno varnost. Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi. Zavarujemo hiše* in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi. Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stocks. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše. Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, kon-zervatorji ter v vseh enakih zadevah. Tolažljivo. Zdravnik: "Za to bolezen sta samo dva pomočka, ki pa nič ne pomagata 1" i /\ -STRANI OBSEGA- 4 jUVeliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov Sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi cmel biti nobeden naseljeaec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol teta. $1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnice, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. • Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo-. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. 15. okt. Nedelja Posvečenje cerk. 16. " Pondeljek Gal. opat. 17. " Torek Hedvika, kralj. 18, " Sreda Luka, evangelist. 19. " Četrtek Peter Alk., spozn 20. Petek Felicijan, muč. 21. " Sobota Uršula, dev. ~fh~ vedno globokeje. Pri tem pa sam skusi, kako resnične so besede prero-kove: "Hudobni nimajo miru." Njegovo srce poprej podobno skrbno obdelanem vrtu, na katerem raste vse polno žlahtnih cvetlic, je zdaj podobno vrtu, v katerega se je priklatila cela čreda prešičev, vse je razruto, vse po-mandrano. Večkrat čuti vso svojo nesrečo in lotiti se ga hoče obup. Božja milost pa ga slučajno — morda vsled molitve skrbne matere — zopet pripelje v cerkev, v kateri ga že dolgo ni bilo, milost deluje, slednjič poklekne mladenič skesan pred spovednico. Spovednik ga mirno posluša, milo posvari, slednjič povzdigne svojo roko fn moli: "Odvežem te tvojih grehov." Srce u-smiljenega Boga se odpre, iz njega se izteka v srce spokornika tolažba, sreča in mir. Zopet je vesel in čuti se ka kor prerojenega. Morda si, dragi bra vec, že sam na sebi kaj podobnega občutil. — Kako velika tolažba nam je torej spoved! Pa tudi z ozirom na družabno živ ljenje je spoved jako koristna. Ali ni mar za človeško družbo sila velikega pomena, da spolnujemo stanovske dolžnosti? Ali ne opominja spovednik otrok, da spoštujejo očeta in mater, gospodarjev in delodajalcev, da so se svojimi podložniki pravični, ljubeznivi, človekoljubni in delavcev, da so zvesti in podložni? Ali bi ne bila velika sreča za človeško družbo, ko bi vsi spolnjevali te opomine! Velikega pomena je za človeško družbo, da vsak spoštuje življenje, blago in pravice svojega bližnjega. Ako se to ne zgodi, je nered, nemir in nesreča. Ali pa ne zahteva ravno spovednik v spovednici, da se mora do zadnjega vinarja poravnati storjena škoda na premoženju, zdravju in dobrem imenu? — Nadalje je družabnemu redu jako koristn^, da se brzdajo strasti, kajti nebrzdane strasti so vzrok nereda, pa zatira strasti v korenini. Ta oblast pa napolnuje tudi nebesa z veseljem. Božji Zveličar, pravi: "Vam povem, da bo med angelji Božjimi veselje nad grešnikom, kateri se spokori." To veselje nam je Gospod tako lepo popisal o ganljivi priliki o zgubljenem sinu. Kolikorkrat se grešnik skesano spove, se vrne eno zgubljeno dete nazaj k usmiljenemu srcu nebeškega Očeta. Velika, koristna in tolažljiva je torej spovedna oblast. Dragi bravec, ali si se že kdaj usmiljenemu Bogu prav iz srca zahvalil za to veliko in tolikanj tolažljivo milost? Ali se te milosti tudi prav pridno poslužuješ? Žalostno je, da se toliko kristjanov tako malo zmeni za to tako veliko milost. Življenje po družinah in občinah bi bilo vse drugače, ko bi se bolj pogosto sprejemali sv. zakramenti. Bodi torej v prihodnje bolj hvaležen za to milost in bolj pogosto se poslužuj, kakor do sedaj! REV. J. P. OSEMNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Spovedna oblast. Prav mnogokrat beremo v sv. evangeliju, da je Jezus odpuščal grehe. Tudi današnji evangelij nam pripoveduje, kako je Gospod mrtvoudnemu odpustil grehe rekoč' "Zaupaj sin, odpuščeni so ti tvoji grehi." V hiši Si-m6na farizeja je odpustil grehe veliki grešnici in je rekel o njej: "Veliko grehov ji je odpuščenih, ker je veliko ljubila", ker je bila njena ljubezen do Boga tako velika. Še celo v svoji zadnji uri odpusti Jezus skesanemu razbojniku in ga potolaži z besedami: "Še danes boš z menoj v raju." Ker so pa ljudje vedno potrebni odpuščanja grehov., je dal tudi svoji cerkvi oblast odpuščati grehe rekoč: "Katerim bote grehe odpustili, so jim odpuščeni." Poglejmo kako imenitno koristna in tolažljiva je ta oblast. Ta oblast je jako velika in imenitna. Ni je nobene posvetne moči, ki bi se dala pri merjati s to oblastjo. Naj bo duhovnik še tako ubog in tako slaboten, da more komaj povzdigniti svojo roko, ima vendarle večjo oblast kakor najmogočnejši vladar. Ta ima oblast le nad telesom in časnimi rečmi; on lahko pomilosti hudodelnika ne more mu pa odvezati verig, v katere ga drži ■oklenjenega satan. To oblast ima le mašnik. Zato pa piše sv. Peter Da-mian: "Noben angelj nima tolike moči odvezovanja kakor duhovnik." Ta oblast je sila tolažljiva, ker daje •mir in zadovoljnost duši, katero je poprej zbadala pekoča vest. — Mladenič je bil nedolžen in srečen. Dobro in krščansko so ga vzgojili njegovi stari-ši, greha ni poznal, rad je molil, ljubil je očeta, mater, brate in sestre. Duša njegova je uživala nekaljeni mir, podobna je bila mirnemu planinskemu jezeru, v katerega biserno čistih vodah se zrcali sinje nebo. Treba je iti s trebuhom za kruhom v širni svet, ker v;odna vas ne nudi zadosti zaslužka. Mladenič se odpravi od doma. "Z Bogom sin! Boga ne pozabi in rad misli," so zadnje besede njegovih sta-risev. Mej svetom se seznani mladenič k tovariši, ki so drugačnega mišljenja, kakor on, od začetka se ostavlja, polagoma se vda. Vabijo ga prijatelji vabijo ga strasti, neumnosti sledi neumnost, hudobiji hudobija, on pada ČEŠČENJE BOŽJE. Piše Rev. J. Ptaznik. (Dalje.) "Ne vsak, kdor pravi Gospod, Gospod, pojde v nebeško kraljestvo, ampak kdor izpolni voljo mojega očeta, ki je v nebesih." Človek potrebuje opore. Slab je am na sebi, toda združenje premore vse. Je pa človek tudi vstvarjen kot družabno bitje. Po svoji naravi ima nagnjenje k združitvi, Bog sam je rekel, ko je vstvaril prvega človeka: Ni dobro človeku samemu biti. Že v najstarejših časih vidimo, da so se plemena združevala in si volila Svoje predstojnike, kateri .so bili njihovi voditelji. Voditelj sam pa se lahko moti, zato potrebuje pomoči, pomoči, četudi od svojih podložnikov, svojih svetovalcev. Tako vidimo, da so ljudje v družbi navezani eden na drugega, člani na predsednika in predsednik na člane. Eden brez drugega ne morejo shajati. Sporazum, sloga mora biti v društvih, če hoče društvo obstojati, Kjer vsak član trdi svoje, mora se družba raziti, ker vsi ne morejo gospodariti. To nam kaže zgodba kmalu po vstvarjenju prvega človeka, zgodba v babilonskem stolpu. Ker ni bilo edinosti, niso si mogli postaviti spomenika za poznejše rodove, ampak izginili so brez imena. Edinost pa je nemogoča tam, kjer družba ne zastopa resnice; resnica pa je le ena in ta je Bog, zato toraj ima le ona družba pravi obstanek, katera je na podlagi Božjih naukov. To nas uči zgodovina. Sv. katoliška cerkev j stara že skoro 2000 let. Koliko ljudi je že prišlo in učilo različne nauke, kakor jih uči katoliška cerkev. Hoteli so uničiti pravi tnauk. Toda zginili so, braniteljica resnice pa se je dvignila močnejša, kakor kedaj popreje. Resnico so hoteli zatreti s silo, z ognjem in mečem. In sami so umrli, družba pa, katera zastopa resnico, pa se je dvignila veličastno. Naš dobri slovenski narod se je vedno odlikoval po svojem zdravem razumu. Vsled tega je vedno ljubil resnico, oprijel se je in jo trdovratno držal, četudi je bil včasih v zasmeh drugim. Koliko težav je prestal. Nikoli ni imel nebes na zemlji. Bili pa so veliki in mogočni narodi, kateri so izginili iz površja zemlje. Naš narod pa se je naselil v svoji domovini že pred 13 sto leti, četudi je bil majhen, vendar obstoji še danes, večji, kakor kedaj poprej. Zakaj? Oklenil se je resnice, pridružil se .je družbi, katera edina hrani resnico. To edino ga je obvarovalo pred poginom, to ga je napravilo trdnega, neizprosnega in tudi stanovitnega. Slovenci so začeli zapuščati svojo domovino in se začeli seliti v Ameriko. Zapustili so svoj reven dom, a doma niso pustili svoje ga prepričanja, svojega značaja. Ko so se naselili v Ameriki, sta jim njihova nepokvarjena narava in še manj nepokvarjen razum pripomogla do lepše bodočnosti. Zavedali so se pa tudi, kaj jih bo ohranilo nepokvarjene, nam reč resnica, katere so se zvesto držali. Zvestoba takorekoč poosebljena zvestoba je slovensko srce. Na to je lahko Slovenec ponosen. Zvestoba do svete vere, zvestoba do riiaterinega jezika, zvestoba eden do drugega jih je gnala, da so se začeli družiti v katoliška društva. Namen ustanoviteljev naših društev je bil, da člani teh društev spodbujajo h gorečnosti v veri, goje svoj materin jezik kot drag spomin na vse, kar so bili učeni ljubiti v svojih otroških letih, da po bratsko podpirajo eden drugega in brišejo solze udovam in sirotam. To je bil na men naših društev in glejte: Četrt stoletja je že-preteklo, kar so se nekatera slovenska društva ustanovila. Danes lahko rečete s ponosom: Ostali smo zvesti svojim načelom, hodili smo po potu, katerega smo si zaznamenovali. Vsa naša društva so lahko ponosna na svoje blagonosno delo. Preteklost je prinesla lep sad. Človek pa ne sme počivati. Vsaka stvar se vzdržuje s trudom. Naši sovražniki ne mirujejo. Naš največji sovražnik se je nekoč pretvoril v kačo. Z zvijačo in hinavščino je zapeljal človeka. Verna je naša slovenska naselbina v Jolietu in zgled drugim. Kjer pa je najlepši mir, tam hodi sovražnik na najzvitejši način, da bi prinesel raz-por. Ne spreminja se naš sovražnik več v vidno kačo, ampak ^ ljudi, kateri zaidejo v mirno čredo v ovčjih oblačilih. Pozna se jih najprej po sikanju s katerim pihajo svoj strup med nepripravljeno ljudstvo. Zato je prva dolžnost mož in žen naših društev, da o pravem času spoznajo strup in od-ženejo možko in odločno zapeljivca, kakor hitro se prikaže. Naša vera mora ostati večno. Naš narodni jezik moramo vzdrževati. Toda, dragi mož in žena, oče in mati, ali sta že kedaj opazila strupeno kačo, katera je pripravljena v skrivališču na mladino? Ali ni med mladino dojvolj takih, ki druge pregovarjajo, na jI ne hodijo v katoliške šole, da že dovolj znajo krščanskega nauka, da naj gredo rajši v javne šole, kjer se bodo več naučili, da jim ni treba se učiti slovenščine, ker ne bodo hodili v stari kraj. Pravijo, da bodo boljši Amerikanci, če hodijo v državne šole. Če pride o-trok k vam s tako prošnjo, vedite, da je bil v dotiki s strupeno kačo, katera vas hoče zapeljati. Bodite vedno in vselej pravi možje in žene in ne dajte se premotiti. Pokažite kedo je gospodar, kdo je gospodinja. Bilo je več vzglednih katoličanov, kateri so podpisali ustavo Združenih Držav, katoličani so bili najzvestejši, kadar je Amerika rabila pomoči. Kadar pride tekma med otroci javnih in katoliških šol, jih otroci katoliških šol sijajno zmagajo, četudi se poleg drugih vednosti učijo še krščanskega nauka in materinega jezika. Podlaga naših društev je sveta vera. Naša društva naj vedno pokažejo, da ni ta podlaga samo na papirju, ampak da hočejo živeti povsod in vedno na tej podlagi, ker le potem jim je sijajna prihodnjost zagotovljena. Ne poslušajmo ljudi, kateri samo veliko in sladko govore, ampak glejmo na njihova dejanja in po njih jih trezno presodimo. Ne govorimo samo v le-podonečih besedah, ker te ne veljajo ničesar vestnega izpolnjevanja svojih dolžnosti, pomneči besed Zveličarje-vih: Ne vsak, kdor pravi Gospod, Gospod, pojde v nebeško kraljestvo, ampak... % GALICIJA. no-evropsko merilo, Galičani pa zopet svoje. Nekoliko ložje je govoriti o Galiciji sami, brez ozira na narodnosti. Kdor še ni nikdar prej videl te dežele, je naravnost začuden. Krasno polje, krasna zemlja! Tu rodi vse, kar človek hoče nasejati, od najslabših poljskih pridelkov do najboljših. Naravno bogastvo dežele je neizčrpno. Z Galicijo se da primerjati prav dobro najboljši češki in moravski svet. A kakšna razlika med obema! Na Češkem in na Moravskem povsod bogastvo in blagostanje, in dote po 20 do 30 tisoč kron, katere dobe k m e t s k a dekleta, niso nič redkega. Na Gališkem pa siromaštvo brez konca in kraja, vkljub vsemu prirodnemu bogastvu! V za-padni Galiciji so razmere nekoliko boljše nego v vzhodni, a dobre niso nikjer. Tudi velikansko število gali-ških izseljencev dokazuje, da v deželi nekaj ne more biti prav, ker vsi, ki so imeli priliko nekoliko v miru hoditi po deželi, so bili jednoglasne sodbe, da bi Galicija za monarhijo pomenila lahko drugo Ogrsko in neizčrpno žitnico, če bi bilo tam gospodarstvo le pol tako razvito kakor na Češkem. O rudah ni vredno niti govoriti. Vsi vemo, kakšne neprecenljive važnosti je za nas gališki petrolej. Vkljub vsem modernim iznajdbam je petrolej še vedno svetilo revnejših slojev, ki štejejo na milijone. Kakšen velikanski davek bi morali mi plačevati ameriški družbi Standard Oil, če ne bi imeli petroleja doma! Kolikega pomena je petrolej za časa vojske, to pa vidimo sedaj, ko n pr. potreba po bencinu čedalje bolj raste. Ravno ista je s soljo in lesom. Obojega ima Galicija dovolj, stali v Bohniji in Vielički, lesa pa po celi deželi, zlasti ob Karpatih. Industrije je v deželi malo. Zato pa ima Galicija velik pomen za zapadno-avstrijsko industrijo kot domač odjemalec industrijskih produktov, ki bi bil lahko desetkrat in stokrat boljši kon-sument, če.. ., no, če! (Tu pa ne mislimo na zmago ali na vojaške reči.) Pa kaj pomaga; če kmet nima grošev, jih fabrikant tudi nima. Nekoliko bolj kočljivo je vnanje-po-litično razmerje Galicije vsled svoje obmejne lege proti Rusiji. O tej tva-rini smo že pisali dovolj, še več se pa bo pisalo. Razmere leže tu zelo slično onim na Slovanskem jugu, kjer bivajo tudi na več držav razdeljena plemena. Poljaki žive v Avstriji in v Rusiji, ravno tako Ukrajinci. Da ukrajinsko, vprašanje med vzroki avstro-ruskega j nasprotstva ni bilo zadnje, to se kaže ( danes čimdalje očividnejše in vsaka | številka "Novega Vremena" nudi za to novih dokazov. Za Avstrijo ima posest Galicije velik gospodarski in velik političen po-( men in težko je reči, kateri moment je važnejši. Za Ruse pa leži težišče na političnem polju, ker tega, kar jim daje Galicija gospodarski,, ima Rusija sama dovolj, da lahko iz- j haja brez Galicije, kakor doslej. Polj-, >ko in ukrajinsko vprašanje morita in tlačita sedanji centralistični se- J stav Rusije. Če hoče oficielna Rusija ostati to, kar je, namreč cezaropapi-^ stična in "naciofialno-jednotna" država (kar v resnici ni), potem mora gledati na to, da Poljake in Rusine združi pod carsko samovlado. Če bo pa združenje teh narodov privedlo tudi do p o r u s e n j a Poljakov in Rusinov, to je pa drugo vprašanje. Mogoče je tudi, in ne samo mogoče, ampak zelo Poljakov in Rusinov vsem ruskim pri-zazadevanjem, da jih pridobe za cari-zem, kljubuje in v teku časa le iz-vojuje priznanje svojih pravic. Ta nevarnost je toliko večja, kolikor bolj se širi ljudska omika in izobrazba, ki bo prej ali slej absolutizem popolnoma stria in "Evropi" tudi do svete Rusije na stežaj odprta vrata. Potem pa ne bo preostalo Rusiji druzega, kakor da se razvije v narodnostno državo, kakor je danes avstrijska monarhija. Pred vojsko so nas gališke razmere prav malo zanimale ali pa nič. Vsled svojega posebnega stališča, katerega je zavzemala Galicija v državnoprav-nem oziru ,nismo imeli dovolj prilike, notranjega ustroja dežele natančneje spoznavati, in če odračunamo zadnja leta, odkar je splošna volivna pravica nekoliko posvetila v doslej temne ko te gališke uprave, nismo vedeli o Galiciji drugega, kakor da tam gori daleč na severu prebivata dva na življenje in smrt se pobijajoča slovanska naroda, Poljaki in Rusini, med katerimi prebiva veliko število Židov. O medsebojnem razmerju Poljako in Rusinov bo boljše izpregovoriti nekoliko pozneje, ko bo minil za časa vojske trajajoči "Burgfrieden"« Za danes omenimo le, da ni vse tako, kakor pravijo Poljaki, tudi ni vse tako, kakor pripovedujejo Rusini, še manj pa tako, kakor govore židovi. Nekoliko previdnosti je proti tem poročilom ze lo umestno, ker vsak gleda in vidi razmere skozi svoja posebna očala, dočim mi, nepristranski opazovalci, zopet dru gače sodimo. Mi imamo svoje zapad- Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, ft Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, Bi Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Artv u Brooklyn, N. Y. Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencer",'' Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. Za Ruse same to ne bi pomenilo nobene nesreče, kakor ni nesreča, recimo, za Kitajce, če puste živeti poleg sebe par sto Japoncev, pač pa bi dobil ce-zaropapizem smrten udarec... Zato tudi privrženci starega sistema v Rusiji niso prav posebno zadovoljni, če se jim obeta pridobitev Galicije. "Kaj imamo od tega," piše "Kolokol'', "če si naprtimo na vrat še več Poljakov, še več Židov, kakor jih že imamo, poleg cele kope mazepincev? Ali jih je nam treba?" — Iz teh besedi odmeva prav jasno bojazen pred prihodnostjo, pa ne pred prihodnostjo ruskega naroda, ampak pred prihodnostjo sedanjega ruskega vladnega zistema.—"Slov." PRI VODNJAKU. Neki stotnik, ki se je bil vrnil iz vojske domov, je pripovedoval sledeče: Naš oddelek je bil daleč v Rusiji in počival. Bil 'je dan kot jih je mnogo: posamezni oddelki so počivali, ne da bi se bili. Daleč od središča naše armade smo zasedli velik travnik. Napravili smo jarke in počivali v njih. Pred nami je bila ravan, daleč proč pa sovražnik. Tudi Rusi so počivali v jarkih. Od nobene strani ni bilo povelja, da bi udarili naprej. Tudi pri Rusih ne. Stali smo si samo sovražno nasproti. Žejalo nas je. Daleč za nami ni bilo dobiti nikjer pitne vode. Pred nami na travniku, nekako v sredini med nami in Rusi, je stal star vodnjak, žalosten in zapuščen. Morda so stale prej okrog njega hiše. Ta vojska obrije z zemlje marsikaj. Tudi tukaj je pustila samo vodnjak. Naenkrat smo opazili, kako se od sovražne strani odpravlja eden, potem dva Rusa proti vodnjaku. Za njimi so se pripravljali tudi drugi na pot, in kmalu je korakal cel oddelek k vodi. Tudi one tam je žejalo. Ko so se prikazali prvi izmed sovražnikov, so se vlegli na tla in pripravili puške, da bi streljali. Toda čakali smo, kaj bo iz tega naspalo. Videli smo, kako so Rusi mirno obstopili vodnjak, zajemali vodo in pili. Kdor je izpil, si je obrisal z rokami usta in se podal mirno nazaj na svoj prostor. Našim vojakom ni rekel noben človek besede, tudi sami so molčali in gledali to sliko pr^ vodnjaku. Nihče ni sprožil puške. Rusi so pazili na nas, toda orožja se niso dotaknili. Ko so se vsi napili, so se vrnili v svoje jarke. Vodnjak je zopet sameval. Naši vojaki so še vedno molčali. Kar se vzdigneta dva naša pešca. S puškami v rokah se podasta k vodnjaku. V naslednjem trenotku so bili že vsi naši na nogah in sledili prvim k vodnjaku. Rusi so jih gledali molče. Niti en strel ni bil izprožen od ruske strani. Ko so se naši vojaki napili, so se vrnili nazaj na svoja mesta. Potem je bilo na travniku zopet mirno. Vodnjak je stal zapuščen sredi travnika. To je bilo dopoldne. Proti večeru so se pripravili Rusi zopet na pot k vodnjaku. Sedaj bolj mirno in skrbneje kot dopoldne. Ko so se napili, so se vrnili. Naši so jih opazovali, in ko so Rusi odšli, je dejal eden: "Pojdimo, sedaj je vrsta za nas!" V51 so šli, se napili in zopet vrnili. Rusi so jih mirno gledali. Isto se je ponovil" zjutraj in opoldne naslednjega dne-Komaj da je kdo govoril o tej stvar'-Zadnjič smo pili drugi dan opoldne-Ko smo se vrnili, smo dobili povelj® za napad. Na obeh straneh se je Prl" čelo streljati in potem napadi z bajo* neti. Naš častnik je dobil strel, zdrtv' stveni odelek ga je dvignil in odnes«' Okrog vodnjaka so ležali mrtvi in f I njeni, naši in sovražniki. Boj se 1' razvil v drugo stran. Zvečer se je v'e' gel mir na travnik. Molčal je vodnj^ sredi travnika, molčali mrliči okr°° njega. — Ko so mrtve pokopali, je stal zopet sredi travnika samo v0"' njak, zapuščen in žalostno samevaj"1" Zdravnik, ki zdravi pijanstvo. Mladi ruski zdravnik Liperovskij 5' je izbral poseben delokrog. Naseli' je v čisto priprosti revni vasi v tuls guberniji in razglasil med kmeti, & zdravi pijanstvo, t. j. na "vodki" ne. Človek bi mislil, da ne bo i®e. nobenega pacijenta, razen tistih, ki 1 jih žene šiloma pritirale k njemu. mu pa nikakor ni tako. Ruski k"1 se sam globoko zaveda svoje nesre^' ki tiči v vodki, in se od nekdaj zate k starim menihom, da bero nad ni'f molitve proti pijanstvu in ga -izlečU® tega zla. Z nič manjšo radovoljn0 jo se niso kmetje oklenili n»la y učinkujoče zdravilo. Cena a' Joseph Triner, izdelujoči kemik. 1339 S. Ashland ave., Chicago, Wr • v v d či j; u di Se it ni Zi P! K c< <1. Sc ll fij
  • ----------- ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, v primernem času- V stari domovini izplača denar c. k. pošta 100 kron pošljemo zdaj za $13.50 MI GARANTIRAMO VSAKO POŠILJATEV Pisma in pošiljatve naslovite na: BANK DEPT, JOLIET, ILL. li I Družba sv. Družine •a v VZJEDINJENIH državah SEVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET, ILL. Vatanovljena 29. novembra 1914 Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916 OKUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA.JEDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: ^fedsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. ••Pis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vraniihar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. krajevno društvo za d. s. d. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) * kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. •dbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritož-se naj pošljejo na 1. porotnika. . Pittsburgh, Pa., 10. okt. — Seja dru-stva sv. Družine št. 11 D. S. D. bode v »edeljo 15. oktobra po prvi sv. maši S. Domu. sejo se bodo vprvič prečitala <3ru c'ani stvena pravila, vsled tega so vsi m članice naprošeni, da se te se- J zgoraj omenjenega dne zagotovo beležijo. Vsak izmed nas dobro ve, Qa se vsaka stvar vodi po pravilih, polj !ebn° pa podporna društva. Sedaj je , pas in prilika vsakemu članu in čla-nici našega društva dana, da vsak po Sv°ji misli predlaga, kaj bi bilo dobro 2a društvo in posamezne ude, da se Postavi v pravila, ko še niso tiskana. aJti pozneje bode prepozno. Zatorej ^enjeni člani(ice), vsi na sejo tega ne- Ker imamo v naši sredi več spojnih mož, ki so že veliko storili na dru- štvenem polju v korist in podporo ^šemu narodu, upamo, da bodejo tu-1 našemu mlademu in lepo rastočemu rUstvu stali na strani. Tudi je veliko ®aših dobrih rojakov, kateri spoštuje-naše društvo ter so zadovoljni z ustvenim načelom, toda se še niso ter-0(^ za vstoP- Vsem rojakom, ka-šk'l k'1' zavarovani v več ka{oli-„ » PodPornih društvih, priporočamo ®e društvo sv. Družine. lil o h,me Je roja^ov vprašalo, ko-čein e" ali drusi plačal redno, ho- U tukaj navesti plačilno lestvico, 0r sledi: do 20 let se plača družbi 35c. ^ 20 do 25 let se plača družbi 40c. ^ 25 do 30 let se plača družbi 45c. Q 30 do 35 let se plača družbi 50c. 35 do 40 let se plača družbi 55c. j 40 do 45 let se plača družbi 65c. d 45 do 50 let se plača družbi 75c. odi i'1J1 razred po novem letu let se* kandidati starejši od 45 110 bojo mogli več zavarovati. . Zr: ca >,aVen zgoraj navedene lestvice pla-.0C!a»(ica) še 5c m , Usmrtnina je $500.00 in $250 str, še 5c mesečno za upravne Pla°j hoče biti zavarovan za $250.00, ve(j Polovico manj kot je zgoraj na-čj V društveno blagajno se pla-Pore Za vsak delavni dan bolne pod- fc«o . p0 $1.00. Pristopnina je prosta v Vf.,. > ko pridejo društvena pravila V1)av°- Sk] vSe u i teh vrstic še enkrat prosim njc ,e našega društva, da se prihod-dc to )e "deležiti blagovolijo, kajti bo-pQzVJ nJih lastno korist. S i'aV vsem članom in članicam lovi), • ln 8'as''u 'stc mnogo dobrih 1,1 stalnih naročnikov. G. Weselich, tajnik. POMAGAJMO REVEŽEM V STARI DOMOVINI! Ali ste že kaj darovali za slovenske begunce ter vdove in sirote padlih vojakov slovenskih? Darove sprejema: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. nekaj o hrani. t L , Mleko. ''Ha vfe°POl"ejša llra,la Je mlek°. ker "aše tc] redilne snovi, ki jih potrebuje trQlcu "' V 1'rvem letu zadostuje 0-*K bi ^op°lnoma v hrano in tudi odra-■<0 itraa sil.° shajali le z mlekom. Mlc-'>renes!','Ci so na Pljučih bolne, lahko mj ' b°lezen tudi na človeka. Ta-*-^ozj ° se sme piti le zavreto. *dil„j| "l'eko ima več maščobe in I KHek kakor kravic inleka ^'kaste'k Je mešano z vodo je motil^ '>arve, med tem ko je polno Hilekln,Cnkast0- Ako ka')neš Po1" do,„.°.Ilu Poht, ostane kapljica, z i zm„- ----- ' Ako 5C "zleze. n»iboljje°Cemo mleko dobro hraniti, je Vr«ti. K' takoj, ko ga dobimo, pre- " 9 že večkrat omenjeno, je . »a pos" ' •na kaplj: s"a8a i ' u, ?^.0cle naJvečjega pomena, ^odi i'pljlca ml<*a, ki je ostala v :S°d0 ni,tkse Pisala, pokvari celo Po- Pos°de ,, . Zato za mleko lesene ker sc tcžko či. cle, yJbolJ«e so steklene ali pr-, ^ast llP.OSodab, katere so se rabile rMih k,"aj.sc ne kuha mleko- V za" "' en s!,ranjeno*mleko ima ne-iivo. ' 111 postane tudi lahko JC ml«ko lahko prebavljivo sc ne odpade. Sveži ali celo še gorki kruh lahko postane škodljiv, ljudje ki bolehajo na želodcu sploh ne smejo jesti svežega kruha. Najzdravejši je, ako je že dva ali tri dni star. Dobro je shraniti ga v prsteno posodo, na hladen zračen prostor, da se ne izsuši. Kvas. Da postane testo rahlo, mu pridene-mo kvas. Kvas obstoji iz malih glivic, razmnožujejo se silno hitro s cepljenjem. Pri tem nastane ogljukova kislina in alkohol, ki razganjata testo in mu dasta prijeten okus. Kvas vedno namoči s sladkorjem v mlačno vodo ali mleko. Ako ga namočiš v mrzlo vodo ali mleko se glivice ne razmnožujejb, vroča voda ali mleko pa jih zamori. Testo vmešano s takim kvasom ne vzide. Dober kvas mora dišati po sadju ne kislo, tudi se ne sme drobiti. mora piti v majhnih požirkih. Za že- jo je boljše kislo mleko ali pinjevec. V posnetem mleku so vse redilne snovi,'razun maščobe .vendar se za majhne otroke ne sme porabljati, ker se otroci brez maščobe ne zrede in maščobe skoraj ravno toliko rabijo, kakor odrasli človek. Zelo zdrav in redilen je pinjevec. Jajca. Kar se tiče redilnosti, so jajca takoj za mlekom. Skoraj vso snov jajca porabi naše telo. V rumenjaku je mnogo maščobe. V beljaku beljakovine; beljak se zelo hitro pokvari. Jajca lahko jemo surova, mehko ali trdo kuhana in na vse mogoče načine pripravljena. Mehko kuhana jajca so lažje prebavljiva kakor trdo kuhana. Največ se jih porabi za močnate jedi, jed postane okusnejša in redilnejša. Sveže jajce je v sredini prozorno, ako ga držimo proti luči; tudi lahko spoznamo sveža jajca, ako jih damo v posodo, kjer je raztopljena sol. Staro ali pokvarjeno jajce plava po vrhu, med tem ko sveže jajce takoj pade na dno. Ako hočemo jajca shraniti, moramo jih vselej prej očistiti, nečiste snovi na jajcu začno gniti, prodrejo v jajce in pokvarijo beljak. Tudi je dobro jajce večkrat obrniti, da se rumenjak ne pritrdi na lupino. Jajce lahko shranimo v žito, otrobe, pepel. Devljejo jih tudi v apneno vodo, v slano vodo in v vodo v kateri je raztopljeno steklo. Žito. Glavna hrana, ki jo dobivamo iz žita, je kruh. Kruh delamo iz pšenične, ržene, ajdove, koruzne in ovsene moke. Dobra pše nična moko je bela, v roki se čuti volna in mastna, duh ji mora biti nekako sladak ne zaduhel. Ako jo stisneš v pest in položiš na 'mizo ne razpade. Pri ponarejeni moki razpade pest. Moka se ponareja z mavcem, ilovico in drugimi tvarinami. Dobra moka daje dobro testo. Testo torej, ki ne ostane visoko, ki se razleze, je iz slabe moke, take moke ni uporabljati za peko. Čimbolj je bilo žito suho, predno se je zmlelo, t ^°nceni leta 1915 je imela vlog.......................K 48,500,000.— krvnega zaklada ..................................K 1,330,000.— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po br<>z 0^bitka. Hranilnica je PUPILARNO VARNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželno vlade. rt u VnrČovanje iina vpeljane lične domače hranilnike. p izvc °Sj^Ja na zemlj'iia >n poslopja na Kranjskem proti 5% odstotkov, fetrt njske Proti S'/i odstotkov obreatim in proti najmanj tri-° in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John K". Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, ID Ali veste, kje je dobiti najboljše hi« so po najnižji ceni? Gotovo) V mesnic Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prek> jene klobase in najokusnejše met«. Vse po najnižji ceni. Pridite torej i> -< "kosite naše meso. Nizke cene in dobra postrežb« l< naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas * našej mcsnici in groceriji na toit» 1u Broadway and Granite Street Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod" "Vsi za enega, eden za vse.' Odbor za leto 1916. Predsednik...........George Stonich- Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. 'Zapisnikar..............John Barbich. , Blagajnik.....«..........John- PeLric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: Nicholas J. Vranichar, John N. Pasdertz, Joseph Težak. ( Chic. Phone 2768. N. W. Phone lili FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopr ogenj pojdite k ANTONU SCHAGEX North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. To društvo sprejema rojake in rojakinje iz vseh krajev od 16 .do 55. le'J in izplačuje bolniške podpore $1.00 n» vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se IahkoN za $500.00 ali # $250.00 pri D. S. D. To društvo ima že nad $2,000 (dva tisoč dol.) v bolniški blagajni in je v v 14. mesecih plačalo $1,759.00 bolniške podpore članom(icam). Kdor p'3' ča takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaj" nezgode takoj po pristopu, drugače 5 mesecih. Redna seja se vrši vsako zadnjo n®' deljo. Kdor želi pristopiti v naše veliko r»predno društvo naj se glasi pri po1!' pisianem. Če mu ni mogoče osebno Pn' ti, naj mi piše za podrobnosti in navodila in pošlje $1 (en dolar), ta vsota «e potem vračuna za pristopnino, da D"1 pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun l1' stne krivde, mu vrnem vplačani den^ Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL- ' Ital Rus m Su diU| POS' tik, odb s!en »trf •v n Luka Pleše HRVATSKO-SLOVENSKA gostilna kjer točim najokusnejše pivo, fina do mača in importirana žganja in vin* ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obilen obi») 1014 North Chicago St., JoKet, III. JOUET.IU«. PIVO V STEKLENICAH. j Čor. Scott and Clay Sta.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLlNOl* Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za......... ...............$10.5« Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5-®* Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...................$7.0® Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10-5® S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za .......... ..................$9.0* Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.0® Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6.0* Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.0* Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ......... ..............$6.0® Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po.................. ............T...............75« Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovel skem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois Zatorej. Polkovnik vojaku, ki šele prvič strelja: "Vi streljate izvrstno! Pet strelov in dvakrat centrum! Kaj pa ste bili, predno ste prišli k vojakom?" Vojak: "Lovski tat!" Grozovit človek. V andaluzijskem mestu Penafloru so razkrili pretečeni teden celo vrsto strašnih zločinov. Oblasti se je posrečilo dobiti v roke mora, ki so mu Pred sodiščem. Sodnik: "Vi obstanete, da ste šli po vrh streh, da ste mogli v hišo vlomiti. Kako to opravičujete?" Zatoženec: "S tem, da sem bil takrat čisto trezen, — v pijanosti bi se mi kaj tacega ne bilo posrečilo!" V šoli. Učitelj: "Kaj bi bilo, če bi ne bili Francozi svojega kralja umorili?" Učenec: "Pozneje bi bil sam umrl!" Razlaganje sv, pisma. V neki gostilni sta sedela Blažov Janez in Bočkov France. Oba sta bila že precej na "auf". Kar naenkrat u-dari Blažov Bočkovega po licu in pravi: "Ako te udari kdo po levem licu— nastavi mu še desnega," — ter ga udari še po drugem. Bočkov, ne bodi len, ga udari na vsako lice po dvakrat rekoč: "Ako ti kedo kaj da — glej, da mu vrneš dvojno." V sosedni sobi je Naročite zaboj steklenic novega piva. k! se Imenuje EAGLE EXPORT :.J ,%rg ^t:. tftkSg-ragŽTB.1.- J________llLi SSSSKStff ter je najboljša pijača i E. Porter Oba telefon 405 Brewing Company S. Bluff St.. Joliet. Ill' i!