. štev. V Ljubljani, v 28. junija 1879. Letnik VII. Inseratl se sprejemajo in veljA tristopna vrsta : 8 hr., (te se tiska lkrat, l- n n n n 2 n ,| u n u 3 „ Pri večkratnem tiskanj se cena primerno zmanj&a. R ok o pl si se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravniStvo (aan> nistracija) in ekspedieija na Florijansko ulice h. 5t. 19. Pilitltn lis! za slovenski iinL Po pošti prejemar velja : Z a celo leto . , 10 gl. — kr. za polleta . . 5 „ — „ za četrt leta . . •> „ 50 V administraciji velia: Za celo leto za pol leta za četi t ieta . . 'i „ 10 V Ljubljani na dom posiljan VHLi". veljA 60 kr. več na leto. Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 26. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. 8 gl. 40 kri ~ t ., 20 ., p y;,/y m* m Častiti volilci v mestih in trgih! 30. dno t. m. bosto stopili Vi na volišče, ktero so naši rodoljubi vseli kmotskih občin 24. dne t. m. tako zma-gonosno zapustili, da domovina naša ponosno gleda na vrle sinove svoje, čislali so oni naš nasvet ter povsod in večidel enoglasno izbrali si za svoje poslance domoljube, ktere smo mi jim priporočali. S polnim zaupanjem se obrača danes narodni volilni odbor do Vas, častiti volilci v mestih in trgih, da tudi Vi volite možč za svoje poslance v državni zbor, ki Vam jih odbor priporoča, in da ne boste pustili našim skupnim nasprotnikom staviti nenaravno in pogubne prograje med poljedelske in meščansko rojake, ki hi ovirala sinovo eno in isto domovine v složnem delovanji za blagor ožje domovine in skupno naše države. Že v prvem svojem pozivu, ko jo podpisani odbor oklical našim volilcom nove volitve v drž. zbor, jo povdarjal neizmerno važnost teh volitev, pri kterih gre pred vsem za to, da se v prihodnjem drž. zboru predrugači ona umetno skupljena večina, ki je neomejeno zadnjih G let gospodovala v zbornici poslancev, in se po novi večini, ki ima v resnici zastopati večino ljudstev avstrijskih, skušajo celiti hudo in mnogostranske rane, ki jih je Avstriji prizadjala dozdaj gospodujoča stranka. „Tako kakor jo d oz tla j bilo, ne more dalje več biti I" — to je glas, ki se razlega dandanes po vsi Avstriji in ne samo pri nas. Konec mora biti lažnjivim političnim frazam in nastopiti mora delo, resno in iskreno delo, da se odstrani nesrečni r a z p o r i n p r o p i r mod različni m i narodnost m i, da se vrodi zmamljeno državno gospodarstvo, —■ da se znižajo silna davkovska bremena, — da se kmetijstvo in obrt-nijstvo rešita brit ki h nadlog, — da p rop al a javna monila zopet pride v veljavo, ki jej pred vsem gre, — da ustava postane to, kar ima biti, to je, pravica vsem narodom avstrijskim, a ne samo enemu. Al kaj bomo na daljo naštevali, kar mora prihodnjič vse drugače biti, da so Avstrija reši popolnega propada, — dosti jo, da na kratko rečemo: boja jo potreba na postavni poti, da pravica zmaga proti krivici! Kdo tedaj, ki je pošten domoljub in lojalen Avstrijan, bode roke križem držal v taki situaciji, ko je treba vse moči skupno napeti, da se izvršijo velike in težavne naloge! Častiti volilci! I)a se te naloge srečno rešijo, ne smejo možje v drž. zbor priti, ki neprestano razpor sejejo med narode in kterim je hegemonija nemškega naroda prvo načelo njihove politike, ampak poslanci morajo biti taki, kteri hočejo mir in spravo med narodi in blagor vseh narodov in vseh dežel pod žozlom IL ab s b u r š k e monarhije, tedaj v n o t r a j n o s t i zadovoljno, na v z u n a j mogočno Avstrijo. Taki možaki so ti gospodje, ki Vam jih priporočamo. Volite jih vsi enoglasno, da rešite čast in srečo naše predrage domovine! I. Za Postojno, Idrijo, Vrhniko, Lož, Radoljico, Tržič, Kamnik, Kranj in Loko: gospod dr. Josip Poklukar, posestnik in dež. poslanec. II. Za Novomesto, Višnjo goro, Krško, Kostanjevico, Črnomelj, Metliko, Kočevje, Ribnico : gospod grof Albin Margheri^ veliki posestnik v Otočicah pri Novemmestu. III. Za glavno mesto ljubljansko : gospod Josip vitez Schneid-Treuenfeldski? c. kr. stolnik in dvorni tajnik v kabinetni kanceliji cesarjevi in veliki posestnik na Kranjskem. Za narodni centralni volilni odbor v Ljubljani 26. junija 1879. Dr. Jan. Blei weis, prvomestnik. Ljubljanske slike. (Dalje.) Caosiiodičiin (papilio vel domincula). Gospodična ali „frajla" pravijo dandanes vsaki ženski, ki gosposki klobuk ali vsaj kepo tujih las in dlake med Bvojimi na glavi nosi in ni ali ni še bila omožena, „dekle" že ne mara nobena biti, če prav sta roditelja celo ali vsaj na pol kmetiška. Akoravno smo pri dosedanjih slikah večkrat morali seči po gospodično in jo na pomoč vzeti, se vendar še splača, da tudi njo denemo še v posebno okvirje, ker ima veliko strani, od kterih smo jo mogli le površno ali celo še ne videti. Gospodična nima ne zgodovinskega, ne cerkveno in ne posvetno postavnega prava. Ženska namreč ni prišla kot gospodična na svet, Eva je bila koj po stvarjenji gospa in v sv. pismu ni nikjer brati o kaki „gospodični" Adamovi. Cerkvena in posvetna postava govorite le o ženskah, omoženih in neomoženih, k večemu še o hčerah, kar pa zadeva hčere vseh stanov, ne le gosposkih. Postavne ali zgodovinske pravice do tega pridevka toraj nima ne mlada ne stara, vendar ue bomo preiskavah, kako je prišla do njega, ker nam to nič mar ni, jemati jej ga prepustimo dotičnim p. n. ženinom. Nahaja se gospodična ne le v Ljubljani in po mestih sploh, ampak tudi že po deželi, posebno po grajščinah, in zadnji čas tudi po šolah kot učiteljica. Povsod se pozua po pisani obleki (od tod „papilio" — metulj) in ku-heltajčarski nemščini ali še celo neinško-slo-venski laščini ali francoščini, če se je le par besedi nauči. Vzlasti nemščina je klasična, še ljubljanske kuharice ue govore lepše. Kako lepo, kako poetično in lirično n. pr. se glasi: „Jec gemer aber špaciren auf Roženpoh" — „aber vi zi aber šleht zint" — itd. Človek bi kar na kolena padel pred njo in jo prosil, naj bi mu ves dan tako pela in še vso noč. Pa poglejmo, kako si misli človek gospodično. Najprej je ubogljivo dete, po stariših, vzlasti po skrbui materi, pozneje po šoli dobro odgojeno bitje nježnih čutil, sramožljivo in dobrega srca, do 14. ali 15. leta pač nekoliko razposajeno, a vendar še zaprto škodljivemu dihu od zunaj. S 15. letom neha biti otrok, postane zamišljena, srce je že bolj občutljivo za vnanje vtise, a sramožljivost še veča, nedolžnost jej gleda iz oči, je razlita po vsem njenem bitji, oko se pred silnim moškim očesom deviško poobesi, rudečica oblije njeno čisto lice pred vsako nespodobno besedo, iz neoskrunjenih, nedotaknjenih še ust prihajajo le blage besede, sveta strupeni dih še ni pihnil preko te nježue cvetice. To čisto bitje skriva v sebi brez števila blagih lastnosti, napolnjeno Volilcem kranjskih mest. Volitve v kmečkih občninah so pokazale kakega mišljenja je naše kmečko prebivalstvo, pokazale so velikanski napredek, ki smo ga storili v narodni zavednosti. Od slovenskih meščanov tedaj pričakujemo, da se ne bodo ločili od ogromne večine naroda, in da bodo volili pošteno, ter več prašali svojo vest, nego za časni dobiček, ali kake druge ozire. Nem-škutarska politika je v naši deželi nenaravna, ker je prebivalstvo slovensko. Nekaj je že posiljenih Nemcev, ki so nam jih šiloma izgojile nemške šole. Večina teh je prišla že k spoznanju, da je vkljub vsemu ponemčevanju vendar nemogoče izdreti naši deželi slovensko srce, upamo tedaj, da bodo neodvisni meščani večinoma z nami potegnili. Gospodarstvo uemško-liberalne stranke je bilo tako, da vsi pod njega nasledki trpimo in zdihujemo. Nemško-liberalna stranka opira svoje go-spodstvo večinoma na kolikor toliko ponemčena mesta, ker ta so dozdaj volila njene kandidate. Mislil bi človek, da bi morali ti poslanci potegovati se potem vsaj za obrtuika , če se že za kmeta ne zmenijo. A tega niso storili; podpirali so pač bogate fabrikante, železnice in različne banke iu judovskim kapitalistom so na roko šli, malega obrtnika pa so pustili v revi in nadlogi brez vsake pomoči. Namesto malemu obrtniku pomoči do lahkega kredita, izročili so ga oderuhom, davši tem popoluo svobodo; na posojilne zadruge in založnice pa se je naložil tak davek , da skoraj ne morejo dihati. Tujim izdelkom odprla so se vrata države na stezaj, davek pa se je pobiral le od domačega obrtnika, ki še dela ni imel. Naša stranka se je že davno potegovala za brambo domačega dela, ko so nemški liberalci še krepko plavali v toku „svobodne kup čije." Naši nemškutarji so vedno goreli in noreli za vse, kar je prišlo iz tujega, posebno iz Nemčije, ni čuda, da so potem izdelki domačih mojstrov ob veljavo prišli. Nemškutar sploh misli, da Kranjec nič ne zna, in da je še za Log ve koliko zadej za drugimi narodi. Ta duh iu ta nazor je kriv , da pri nas domačin nič ne velja, in da je le tujec obrajtau. ¡Star je pregovor, da Kranjec ali Slovenec doma nima veljave, ampak le na tujem zna priti do kake veljave. V Ameriki so zdaj zapored volili dva Kranjca za škofa; ua Hrvatskem veljajo Kranjci za prebrisane glave in imajo dobre službe. Zato je pač obotno, ko bi mi toliko sami sebe zaničevali, kakor je bilo doslej v navadi, in ko bi še dalje uklanjali se nemškutarski stranki, ktera nas je v svojih organih tolikokrat štela med „inferiore rassen", to je, med narode n i ž e v r s t e , ki se ne morejo nikoli pospeti do take izobraženosti, ko na pr. Nemci. Prav to preziranje in zaničevanje našega plemena zbudilo je narodno gibanje, ki je odmevalo v začetku po narodnih pesnik'h. Tako je zapel Prešern: „Le tujcem srečo svit se v Krajni žari, Ošabno nos'jo ti po konci glave," — Vodnik pa je zapel od uemškega in slovenskega konja. Poprijelo se je to narodno za-vedauje počasi tudi ljudstva, obrnilo se je na bolje, hvala neutrudljivim našim rodoljubom, Slovenec ueče več biti zaničevan v svoji deželi. V mestih, kjer je germanizacija največ vspeha imela, obdržalo se je nenaravuo nemšku-tarenje tudi najdalje; pa tudi tam se je začelo že daniti, mladi zarod se nagiba ;k narodni stranki, ker le tukaj vidi še zdravo in veselo življenje, v nasprotnem taboru pa le gnjilobo in razpad. Slovenski meščani naj se ne ločijo od druzega prebivalstva, temveč naj stopijo v skupne narodno kolo. Slovenska stranka se bo potegovala za našega obrtnika ravno tako, kakor za našega kmeta; način življenja in zaslužka ne sme ločiti sinov ene matere. Kmet in obrtnik sta navezana drug na druzega. Kmet ne more biti ob enem krojač in čevljar iu kovač in mizar itd.; obrtniki so tedaj potrebni; nasprotno pa tudi obrtnik ne more živeti, če mu kmet ne bo žita pridelal iu živiue redil. Tedaj si kmet in obrtuik nista nasprotnika po svojem stanu, nasprotno si delata drug drugemu v roke, delo je le razdeljeno ; poslanec se zamore potegovati za koristi obeh teh stanov, ue da bi se zameni enemu ali druzemu. Slovenski meščaui naj bodo prepričani, da se bodo naši poslanci tudi za-nje potegovali, bolj gotovo, ko nemškutarski poslanci, ki znajo pač obljube delati, pa jih ue izpolnijo. Dežman nima druzega v glavi in v srcu, ko svoje strastno sovraštvo do Slovencev, iu na Dunaji se je le takrat oglasil, kedar je govoril kterih uaših poslancev, da bi ga zavračal. Naš obrtnik pa hoče dela in kruha, nemška politika mu ue bo dosti koristila. Zato taki zagrizenci, kakor je Dežman, niso za poslance. Poslanec naj bo miren, pravičen in razumen mož, ki ima srce za revo in bedo ljudstva, in ki več misli na zboljšanje blagostanja, nego na politične muhe in na strankarsko ščuvanje. Če hočemo imeti mir v deželi, ne smemo voliti takih nemškutarjev in zabavljivcev. Ravno to bi se dalo povedati o Ve ste n-eku. On je še mlad in neskušen mož, tudi še ni nikoli kruha stradal; on je uradnik, ki vleče svojo gotovo plačo iz državne blagajnice; kaj bo tak vedel, kako se ljudstvu godi, kako se to muči in trpi za vsakdanji kruh. Taki mladi in v obilnosti izgojeni gospodiči, kakor je Ve-stenek, se sploh ne brigajo dosti za ljudstvo, ampak ga le od zgor čez rame pogledujejo. Vesteneku se sploh volitev in zborovanje poslancev zdi le nekak „šport", kakor lov na zajce, in iz tega stališča je videl stvar tudi zadnjič, ko je vodil volitve v kranjski deželni zbor. Gorenjci in Notranjci drže kaj na se, ter so resni možaki, zato si še misliti ne moremo, da bi si izvolili tega mladenča za poslanca. Kromer je uradnik in ob enem zagrizen sovražnik Slovencev. On je centralist, absolutist, njemu je vlada vse, ljudstvo pa nič. On je kar bled in blazen od jeze, če od Slovencev kaj sliši. Tak človek ni za poslanca. Tam je treba mirnih, zmernih razumuih možakov, da vsako stvar dobro prevdarijo, prej da jo sklenejo; strasten in hudi jezi podvržen človek pa nič ne premisli, kaj dela. Kot uradnik se tudi ne bo dosti zmenil za obrtnika in za kmeta, saj uradniku uikdar toča ne pobije. Zato pač smemo upati, da ga naši vrli Dolenjci ne bodo volili. (ionskim Slovencem. Vesela je bila zmaga, ki smo jo dosegli v kranjskih občinah kmetskih; da smo pa zmagali v Trebnem, da smo po drugih okrajih volili enoglasno, zahvaliti se imamo narodni slogi. Tudi tukaj jih je bilo več, ki bi bili radi kandidirali, pa vdali so se narodni disciplini, ter občni blagor više postavili, nego svojo željo. Ali bi na Goriškem ne bilo mogoče, da bi se zedinili o enem kandidatu, in da bi drugi kandidati iz roioljubja odstopili ter žrtvovali svojo željo splošni stvari? Ali hočete res svojeglavnost tako daleč gnati, da bo zmagal kandidat, ki ni naš? Tudi na Kranjskem je bilo skonca več kandidatov, a vendar so se vsi vdali narodni disciplini, da le na- je hrepenenja, ktero pa še nima gotove podobe, v prsih njenih kipi in vre, človeških strasti še ne pozna, ne razloči hlinenja od resnice, sama je dobra skozi in skozi, toraj tudi o drugih enako misli, ker hudega še ni poskusila. Tako bitje navdušuje pesnike in pisatelje, priganja mladenče k blagim in pogumnim činom, je ideal, ki ojači obupajoče in popustljive, nagne marsikoga na pravo pot in kroti najhujše človeške strasti. Blagor mu, ki tako neoskrunjeno cvetlico more presaditi v svoj zakonski vrt! To je površna podoba gospodične, kakor si jo zaljubljeni sanjači in častilci ženskega spola mislijo, a ne taka, kakoršna je v resnici. Da jo prav spoznamo, poiščimo jo v nježui mladosti, na otročjih nogah. Prva odgoja se navadno prepušča pester-njam, „mama" se ne more z njo vkvarjati, ker bi ji bila povsod napoti. Potem pride, če moš-njiček zmore to, goveruanta (odgojiteljica) v hišo, ta je Francozinja ali vsaj Nemka, da le slovenski nič ne zna. Tudi poslom je strogo zapovedauo govoriti nemški z otroci. Odgojiteljica se potem vkvarja z mlado hčeiko, ki dobi brž priimek „gospodična" vzlasti od tistih, ki se hočejo „mami" prikupiti iz kterega koli namena. Oče pri vsem tem nima nič druzega opraviti ko plačevati odgojiteljico in — če je nagnjen k temu — jej na skrivnem tudi dvoriti iu prilizovati se jej, ako ona to obrajta. — Ce pa „cesar" take potrate ne dovoli, se od-gojuje doma, t. j. da le tekati in kramljati zna, ima že besedo v hiši in zunaj nje, spušča se v vse družbe, kamor gre „mama", posluša vse pogovore odraščcnih in je kmalu tako zrela, da jo občudujejo. Ko doraste za šolo, se prva pošlje navadno v kak dekliški zavod, od koder se vrne popolnem izobražena in zrela za vse stanove sveta; tam namreč je dobila svetovno omiko, ima najlepši okus o oblačilih, izvedena je v vseh skrivnostih toilettc, je prebrala več najslavnejših romanov in gleda zdaj na moški I svet tako, kakor da bi bil le zavoljo nje na I svetu. Druga pride v domače šole, a komaj je prestopila 10. leto, že posnema odraščene in se da po nezrelih mladenčih iz šole domu spremljati — včasih po zakotnih potih — in med potom si sladke besede podajati; celo zaljubljena pisma že obrajta, čeravno so prepisana iz kakega „briefstellerja". To se godi še, dokler nosi kratka krila, tem hujše je, ko jih dobi do stopal. Takrat bi rada že videla se za popolnem godno „gospodično" in kar jej narava noče naglo dati, naredi umetnost; ker je že spazila na drugih, kako se dii opehariti možko oko. Sreča, da je zdaj še pripravnica za učiteljice, ker tu se da še dopolniti ono, kar nezreli šolski učenki ni bilo dano. Tu se bistri um in čisti okus, nezrel mladeneč brez dlake pod nosom že ni več spodoben spremljevalec, mora imeti že vsaj nekoliko nasada pravih brk ali brade, drugače se le zaničljivo po strani pogleduje in z zasmehovanjem odpravi, zaljubljena pisma njegova se bero na glas prijateljicam in te pri-trkavajo z zasmehovanjem. (Dalje prih.) aprotnikom niso dali nobenega prostora vriniti se vmes. Ako hi si bili mi s trebanjsko-ko-čevskim okrajem tako igrali, kakor se žalibog dela na Goriškem, ako bi bili tam imeli dva ali tri slovenske kandidate, potem bi bil naš propad gotov. Ali se Goričani ne boji, da bi se jim ne utegnilo kaj tacega pripetiti? Nekdaj tako slavua goriška pokrajina, slavna zavoljo svojega rodoljubja, kaže uam sedaj žalostno podobo osobnih bojev in prepirov. Kot bratje vas prosimo, poravnajte to odljudno nepriličuost, dokler je še čas, da boste zamogli z nami praznovati narodno zmago. Mi bomo skoro gotovo zmagali tudi v kranjskih mestih, morda tudi v velikem posestvu. Žalostno bi bilo tedaj, ko bi se goriški okraj zapravil zarad zgolj osobnih prepirov! Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani 27. junija. Do zdaj je katoliško-federalističua stranka pridobila tri sedeže: enega v gornji, enega v «ioljni Avstriji, in enega na Krainj skrm. Kmečke občine na Solnograškem so volile skoro enoglasno prejšnja dva katoliško-federalistična poslanca. Kakor se kaže, bo ta stranka po vseh deželah nekaj sedežev pridobila. Najvažnejši dogodek v notranji polit ki je pakompromis češkega nlcmsi »;». Dozdaj so si stali nemški in češki grajščaki na Češkem sovražno nasproti. Vsled pomirljivega prizadevauja in morda tudi vsled krika graških fortšritlerjev po odstranjenji velikega posestva pri volitvah spoznali so češki plemi-nitaši za modro, da se med seboj pobotajo, tako da pripade polovica poslancev nemškim in polovica češkim velikoposestnikom. Vstopili bodo v državni zbor in naša stranka se pomnoži za ednajst glasov. Če pridejo tudi drugi Čehi, potem nam je s Poljaki večina gotova. Vse je tedaj odvisno od tega, kako se bodo obnašali Poljaki. Zvezda Ilerbstov in Iiechbaurov se je utrnila, voditelj prihodnje večine v državnem zboru pa postane naš poslanec grof Hohenwart. Na IPnna.ii se tako škandalozno trgajo za mandate, kakor ua Goriškem. Kar po trije, štirje kandidatje nastopajo in se med sabo grdo obirajo. Tako so imeli v tretjem okraju shod, kjer si nasproti stoje Lenz, znani dr. Mandl in Stahl. Prepir iu škandal je bil ta košen, da so se skoraj stepli iu policija je morala zbor razpoditi. Med Hrvati in ]?Ia